]eiia L)in zu celo leto. Za inozemstvo 60 Din. Posamezna številk; rsako sredo. Spisi in dopisi na j se ........... Itvo 60 Din. Posamezna številka I Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor «0 Din. Izhaja pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije in inserati Upravništvu »Domoljuba« v Ljubljani. Zlatomašnik hod' pozdravljen ! siečila in rodila obilne sadove. Iz neznatnih, skromnih začetkov se je »Domoljub« razvil v teku svojega 45 letnega obstoja v največji slovenski list, ki ga dobite skoro v vsaki slovenski hiši in ki je v okviru možnosti do današnjega dne ostal zvest nalogi, ki mu jo je dal njegov u tanovitelj. Tudi politik je bil gospod prelat. Bil je občinski svetnik v Ljubljani in deželni poslanec. Po letu 1900 je politiko pustil in se posvetil pisateljevanju in vzgoji mladine. Toda še enkrat ga je sila razmer poklicala na politično bojišče. To je bilo leta 1917, ko je nesrečni razkol v katoliških političnih vrstah grozil uničiti sadove tridesetletnega socijalno-političnega dela. Prevzel je v onih težkih časih načelstvo Slov. liudske stranke in ohranil njeno enotnost. Po prevratu je bil še r.ekaj časa poverjenik za kmetijstvo, potem se je pa zopet umaknil iz javnega življenja in zaživel santo svojemu domu — Marijanišču. Pa nc smemo misliti, da je s tem prenehal V nedeljo, 24. julija bo pel v ljubljenki stolni cerkvi sv. Nikolaja zlato mašo nož, s čigar imenom je tesno združena godovina katoliškega gibanja med Slo-enci in predvsem zgodovina našega lita, katerega je jubilant pred 45 leti usta-ovil in urejeval. Gospod prelat Andrej Kalan je slav-enec, kateremu veljajo naše skromne bc-ede. Rojen je bil 2. decembra 1858 leta Pevnu pri Stari Loki. Gimnazijo in bo-oslovje je študiral v Ljubljani, kjer je bil red 50 leti, 1. 1882 posvečen v duhov-ika. Kot kaplan je služboval v Predos-ah, Preddvoru, Cerkljah, Preski, Trno-cnt v Ljubljani in 1. 1896 je postal stolni anonik v Ljubljani. Kot stolni kanonik je il enkrat predlagan za stolnega dekana, ikrat pa za stolnega prosta, a ne enega e drugega imenovanja avstrijska vlada i hotela potrditi zaradi njegovega po-tičnega delovanja in odločno sloven-iega mišljenja. V tem času je postal ge-eralni vikar ljubljanskega škofa in pa-ežev hišni prelat. Leta 1900 je šel za ravnatelja v Mari-inišče, deško sirotišče Vincencijeve druž-e in od takrat dalje je večino svojih moči osvetii skrbi za vzgojo mladine. Marija-išče je prenovil in povečal in poskrbel a gospodarsko podlago zavoda. Svojim ijakom in gojencem je bil pravi oče. si, ki so uživali sadove njegove vzgoje, se a spominjajo kot svojega največjega dobrotna. In teh njegovih gojencev ni malo. Celo rsto mož je vzgojil, ki so danes v najrazlič-ejših poklicih nositelji in širitelji idej, katere m je znal g. prelat tako mojstersko vcepiti v 'ce. Tudi dandanes je on, vkljub visokim le->m, med svojo ljubljeno mladino še vedno ilad. On dobro ve, da je mladina naša bo-očnostl Ce bomo to ohranili zvesto Bogu i cerkvi, se nam ni treba ničesar bati, če pa ' bomo izgubili, bomo izgubili vse. G- prelat je velik tudi kot književnik in Fganizator slovenskega katoliškega tiska. |°'ga leta je bil on duša »Slbvenčevega« ured-Ištva. Tudi »Domoljub« je njegovo delo. v 'oji naravnost preroški dalekovidnosti je spo-la'i da je slovenskemu kmečkemu in delav-emu ljudstvu treba vodnika, ki bo s tiskano esedo prav učil in svetoval, pred zmotami raril in nove smernice za bodočnost kazal. ;e se je katera, se je ta zamisel g. prelata po- znani elevelandski škof, Most Rev. Jos, Sehrembs, je imel nedavno v Columbus, Ohio, jako zanimiv gover, v katerem je med drugim izvajal sledeče o katoliškem tisku: »Katoliško časopisje ne skrbi samo za to, da se širi resnica, ono prevzema tudi odgovornost, da pobija laži, ki jih nasprotni časniki širijo ali vedoma iz zlobnosti, ali nevedoma iz neumnosti. Kolikokrat vidimo, da posvetno časopisje ne prekliče ali popravi svojih laži! njegov vpliv na naše javno življenje. Njegova soba in gostoljubna miza je vedno priča neštetih obiskov. Vsak, ki v naših vrstah javno deluje in je v dvomih, kaj in kako bi kaj ukrenil, se obrne za svet na g. prelata. In vsakdo dobi pri njem besedo, ki kaže njegovo ogromno poznanje razmer in oseb in neizmerno ljubezen do vsega, kar je slovensko in katoliško. Kako g. prelat presoja današnje težko življenje, smo videli letošnjo zimo. Gospodarska stiska je tisočem delavcev vzela kos kruha, ki so ga služili zase in za svoje družine. Beda brezposelnih je bila velika. In tedaj je g. prelat odprl vrata Marijanišča tudi te mrevežem. Osnoval je s pomočjo dobrih src ljudsko kuhinjo, kjer je vsak dan do 70 brezposelnih dobivalo hrano brezplačno. Tako deluje g. prelat: ne z besedo, ampak z dejanjem. Kakor je bil slavljenec celo svoje življenje mož dela, tako brez dela ne more živeti ludi sedaj, čeprav ga njegova bo-lehnost naravnost sili k počitku. Z izredno bistroumnostjo opazuje življenje, ki gre danes s silno brzino svojo pot m vsaka njegova sodba o dogodkih doma in na tujem pokaže moža, ki pozna življenje in svet. Edina njegova zabava Je njegov čebelnjak, kjer si rad privošči oddih in ob pipi tobaka opazuje vrvenje čebelic, pravili podob svojega življenja. Gospodu jubilantu želimo v imenu tisočerih naših čitateljev še mnogo, mnogo srečnih dni. Ko bo on daroval svojo jubilejno sveto daritev, se bodo ob enem z njegovim povzdignila tudi naša srca k Vsemogočnemu z iskreno zahvalo in željo, da bi naš narod dobil še veliko mož takega kova, kot je g. prelat: da bi se popolnoma žrtvovali za dušni in telesni blagor svojega naroda. »t Csjjte/čujte - delüi bomof Ali so ljudje čudni! Ce jim resnico govorih ne verjamejo, če jih slepariš, bodo pa šli na t» lim. kakor koza na sol. Tako je bilo po ami z" zavarovanjem starih oseb. Vse je hotelo z lahkoto, naenkrat obogateti. Zdaj pa prevarani obžalujejo svojo zmoto in kolnejo tiste, ki so jim obetali zlato valuto brez vsakega dela. ln zdaj se je spet raznesla vabljiva beseda: j Delili bomo! Prešteli in preračunali bodo učeni gospodje, koliko je denarja po raznih denarnih zavodih; ko bodo ti računi v redu, potem bodo pa denar razdelili med ljudi. Vsi bodo dobili enako vsoto. Zato pa zdaj »i hranilnic ne izplačujejo nobenih velikih svot.c Ne vem, kdo je vrgei to izmišljotino med svet. Vem pa, da uekateri sveto verjamejo tej resnici in komaj čakaj«, kdaj bo prišel dan delitve Marsikdo bi bil take delitve vesel. Jaz tudi. In moji sosedje po večini tudi ampak . . Poznani moža. ki bi tako pridobljeni de- nar izročil hranilnici in poznam moža, ki bi tako lahko prisluženi denar zaupal krčma r-jem lu to že prvi dan. Zvečer bi bila že potrebna nova delitev. Vi gotovo tudi poznate take može. In potem še žene in laute in dekleta. Veste pa, kakšna dolga vrsta ljudi je med zapravljive! in med festimi, ki morebiti res malo prehudo varčujejo. Vidite, če le malo premislite vso to stvar z zdravo pametjo, morate spoznati, da je taka delitev naravnost nemogoča. Treba bi b.-lo zenačiti ne samo denar, ampak tudi človečke značaje in človeške potrebe in še marsikaj drugega. To pa se ne bo zgodilo nikoli In če bi se. bi postalo na svetu dolgočasno. Razlika mika. Pametni bodo mojim besedam verjeti. Nespametni se bodo pa hudovali, češ, še denarja nam ne privošči. S kapitalisti drži. Pa vnm privoščim ce!e kupe denarja in še to po vrhu, da bi sleparjem več ne nasedali. Besede sleparjev so kakor prazne sanie V sanjah je navadno vse lepo, ko se pa prebudiš, pa spoznaš njih prevaro in goljuiijo PO SVETU Katoliška cerkev > Osira odredba h m-koza kanliaala. Aardinal-vikar Marchetti Selvaggia ni je izdai odretbo. po kateri morajo izginiti iz rimskih cerkva vse umetno izdelane cvetlice. Dovoljene je samo sveže zelenje in cvetje, lstotako je strogo prepovedano fotografiranje med siu-tb božjo tudi ob raznih svečanostih n. pr. ob ptivki. prvem sv. obhajilu, sv. birmi itd. Zatira njena je prodaja sveč v pi-ldonitvene svrhe r.-i/mni svetnikom. Ta odredba — pravi omenjeni ixlkk — ima preveč trgovski značaj in p-ie«je izrednega števila sveč pred kipi in ptvtobanii ue pospešuje čistoče v hiši božji. Dim kvari stfne in dober zrak. Prepovedana je previja sveč v oerkvi in v zakristiji, celo pred cerkvijo, pa tudi v sosednjih hišah, kjer ima odločilno besed» svetno in redovno du-hovuištvo. l-kaz je stopil v veljavo dne 1. julija 1932. Italija s Kasno. Za dekana v Komnu je imenovan Viktor Ki"?stnikom vsa poslopja, enemu pa go-«pod -nafc» poslopje in hlev. Bolgarija s fe nam kapitalistični svet ne be dal rfrta... Na ieiesniški progi med Staro Z* «o» io Novo Zagwo sta se dne 18 julija rsi-Meli dve bombi, ko je tam voaii few orni vlak. Hsspkaija ai povxročila ne stvarne škode ne «icvÄih irtev. Ob pre^i so našli list papirja V I s temle besedilom: >0« nam kapitalistični ' svet ne bo dai dela. si ga bomo sami našli.« Te. ki so pač na preučinkovi! način izrazili pripravljenost za delo, zasleduje sedaj policija, seveda ne zato, da jim nakaže službo, ampak da jih povabi na jetniški ričet. Avstrija s Zakon e kmetijski ibernici. Kmetijsko zbornico, ustanovo, ki je nujna potrebna tudi slovenskim kmetom, so že dobili Koroški poljedelci obeh narodnosti. V področje kmetijske zbornice v Celovcu spadajo: kmetijstvo, gozdarstvo, lov, ribarstvo. vrtnarstvo in čebelarstvo. Kmetijska zbornica šteje 24 članov in 3 zastopnike zadružnih zvez. Va zastopniki se volijo v tajni volitvi. Vsak, kdor ima volilno pravica, jo mera izvrševati. Volilno pravico ima vsak. ki ima vsaj 2 ha (4 johe) polja, travnikov in vrtov ali 20 ha poljubnega sveta (go-«5i itd.), ali ki vìi va koristi ( n. pr. uadar-biue) od toliko zemlje (to je: od 2 ha polja, travnikov in vrtov ah 20 ha drugega poljubnega sveta), če kmetijstvo vodi na svoj račun. Jsto velja z« najemnike. Potem imajo volilno pravico vsi, ki imajo manj kot 2 ha polja, travnikov in vrtov, če od tega več kot na polovico živijo. Voliti smejo dalje vsi oskrbniki vele-pesMev in strokovni učitelji na kmetijskih šotah ter uradniki kmetijstva. Voljen je lahko vsak. ki ima volilno pravico in je izpolnil 29. leto. Volilna doba traja pet let. Nemčija s Vera ia Teli tre. Vsi nemški škofje, zbrani na škofovski konferenci v FuSdi. so izdal; proglas na katoličane, naj volijo pri državno- LETNE NOVOSTI ia ptaàèe isuinteijae) in za ifb3fce ter bjs«w »bleke v veliki izbiri - Znano največja iibira najnovejših svilnatih rat in ierp - Se pripore*» tudi za nakup drugih potr^bš^n JANKO (CSNIK Uatwev. UVBUANi fcnta^v. zborskih volitvah samo tiste poslance, ki svojim značajem in a svojim dosedanji® ' «topom jamčijo za lo, da se bodo zavze]j versko šolo, za krščansko vero in katc cerkev. »Varujte se,« sklepa proglas, m tatorjev in sh-ank, ki niso vredni zaupani, u tdiškega ljudstva.« Glas škofov Nemčije, h je sicer pretežno protetantska. ima polno » Ijavo za katoličane vsega sveta. V tem k more biti nobene razprave in nobenega ko». promk-a. češkoslovaška s Te iu ono. Zbolel je, ker je jedel slm-pene gobe, minister dr. Matošek. — Novi brni dvajstekronski novei bodo tehtali po u gramov. — Veliko pristajališče za letala ho-čejo zgTaditi v Nitri na Stovaškevn. — 671 p?«, fesorskih kandidatov je brez službe v feijj. slovaški republik;. Mnogi čakajo zaposlitve fe 6. leto. — Tatovi so ukradli 25.000 čeških kros vredtio monštranco iz cerkve v Berehovu. ~ Dva mešana \ laka sla trčila blizu postaje Do. inaš-in. 9 mrtvih. 15 hudo ranjeih in 30 isjjt ranjenih. — 80 letnico obstoja slavi letos i», alka v Telči. — 1/. Rusije se je vrnil pofl letih v. Konice Anton Vymlatil. Francija s Francoski kapitalisti se lanimsji a srednje-evrofske ielesaiee Kakor se slä| vesti iz zanesljivih virov, imajo francoski finančniki načrt, da si za jamčijo močen iplii po celi srednji Evropi. Njih cilj je namreč, da pridejo v njih roke vse srednjeevropAe '» leznice od Baltiškega do Egej^ke«a morji Obubožane države prosijo Francijo za pes» jMo. francoski finančniki pa stavijo za dov» litev posojila pogoj, da se jim prepustijo t obrat vse državne železnice. S tem bi se de-leii'i posrečilo Franciji izvesti pcd'.navskog» spodarsko zvezo, ko bi bile vse države, ki pridejo -za njo v poštev, enotno železniško urejene — za francoski kapitalistični žep nanir»i Belgija s Za sevjetske ureditev države. V Hefcij so se te dni inerodajaim gospodi m lasje pr* eej zježili. V mnogih mestih je došlo do hai spopadov med komunisti in policija olirò« vojaštvom. Delavstvo je proglasilo itraji « nazdravljalo sovjetski ureditvi države. Kak« pišejo, so poč, ki za enkrat ni u>pel. vodiä francoski komunisti. Položaj vladajočih gov so rešili socialni demokratje. ki so » vzeli odločno protikomunistično snier. Veoto pa revolucijonaruo vrvenje in valovanje viki-giji še ui končano. Zadnja poročila vedo. <1» so se pridružile komunističnemu sklepu gk* nadaljevanja stavke, sedaj tudi socialisti^ delavske zveze. Proletariat jeklarske in kovinske industrije se opasoo gibije. Rudarji ' premogovnikih kažejo razpoloženje, d? se družijo stavkovnemu pokretu. Španija « Katsleaija je dobila širok» avws«i£ Madridska zbornica je s 185 glasovi proti » sprejela zakon, s katerim se uatanavlj» Ionska deželna vlada in se ji dodeljuje krog. - Katalonska deželna vlada spref1* delokrog držav« v v «eh zadevah, ki s« prometa, rudarstva, kmetijstva. vinoadravništva, pristaniške službe. s*»8" poiitške in zdravstva, zadružništva m vanja, ribarstva, lova, vodnega prava, tiska, društvenega zakona, šole in kulture, socializacijo in "industrije, zasebnega zrakoplovstva, radia ter pošte in telefona v krajevnem obseg11' Siam s Ustavo imajo. Država Siam leži na južnem koncu Indije in meji na francoske in angleške kolonije. Meri nad 500.000 km' in je torej dvakrat večja od Jugoslavije. Ima nekaj nad 10 milijonov prebivalcev mongolskega plemena ter nekaj Kitajcev in Malajcev. Ljudstvo je večinoma budistične vere. Glavno mesto Bangkok šteje iyid 600.000 prebivalcev. Siam prideluje v glavnem riž in sicer letno do 5 milijonov ton. Živinoreja je zelo slabo razvita, zakaj budisti ne jedo mesa. V tej državi je vladal do zadnjih dni kralj Prajad-hipok samovoljno, absolutistično. Vsa važnejša mesta v državni upravi in vojski so bila dostopna le raznim kraljevskim princem in podobnim neredko ne preveč brihtnim osebam. Ljudje so dolgo let potrpežljivo prenašali zapostavljanje narodove volje. Ko pa je prodrla tudi v Siam evropska naobrazba in zavzela ■mesto, ki ji gre, je kraljevi samovolji odklen-kalo. Nekega dne je siamski kralj Prajad-liipok odšel na letovišče. Nezadovoljneži vzajemno z armado so med tem razne prince kot falce zaprli, kralju pa pisali: Zdaj pa, kakor hočeš, tako ali tako... In Prajadhipok se je udal in narod, ki se ga je bil že precej naveličal, mu zopet poje hosana. Drobne novice Zaupnico je izrekla večina francoskega parlamenta ministrskemu predsedniku Her-riotu. Volilni b^i v Nemčiji se vrši v znamenju dnevnih krva Ji spopadov med socialisti in hitlerjevci . Revolucija v Peruu se je končala brez uspeha za uataše. Romunija ne dobi posojila poroča časopisje. En milijon brezposelnih je na Japonskem. Angleški parlament jc ongoden do 27. Jktobra. Nevarne oblalce preganjajo na Bavarskem t močnimi raketami. Z učinki so zadovoljni. Večje množine surovega masla hoče kupiti Češkoslovaška v Rusiji in na Danskem. Iz zapora je pobegnil v bolgarskem Vi-linu bivši tajnik komunistične stranke Mila-lin Stojanov. Vsi potniki na vlakih in ladjah (nemški Iržavljani) bodo lahko volili v parlament >1. julija, ako bodo predložili predpisano legitimacijo. 600 ton petroleja proizvaja dnevno poljska 'epublika. Strahovita kolera divja v pokrajini Šamsi »a Kitajskem. Stroje ca razne nove tovarne bo dala Purčiji Italija. Brezposelnostne podpore je uvedla Am«-ika. Zopet bližajoče se volitve! Za dve milijardi bonov izda francoska lada. Težki finančni položaj je izpraznil dr-avno blagajno. Nista se pobotali Angleška in Irska; zad-ija hoče biti popolnoma svobodna. V Londonu je umrl 74 letni feldmaršal 'luirter, eden najodMCnejših britanskih voj-kovodij. Prizadevajte si da bo Vaše perilo vedno čisto in sveže. Pazite na to, da bodo Vaši otroci redni in negovani. Tedaj bo zdravje in ve-krasilo Vaš dom. Da to dosežete potrebujete predvsem dobro milo, a to je že 80 iet poznano SCHICHTOVO ZNAMKE JELEN Požar higijenskega paviljona na vclesejiiiu. Pri državnozborskih volitvah v Romuniji je zmagala kmetska stranka. Krvavi volilni boj divja v Nemčiji naprej. Da jc dobila posojilo, se je morala Avstrija slovesno odreči priklop it vi k Nemčiji. Vse imetje okrog 1C0 milijonov je zapustil državi umrli bivši portugalski kralj Manuel. Je pokazal dejansko ljubezen do domovine, čeprav ga je izgnala. Huda vročina je zavladala po vsej Evropi. Toplote od 30 do 37 stopinj. Prepovedan jc uvoz jajc in moke v Avstrijo. 100 ljudi umre na dan zadnji čas od pik» strupenih kač v Indiji. Z 6froplnnom je strmoglavil na tla in se do smrti pol il znani češki ve'eindustijec s čevlji Tomaž Bata KAJ JE NOVEGA Osebne vesti d Nadškof dr. Bauer biva na oddihu v no-vootvorjenem letovišču g. barona Friderika Borna pri Sv. Ani nad Tržičem. Tam ostane predvidoma do konca julija. V Karmelu na Sel« pri Ljubljani sta se mudila 14. julija zagrebški nadškof dr. Ante Bauer iu naš knezoškof dr. Gregorij Rožman. d Poveljstvo mariborske orožniške čet« je prevzel major Svetozar Gerovac iz Varaž-dina. d Odlikovani jetaičarji. Z zlato kolajno je odlikovan za marljivo službo Bajde Martin, nadzornik sodnega zapora v Mariboru. —• S 8rebno kolajno: Potokar Avgust, Leben Andrej, Piculia Josip, vsi stražniki sodnih zaporov v Ljubljani; Klenovšek Janez, zvaničnik-jetničar v sodnem zaporu v Mariboru. d Na «ddih j« odšel dravski ban g. dr. Drago Marušič. Domače novice d Cena letošnjema krompirju na ljubljanskem trgu je padla na 1.50 Din za kg. Kaj bo Šele jeseni! d Gradbena sezona bi bila letos zelo živahna, ako bi ne bilo denarne krize. V ljudeh je mnogo dobre volje za zidanjo in kar navaljujejo na gradbene podjetnike ter jim nudijo kot plačilo svoje hranilne knjižice. To da z 200 dinarji, ki jih dobi podjetnik tedensko na knjižico, je nemogoče začsti z gradbo. Posledica je še vedno pomanjkanje stanovanj, zlasti po mestih, in pa silna brezposelnost delavstva gradbene stroke. d Nad 2000 avstrijskih šrapnelov so našli oni dan v strugi Pišence pri Kranjski gori. Zaradi varnosti je bila postavljena vojaška Ffraža. Zdaj jih vojaki razstreljujejo. d Za dva dinarja so ivišaK cene mesu mesarji v Kranju. Tudi gostilničarjem je okr. nočelstvo dovolilo primemo zvišane cene pri jedilih in pijačah. Zdaj bi morale biti plače raznih uslužbencev za 20 odstotkov višje. d Kolonija lesenih hišic dobi Maribor. Stavbni stroški lesene vile so preračunani na 30 do 50 tisoč Din. d Vsako nedeljo t jnlijn bo sv. maša ob 8 zjutraj na Kredarici. Redna služba božja ob nedeljah je dalje na Kofeah in sicer ob 10. d Trboveljska premogokopna družba je dobila od prometnega ministrstva kredit za nabavo premoga v višini 8 milijonov dinarjev. d 10.000 kub. metrov grušča so le iivo-Tozili iz Ljubljanice, ki jo poglabljajo. d Važna sprememba glede ameriškega državljanstva. Do sedaj so osebe, rojene v Ze-dinjenih državah Amerike, bile toliko časa ameriški državljani, dokler niso prisegli zvestobo kaki drugi državi, in jim je bilo dopo-tovanje v Ameriko vedno prosto. Sedaj je do- Pri slabosti Sar kapljic Fellerjevega bolečine pomirjujočega lagodišečega Elzafluida na sladkorju ali v mleku, ie še zmeraj pomagalo. To varuje tudi pred krči, kašljem, hripavostjo itd. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri le-lekarnarju Feller, Stubica Donja, F.lzalrg 16. Savska. spelo iz Newyorka telegrafano sporočilo, da so oblasti v Zed. državah Amerike odločile, da otroci, rojeni v Zed. državah Amerike izgube ameriško državljanstvo, ako njihov oče dobi državljanstvo kake druge države za Časa niladoletnosti otrok in ako otroci žive skupaj z očetom, fz tega sledi, da oseb, rojenih v Zed. državah Amerike, ki živijo v naši državi, odslej ni več smatrati za Ameriške državljane, ako ni tudi njih oče ameriški državljan in da potemtakem nimjao pravice do ameriškega potnega lista in nikakršne prednosti za dopo-tovanje v Zed. države Amerike. d Okoli 150 milijonov dinarjev izplača vsako le!o na plačah in mezdah teksiilna industrija (tovarne za blago) v Dravski banovini. d 25 letnico svojega obstoja je praznovala 3. julija Zadruga pekov v Mariboru. Uradnemu delu proslave je sledila pojedina. Koliko revežev so nasitili ta dan gg. mariborski peki, nam ni znano. d Letalo, ki vrši promet med Dunajem in Belgradom in ki pripada avstrijski letalski prometni družbi, se je moralo zaradi nevihte spustiti pri avstrijskem Schwarzbergu na Ila. V letalu sta bila dva potnika, ki sla prav tako kakor pilot ostala nepoškodovana. PLANIKA C A3 Bahovec čisti In osvežuje kri In s tem obnavlja ce'1 organizem. Zavitek D n 20 - v apotekah. d »Karitas«. Vsi, ki ste rojeni leta 1858, 1863, 1868. 1873, 1878, 1883, 1888, 1893, 1898, 1903, 1908, 1913, 1918, pristopite v ?K.aritas« še v letu 1932. Če se namreč zavarujete leta 193\ boste zavarovani pri istem prispevku za znatno manjši znesek. Pojasnila: Krajevni zastopniki, župni uradi in Vzajemna zavarovalnica oddelek Karitas«, Ljubljana. d V 14 učnih prostorih je nameščeno 28 razredov na realni gimnaziji v Mariboru. d Hude nevihte so bile v nedeljo 10. julija po raznih krajih Slovenije. Divjala je strela ih je po več krajih vžgala. Ponekod je padala tudi toča in je napravila občutno škodo. d Jeklene zvonove, ki so bili doslej na Breijah, dobi nova cerkev sv. Frančiška v Šiški pri Ljubljani. d Meso od pitanih volov in sicer I. vrste kg 10 Din, II. vrste kg 8 Din, prvovrstno teletino I. vrste kg 10 Din, II. vrste kg 8 Din prodaja g. I. Miiller, stojnica pri Zmajskem mostu v Ljubljani. Med brati Hrvati d Klasični oddelki se zopet uvedejo pri šibeniški realni gimnaziji, je odredil prosvetni minister. d Nove mošeje (turške inolilnice) bodo sezidali v Capljini, v Zagrebu in v Dubrovniku. d Zagrebški pekovski pomočniki ;■> na velikem zborovanju zahtevali, da se ukine dr. Ivan Oblak Zobozdravnik specialist ne ordinira do 22. avgusta. nočno delo. Obenem so poudarjaiTTdT^I pekarne ne odgovarjajo zdravstvenim predi som. Ce bi bili protestirali proti še vedila ^ tiranim cenam kruha, bi bili storili velik dobro delo. d Ječmen v Slavoniji ni obrodil tako, k» kor so pričakovali. Na pšenici se je pojavit rdeča rja. Koruza pa dobro kaže. d 300 ameriških iiletnikov se je |9 ^ ogledalo Split iu njega znamenitosti. d 70 obtožencev sedi te dni pred veliki» senalom bihaškega okrožnega sodišča. Ob pr^ liki volitev narodnih poslancev v novembra 1931 so preprečili volitve in do smrti člana volilne komisije. O izidu razprave bo! mo Se poročali. d Ko je skozi ektia opazovala otroke.! torek zvečer je divjala po južni Bat-ki hi nevihta. V koloniji Sirig je med nevihto g dala skozi okno žena kmeta Petra Sniiljaoilt in opazovala otroke, ki so se nedaleč od b& igrali. V leni hipu je strela udarila v okno in ubila ženo. Zanimivo je. da se drugim doni. čim, ki so bili v sobi, ni ničesar zgodilo. d 20.000 Din sa nadškofijsko giimiuijtt Travniku je dala zagrebška mestna občina. ' d Pri otoku Visu se ie potopil grški p«, ilik Mihael Mari-«'. Parnik, ki oh sega : ton, je bil natovorjen s premogom. Ker je vlada 1 a megla, se je ladja zaletela v neko skalo pred rtoni Brusnik in je dobila ogromno t prlino. Posadka se je pravočasno rešila. d Brez možganov. V banjaluški bolnišniti je prišlo na svet mrtvo dele. Zdravniki m ugotovili, da je novorojenček sicer običaj« razvit, le možganov nima. d Spominske ploščo kralju TomisUra so odkrili ouo nedeljo v Virovitici v Hrvatske« domu z velikimi narodnimi slovesnostmi. d 6000 ljudi se je udeležilo evharistièmi» kongresa, ki se je vršil 10. julija v Tjesnu pri Sibeniku. d če se sosedje sovražijo. Duga Resa i Hrvatskem je te dni doživela dva krvava.sf» pada med sosedi. Že dalj časa sla živela t medsebojni mržnji soseda Niko Grgurič in T» mo Tuškan, največ radi tega, ker sta obeneB tudi mejaša. Te dni sta se sprla na polj« » med prepirom je Niko vrgel Tomu v glavo oster kamen ter mu tako razbil glavo, da M morali Toma prepeljati v bolnišnico. - Kmeta Frkeliča pa je te dni počakal v zasedi njegov sosed Magličič. Ko je Frketič peljal skoS gozd drva, je naenkrat štirikrat zapored p» lo. Streli pa so zgrešili svoj cilj- Eu s,rel r zadel Frkefičevega konja v čeljust. Konji » se streljanja tako ustrašili, da so zdrveli 1» klancu navzdol, kar je Frketifa rešilo. d »Franz-Josef« grenčica olajšuje, da pc dejo hranilne snovi v kri. iz naše prestoiice d Vse obmejne postaje za uvoz živine Romunije v Jugoslavijo so odprte. Zaprta 1 edino še postaja Velika Kikinda. d Jugoslovansko časopisje. V 90 Ml naše države izhaja 976 časopisov v osnim? zikih. Največ listov je v savski banovini l» najmanj v vrbaški banovini (6). Ker šteje"' goslavija po zadnjem ljudskem štetju 13,» jonov 930.918 prebivalcev, pride en časopis 14.275 duš. Največji jugoslovanski Pravda« in »Vreme« v n» Bakterije žive v prahu! Radi tega ne boste kupili Vašega pudra za obraa nikoli iz odprtega soda, ker bi bilo to nehigi-jenično. Ravno lako nehigijenične so zaprašene milne luske. Te prenašajo prah in bakterije v perilo in spravljajo v nevarnost Vašo kožo. Higijenični ovoj Luxa Vas varuje od tega, ker daje poroštvo, da so nežne milne luske res èiste in da ostanejo diate. se ne prodaja nikoli odprt, temveč vedno samo v poznanem modrem ovoju UJ1-32 za pranje volne in svile ;radu, »Novosti«, »Jutranji list« in »Obzor* v Zagrebu, »Slovenec« in »Jutro« v Ljubljani, nadjarski dnevnik »N«.plo« v Subotici, in jemški dnevnik »Deutsches Volksblatt« v No-ireni Sadu. Jugoslovanske narodne manjšine, «i štejejo 1,165.400 duš, imajo 79 časopisov. Nemška manjšina v Jugoslaviji izdaja 41 listov raznih vrst. d 70 konkurzov je bile razglašenih v juliju v vsej Jugoslaviji. d Izvoz vina iz Jugoslavije je s preneha-ljem izvozne nagrade, ki je bila razveljavljeni 2. aprila t. 1., močno padel. V mesecih jamar— marec je znašal-mesečni izvoz še 150 lo 200 vagonov, v aprilu le še 84 in v maju !(i vagonov in pol. d Podpore za brezposelne. Minnier za ocialno politiko in narodno zdravje je izdal v zvezi z uredbo o organizaciji posredovanja äela naredbo o nekaterih izpremembali te najdbe. Med drugim določa, da smejo šefi jav-lili delovnih borz podeliti vsakemu orezpo-lehieniu delavcu največ dvakrat v proračun-ikem letu podporo po Din 150 d3 skupnf risine Din 300 in prav tako vsakemu nepre-ikrbljenemu otroku, a ifajveč do 5 otrok, po )in 30, do najvišjega skupnega zneska 500 )in iia lelo. Prav tako se smejo denarne pr t ìe podpore dovoliti brezposelnemu delavcu jajveč dvakrat na leto. — Pri žolčnih in boleznih na jetrih, iolčnem kamnu in zlatenici urejuje pre->avo naravna »Franz-Josef« grenčica na laravnost najpopolnejši način. Klinična zkustva potrjujejo, da je povsem lčinko-irito domače zdravljenje s »Franz-Josef« rodo, če se jemlje zjutraj na tešče, po-nešana z malo tople vode. »Franz-Josef« [renčica s? dobiva v vseh lekarnah, dro-erijah in špecerijskih trgovinah. d Nad 20 milijonov Din bo stala nova pra-oslavna cerkev v Bclgradu. Imela bo 66 me-rov visok zvonik. d Stiri cerkvice ima 30.000 katoličanov v lelgradu. V stolnem mestu sta poleg štirih pravoslavnih molilnic še dve židovski, ena nrška in ena budistična cerkev. Nesreče d Strela na velesejmu v Ljubljani. V po- ledeljek je med grozno nevihto strela zažgala ia ljubljanskem velesejmu paviljon, v katerem e je nahajala stalna higijenska razstava. V labi uri je bil na mestu stavbe le še kup pe-iela. Gasilcem se je posrečilo požar- omejiti v oliko, da se na razširil še na sosednje zgrad-Skoda je ogromna, ker so zgoreli vsi dra-oceni predmeti razstave in bo treba leta in sta dela,-ako bo Higijenski zavod hotel to iz-ul'o nadomestiti. d Strela je udarila t cerkev v Cakovcu. prež škode. d 1'elo čredo ovac je pobila Urela neke-Pu kmetu v Gomirju pri Ogulinu, v Vrbovcu je pokončala dve k'a. i. j d Do tal je pogorel mlin Pavla ICobčata v Nlatomašnik in župnik v pokoju. Razno d Zaščita države. Državno sodišče za zaščito države je izreklo razsodbo v razpravi proti Andraäu Majtanu in tovarišem zaradi vohunstva v prilog sosednje države Obsojeni so: Andraš Majtan na 8, Jovan Ratkovič tudi na 8 let, Josip Takac na 2, Janoš Bene na 2, Imre Kovač na 4 leta težke ječe, Ivan Sipoč na 1 leto robije. d Prav je naredil — oče namreč. Te dni je pripeljal na policijsko stražnico v Mariboru neki možakar svojega mladoletnega sina ter ga izročil stražnikom. Oče je doznal, da si je sin prisvojil manjšo vsoto denarja, pa ga je kratkomalo aretiral, sina namreč, ter odda! policiji, da ga kaznuje. Ce bi proti vsein tatovom in poneverjalcem nastopali ostro kot v Napoleonovih časih, ko si bil za malenkost obešen ali ustreljen, bi razne blagajne ne bile puste in prazne kot so. d Pozor na vojaške vaje na Dravi! Od 15. julija do konca oktobra t. }. bodo na Dravi in sicer med obema ptujskima mostoma in 500 metrov od železniškega mostu navzdol vojaške vaje. V tem prostoru je zabranjena-vožnja in sicer ob delavnikih od 5.30 do 1.30 in 15 do 19. Straža bo postavljena 1300 m od lesenega mosta navzgor na desnem bregu in bo imela rdeče-belo signalno ploščo. Splavarji in drugi morajo, čim opazijo signalno ploščo, pristati in sicer najmanj v razdalji 300 ni navzgor Drave. Od 1. septembra do konca oktobra bodo tudi nočne vaje ter je od 21 do 2 ure v že omenjenem prostoru vsak promet zabranjen. Ob nedeljah se vojaške vaje ne vršijo in je plovba prosta. Odgovornost za morebitno nesrečo nosi splavar oziroma lastnik plovbe. d Poziv in prošnja. V noči od 4. na 5. julija je uničil požar znano romarsko cerkev sv. križa na gori Oljki. Nemogoče je, da bi se cerkev restavrirala z sredstvi in prispevki domače župnije. Podpisano cerkveno predstoj-ništvo kakor tudi za to sestavljeni gradbeni odbor, se obrača tem potom z vljudno prošnjo na vse prijatelje za naklonitev prispevka za obnovo cerkve na gori Oljki. Prispevki naj se naslovijo na župni urad Polzela. — Opozorilo. Nabirati darove za obnovo po požaru poškodovane cerkve na gori Oliki so upraivičene samo osebe, katere &e izkažejo s potrdilom " Belo ko sneg je -perilo! "-kadar je oprano z Gazelo ! TERPENTIN0V0 - MILO GAZELA® porr res lepo belo župnega urada na Polzeli oziroma od istega urada potrjeno nabiralno polo. Župni urad Polzela. d Invalidi, vdove, sirote in starši padlih ter umrlih naj se zglase pri svojih krajevnih organizacijah z vsemi listinami radi podatkov, ki jih zbirajo -a spremembo invalidskega zakona. Vsak (tudi ako ni član) naj p.iùé gotovo do 20. tega meseca, posebno pa dotieni, ki so odpuščeni ali pa nimajo Se novih rešitev. Odsotne, bolne in mladoletne naj javijo sorodniki ali znanci. RAZNO 2511(1 let slare smuči. Norveški muzej za smuči '<' je obogatil za zanimiv predmet. Pri izkopavanju i West-Adgirju so našli i nekem močvirju iz šote umiči. ki jih cenijo stro-tovnjaki na 2500 let. — "muči je odkril neki du-lovnik. Odkritje je zate-ladelj zanimivo, ker se je loglo na Norveškem do-lej le do 10. stoletja na-»j zasledovati uporabo muči. Domnevalo se je alje, da so prišle smuči a Norveško čez Finsko iz ibirije in osrednje Azije. miiSi, ki so jih sedaj na-.-"> so zanimive tudi po voji obliki ter spominja-o v mnogih ozirih na elemarkove sinuči pred U oziroma 60 leti. •>azila na svojo lepoto, boste morda razumeli, kako me je to potrlo. Dotaknila sem se je s prstom in bradavica je zakrvavela. Ponoči je bradavica še bolj narasla. Uporabljala sem vse, kar mi je prišlo pod roko: med, maslo, zdravila; nič ni pomagalo. Vedno bolj se je večala. Končno sem pisala nekemu londonskemu zdravniku, ki so ga časopisi zelo priporočali in ta mi je poslal neko mazilo —« »In ni nič pomagalo?« sem jo prekinil. »Nič, oče. Še preden sem mu pisala, sem porabila za zdravila en funt (200 Din). Uporabljala sem vse, ka,- so mi nasvetovali, toda nič ni pomagalo. Mati mi je rekla, naj se izprehodim, toda nisem ie hotela zapustiti. Kakor prej sem šla tudi sedaj vsak dan v šolo in kmalu opazila, da me otroci pazljivo ogledujejo, si nekaj šepetajo in tu in tam sem celo vjela kako besedo. To ni bilo lepo, kaj takega nisem pričakovala od njih. Končno sem ostala doma. Ko sem nekega dne iP sedela pri vratih, ie naenkrat stala pred menoj grozna tujka. Za božjo voljo vas prosim, da se me usmilite!« Tiho sem vstala ter ji prinesla kruha in denarja. Vzela je in mi rekla: ; Bog vas obvaruj strašnega trpljenja! Najbrž sta rekli kako prehitro besedo... Bog vas obvaruj! Videla sem vso strašno silo božje jeze, ki je padla name, stekla sem v svojo sobo, se zakopala v blazine, jih grizla, trgala in jokala, dokler nisem končno vsa objokana pričela moliti. »Gospod, odpusti! Ne stori tega! Umakni svojo roko, Gospod!« In potem sem se obrnila k Brezmadežni in molila molitvico, katero ste me naučili vi, oče: Spomni se, 'in pristavila: »Ti me ne boš zapustila, mati, ti me ne boš zapustila! Ali nisi rekla, da ne boš nikogar zapustila !< Toda njen obraz je ostal trd in nepopustljiv. Nobenega upanja ni bilo več. Utrudilo jo je govorjenje. Da bi ji vzbudil nekoliko upanja, sem jo vprašal; »Ali ni bil zdravnik nikdar pri tebi? Saj ga vendar poznaš in veš, da je dober in prijazen.« Da, bil je, oče! Zelo je bil prijazen in tudi nejevoljen. In nekega dne je mater dolgo izpraševal o očetu in dedu in potem ji je omenil nekaj o podedo-vanosti in o boleznih, ki so nekaterim že v krvi... me ozdravil.« »Ali se je oče Letheby kaj oglasil?« »Da! On je bil moja edina tolažba. Pvakrat v tednu je prišel, včasi celo trikrat in z njim je prišla gospodična Campionova, ki pride skoro vsaki dan in tali bere. In poglejte te vijolice — in zvončke na mizi * ooa mi jih je prinesla. Včasi je prišel z njo neki ß* tuji gospod, se vsedei h postelji, govoril z menoj in me spraševal o Bogu, kaj delam in kaj mislim. Oče Letheby je rekel, da se za tem nekaj skriva, česar pa jaz ne razumem, a da bom nekoč razumela in vedela, da je Bog tako hotel v svoji nedoumljivi ljubezni. Minilo je zadnje upanje, da bi še kedaj ozdravela in prosila sem ga samo še eno: Tvoja volja naj se zgodi. Le včasi, kadar se spomnim, kaj vse sem morala trpeti, preneham s to molitvijo.« »Ali si sedaj mirna?« »Da, oče, in zelo srečna. Samo radi matere me skrbi, ker se tako strašno muči radi mene. Samo to vem — kar je rekel tudi že oče Letheby, da me je čakalo strašno in hudo trpljenje, ki pa je — Bog bodi zahval jen — že minulo!« »Res je tako, otrok! In sodaj mi povej — ali te je oni tuji gospod kedaj prosil, da bi molila zanj? »Da, oče! Sprva je bilo težko, toda potem mi je oče Letheby rekel, da moram. Vsak dan sem molila sveti rožni venec. Ko je bil zadnjič tu, je vprašal: ,No, Eliza! Sedaj mi odkrito povejte: Ali ste veseli, da vas je zadela ta nesreča?' Moičala sem nekaj minut, potem pa sem pogledala Križanega in rekla: .Da!' ,Ali mislite, da vam bo Bog v nebesih radi tega trpljenja vrnil vašo prejšnjo lepoto v mnogo večji meri«' Tiho sem prikimala: ,Da!' ,Eliza, ali boš molila, mnogo, vztrajno molila zame?' In zopet sem reklama, gospodi' Ves srečen je bil ob odhodu. Toda oče to so moji prijetni trenutki. Ko sem popolnoma sama, mirno premišljujem, kako se me je Bog poslužil v dosego svojih namenov. Zgodi se Njegova volja Včasi pa sem slaba in nesrečna in neprestano me muči vprašanje: Zakaj je Bog to dovolil. In nekoč, ko se mi je pogled Brezmadežne dozdeval jezen in hladan sem n rekla —4 ' slom. Takf koledarje pi je bilo treba preluknjali, da so lahko napeljali skazi luknjo vrvico, na b-tero so poleni koledat.it obešali. Kadar »o pa koledarje luknjali, je ležal« po tleh kar na debelo pi-pi matih drobcev v «k barvah, ker so tiskali I ledarje večinoma na bai-vasi papir. Le pesa dne (■ je neki delavec zrgrabi pesi teh drobcev I« . vrgel v bližnjo delavka Drobci so delavki oliv« v laseh in tako okras«» je delavka nudila P»' smešen vtis. Ko je P"1' jetie priredilo neko veselico. se je prav ta* razvila živahna ,a «konfetijem . Gospod«« je bila ta zabava 1" všeč in ko se je o« 9 udeležil velike plfsn?» bave v pariški open. P vzel s seboj tudi P I pisanih papirnatih di» cev in začel na zab ' njimi obmetavati «»» svet. O tem je našle* ga dne govoril ves in tako je prišlo obmetavanje s komfeliie» prvi Cilinder. Neki «J donski «fičtiric» " >; oblečen pocestni P»* je nosi! I. 17»Pfl Čudno pokro« linder, vu«.-- . fe. je izzvalo v London liko zanimanje, om r je za svojo pred*» , votarijo slros open""' Bufa, kralj čevljev, je mrtev. S svojiiu leta lom je hotel potovati v ftvico. pa je Malo strmoglavilo z višine 700 metrov na zemljo. Pilot je bil takoj mrtev, tovarnar je pa umrl na posledicah ran, ki jih je dobil pri padcu. Pogled na /lin na Češkem, kjer so ogromne Bafo ve tovarne. Kakor poročamo na drugem mestu, se je Bufa smrtno ponesrečil, ko je padel 7. letalom, v kalerem se je t>eljal v Švico. N'a levi: Moderna mati. »Kes je, da je star, toda zelo bogat je. Pa mu vendar nisi pravila, da ga nimaš rada?^ Hči: »Ne, s leni počakam do poroke.« -f- Prot. Alojzij Reiinan, ki je poučeval verouk na gimnaziji v Mariboru, je v starosti 44 let umrl. R. i. p. A.: »Vaša žena je bila včasih zelo nervozna, prepirljiva in sitna. Zdaj pa, kakor je videti, je popolnoma ozdravljena.« B.: >Da, zdravnik ji je rekel, da 40 to znaki staranja.« PO DOMOVINI Kak« je pri nas (Serica) Kriza tudi pri nas kaže svojo moč, delavec nima zaslužka, kmet ne denarja. Občina je v lake in pomanjkanju, da ne more niti občinskim revežem izplačevali reci in kiSi dvajset dinarjev me-seì'iio in to že peti m.sec. Še najbolj žalostno pa je, ila se tudi v teh težkih časih ne moremo sprijaznili, Jutruc od ponedeljka, dne 18. julija št. 29, je imel gospod minister trgovine in industrije Ivan Mohorič velik govor ua Jesenicah. Takoj za gospodom ministrom je nastopil poslanec narodne skupščine dr. R a p e, ki je, kakor čitamo v istem »Jutru«, podobno kakor že v Starem trgu pri Ložu ponavljal neču-vene klevete zoper obče znane in spoštovane može našega javnega življenja, ki so jih napadeni prezirali, kakor to taki nedokazani napadi na gentlemane zaslužijo. Isto bi storili mi, ako ne bi bil najnovejši nastop dr. Rapeta tako zelo značilen za metode tega gospoda in govornika, da jih moramo javno pribiti. Poslanec narodne skupščine dr. Rape je namreč, kakor poroča »Jutro«, na Jesenicah med drugim dejal, potem ko je slikal položaj Slovencev v Italiji, tudi tole: »A rSlovenec» ima drznost objavljati Mussoli-nijeve proglase Slovencem iz leta 1920 na način, kakor da gre za ponudbo od včeraj, da bi na ta način še bolj varal naše ljudstvo. Tako delo lahko vrèe samo ljudje brea vesti in časti, ljudje, ki pljujejo na svoje delo pred letom 1918 in danes kriče: Živijo Mussolini! (Fuj! Škandal!)t Mi smo mislili, da so časi lakih političnih metod, kakor se jih poslužuje dr. Rapè, ako je poročilo »Jutra« resnično, minuli. Zal pa vidimo, da se ponavljajo in sicer v potencirani meri, zakaj še nikoli nismo čuli ali brali, da bi se uporabljalo napram političnemu nasprotniku med nami tako orožje, kakor si je to na Jesenicah, zanašajoč se na svojo poslaniško avtoriteto, dovolil dr. Rapè. Naj sodi zdaj poštena javnost!: Dne 23. maja t. 1. je »Ponedeljski Slovenec«, ki kakor znano, posveča velik del svojih predalov trpljenju primorskih in koroških Slovencev, baš z ozirom na .hinavsko pisanje italijanskih listov, ki skušajo v teh težkih časih predstavljati svetu fašistični režim kot nekak vzor-režim svobode in sreče, spomnil na znani proglas, ki ga je bil leta 1918 izda! poveljnik italijanske zasedbene armade Petitti di Rore-to, v katerem je ta general primorskim Slovencem obljubljal, da bo Italija varovala vse njihove narodne in kulturne pravice. Temu, zaradi svojega zgodovinskega pomena dobesedno navedenemu proglasu je »Ponedeljski Slovenec: dodal sledeči komentar: »To je proglas — r iivirniku, ponatisnili smo indi napake — s katerim se je italijanska armada predstavila Jugoslovanom na Goriškem in istrl., Nalepili 90 ga p« vsej današnji Julijski krajini in da bi bilo res vse ljudstvo deležno veselega oznanila, so proglas rainašali vojaki po hišah. Po Tr9t« so ga nalepili 18. derembra 1918 in t fiorici je bil objavljen v slovenskem jeziku in to r originalu, ki ste ga pravkar prebrali, na božič.. Te je bil proglas »velike države svobode«, ki ni bil iskren, pač pa ga je narekovala strahopetno«!. Kaj je ostalo od lepih obljub? V imenu svobode je bilo interniranih 35 duhovnikov, zaprtih 23 in pognanih čm mejo 108. Izseliti se je moralo 78 redovnikov. 47 klerikov, 56 lajikov, to je skupno 181 ljudi iz 15 samostanov, da ne omenjamo preganjanja civilnega prebivalstva. Bazoriea in Pula sta nam dali pet narodnih mučenikoT, število kon-liniranih je še preseglo 100 in izredno sodišče t Rimu je prisodilo i« nad 1000 let ječe Jugoslova- Prlporo?* s« prvi slovenski zarod Vzajemna zavarovalnica Ljubljana t lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celje, Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Starčeviče» trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101. Split, Ulica XI puka 33, Beograd, Poincareova 2 Norvežani so zasedli Grönlandijo. Obalo vzhodne Grenlandije so zasedli Norvežani in tam napravili zasilno postajo. Par šotorov, radio antena in norveška zastava naj bi zadoščali. Danska je pa "»'P®" siala ekspedicijo, ki namerava g policijo izgnati vsiljivce. nom t Italiji. Uničeno je vse kulturno življenje, šola, tisk in prosvetna društva, uničeno vso go. spodarik» udejstrovanje Jugcalovanov, Imnke, Zadružne zveie in vse zadružništvo. Okoli 1011.000 naših bratov je moralo čez mejo, da si reši življenje in poišče kruha. — Tako je pod Italijo!« Sedaj pa pride poslanec jugoslovanske narodne skupščine dr. Rapè in naredi iz generala Petilti di Rorelo Mussolinija, premenja letnico 1918 v 1920 — pozabljajoč, da je Mussolini, ki je prišel na viado v Italiji šele dne 28. oktobra 1922, takrat bil samo poslanec in ni izdajal na Slovence v Primorju nobenih proglasov — ter na tej podlagi zgradi podtikajoč nam zloben namen, kleveto, kakršne se ni predrznil skovati v slovenskem javnem življenju še nihče, čeprav so naše medsebojne borbe bile jako ostre. Uredništvo »Slovenca«, pribijajoč ta način politične polemike dr. Rapéta, bo tako »Jutru« kakor poslancu Rapétu dalo priložnost, da to kleveto dokaže pred pristojnim sodiščem in da ob toj priliki dokaže tudi osti;le sličrte klevete, ki jih na svojih shodih iznaša proti drugim možem našega javuega življenja, in upamo, da se poslanec dr. Rapè ne bo odtegnil tej priliki ter sam narodno skupščino po-ival, da uaj ga v svrho dokaia njegovih nezaslišanih trditev izroči. Uredniki »Slovenca«. borovnice nabiraj». Slika nam kaže otroue trboveljskih rudarjev, ki hodijo dan za dnem po okoliških gozdovih in nabirajo sladke sadove, kateri bodo tudi nekoliko omilili krizo, ki tare «boge rudarje. »Mcžuar Tone«. Anion Vrhovšek vrši vestno cerkovniško službo pri sv. Ani v Teharjih že 65 let. &e mnogo let! Časovne krize med Slovenci in Evharistifa Ni dvoma, da bi mogel vešč zgodovinar navesti tehtne zgodovinske dokaze, da so tudi naši domači škofje ob posebno težkih (asih priporočali svojim vernikom kot rešilno sredstvo zlasti zakrament presv. R. T. — V dokaz tej trditvi naj sledi le par drobcev o prvem ljubljanskem škofu Sigmundu Lam-bergn, o njegovem najbolj znanem nasledniku Tomaža Hrena in sodobnem viadiki dr. Gregorijs Rozmanu. Prvi ljubljanski škof Žiga grof Lamberg (1463—1488) je zasedel ljubljansko škofijsko stolico v prav žalostnih časih. Leto za letom so prihajali divji Turki v naše kraje in silno pustošili bivšo kranjsko deželo. Leta 1469. so Turki pridrli tudi v Ljubljano in zažgali stolno cerkev sv. Nikolaja; najgrozoviteje so pa divjali' 1. 1471. V par mesecih so trikrat prišli na Kranjsko in veliko tisoč ljudi odpeljali s seboj v sužnost. Napadi so se ponavljali več let. Turki so pomorili toliko ljudi, da so zaradi groznega smradu nepokopanih trupel večkrat nastale kužne bolezni. V teh strašnih nadlogah jc škof iskal božje pomoči. Goreče je' molil in tudi vernike opominjal k molitvi in zaupanju v Boga. Kranjski deželi je bil v onem času pravi angel varuh. Zlasti pa je vabil vernike, naj iščejo pomoči pri Zveličarju v sv. zakramentu. Zato je utrdil in udomačil med Slovenci bratovščino presv. R. T. — In kakor pri sto!:.; cirkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, tako najdemo že ob njegovem času evharistične družbe tudi v Kranju, Ribnici in drugod. Huda duhovna kriza je bila zavladala med Slovenci zlasti ob časa Iuteranstva.. Trije činitelji so razvoj protestantizma posebno pospeševali: 1. Graščaki, ki so bili skoraj izključno samo Nemci ter so se že deloma vsled narodnosti nagibali k protestantizmu, še bolj pa so bili zanj vneti, ker so hrepeneli po razširjenju svoje oblasti nad podložniki. »Počasi, « vztrajno in po določenem načrtu so se borili kranjski deželni stanovi za protestantizem in zatirali katoličanstvo. Ni jih vodila verska navdušenost ali vsaj versko prepričanje, temneč sebičnost in vladohiepnost.« (Voditelj, 1902, str. 295.) 2. Dijaki iz slovenskih pokrajin, ki so obiskovali v obilnem številu vseučilišča na Nemškem. 3. Odpadli duhovniki, ki so iz različnih nagibov zapustili katoliško Cerkev ter svoje noči obrnili v razširjanje nove vere. Slovensko kmetsko ljudstvo v svojem jedru ni nikoli maralo za protestantizem; le mesta, gradovi in deloma trgi so mu bili naklonjeni. V njih pa je razkošno vzcvetel. Komaj dvajsetina Kranjcev je bila še zvesta katoliški veri. V Ljubljani sami, ki je štela 7000 prebivalcev, je ostalo le še nekaj stotin katoličanov. Posebno se je razvil protestantizem v Radgoni in Brežicah, kjer več let ni kilo katoliške službe. Pa tudi nekatere dru-ße mestne in trške župnije so postale popolnoma luteranske. V teh žalostnih časih je ohranil našim prednikom sv. vero deveti ljubljanski škof Tomaž Hren (1598—1630), ki je med drugim 1 ozirom na to, da so protestantje zavrgli češčenje presv. R. T., vnemal vernike prav j posebno za ljubezen do tega zakramenta, i Specijalist za zobne in ustne bolezni Med. untv. ©r. 9rancè Sogar Sv. Petra cesta 14, Ljubljana ne ordinira od 25. julija d« 21. avgusta Priča za to nam je zlasti dejstvo, da je z vso vnemo začel najslovesneje praznovati procesijo na dan presv. R. T. 2e tretje leto svojega škofovanja je mogel Hren procesijo, ki se že par desetletij poprej ni mogla vršiti, obhajati prav svečano. Vsa Ljubljana je bila praznično oblečena, vse ulice v zelenju, vsa okna čedno pogrnjena; na njih so stale podobe in gorele sveče. Topovi so gromeli, petje, godba in zvonovi so poveličevali Zveličarja in udeležilo se je procesije ne le ljudstvo, ampak tudi zastopniki oblastev. Bolniki so jo pa pri oknih gledali in hvalili Boga. Ko pa se je v Ljubljani večina vrnila h katoliški veri, je pa odšel Hren na deželo, kjer je povsod priporočal prav posebno češčenje presv. R. T. 3. In sedanji vladika ljubljanski, prevzvi-šeni gospod dr. Gregorij Rozmani V kako težko čudnih časih reže prve brazde na dušno pastirskem polju svoje škofije. Šele bodočnost bo mogla razkriti in pojasniti, s koliko težavami se mu je boriti. A glej! Podobno kot njegovi predniki, ki so zapustili bogate sadove svoje setve med svojimi verniki, vabi in kliče takoj od prvega začetka vse stanove — zlasti pa mladino — pred tabernakeij. Kako prepričevalno je zapisal v eni zadnjih številk svojega Škofijskega lista v naredbi, s katero je odredil: Blagoslov z Najsvetejšim pO sv. maši. ob nedeljah in praznikih in-- Vsestranska stiska sedanjih dni ne sme omajati naše žive vere v božjo Previdnost, ki vse vódi, ne sme streti trdnega zaupanja v ljubezen Kristusovo, s katero objema vse duše, odkupljene z njegovo dra'goceno krvjo. Nasprotno, utrditi nam mora vero in zaupanje v Kristusa, ki živi med nami v presv. R. Telesu. V tem najsvetejšem zakramentu biva Vsemogočni sam prav sredi naših župnij zato, da lahko vsak čas k njemu pridemo, da nas blagoslavlja in s svojo milosfjo spremlja pri vseh delih, pa tudi, da ga mi z vso spoštlji-"ostjo častimo in molimo, kakor ga nevidni angeli molijo in časte. Da bi se verniki te osrečujoče in tolažljive resnice prav živo zavedali. da bi jim presv. R. Telo postalo središče irse pobožnosti, odrejam, da se bo po vsej škofiji enotno postopalo, naj se v vseh župnih, duhovnijskih in samostanskih cerkvah ter javnih in napol javnih kapelah, v katerih Se hrani sv. R. T. in imajo nedeljsko in praz-niško službo božjo, po sv. maši ob nedeljah in praznikih izpostavi sveto R. T. in Ja z Njim vernikom blagoslov .. .« Kako zelo priporoča in naroča dalje prevzvišeni- nadpastir svojim duhovnikom, da naj zlasti mladina čimprej in kolikor največkrat mogoče najde pot k Jezusu, najboljšemu vzgojitelju. O, če bi hoteli vsi slediti navodilom škofovim, koliko tolažbe, pomoči, utehe bi našli v sedanjih večkrat tako grenkih časih! Prst škofov je prst božji, ki nam kaže znova ob hudi krizi pred tabernakeij. Telefon 28-77 Dr. med. V. Meršof se je preselil in ordinira v Št. Vidu nad LJubljano (v vili Dr. Juatina) od 2—4 popoldne. Dopisi Smrtna bosa (Valjevo) Žalostna nesreča je zadela nas slovenske lante, ki službujemo pri 1. bateriji 1. topniškega polka v Valjevu. Smrt nam je ugrabita dragega tovariša Franceta štrukelj iz Vel. Lašč. Dne 12. julija je podlegel težki operaciji, ki mu jo je povzročila angina. Vsi žalujemo za dragim tovarišem i.i izrekamo domačim globoko sožalje. — S. Klun, F. Gorše, V. Marinko, J. Kožar, K. Kurnik in L Andolšek. Nova sv. inaša in še kaj (Boh. Bistrica) Vesle pa tudi žalostne stvari se gode v naSi fari. Prejšnjo nedeljo 10. julija, je po vsej Bohinjski dolini zavladalo prav prazniško rapoloženje, ko je ta dau naš rojak g. Janko Preželj prvikrat pristopil h Gospodovemu oltarju, da daruje najsvetejšo daritev. Zares slavnosten je bil ta dan za vso našo dolino. Že v zgodnjih jutranjih urah, so iz vseh treh bohinjskih fara prihajali ljudje v Bistrico, da vidijo novega gospoda, ki bo daroval prvo sveto daritev. Da je lepo slavlje tako lepo poteklo, se moramo zahvaliti baš našim fantom in dekletom. Zadnje 14 dni je vse živelo v pripravah za novo mašo. Fantje in dekleta so kar tekmovali med seboj, kdo se bo bolj postavil. Fantje so postavljali visoke mlaje in skrbeli za slovesno zvonjenje, dekleta pa so pletla vence, s katerimi so potem okrasila farno cerkev in prosvetni dom. Veselo razpoloženje, ki je vladalo med ljudstvom, bi bil okoli poldneva kmalu malo zmotil dež, ker je pa le kratko časa padal, nam ni mogel izbrisati lepih utisov, katere smo odnesli z nove maše. G. novomašniku moramo k njegovemu jubileju iskreno častitati in mu želimo, da bi ga ljubi Bog na njegovi duhovniški poti vselej z obilnimi milostmi podpiral. Za veslo novomašniško nedeljo pa je nastopila za naše Rovtarje lepa in pomembna nedelja. Prostovoljno gasilno društvo na Nemškem Rovtu, je kupilo novo motorno brizgalno, katero smo ob prisotnosti številnih gasilcev i.i drugega občinstva sloveno blagoslovili in izročili svojemu namenu. Požrtvovalne Rovtarje moramo vsekakor pohvaliti, ker jih je po številu res bolj malo, pa se v tako težkem času, vendarle niso ustrašili velikih žrtev. Prežalostna je resnica, da se veseli in žalostni dogodki hitro menjavajo. Že smo mislili, da bomo nedeljo preživeli v lepem veselju in božjem miru, ko se že v poznih večernih urah. raznese žalostna in pretresljiva vest: »Grobotkov Tine je zaklan«. Ko smo povpraševali, odkod izvira ta strašen zločin, smö izvedeli, da ga je povzročil zopet tisti nesrečni alkohol. Nečuven umor, ki sc je odigral v Boh. Bistrici, nam mora biti v ponovno svarilo, da živimo trezno in se varujmo alkohola. Da pa ne bo kdo napačno sodil naših Bohinjcv, moramo pribiti, da ti žc več let trezno žive, dalje da o kakih pokoljih in umorih že dolgo časa sem nismo nič čuli in da tudi žalosten umor, ki se je dogodil zadnjo nedeljo v Bistrici, ni bil povzročen po domačinu. Listnica uredništva. V Sneberje — Zadobravo: Potrjujemo, da nam dopisa od Dev. Mar. v Polju, zadevajočega novo sv. mašo g. patra Krizologa Zajca ni poslal g. Vodnik Ivan. Naznanila n Kanonična vizitacija in birinovanje v Javoru pod Ljubljano bo nepreklicno dne 31. julija t !., ko bo obenem tudi farno žegnanje sv. Ane Častilci sv. Ane so prijazno vabljeni. »Dežnik seui izgubi],« — »Jvakäno kljuko pa je ime'?« — »N-1 vem, som si ga šele včeraj — izposodil.«. * Ona: »Moj dragi, še mnogo raje bi te imela, že bi opustil kajenje.' On: »Toda, vsi veliki in slavni možje so bili kadilci.« Ona: »Obljubi mi samo, da lie boš kadil, dokler ne postaneš slaven ju velik, pa bom zadovoljna« Radio Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti - 13.UO C,i3, plošče, borza - 18.00 Salonski kvintet — 22.00 Cas, poročila. — Četrtek, 21. jul.: 19.00 Slike iz narave — 19.30 Zabavno čtivo — 20.00 Od Bratislave do Belgrada — 20.30 Klavirski koncert prof. Trosta — 21.45 Samospevi g. Sveto-zarja Banovca — 22.30 Cas, poročila. _ Petek, 22. julija: 19.00 Postanek in razvoj kinematografa — 19.30 Gospodinjska ura — 20.00 Plošče — 20.30 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 23. julija: 19.00 Ginuiastične vaje — 19.30 Nekaj za starše — 20.00 Koncert »Sloge« — 21.00 Samospevi Štefke Koren-čanove — 21.30 Salonski kvintet. — Nedelja, 24. julija: 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 1000 Nedeljske misli — 10.80 Akademski poklici — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 Cas, poročila, plošče — 15.15 Ljudska igra: Veleturiat — 16.00 Samospevi Jožeta Gostiča _ 16.40 Salonski kvintet — 20.00 Operna ura: pojeta gdč. Vera Majdič in Mirko Je-lačin — 21.00 Prenos s Park hotela na Bledu — 22.00 Cas, poročila, salonski kvintet. — Ponedeljek, 25. julija: 19.00 Henrik von Kleist — 19.30 Izprehod po livarni — 20.00 Samospevi gdč. Dragice Sok, 20.30 Flavta solo, Viklor Campa — 21.00 Salonski kvintet. — Torek, 26. julija: 18.00 Otroški kotiček — 18 30 Salonski kvintet - 19.30 Zabavni kotiček — 20.00 Esperantska ura — 20.30 Prenos iz Zagreba. — Sreda. 27. julija: 19.00 Nasveti za domači vrt — 19 30 Literarna ura — 20.00 Samospevi ge. Josipine Sivee in g. Joža Li-koviča — 21.00 Prenos s hotela Toplice na Bledu — 22.15 Salonski kvinlet. „Pobrigaj se za dober tek, prihranil boš si dragi iek!" Glej. kaj pravi ljudski pregovori Žeto doka ziije, da so dobi-r tek smatrali vedno za ključ dobrega zdravja Dandanes pa je vsled slabe hrane ali vsled življenskih prilik kaj pogosìi nere I prebavnih or<*a-ov. kar se i red-vsein pojavi v uomanjkamu teka ilaije — glavobolu, pritisku krvi vglavo.vzdigovanju, ■ napetosti krčih, studu do1 jedi i. t. d Ako se taki pojav, zanemarijo, pride lahko dozelotežkih oboienj in težav, Pobr:gaj se za dober tek. torej pomeni, da se mora dobiti dober ek. *ko ga "ni, in zato se priporoča močna švedska tinktura Kisa« (švedske kapljice) lekarnarja Fellerja ki vrhu t« ga, (ia je zelo tečna, fino aromatična pi jača, zelo uspešno vpliva na delovanje prebavnih organov, in povzročujoč v želodcu občutek pri e';ie svežosti zelo dobro vpliva ua sploino razpoloženje In sposobnost za delo. — 2 stek enici Din 50 —, 4 steklenice Din 92 - obenem z zavojnino in poštnino pri lekarnarju lin sen V. Feller. Stubi-ea Konja, Elzatrg U. Iti — Lahko sredstvo /a 5iščen;e »Elsa«-pilu e (6 škateij Din 30 —) Odobreno po ministr. goe. pol. in nar. zdravja 8p br. 509 z dne 54. marca 1932. Profesor: »Glejte no, pa da ste mo spoznali, ko imam vendar novo obleko, sem si pustil brado in brke rasti, imam eno oko obvezano in na desno nogo šepam. Po čem sle •me torej spoznali?« Dijak: »Po dežniku, ki ga imate v roki, ta je namreč moj.« ★ Profesorjeva žena: »Za božjo voljo, Ivan-ček je tinto spil. Kaj naj napravim? « Profesor (raztresen): »Piši s svičnikom.« L nihal LjaMjana, netim tri » Na mal« mmm NO velike OttMrafijena i«39 Telefon 2282 Naše društvo. (Nova Oselica.) Radi dopisov je poBtal »Domoljub« pri nas precej popularen. Celo oni, ki ga niso prej nikdar pogledali, sedaj komaj čakajo poštarja. Po cestah in gostilnah kriče: ali je kaj iz Nove Oselice? No ljrdje božji, če sle res tako vneli za dopise, se pa na naS katoliški list ludi naročite. Še več vam bomo pisali, alto bomo videli, da delate roko v roki. Dne 10. julija smo imeli igro v našem prenovljenem cerkvenem domu pri župnišču in sicer nam Gorenjcem zelo priljubljeno igro »Dve nevesti«. Vloge so bile pravilno razdeljene in pri igri prav dobro |>ogdene. Smeha ni bilo ne konca ne kraja. Zal, da je slabo vreme oviralo naše sosede, toda dvorana je bila itak polna. Iz Zirov ni oviralo niti slabo vreme naših prijateljev in mi jim o priliki ludi to rade volje vrnemo. Le skupaj ljudje enega mišljenja! Bog bo z nami! Uspeli v šaljivi pošti, pri vstopnicah in pri prodaji cvetk je bil izvrsten. Kjer je Bog, je tudi blagoslov! Metli oglasnik vsaka rtroiioa vrst'ea ali nje prosim velja i» ■inkrai Dio 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo -unno polovico «Ko kupuje o kmetijske po trebščine ali prodmaj" svoje pridelke ali iS.čeio ooslo- ozimni» obrtniki pomočnike* 111 vHieie.-n in nnrobe. MliltllniCa n?enä°ra lì električne nnprave naprodaj — Kožarje 21, p. D brova pri Ljublj. Itni-ia dobr i molznica streti mti-le.om na' rodai v Mednu št. 2 lH-o4i!lani čb?I'« v akevrstp.garantirano najboljše ročno delo. Jernej J er a . Zapog" p. Sin'ednik. — Cenik zastor.j !>* vZÖ,en placu'P ;o na višji dnevni ceni tr«j. firma J. Ku: lan. Kr inj Wib m tioioos posivite si lasten dom z orozoiire-tnim posojilom Slavbne lira n il-n:ce in nosntjlnic^«, Liublfana, Mililo 'č»va cesia 15 d. Minite, čistilnike, slarnorezni-ce. geplje, triierje in druge poljedelske stroje kupite zelo ugodni pri tvrdki Fr. Stupica, železnina, Ljuoliina. Gosposvetska cesta 1. Posoiiia dale brezobrestno nakup nepremičnin: »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. — Iščemo poverjenike. Malo posestvo prvovrstna lega vse v enem kosu, blizu žel. postaje' je naprodaj za 42.000 Din. Kupci naj se zglasijo do 24. t. m pri Bankovec, kovaški mojster p. Polzela v Sav. dolini. 30 oralov rodo-vilne zemlje: njive, travnike n go/.d če mo/oče v biižin1 I Kranja. — Ponudbe s I ceno pošlite na Anton Si>šn k Gabrska gora 6 p. Poljan-'. teiitóiicofl voieccä sprejmem takoj z vso o-krbo v hiši Jernej Leveč, kamnosek, Vel. Mengeš 54. j« « črr:^ I kol ko .vrta v Višnji ; gori. ter uialo i tsestvo i na Peščeniaku obstoječe iz h'še. -kednja s ! slamo krito 2 njivi, i košenina in nekoliko : gozda. Nahaj se | Oleg I o rž cesie, 10 m nut oddaljeno od inetta in I postaje Višnjn sjor». -I Pojasnila daje Matiju' j Perušek star., v Višnji ^ gori 75, Do enisko. !____„„__ i i. Mani*e oosestvo kupim, najrajši kje na Gorenjskem Ponudbo s ceno in natančnim opisi m nosiali na upravo lista pod št. 10.680. Shobelnih T^l prodam. Kuistelj Fr. Selo 16, Vodice. Hlanra €d 14 let na' ninpliR prej sprejmem takoj. Naslov v upravi poil šlev. 10.701. Proda se ali odda v najem manjše posestvo v La-zah 33 pri Ljubljani. 14 do 16 let, se sprejme v službo. Predpogoj: pošten, vesten in marljiv. Ponudbe na upravo i Domoljuba« pod »Ljubjan-ska okolica« št. 10.702 Za smeti Hribolazec: »Jutri naskočim najvišji vrh, plezati hočem čez severno stran. Kaj naj vs» pripravim?« Hotelir: »Oskrbo plačajte v naprej.« ★ Ona: »No, ki.*o pa danes izgledam?« On: »Izvrstno, niti on dan starejša kot pa si v resnici.« * »Slišal sem, da si Martinu posodil sto di-narjev. Kakšno jamstvo imaš za to?« »To, da denarja nikoli več videl ne bom,» ★ * Mati: »Pojdi noter, Janezek, da te umi-jem, stric in teta prideta k nam.« Janezek: »Ja, kaj pa potem, če ne pri. deta?« ★ Ona: »Mirko se samo zato ženi, da bi poplačal dolgove.« On: »Pojdi, pojdi, on nikdar ne misli pia. čati dolgov.« ★ Jože: »Zdravnik je rekel, da v moji glavi ni nekaj v redu.« Janez: »To bi bil pa lahko povsod za. stonj zvedel.« ★ Želja vsake ženske je, da bi dolgo živela vendar pa si nobena ne želi, da bi izgledala, kot da je že dolgo na svetu. DELO v teh težkih časih se more Se najlažje dobiti z ustanovitvijo domače piotarne. Mi damo vsakomur tekoče delo, ker smo odjemalci za pie enine, dobavimo prejo in izplačil« o zaslužek za pletenji*, kar dokazuje mnogo ahvalnic. PiSlte še danes po gratis- prospekte tvrdki •Jomača Pletarsba industrija, odd.4, Josip Kališ. Maribor, Trubarji va 2 Kaplan »Neroda nerodna, ali se tako ravna s puško pri streljanju? Malo je manjkalo, da nisi mene ustrelil.* K okru t: »Prav žal mi je, gospod kaplar.s SUHE GOBE kupujemo po najvišji dnevni ceni. SEVER A KOMP. LJUBLJANA. Gosposvetska cesta št.5. On: »Nocoj je omaka izborna. Ali si recept dobila v časopisu?« Ona: »Ne, na cerkvenem koncertu ga je neka dama, ki je sedela za menoj, pripove. dovala svoji sosedi.« Najboljši šivalni stroji in kolesa to edino ADLER-GRIIZNER za dom, industrijo In obrl v vseh opremah. Ulolam Morski »lelllnl •irò] DUBIED Jook v vezenja brezplačen, — Nizke cene. josu* PETELINE LJUBLJANA Telefon »IS blizu Prešernovega spo metiika za vodo. Večletna garancija. Todi na obroke- Izdajatelj: Dr, frase Kulevee. Urednik: Jote Roiifek Za Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceè.