AfiO (LETO) XXV. (19) No. (štev.) 11 BSLOVBNIA LIBRE BUENOS AIRES 17. marca 1966 Morula pa taka! Nekako pred 10 leti so jugoslovanski komunisti vrgli vojno geslo o ljudskih množicah v koš, ni jim bila po godu niti „ljudska .pravica“. Videli so, da ljudi ne bodo več mogli loviti na trnek. Zato so presedlali na novo geslo: delovni človek, ki so ga začeli tako hudo poveličevati, da so ga postavili v središče njihove najnovejše ustave, veljavne že par let. Pa tudi _ to ni dosti za,leglo. Preobraziti v pravega socialističnega človeka niso mogli niti milijona svojih pristašev, kaj šele vseh Jugoslovanov. Nič ni pomagalo pridiganje o novi socialistični morali, nič niso zalegli slavospevi naprednim socialističnim silam. Zmagalo je življenje in se kruto maščevalo nad tovariši. Ubili so v ljudeh staro moralo, nove svoje jim pa niso mogli vcepiti, ker ne temelji ne na božjih ne na naravnih postavah. To so morali nehote priznati tudi v debatah na njihovem zadnjem kongresu. Kateregakoli vprašanja so se dotaknili, zmeraj je prišlo na dan, da jim je za nameravano družbeno obnovo in gospodarsko reformo potreben nov človek, ki ga še ni. Zato je pa ostal v komunističnih vrstah stari komunistični človek, ki je bil reformi v začetku v nadlego, kmalu zatem pa v pogubo. Komunisti so upali, da bodo vsaj v svoji vodi,Ini plasti, ki jo poznamo pod ime-nov novi razred, ustvarili nov rod, ki naj bi za njimi podedoval komunistično diktaturo, jo utrjeval in razvijal v duhu njihove filozofije. Pa tudi to jim je spodletelo. Tudi novi razred je še zmeraj to, kar more roditi njihov svetovni nazor: trop tovarišev, ki se odlikujejo po sebičnosti, hinavščini, grabežljivosti, brezobzirnosti. Niso pa to navadna natolcevanja. Vse to je morala ugotoviti komunistična kontrojna komisija, ki je na svoji seji 10. novembra 1965 v Beogradu dognala in priznala sledeča dejstva: Vodilni komunisti grobo izigravajo dogovore med seboj. Tik pred objavo nove reforme so bili v republiških centrih sestanki z vodilnimi ljudmi iz občin in gospodarskih organizacij. Na teh sestankih je bilo povedano, kdaj, kako in za koliko se bo po reformi vse podražilo. O tem bi mora,li seveda vodilni komunisti molčati. Pa niso. So o tem pripovedovali svojim prijateljem, sorodnikom itd. Seveda se je takoj po sestankih začel tako hud naval na trgovine, da je nekaterega blaga hitro zmanjkalo. Kontrolna komisija je hitro ugotovila, kdo je kriv, toda nihče ni bil zaradi tega kaznovan. Vodi,Ini tovariši so ostali na vodilnih mestih. Pri sestavljanju novih, višjih cen je bilo „veliko prikrivanja, špekulacij in celo malverzacij pri posameznih voditeljih podjetij“, ki so izrabili oportunizem posameznih komunističnih organizacij in izigrava,li režimsko politiko. Zopet ni bil nihče klican na odgovornost, še manj pa kaznovan. „Inšpekcijske službe in organi pre- KllIZA V NATO Zahodnoevropska in ameriška voja-1 vrhovno poveljstvo NATO izprazniti ška obrambna organizacija NATO pre- ) prostore v stavbi blizu Pariza v na-življa zadnje tedne, predvsem pa te dni, ' slednjih treh jetih. težko krizo, v katero jo je ipahnil francoski nacionalistični predsednik de Gaulle. De Gaulle je ponovil zahtevo, da bodo morale vse ameriške čete še letos zapustiti oporišča v Franciji, če ameriška vjada ne bo pristala na to, da bi prišle pod neposredno poveljstvo francoske vojske. Ker je bila pogodba NATO sklenjena med zavezniki za dobo 20 let, ki poteče leta 1969, namerava Francija do takrat v celoti izstopiti iz NATO, ker da so se razmere v Ev- Delegati vseh članic NATO so se po De Gaullovih sklepih sestali na izredne seje ter je britanski delegat predlagal, naj bi se zunanji ministri članic NATO sesta,li na redno zasedanje 31. marca. Vse članice NATO se zaradi De Gaullovih odločitev čutijo močno prizadete. De Gaullove trditve, da ZSSR danes ne more več napasti Zahodne Evrope, kakor je to mogla pred dvajsetimi leti in vsled česar je bil NATO pri- ro-pi povsem spremenile in NATO že ! klican v živ,ljenje, v celoti ne držijo. nima več razloga za obstoj. V gornjem smislu je De Gaul,le poslal pismo ameriškemu predsedniku Johnsonu ter nemškemu predsedniku Erhardu. Johnson je De Gaullu takoj odgovoril, kopije svojega odgovora pa je razposlal tudi drugim članicam NATO. Johnson v odgovoru ugotavlja, da Francija ne more enostransko odločati v tako važnih zadevah, kakor je odstranitev oporišč in ,čet NATO, ker je s tem prizadeta varnost ostalih članic NATO. menijo v prestolnicah članic NATO. čim bi se ameriške čete umaknile iz Zahodne Evrope, bi imeli sovjeti spet prosto pot do Atlantika. Zlasti Zahodna Nemčija nasprotuje umiku ameriških čet s svojega ozemlja, ker se boji, da bi bila potem na milost in nemilost izpostavljena sovjetskemu atomskemu orožju, za 'ZDA pa ne bi bila gotova, da bi napadeni Evropi takoj priskočila na pomoč, kakor to ni štorija v obeh svetovnih vojnah vse dotlej, dokler ni bila sama direktno na- Erhardu je De Gaulle sporočil, da padena. V Bonnu menijo, da bi se sov-bo Francija umaknila svoje Sete iz jeti skrbno pazili, da ZDA ne bi di-Nemčije, kakor ona zahteva, da Ame- rektno prizadeli, ter bi storili vse, da bi rikanci in Kanadčani umaknejo svoje se z Washingtonom dogovorili za raz-sile iz Francije. Prav tako bo mo a'o dejitev vplivnih področij. ■■»■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■«■■a Vojska prevzela oblast v Indoneziji študentovske demonstracije proti Sukarnovi, komunistom nakjonjeni vladi, so se nadaljevale ves minuli teden, kljub Sukarnovi najstrožji prepovedi. Množice študentov so vdrle v ministrstvo za vzgojo in zahtevale odstavitev ministra za vzgojo, prav tako tudi odstranitev iSukarnovega podpredsednika Subandrija, ki mu očitajo, da je sodeloval pri lanskem oktobrskem komunističnem uporu. Nad 3000 študentov je vdrlo tudi v parlament ter pred,ložilo poslancem in senatorjem zahtevo, da mora vlada počistiti državo komunistov. Druge množice študentov so naipadle kitajsko veleposlaništvo in razdejale opremo. Sukamo je še vedno vztrajal na svojem položaju in je celo skušal organizirati komunistične študente proti protikomunističnim. Tako je dovojil komunističnim študentom, da so napadli ameriško poslaništvo, vendar sta vojska in policija preprečili večjo škodo na ameriškem poslopju, ker sta komunistične študente razpršili. Vojska in policija sta tudi preprečili spopade med komunističnimi in protikomunističnimi študenti, toda vedno tako, da sta napadli komunistične in jih razpršili, medtem ko sta proti- komunističnim pustili svobodo gibanja. Razmere so se v minujih dneh končno tako poslabšale, da je vojska uvidela, da 'Sukamo ne more vzdržati odn. vzpostaviti reda. Ugotovila je tudi, da Sukamo nima namena prenehati svojega sodelovanja s komunisti in da mu gre edino za to, da ostane na oblasti. Zato je vrhovno vojaško poveljstvo minuli četrtek izdalo .Sukarnu ultimat, da do sobote odstavi prokomunističnega zunanjega ministra in podpredsednika Subandria. Sukamo tega koraka ni hotel storiti, pač pa je v soboto preda) oblast v državi vrhovnemu vojaškemu poveljniku protikomunističnemu generalu Suhartu. Suharto je dal poloviti 16 Sukarno-vih ministrov in jih zapreti v vladno palačo. Tudi Sukarnu je bil prepovedan odhod iz vladne palače. Suharto je takoj uvede) obsedno stanje in izdal ukaz o aretaciji večjega števila komunističnih kolovodij. Istočasno je izdal vrsto gospodarskih ukrepov, s katerimi namerava ustaliti in izboljšati zavoženo indonezijsko gospodarstvo. Opazovalci indonezijskega političnega razvoja ugotavljalo, da je general Suharto odločen protikomunist, ni pa s tem rečeno, da je naklonjen zahod- tira.no grabežljivost za denarjem,“ ki j odgovornosti stranke „ne sme dopustiti postaja za tovariše merilo vseh moral-! majenkosti in zagrizenosti in ne sme nih vrednot. Pritožuje se tudi nad po- j začeti lova na čarovnice", kajti ukrepi gona“ so odkrivali grehe vodilnih ko-] javom', da 'je mnogo šolanih komuni-j za odgovornost so samo sredstvo zä munistov, toda odgovorni tovariši v ob- ’ stov, ki jim je režim financiral studi-; „izgrajevanje komunistov“. Lepe komu-činah, okrajih in republikah so ovirali. ranje, pobralo čez mejo, kakor hitro delo revizijskih organov in kontrolnih ; so tam odkrili več možnosti za boljši komisij. Vse prijave so se porazgubile ; zaslužek. in jih ni nikjer več. Vse to je ubilo vero j Reforma tudi ni zbrisala raznih pri-V usoesnost reforme, vođi,lnim rdečim J vilegijev, tovariši tega ne pustijo, če-grešnikom se pa zopet ni zgodilo ni- J prav so bogato plačani, živijo še zme-cesar. ;raj v udobnih brezplačnih stanovanjih, „še zmeraj je zelo pogost pojav, da imajo na razpolago avtomobile, potu-ljudi, ki so prestali kazen zaradi gospo-j jejo in se veselijo počitnic na tuje strojarskega kriminala, spet postavljajo na ; ške. Ljudje to vidijo in se škandalizi-razoa odgovorna delovna mesta, večkrat j rajo, toda v novem razredu roka umi-pa se jim celo omogoči, da dobe posa- va roko... mezne družbene funkcije.“ Oportunisti j Hudo se je razpaslo tudi pomanj-in kriminalci vladajo, pošteni ljudje med | kanje discipline v vodilnih komunistič- niste bo Tito „zgradil“ po tej poti! Iz preobilnega gradiva za sejo naj navedemo samo sledeči podatek: L. 1965 je bilo na Hrvaškem zaposlenih na vodilnih položajih in drugih odgovornih mestih 6.948 oseb, ki So bile obsojene zaradi kaznivih dejanj, med njimi je bilo 1.240 „povratnikov“, to je takih, ki so bili že večkrat kaznovani, 1.117 pa takih, ki jim pogojna kazen še ni potekla. Vsi ti zasedajo še danes sledeče 'položaje: 506 je direktorjev, 354 knjigovodskih šefov, 140 tajnikov, 407 knjigovodij, 2.235 poslo- komunisti in zunaj njih pa ne morejo ; nih plasteh. Komunisti na „dokaj po- vodij, 941 skladiščnikov, 277 blagajni napredovati. Pa vendar se zaradi tega : membri? mestih“ javno kritizirajo ni skrivil nit-' en las. i' uradna stališča in načrte in tako za- V nekaterih podjetjih, v trgovini, j vajajo v zmote celo komiteje in orga-bankarstvu, agencijah, elektrarnah ipd., j pizacije ZKJ. Skratka: kadar sklepajo ki se veselijo monopolnega položaja, so j vodilni komunisti o važnih zadevah, so si vodilni tovariši delili na debelo povi- ; v načelu vsi soglasni, v praksi pa gre žanje nlač in mezd, zato pa ne more vsakdo svojo pot. Vse to dela v javnc-na milijone lindi doseči niti toliko sti vtis, da je stranka razdvojena. Ka-zboljSanih dohodkov, da bi lahko ohra- ■ ko na naj stranka še uživa ugled in nili prejšnji življenjski standart. Kaj vpjiv? v so pa delali komunisti v teh organiza- ' Kontrolna komisija se je skoraj rijah? Ali niso samo mižali in polnili ustrašila svojih ugotovitev. Ko je prežene ? , šla na vprašanje politične odgovorno- Kontrolna komisija je tudi ugoto- sti, je klecnila in se postavila na stavila „majome.Včansko razbrzdanost, pre- lišče, da pri postavljanju vprašanj o kov ipd. 'Samo med posjovodji je 452 večkrat obsojenih, takih je tudi 152 skladiščnikov in 35 blagajnikov! Okoli 60% povratnikov pride vsakih pet let zopet pred Sodnijo. To je kar lepa sli-1 ka poklicnih prestopnikov. ■Da ne bodo Hrvatje razžaljeni, moramo dodati, da je podobnih rdeče pobarvanih oportunistov in kriminalcev dosti tudi v vseh drugih Titovih republikah. Zakaj pišemo vse to ? V ljubljanskih „Naših razgledih“ od 25. decembra 1965 stoji zapisano: „Brez moralne reforme tudi gospodarska ne bo mogla biti posebno uspešna.“ (Am. dom.) njakom. 'Sam je ob prevzemu ob,lasti, ki jo v nekaj dneh namerava izročiti novi indonezijski vladi, izjavil, da bo „Indonezija ostala .še nadalje protiim-perialisti.čna in protikapitalistična“, kar za tisti del sveta pomeni, nenaklonjena Zahodu. V vsakem slučaju pa se bodo razmere v državi verjetno ustalile ter je indonezijska komunistična partija in z njo kitajska in sovjetska partija iz-gubija. možnost spremeniti Indonezijo v nov, strateško izredno važen satelit. Močna bombardiranja Sev. Vietnama Na vietnamskem bojišču so komuni-podpredsednika Humphreya nadaljevala stični gverilci minuli teden zadali Amerikancem in Južnovietnamcem hud poraz na eni izmed postojank blizu laoške meje, medtem ko so na drugih delih bojišča utrpeli težke izgube. Ameriško letalstvo je v [povečanem obsegu nadaljevajo z bombardiranjem Severnega Vietnama ter so se ameriška letala približala kitajsko—vietnamski meji na komaj 60 kilometrov a)i na manj kot dve minuti letanja. Ameriška vlada je preko svojega s poskusi pogajanj s komunisti. Humphrey je na tiskovni konferenci poudaril, da je ameriška vlada vsak trenutek pripravljena pogajati se s komunisti, nikakor pa ne namerava prepustiti Južnega Vietnama komunistični usodi. V Južni Vietnam že začenjajo prihajati prvi oddelki ameriškega vojaštva, ki bodo povečali števijlo ameriških bojnih sil na tem področju na 230.000, kakor je pretekli teden napovedal ameriški obrambni minister McNamara. Velik promet Na Cape Kennedy so Amerikanci pripravili za sredo, 16. t. m, izstrelitev vesoljske kabine Gemini 8, v kateri naj bi tri dni potovala po vesolju kozmonavta Armstrong in Scott. Pred izstrelitvijo rakete Titan-2, na vrhu katere je posajena kabina Gemini 8, je bija predvidena izstrelitev rakete At-las-Agena v enako krožno pot. Gemini 8 je imel nalogo izvesti sklopitev s satelitom Ageno, Scott pa nekaj nad dve in pol uri hoditi po vesolju izven kabine. Če bo šlo vse po sreči, bo Scott, kot prvi vesojjski mehanik, s posebnim orodjem na električni pogon privi) nekaj vijakov na Ageni ter očistil šipo na Gemini 8. Medtem krožita po vesolju v satelitu Kozmos 110 dva sovjetska psa, k. so ju sovjeti poslali na potovanje že v vesolju pred več kot tremi tedni z namenom, da proučujejo vpliv Van Allenovega žarenja na živ organizem. Kozmos 110 namreč jeta tako visoko, da potuje v svojem apogeju skozi Van Allenove pasove. Amerikanci so uspeš'no preizkusili že tudi svojo raketo Saturn s kabino Apolo, s katero nameravajo poslati prva ameriška kozmonavta na Luno morda že leta 1968. Sovjetom pa se je posrečilo z raketo zadeti planet Venus, kamor So odvrgli tudi sovjetski znak s srpom in kladivom. Druga raketa pa je jetela mimo planeta Venus in ga fotografirala. Kakor vedno, sovjeti tudi o tem svojem poskusu z Venero niso dali večjih pojasnil niti ne podatkov, ki sta jim jih poslala o planetu oba satelita. 1 Z T i D N A Krščansko—demokratska vlada čilskega predsednika Edvarda Freia se vedno bolj utrjuje med narodom. To so potrdile tudi nedavne nadomestne volitve, pri katerih je čilska krščansko demokratska stranka zmagala z velike večino nad vsemi opozicionalnimi strankami. To seveda ne gre v račun marksistom—socialistom in komunistom. Za to so začeli hujskati delavstvo na stavke. Zlasti rudarje po rudnikih bakra. V nekaterih rudnikih so stavke že na 2 meseca. Vlada je nekatere proglasila za protizakonite. Zaradi nasilja, ki so ga ponekod izvajali rudarji socialisti in komunisti, je vlada v rudarske revirje poslala vojsko. Marksisti so z vsemi si,lami delali na to, da bi položaj v rudarskih revirjih še bolj zaostrili. Zato so rudarje nahujskali, da so začel napadati vojsko. Zaradi takih napadov je oddelek vojske v rudarskem revirju El Salvador v rudnikih bakra ameriške družbe Anaconda hotel izvršiti preiskavo v sindikatu in pobrati orožje. Rudarji so se uprli in začeli streljati na vojake. Ti so se pred 1300 gjavo množico, ki jih je zasledovala z orožjem, krampi in drogovi, umaknila na karabinersko postajo. Ker jo je nahm skana množica hotela zavzeti in razorožiti vojsko in karabinerje, so varnostni organi uporabili orožje. Ubitih je bilo 8 demonstrantov, med njimi dve ženski, ranjenih .je pa bilo 36 rudarjev. Po teh tragičnih dogodkih je govoril predsednik dr. Frei po radiu in televiziji. Ostro je napadel marksiste ter poimensko navedel 8 marksističnih sindikalnih in političnih funkcionarjev — med temi je budi senator dr. Allende, ki ga je dr. Frei porazil pri zadnjih predsedniških volitvah — ter jih obtožil, da izvajajo sklepe zadnje trikon-tinentalne konference v Havani. Zagro zil jim je, da bo vlada nastopila prof hujskačem na nasilje z vso trdoto zakonskih predpisov. Dobesedno je dejal. „Ne bomo klonili pred tistimi, ki se na vso moč trudijo, da bi uničili naše narodno gospodarstvo, da bi s tem držav, pokopali v kaos.“ Brazilske oblasti so v mestu Porti Alegre odkrile komunistično zaroto, 1 je pripravljala državljansko vojno. Zarotnik! so imeli namen pomoriti guvernerja in dva generala, oklicati brazilsko ¥ T K D I II „ljudsko republiko“ ter državljansko vojno razširiti v ostale brazilske države. Glavni pobudnik zarote je biv. guverner države Rio Grande do Sul Lionel Brizola, ki živi kot emigrant v Uruguayu. Predsednik turške republike generai Džemal Gursel je v ZDA že nekaj dni v nezavesti. Pred časom ge prišel v eno od ameriških vojaških bolnišnic na zdravljenje, kjer ga je te dni že dvakrat zadela možganska kap. Zdravniki izjavljajo, da smrt lahko nastopi vsak trenutek. V Dublinu na Irskem so irski nacionalisti razstrelili spomenik angleške-ka pomorskega junaka admirala Nelsona. V zrak so hoteli pognati tudi spomenik lorda Wellingtona, pa je policija to preprečija, ker je bila še pravočasno obveščena o pripravah za atentat. Dr. Konrad Adenauer je bil prejšnji teden v Parizu. V francosko prestolnico ga je povabila velika francoska založnica Hachette ob izidu prevoda prvega dela Adenauer je vih spominov v francoščino, ki obsega dobo od leta 1945 do leta 1953. Predsednik francoske republike general De Gaulle je priredil bivšemu dolgoletnemu zahodnouemškemu kanclerju, ki je z De Gaullom podpisal prijateljsko pogodbo med obema državama, slavnostno pogostitev. V Amsterdamu v Ho.landiji je bila .10. t. m. poroka holandske jp res to Sonasi cd nie e Beatrix z bivšim zahodnonem-škim diplomatom Clausom von Ams-bergom. Med poročnim sprevodom so bile demonstracije, ker je bil ženin med vojno vojak nemške zasedbene vojske v Hojandiji. Predsednik avstrijske republike Franc Jonas je naprosil Josefa Klausa, predsednika avstrijske .ljudske stranke, naj sestavi novo avstrijsko vlado. Kot znano je avstrijska kršč. dem. stranka pri zadnjih volitvah dobila absolutno večino. Poljski škofje s kardinalom Štefanom Wiszynskim na čelu so s posebnim pastirskim pismom odgovorili komunističnemu predsedniku republike Josefu Cyrankiewiczu, ki je poljskim škofom očital nezvestobo do domovine. V pastir-7 skem pismu, ki so ga foraji ponovno po vseh poljskih katoliških cerkvah, poljski škofje zatrjujejo, da dvomijo, da bi se mogel kdo najti na Poljskem, ki bi dvomil v rodoljubje katoliških škofov. Današnja Jugoslavija Ugledni londonski list The Tablet je nedavno tega pod naslovom „Yugoslavia Today“ objavil čjanek svojega dopisnika, iz katerega povzemamo nekaj odstavkov v dobesednem prevodu. „Prej ali slej mora priti čas, ko se vsaka država pokaže v svojem pravem sorazmerju. Prej ali slej bo udarila ,ura resnice', kakor pravijo Španci, državam in voditeljem, ki se pačijo kot velike sije in možje Previdnosti. Takrat bo mnogo presenečenja, da država, ki se je imela za veliko silo, posrednico med vzhodom in zapadom in ključno točko v Evropi, ne more nikakor več vzdrževati svojih drznih vzdevkov. In veliki mož, voditelj po volji Previdnosti, se bo skrčil ob taki ,hora de verdad' do svoje prave in resnične mere. To je, kar se je dogodilo Jugoslaviji...“ rod se krepko v sedlu. Toda vodilna I plast ■ postaja stara, in narodni junak j Tito je mnogo zgubil na svojem pre-j stižu. K-omaj je še popularen. Njegovi govori so redki in jih je malo, a v njih se obžalovanja vredno ponavlja. Ljudje ugotavljajo, da je mož z omejeno miselno silo, in njegov prijem gospodarskih vprašanj je šibak. Je amater (sa-j mouk) z ogromnim apetitom za oblast, nekako kot Nemec Goering. Kad dobro živi, dobro jé, potuje in je rad lepo sprejet in češčen. Toda njegova draga potovanja rodijo zelo malo koristnega. Zelo malo morte nuditi Afriki ali Aziji, pa silno vejiko prositi dežele, kakor je Amerika...“ „Komunistična ideologija? V Jugo-1 slaviji ni dovolj možganov, in ne dovolj resnično izvirnih mislecev. A izgleda, da bodo ljudje kot Mihajlov ustvarili sintezo humanizma in socializma, novo verovanje vredno Evropejca. . .“ „Ti ,ljudje kritično motrijo Rusijo in vedo, da komunizem ni v stanu nuditi dobrin. Z lastnimi očmi so videli, da bi njih dežela ne mogla prebroditi težav brez obilne pomoči kapitalistične Amerike. Sprevideli so komunistično laž Nočejo propagande, marveč želijo živeti v odprtem svetu in hočejo stikov z zapadom. Masovni zapadni turizem je ogromno pripomogel, da so se odprla vrata Jugoslavije, ki postaja bolj ir. bolj del Evrope in hoče odvreči stražnice tujega sistema. Iščejo se nove rešitve, ki pa ne bodo po vzorcu Moskve. Bo radikalno verovanje in — človečansko. Dežela čaka nestrpno na izginotje sedanjih starih voditeljev, ki jim je velika slast imeti moč — pa morejo zelo malo nuditi." „Komunistične države imajo tajent za razmetavanje zunanje pomoči. Nihče ne ve, kam denar gre, birokracija je požrešna zver, in zunanja pomoč je dostikrat krivo usmerjena za financiranje iluzornih in bahaških utvar, ki si jih dežela pač ne more privoščiti... Komunistične države so kakor močvirja I— pogoltnejo vsako množino denarja, pa mnogokrat prav malo pokažejo zanj.“ „V resnici Spet je prišla med nas ta znamenita knjiga, tu v Severni Ameriki sicer nekoliko pozno, vendar ne prepozno. Saj Zbornik že zdavnaj ni več kak koledar, kakor je hotel spočetka biti, kamor greš iskat svetnike ali pa čas polne lune, marveč je že nekaj let sem naša najbolj reprezentančna knjiga, tiskana v našem jeziku, ne ;le v zamejstvu, temveč tudi v domovini. Zato je pač vseeno, j ali ti pride v roke meseca decembra prejšnjega leta, ali pa februarja ali marca tekočega. Kar najdeš' v teh bukvah, ima svojo veliko vrednost vče-raj, danes in jo bo imelo jutri in Ves čas. Že po svoji zunanji opremi napravi Zbornik ugoden in impozanten vtis. Letos je slikarka Bara Remec z nekaj potezami dala pjatnicam izreden uči- : nek, ki človeka na prvi pogled pre I vzame. Kako velika je moč umetniške • .. I preprostost.! Ko knjigo vzameš v roke in jo odpreš, se ti zdi, da je njen obseg in velikost, njen papir in tisk namenjen napraviti nate vtis, da je pred teboj nekaj velikega, važnega in trajnega. Vse to, še preden si začel brati. Jaz se vselej vprašam: Ali je mogoče, da izsejjeni Slovenci, razbiti in razkrop-1 Ijeni po vsej zemeljski obli, spravimo j skupaj leto za letom kaj tako pomemb- i nega? In ker je mogoče, kakor znova' dokazuje knjiga za leto 1966, kje je ogromna energija, kje so idealni, požrtvovalni ljudje, ki to podjetje gibljejo in poganjajo? Na drugem jistu znotraj najdeš štiri imena urednikov: Mi-1 loš Stare, Joško Krošelj, Pavel Fajdiga in Slavimir Batagelj. Kako skromno1 in oi sile preprosto in enostavno! Pa vendar ta štiri imena, predvsem prvo med njimi, zaslužijo, da se pred njimi vsi spoštljivo odkrijemo in izrečemo priznanje brez pridržka. In da nihče niti trenutek ne pomišlja, ali naj žrtvu-1 je tiste denarce za nakup knjige. Vse' ogromno uredniško dejo, ki je desetkrat napornqjše, ker nas ločijo tako | ogromne razdalje, je bilo opravljeno v I prostem času, potem, ko so ti možje' izvršili svoj redni posel za vsakdanji kruh. Niso žrtvovali svojega časa zato, j da bi dodatno zaslužili. Saj je znano,1 kako se s prodajo komaj krijejo stro-j ški za tisk in papir in vezavo. Zakaj torej so žrtvovali svoj čas oddiha? Odgovor je vsakomur med nami jasen. Ker ljubijo svoj narod in svoj jezik in so v skrbi za oboje in za vse, kar je z. narodovo bodočnostjo zvezano. Letošnjemu Zborniku dajeta Slavnosten značaj dve obletnici, ki smo se jih izseljenci po vsem svetu slovesno in toplo spominjali, a narod v domovini je moral molčati. Kdo bi v tem turobnem molku ne videl naše vejike kot si navadno mislimo, ko vsepovsod po tujem časopisju beremo, da je poli- ! tični pritisk diktature v Jugoslaviji znatno odnehaj in da je liberalizacija režima že daleč napredovala. Kje pod soncem mora biti govora o kaki libe- j ralizaciji, če se Slovenci v domovini ne 1 smejo javno niti spomniti na dva tako epohalna moža in voditelja naroda, kakor sta Evangelist Krek in Anton Ko- j rosee? De ne govorimo o proslavah! Kar sta ta dva velikana za narod storija, je ! danes zgodovina, a doma te zgodovine enostavno ni, ker je ne sme biti. Kje ste Slovenci, ki prisegate na svobodo-ljubnost komunističnega režima, sedaj odgovorite! V imenu vsega naroda, tudi in zlasti molčečega, je Zbornik zavpil v svet: narod, ki rodi take može in jih časti, ne bo nikoli propadel. O Kreku in Korošcu na splošno slovenski Jjudje precej vemo, vendar je prav in potrebno, da si vse obnovimo. Zbornik nudi v tem oziru mnogo dragocenega gradiva, i ki so ga prispevali različni avtorji ta-' ko, da sta podobi obeh osvetljeni od vseh strani. V tej zvezi bi se rad: pose-' bej obrnil na stare izseljence v obeh Amerikah in drugod s priooročilom, naj si na vsak način nabavijo Zbornik in preberejo in preštudirajo življenje in delo obeh voditeljev. Že samo članki o Kreku in Korošcu so vredni nakupa knjige! Na drugi strani pa priporočam mlademu rodtu, ki o obeh ve malo ali nič, naj ne zamudi priložnosti. Jamčim vsem in vsakemu, da se bo termometer njegove slovenske zavesti in ponosa visoko dvignil, ko bodo videli pred seboj ta dva lika, ki ju je produciral narod, majhen po števiju, a velik po svoji kvaliteti. Komur je bilo kdaj nerodno, da izhaja iz tega naroda, se mu bo podzavestni občutek manjvrednosti spremeni v zavest ponosa, zlasti še, če bo premislil, da je lažje biti ameriški pre-zident in voditi mogočen narod, kot pa braniti in zahtevati pravico za mal, od vseh strani ogrožen in stiskan narod in takemu narodu v usodnih časih stati na čelu. Branje o Kreku in o Korošcu je nacionalna dojžnost vsakega Slovenca, brez ozira na nazor ali politično linijo. Oba presegata politično stranjo in svetovni nazor, ker sta nesporna last celokupnega naroda. Tesno s proslavo je povezano poglavje v Zborniku, ki se imenuje anketa o ciljih sjovenske narodne politike. Kdor je kdaj mislil ali govoril, ali pisal, da se je slovenska politična emigracija utopila v pridobljenem lagodju svobodnega sveta, bo moral svojo misel popraviti in spremeniti. V skrbno pretehtanih razpravah je trinajst javnih delavcev izrazilo svoje poglede na bodoči dr-žavno-pravni položaj Slovenije. To vprašanje je, seveda poleg odstranitve sedanjega totalitarnega režima v domovini, osrednje in temejjno vprašanje slovenske narodne bodočnosti. Napake storjene v tem oziru bi bile lahko za narod usodne in nepopravljive. Zato je razumljivo, da so avtorji razprav — razen enega samega — bili skrajno pre- vidni pri formulaciji svojih pogledov na ta problem in so svoje stališče kar mogoče objektivno utemeljili in podprli. Če sem prav bral in razumel, se je vseh trinajst izreklo za samostojno narodno državo Slovenijo kot konstantni objekt naše .narodne politike. Razlike se pa kažejo pri vprašanju, v katero višjo federativno skupino naj' se Slovenija vključi in v kakšni državno-pravni obliki in s kakšno pogodbo. Veji k a večina piscev .naglaša izredno delikatnost vprašanja in svari pred čustvenim zaneše-njaštvom pri njega reševanju. Ta večina misli, da je takoimenovani „jugoslovanski okvir" v sedanjih okoliščinah najbolj varna pot v bodočnost, a Jugoslavija mora res biti samo okvir za samoupravo suverenih narodov. V kratki oceni, kakor je tale, se ni mogoče spuščati v podrobnejšo analizo posameznih prispevkov, čeprav bi bijo zelo vredno kaj več napisati. Kot sii-äim, .nameravajo uredniki Zbornika anketo nadaljevati prihodnje leto, ko bodo satrudniki lahko že izrekali svoje reakcije na stališče sedanjih. Ideja o nadaljevanju obravnavanja tako važnega problema je vse hva;Te vredna. A kdor hoče razpravam slediti — morda utegnejo biti one prihodnjega leta še bolj zanimive in važne od letošnjih, posebno še zato, ker se bo iz monologa razvil dialog — si mora zagotoviti letošnji Zbornik in ta problem proučiti, da bo mogej slediti razpravljanju, ki tvori jedro slovenskega narodnega problema v bodočnosti. (Bo še) *#WVkHbl«bwS«c« 8x Prešernove nagrade za leto 1965 so dobili v Ljubjjani: Josip Vidmar ob izida 'knjige „Misli“, dr. France Stele za1 prispevek k razvoju slovenske likovne umetnosti, prof. ing. Ivan Vurnik za1 prispevek k razvoju slovenske arhitek-j ture in dramska igralka Duša Počkajeva za gledališko delo v letu 1965. Nagrade Prešernovega skjada so pa prejeli: književnik Ignac Koprivec za roman „Pot ne tpelje v dolino“, kipar Janez Boljka za kiparsko delo in za spomenik talcem na ljubljanskem pokopališču, kipar Janez Lenassi za plastiko spomenika v Ilirski Bistrici, slikar Bogdan Meško za grafična dela, razstavljena leta 1965, kostumografka Mija Jarc za kostumografske stvaritve v letu 1965, režiser žarko Petan za režijo komedije „Oh, o,čka, moj ubogi očka“, klarinetist Miha Gunzek za koncertne stvaritve na klarinetu, glasbeni urednik Borut Loparnik za oblikovanje glasbenega dela v radioteleviziji, urbanist Tone Bitenc za urbanistično ureditev trga v Ajdovščini, filmski pisec Jože Pogačnik za kratka filma „Naročeni ženin" in „Derby“, televizijska urednica Milena Ogorelec, karikaturist Božo Ko3 za televizijsko slikanico „Živalski karneval“ ter industrijski oblikovalec Davorin Savnik za industrijsko oblikovanje v letu 1965. V Lukovici je bilo na sestanku občanov sredi najhujše zime kar vroče. Razprava je bila namreč o najbolj perečem vprašanju v občini o dograditvi osrednje šole Brdo. To šojo je začelo graditi gradbeno podjetje iz Domžal že pred tremi leti. Poročilo navaja, da je svoje naročilo opravljalo „skrajno neodgovorno“. Ne le, da se podjetje ni držalo pogodbe, ampak je tudi dopustilo, da je deževno vreme zateklo stavbo še nepokrito ter je zaradi tega ob prvem mrazu nastaja na zgradbi velika škoda. Medtem je podjetje prenehalo obstojati in se je priključilo gradbenemu podjetju Obnova v Ljubljani. Občani so na sestanku hoteli imeti odgovor na vprašanje: Kdo je kriv za tako postopanje in če bo krivec za to tudi odgovarjal. Navzoči predstavnik ljubljanskega gradbenega podjetja se je pred ogorčenimi ljudmi branil in izgovarjaj, da o teh stvareh sploh „ni bil seznanjen". Obljubljal je, da se v bodoče take stvari ne bodo dogajale ter da bo šolsko poslopje dograjeno do konca junija. Ljudje se s takimi izgovori niso zadovojjili in so vztrajali naprej pri zahtevi, da morajo krivci za škodo, ki so jo povzročili občanom, biti kaznovani. Prav tako ogorčenje povaroča občanom gradnja vodovoda iz Črnega grabna. Gradijo ga že odi leta 1952 ter ima sedaj vodo samo 30 hiš v 'Krašnji. Gradbeni odbor ima sicer 3 km vodovodnih cevi, ni pa denarja, da bi te cevi položili. Finančni položaj na občini namreč ni rožnat. ‘Letos so na račun vodarine že pobraji 123.000 starih dinarjev, banka je pa občini že sporočila svojo zahtevo po plačilu pol drugega mijijona dinarjev za odplačilo najetega posojila. Občani so občinske funkcionarje zato tudi trdo prijemali zaradi gradnje vodovoda in slabega gospodarstva na občini. Proračun slovenske republike za leto 1966 dosega višino 41 milijard dinarjev. Umrli so. V Ljubljani: Anastazija Šparovec, upok., Frančiška Zorc roi. Skvarča, upok., Franc Lampe, Albina Končina roj. Virant, Josip Čop, profesor v p., Ivana Smole roj. Grilc, Martin Šket, upok., Jerica ‘Mohorčič roj. Nagode, Darko Ban, Marija Ohrajenšek roj. Mežek, Franc Cimerman, Mara Drelse, vdova po tovarnarju, Ignac Ranzinger, žel. upok., Ana Gričar roj. Hribšak, Marija Vittori roj. Rožmane, Minci Ja-novsky roj. Pečar, Marija štich, vdova po črkostavcu in Franc Velepec v Na-gorici, AJojzij Rihteršič, višji gozdarski tehnik v p. v Celju, Fani Repnik roj. Mlakar v Rudniku, Barba Repovž roj. 'Babič v Goljeku, Mara Povše v Podborštu pri Mirni peči, Marija Kos v Celju, Marija Bezjak roj. Zajc v Ptuju, Irena Lorger, dijakinja v Celju, Ana Kocmur, vdova roj. Radelj v Sp. Brezovem, Marijan Brus, nadzornik v Idriji, Stanko Rizman, biv. trgovec v Svetinjah, Frančiška Zaplotnik roj. Vidic, upok. v Kranju in Otokar Jaeger, biv. kavarnar ter posestnik v Kranju. Ocvirk; gospodar Franci Bajda; športni referent Franci Zarnik. Dekleta pa imajo v svojem Dekliškem krožku sledeče nove odbornice: predsednica Katica Grintaj; podpredsednica Marica Triler; tajnica Magda Hirsehegger; blagajnica Anica Grinta); športna referentka Tončka Trobec; vo-i ditelijica naraščajnic Anica Pustavrh; | podvoditeljica naraščajnic Majda Nc-I manìe. I Novima odboroma čestitamo in jima i želimo obilo božjega blagoslova pri I delu in prizadevanju za napredek v na- j ših mladinskih vrstah. Mendoški praznik slovenske pesmi Kakor vsako leto od smrti ravn. Marka Bajuka tako se tudi letos naš pevski zbor že pridno pripravlja na ' svoj vsakoletni dan slovenske pesmi na Markovo nedeljo. Letos bo na predvečer sv. Marka, v nedeljo, 24. aprila. Na programu bodo naše ljudske ipesmi, razdeljene po pokrajinskem nače.lu iz naše domovine. Bb. S I 0 ¥ I N C I V ARGENTINI BUENOS AIRES Osebne vesti Družinska sreča. Družino ing. Franca Bajleca in ge. Alcire Julije roj. Krulz, je razveselila hčerka, ki je pri krstu dobjla ime Marija Silvina. Botra sta bila ga. Regina Tabuyo in dr. Jože Bajlec. BERAZATEGUI 23. februarja smo imeli občni zbor Predsednik Janko Šterbenc je pozdravil rojake in z mojitvijo pričel prvi re ni občni zbor. Odborniki so podali po ročila o svojem delu od ustanovno^ občnega zbora leta 1961 dalje. Vsi ro; jaki so s ploskanjem potrdili delo < bora in se zahvalili za ves trud in,žrtve ki jih je odbor moraj prestati, zlasti našemu prvem.u zaslužnemu predsedniku g. Janku štrbencu. Pri volitvah je bil izvoljen naslednja lista: predsednik Jože Vidmar, podpredsednik Jože Omahna, tajnik Ivan Korošec, blagajnik Vinko Pucko, gospodar Janko šterbenc, kult. ref. Pavlina Korošec, šol. ref. Franci Vitrih, mlad. ref. Lučka Šterbenc in Marta Pozejnik, nadzorni odbor: Al. Pozelnik, Miha Omahna in Al. žužek. Rešili smo tudi problem, ki nas je vse težil, problem učiteljice v tečaju. To mesto je prevzela ga. Betka Vitri-hova. Zborovalci so sprejeji predlog, da se pošlje pozdrave: msgr.. dir. A. Orehar-ju, Zedinjeni Sloveniji, našemu duh. vodji in katehetu č. g. Jožetu Guštinu, in vsem slovenskim domovom. Po končanem občnem zboru smo imeli pustno družabno prireditev. Naša dekjeta, Lučka, Marta in Nevenka so pripravile nekaj zelo živahnih burk, tako, da smo se vsi iz srca nasmejali. Tako smo na letošnjo pustno nede-Jjo združili uradni in družabni del naših potreb in vse lepo izpeljali. OPOZORILO Vse prejemnike in naročnike knjig „Odprti grobovi“ prosim, da se glede naročil in denarnih nakazil obračajo na naslov: Marijan Kocmur, Leandro N. Alem 755, Villa Ballester Prov. Buenos Aires, Argentina ČARAPA OHA Y Dne 20. marca bo ustanovitev dra-matskega odseka našega doma v Cara-pachayu. K sodelovanju vabljeni prav vsi Slovenci iz našega območja, ker Je vsi skupaj bomo mogli uspešno vršiti prosvetno nalogo med našo mladino, In tudi med starejšimi, v spomin na nekdanje dni.. . Možje, žene, fantje, dekleta — pripravlja se novo torišče za utrditev slovenske skupnosti. Ne smemo se zadovoljiti samo s plesom in glasbo, da, tudi to mora biti, ali še,le potem, ko je ustvarjeno narodovo jedro: zdrav slovenski rod na tuji zemlji! Dramatski odsek mora biti velik vplivni organ v vzgoji naših ljudi. Ne sme se omejiti le na mladino, mora zajeti vse, kar je našega. Odraslim naj obnavlja naše navade in običaje, naj obnavlja spomine na staro domovino, mladim pa naj nudi to, kar jim je bilo odvzeto zaradi odhoda čez morje. Posebno ne smemo pozabiti najmlajših, ki jim je bila vzeta vsa lepota bajeslovja, ki tako vpliva na razvoj mlade duše. Materialistični svet to zanika, toda nima orožja proti Miklavžu, Sneguljčici, škratom, Pepelki itd. Oni zanikajo bajeslovje, zato so v knjige za najmjajše namesto mucke, zajčka, kokoške in piščancev postavilo mrtvo telo stroja, jekla, robota. Vzgoja mladine na tej bazi mora v pogin. Nima cilja, nima ljubezni, ne spoštovanja, ne odgovornosti. Hlasta po novem, po nečem, nepoznavajoč tern el' e trdne narodne in družinske vzgo-I je. Tu je tista vejika naloga, ki naj žene dramatski odsek za svetlimi ideaji. j Vabimo prav vse, ki imajo voljo in moč, j da pri tem plemenitem delu sodelujejo. Vse lepo vabimo. Nikogar ne silimo. Nihče pa ne bo ušel sodbi zgodovine, k, nikomur ne prizanaša. Pripravljalni odi MENDOZA Nova mladinska odbora V nedeljo, 20. februarja So imeli naši fantje in dekleta zopet svoj redni letni Občni zbor. Fantje so v svojem odseku Fantovske zveze izvolili naslednji novi odbor:.-predsednik Andrej Bajuk; podpredsednik šamlec Rudi; tajnik Miha Bajda; blagajnik 'Marko RIO GALLEGOS V škofiji Rio Gallegos se že pripravljajo na veliko sjovesnost, ki bo 7. julija letos. Tega dne bo posvečen prvi katoliški duhovnik iz province Santa Cruz za to provinco. In ta je Slovenec Vencelj Vodnik, brat Jožeta Vodnika, znanega gradbenika iz Fuerta Deseada v provinci Santa Cruz. Vencelj Vodnik študira bogoslovje z ostajimi seminaristi škofije Rio Galle-; gos v mestu Viedma. O počitnicah se vsako leto vrnejo 'vsi v svojo škofijo. Tako so storili tudi letos. S svojim spiritualem, generalnim vikarjem škofije, ; msgr. Evlalijem Parisom so biji letos na taborjenju ob Argentinskem jezeru: več dni so preživeli tudi na raznih estaneijah. | Po vrnitvi v Rio Gajlegos so obiskali razne ustanove. Med drugim tudi uredniške in tiskarske prostore lista „El Sur Argentino“, ki izhaja v Rio Galle-. cos. Ta list je o obisku generalnega vikarja, bogoslovcev in seminaristov — navaja vse poimensko — objavil daljše toplo pisano poročijo. Za Vodnika pove, da ho 7. julija posvečen v duhovnika v Ramos Mejii v provinci Buenos Aires, kjer žive njegovi starši in sorodniki. Vencelj Vodnik bo novo mašo ponovit tudi v" Puerto Deseado, ker ima v tem mestu poleg brata Jožeta tudi še več prijateljev in znancev. Tako bo Vencelj Vodnik na argentinskem jugu v provinci 'Santa Cruz skrbel za dušni blagor tamošnjega ljudstva, pa tudi za zvišanje kujturnega stanja med njimi. Pri tem delu mu želimo veliko božjega blagoslova, da bo rodilo želene uspehe. V tem požrtvovalnem in napornem delu bo sledij pokojnima Ludviku Pernišku, ki je večino svojega življenja prebil na argentinskem jutru in sicer v provinci Neuquen, pa tudi msgr. Janezu Hladniku, ki ga je dušnopastirska vnema tudi večkrat zanesla na daljni jug. Od mlajših slovenskih duhovnikov je pa bil na jugu, in sicer na Ognjeni zemlji, tudi še Tone Rant in to kot salezijanski seminarist. SAN MARTIN i Prvo lopato za povečanje Slovenskega doma v 'San Martinu so zasadili v ponedeljek, 14. marca. Postavitev že-lezobetonskih temeljev in stebrov sta prevzela domova člana — stavbenika g. Tejič Rafael in g. Uršič Karel in sta že pričela z delom. Izdelovanje kovina-stega ogrodja za streho in streho pa je prevzel domov član g. Jože Leskovar. Če bo vreme ugodno, bo za petletnico 124. aprila) dvorana že postavljena. Člani finančnega odbora bodo prihodnje dni začeli obiskovati vse člane doma, da jih naprosijo za nove deježe in za brezobrestna posojila. SLOVENSKA VAS 13. redni občni zbor krajevnega društva Prejšnjo nedejjo je bil redni občni zbor društva Slovenska vas. Udeležilo se ga je nad 50 članov, ki so se kakor nekdaj pradedje pod lipo, svobodno pogovorili o nadaMnjem delu društva. Svečanemu delu občnega zbora so prisostvovali tudi: novi župnik pri sv. Jožefu Pompejskemu č. g. Tone Škulj, predstavnice reda sjovenskih šolskih sester (ki so te dni pri sv. Jožefu Pompe j-skemu odprle srednjo šolo, kot nadaljevanje svetoče in odlično obiskane osnovne šole), zastopnik Slovencev iz Cordobe g. Franc ‘Mravlje in več drugih éfDS-tfTV’. V sve’anem delu občnega zbora je tajnik društva g. Ignacij Glinšek toplo pozdravil novega župnika č. g. Škulja, mu želel v imenu rojakov polnost uspehov na novem mestu, mn obljubil •pomoč rojakov pri njegovem težkem delu. G. župnik se je za pozdrav toplo Slomškov dom , ie sprejema rojake Tisti rojaki, ki so bili 14. novembra 1965 v Slomškovem domu v Ramos Me-jii na mogočnem slovenskem narodnem taboru v čast dr. Janeza Ev. Kreka ob lüü-letnici njegovega rojstva in dr. Antona Korošca za 25-letnico njegove smrti ter so istega dne prisostvovali tudi blagoslovitvi in položitvi temeljnega kamna za novi Slomškov dom, so doživeli v nedeljo 13. marca 1966 veselo presenečenje, če med tem v zadnjem času niso bili v slovenskem domu v Ramos Mejii. Kajti ob prihodu v ulico Castelli, kjer je bila .prej slaba ograja s štev. 28, stoji sedaj v širini 28.34 m — v globino pa 12 m — enonadstropna stavba z že vzidanimi okni in vejikim! železnimi vrati. Že z ulice lahko vidiš* da je stavb» zamišljena tako, da bo rasla še višje, kajti gradbena dela so — kakor so nam povedali odborniki Slomškovega doma — razdeljena v dve etapi. V prvi bo zgrajeno in tudi dovršeno vse to, kar slovenski dom nujno potrebuje za svoje delo, v drugi etapi je pa predvidena graditev dvorane v drugem nadstropju. Ob vstopu v nove prostore je takoj vidna smotrna razporeditev prostorov: na Jevi strani je prostran prostor z galerijami v prvem nadstropju, kamor vodijo stopnice iz dvorane. To so gostinski prostori, zadaj je prostor Za kuhinjo s hladilnimi napravami. Dokler ne bo zgrajena dvorana, jo ta prostor lahko povsem nadomešča ter služi dvojnemu namenu —• gostinstvu in kulturi ter prosveti. 'Podaljšek stavbe v pritličju na levi strani — dosega 26 m — je velika mjadin.ska soba, kjer bodo lahko razne igre (ping-pong ip.) in vaje. Na desni strani od vboda sta v pritličju dve šolski sobi. Tu je tudi prostor za blagajno za razne prireditve. V prvem nadstropju na levi sta zopet dve šolski sobi, pred vstopom na galerijo pa stranišča. Nad mladinsko sobo bo sejna dvorana s knjižnico. Tu bo tudi stanovanje za vsakokratnega slovenskega duhovnika v Ramos Mejii. Dvorana bo — kot omenjeno — v drugem nadstropju in spada, v drugo! gradbeno etapo. Bo v vsej širini stavbe ter bo opremljena- z vsemi modernimi pridobitvami. Pod odrom bodo npr. ve- ; like objačilnice ip. Prostori, ki spadajo v prvo etapo, gradnje, so sedaj že postavljeni ter bodo — po zatrjevanju odbornikov in članov. V sah teden ena VEČNA VEZ (V spomin prijateljema) Tine Debejjak ml. V nestrpnih korakih brezdMŠno mesto teži mrtvo. A srce vre žive želje v modro samoto višin. Za njimi koraki počasi, težko v strmine ledene se pnó. Na vrhu ■večnost napolni hrepenenje duha, oči odpočivajo od vijoličnih dalj. V belini je sklenjena večna vez, gora in Vidva strme v vekoviti mir. gradbenega odbora, ki mu predseduje g. Herman Zupan ml. — v nekaj mesecih popolnoma opremljeni in urejeni ter bo, takoj nato slovesna otvoritev doma. Vsi prostori bodo,med seboj povezani z interkomunikacijskimi napravami ter z zvočnimi napravami. Veliko opravljeno delo je v nedeljo videl vsakdo, ki je prišel v Slomškov dom na veliko tombolo. V razgovoru s katerimkoli odbornikom, ki so bili zbrani s , predsednikom g. Marijanom j Šifrerjem na čelu, ali pa s člani grad-l zahvalil in obenem obljubil, da si bo prizadeval z vso svojo močjo tudi za dušno pastirstvo med Slovenci takoime-novanimi staronaseljenci, ki so na področju Lanusa in sosednjih občin po smrti msgr. HJadnika ostali brez dušnega pastirja. Sledila je komemoracija za pokojnim ustanoviteljem in častnim članom društva msgr. Hladnikom. Kulturni referent društva g. Maks Jan je najprej povabil navzoče, da izmolijo Očenaš' za' večni pokoj pokojnikove duše, nakar sta predsednik g. Valentin Barle in gospodar društva g. Slavko Reven odkrija pokojnikovo sliko, ki bo imela v bodoče stalno mesto v dvorani. Kulturni referent se je zatem v izbranih besedah spomnil nekaterih najvažnejših dogodkov iz življenja ustanovitelja vasi in društva ter dobrotnika vseh slovenskih ] j naseljencev v Argentini. Vsem, ali vsaj ogromni večini sjovenskih novonaseljen-cev je bil pokojnik pravzaprav boter j (sponzor), saj" so na svojih kovčkih imeli napisan njegov naslov. Ob tej priliki se je tudi ponovila želja, da bi ena izmed cest v vasi nosila pokojnikovo ime. Rut'narni del občnega zbora je zaradi dobre organizacije potekaj sorazmerno hitro. Vsi člani so že nekaj dni preje prejeli tiskana poročila vseh od-jbornikov, katera so po kratki razpravi odobrili in izrekli dosedanjemu odboru zahvalo za delo in ,skrb. Članarina društva je bila z večino glasov povišana od 10 na 20 mesov mesečno, j Pri volitvah je bij soglasno izvoljen ! naslednji odbor: nredsednik: Jože Čampa; podpredsednik Janez Lužovec; taj- benega odbora z že omenjenim g. Zupanom ml. na čelu, ali pa tudi z navadnimi člani ‘Sjomškevega doma je bilo že zagotovilo, da bo v Slomškovem domu prav kmalu nova velika slavnost — otvoritev in blagoslovitev novega doma. \ si so bili o vsem do podrobnosti pou čeni in je človek dobil vtis, da ta dom resnično gradi vsa ramoška sjovenska skupnost. Udeležba je bila lepa že pri dopoldanski maši, ki jo je imel kot običajno g. župnik Janez Kalan. Bila je za mladi slovenski žrtvi tronadorskega gorovja za Božidarja Vivoda in Tomaža Kralja. Pel je kot vedno ramoški cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Gabrijeja ča-mernika. Za popoldne je bila napovedana tombola. Udeležba na njej je bila velika. Okoli 1100 Slovencev je prišlo v Slomškov dom. Prišli so poskusit srečo, pa tudi, da s svojo udeježbo podpre dograditev doma. Tombol je bilo 47, čin-kvinov 247, kvatern pa 100. V kontrolni komisiji za tombolo so bili Herman Zupan st., Tone Skubic, Aleksander 'Majhen, gdč. Anica Šemrov in Martin Maček. Napovedovalec je bil Marijan Loboda, številke sta pa vlekla Veronika Drnovškova in Kocmurjev Andrej. GJav-ni dobitek — televizor — je zadel Tone Kastelic, ki je Slomškovemu domu daroval 20.000 pesov, kolo je zadel Jože •Šeme. Domu je podaril 2000 pesov, tretji dobitek je pripadel Deliji Doyen, kj je društvu dala tudi 2000 pesov. ; Tomboja je bila do večernih ur, nato so rojaki ostali še dalje v Slomškovem' domu, ker je bilo povsod, veselo in pirir jetno razpoloženje ter vzdušje. nik: .Ignacij GJinšek; blagajnik: Jože Rome; knjižničar: Tone Zajc; gospodar: Slavko Reven; kulturni referent: Maks Jan; odborniki: č. g. Janez Petek, Stane Kune, Tone Novljan in Stane Mehle; nadzorniki: Lovre Jan, Frane Vilfan in Franc Gerkman. Izvoljeni so bili tudi namestniki odbornikov in nadzornikov. Po drulštvenih pravljih ima polovica odbornikov od tega občnega zbora dalje pred seboj dvoletno, druga polovica pa enoletno opravilno dobo. Sledila je živahna razprava o nadaljnjem poslovanju društvene okrepčevalnice in družabne šobe. Ker so odborniki s to stvarjo imeji doslej preveč dela, se je prijavilo na samem občnem zboru lepo število članov, ki jim bodo v bodoče pomagali pri vršenju dežurne službe. Glavna točka dnevnega reda: morebitna graditev novih društvenih prostorov, je bila prihranjena za nazadnje. Lahko rečemo, da je pri tej točki občni zbor dosegel svoj višek, saj je pri njej govorila vejika večina navzočih članov na naravnost akademski višini in se odločila za gradnjo novih modernih društvenih prostorov na športnem igrišču, kjer naj se v bodoče osredotoči vse društveno delovanje. Razumljivo, da bo izvedba |obsežnih |na,črtov, ki tudi še riso dokončni, trajala več let, toda kljub temu je bil odbor pooblaščen, da že v teku tega leta prenese na igrišče vse tiste društvene ustanove, za katerih prenos bo imej finančna sredstva. Še precej časa po zaključku občnega zbora je veliko število članov razpravljalo o posrečenosti načrta novih društvenih prostorov. % i 0 ¥ E H C I ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Prof. Anton Anžič umrl Dne 27. decembra 1965 je umrl v Vahpetonu v Severni Dakoti prof. Anton Anžič. K zadnjemu počitku so ga položili v istem kraju dne 31. dec. 1965. 'Rajni /profesor 'je bil v predvojni Ljubljani znana osebnost. Rodil se je 4. junija 1891 v Sostrem, v duhovnika je bil posvečen 16. julija 1914. Kot kapjan je služboval najprej v Škofji Loki, nato je bil vojaški kurat, po I. svetovni vojni pa zopet kaplan v Šmartnem pod Šmarno goro, nato je postal stolni vikar v Ljubljani, odkoder 'je šel v katehetsko službo. Bij je profesor verouka na gimnaziji in na realki v Ljubljani, vmes pa bil več let tudi prefekt v Marijani-šču. Stanoval je več let v Trnovem ter vneto pomagal v tamošnji fari v dušnem pastirstvu. V izseljenstvu jih je goto- POROČILO SLOVENSKEGA SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA Zaključek šolskega leta 1965 in pričetek šolskega leta 1966 26. marca ob 14.30: začetek popravnih izpitov in končni izpiti iz verouka. Ob 18 pričetna sv. maša, ki bo darovana v spomin g. Tomaža Kralja, ki je bil član našega profesorskega zbora. Udeležba za dijake obvezna, starši lepo vabljeni. Vpisovanje v prvi letnik bo v soboto, 26. marca, od 17 do pričetka sv. maše; v ostale letnike v soboto, 2. aprila ob 15, to je pred prvo uro pouka. Pogoji za vpisovanje: V prvi letnik se morejo vpisati vsi dijaki, ki obiskujejo /redno srednjo šolo (gimnazijo, trgovsko, industrijsko, učiteljišče, bodisi v dnevnih ali večernih šolah); v višje letnike _ se morejo vpisati dijaki, ki so opravili z zadostnim uspehom prejšnje jeto in so prejeli odgovarjajoče spričevalo, katerega morajo pri vpisu predložiti. Pričetek pouka bo v soboto, 2. aprila ob 15.30; šolsko leto bo trajalo do konca meseca oktobra. Pouk bo vsako drugo soboto od pol štirih do pol osmih. Urnik: I. letnik: Slovenščina, zemljepis, verouk, zgodovina; II. jetnik: Zgodovina, verouk, slovenščina, zemljepis; III. letnik: Verouk, literatura, človečanska vzgoja, slovenščina (pismene vaje); IV. letnik: Slovenščina (govorniške vaje), zgodovina, kulturna zgodovina, verouk. Poučujejo: Verouk — msgr. Anton Orehar; človečanska vzgoja — p. dr. Alojzij Kukoviča; slovenščina I (spoznavanje jezika) — Marko Kremžar; slovenščina II (slov. slovstvo) — dr. Jože Krivec; slovenščina III (pismene vaje) — dr. Jože Krivec; slovenščina IV (govorniške vaje) — Miloš Stare; literatura (splošen pregled) — prof. Alojzij Geržinič; zemljepis Slovenije (splošen) — Jože Poznič; zemljepis Slovenije (gospodarski) — Simon Rajer; zgodovina Slovencev I — Tine Debeljak ml.; zgodovina Slovencev II —• Pavel Rant; zgodovina Slovencev III — Pavel Rant; kulturna zgodovina (splošna) — prof. Alojzij Geržinič. Starši, prav lepo ste povabljeni k začetni sv. maši in k razdelitvi spričeval v soboto, 26 marca. Opozarjamo Vas tudi, da bodo prav kakor lani tudi Jetos dijaki prejeli „dijaške knjižice“, ki naj ‘bodo vez med vami in profesorskim zborom. Vedno, kadar se Vaš sin ali hči vrneta s tečaja, naj Vam pokažeta to knjižico, da boste videli ali je v njej kako sporočilo. Tudi vi nam sporočite po knjižici vse, kar želite, posebno če nimate priložnosti za osebni razgovor z nami. Uspeh tečaja je v veliki meri odvisen od Vaš'ega sodelovanja! PO SVITO vo več, ki so se v Trnovem kot fantiči zbirali okoli njega ter sodejovali tudi v njegovem mladinskem pevskem zboru. Rajni profesor je bil globoko nao-bražen mož. Obvladal je v govoru in pisavi 7 jezikov. Zato je veliko prevajal za ustanove Kat. tiskovnega društva v Ljubljani, za predvojno cejjsko Mohorjevo družbo ter za razne dijaške liste. Leta 1945 je zaradi znanja angleščine ponovno posredoval za slovenske protikomunistične begunce pri angleških zasedbenih oblasteh na Koroškem. Lani je za slovo obiskal svoj rojstni kraj ter je imel v njem tudi svojo zlato mašo. Bil je miren, dobrodušen duhovnik, ki so ga imeli vsi radi. Naj počiva v miru v ameriški zemlji. Ohijski senator Frank J. Lausche bi 'moral biti 24. februarja operiran v mornariški bolnišnici v Bethesdi, Md. Senator ima težave z ledvicami in mehurjem. Operacijo so odložili, ker je imel bolnik navedenega dne prekomerno vročino. PO ŠPORTNEM SVETU Beograjski Partizan se je uvrstil v četrtfinale za nogometni pokal evropskih prvakov. V Beogradu je v povratni tekmi 9. marca premagal praško Sparto kar s 5:0. Take zmage ni nihče pričakovaj, ker je 'Partizan v prvi tekmi v /Pragi izgubil s 4:1. V Limi v Peruju se je v soboto pričelo južnoameriško prvenstvo v plavanju. Prvi dan tekmovanja je Argentina dobila kar dve zlati medalji: Pedro Diz je zmagal na 200 m hrbtno v času 2:20, 2, kar jetudi nov južnoameriški rekord. V štafeti 4x100 mešano je zasedla Argentina v postavi Diz, Pérez, Nicolao in Van der Maath prvo mesto v času 4:14.5. V Kolumbiji v mestu Barranquilja jè argentinska igralka tenisa Norma Bay-Ion v finalu premagala Avstralko Ma-donno Schacht in osvojila prvenstvo. Med moškimi pa sta bila jugoslovanska igralca Jovanovič in Pilić izločena med posamezniki v osmini finala. V Davosu v Švici je bilo 16. evron-sko prvenstvo v kegljanju na ledu, katerega. so se udeležile noleg Švice tudi Jugoslavija, Avstrija, Nemčija in Italija. Jugoslavijo je zastopaja slovenska ekipa z Jesenic ..Drinovec“ v kateri so tekmovali Božič, Koblar, Klinar in Drobnjak. Zmagala je Avstrija, Jeseničani pa so zasedli drugo mesto. Med posa-meznimiki pa je zasedel tretje mesto Blejčan Piber za Nemcema Kisslinver-jem in Hafnerjem. Tekmovanje je bi,lo v zelo mrzlem vremenu, ker ie bilo v Davosu kar 32 stopinj pod ničlo. Znanega dolgoprogaša Franja 'Mihaliča so v Beogradu priprli. Obtožen je prekuDČevanja z zlatom. Lahkoatlet Važič iz Celja je na turneji po Avstraliji zmagal 18. januarja v teku na miljo v času 4:06,4 pred Novozelandcem Babejem in rojakom čer-vanom. Njegov čas je v provinci Nord-land nov rekord, ker jih priznavajo tudi tujcem. V Logatcu je bilo konec januarja slovensko prvenstvo v smučarskih tekih, Med člani je zmagal na teku na 15 km Roman Seljak (Triglav-Krani) v času 42,26 pred Cvetom Pavčičem (Enot-nost-Lj.l, ,pri članicah je na 10 km zmaga,la Lidija Pšenica iz Mojstrane. Mladinci so tekmovali na 10 km, zmagal je Dornik iz Gorij v času 26,37, mladinke pa na 5 km. Prva je bila Ivanka Repinc iz Bohinja. V estnik SFZ Spominska proslava V nedeljo, 6. marca, sta imela Slovenska dekliška organizacija in Slovenska fantovska zveza skupni sestanek, .posvečen spominu pokojnih Boža Vivoda in Tomaža Kralja. Po mladinski maši se ije zbralo izredno št e vi j; o mladine v dvorani Slovenske hiše. Po molitvi je imel nagovor predsednik: 'SFZ Jernej Dobovšek. V njem je orisal značaj obeh fantov, njuno prizadevanje v organizacijah ter njuno zvestobo idealom. Nato je podpredsednik SFZ Janez Zorc recitiral dve zelo primerni pesmi za to priliko in sicer Zoretovo Zametene sledi in Župančičevo Jožetu Čopu, dekliški zborček pa je zapej Glejte že sonce zahaja in Pojdem u rute. Sledil je govor duh. vodje dr. Alojzija Starca, ki je poudarjal, da se najlepše oddolžimo spominu ponesrečenih fantov, če jima sledimo v zvestem izpolnjevanju dolžnosti in zvestobi idealom. Sestanek je zaključija Zorčeva recitacija Balantičeve pesmi, nakar so vsi navzoči zmolili Očenaš za oba rajna prijatelja. 6BT3ITIL1 Zedinjena Slovenija vabi vse članice i in .člane, ki bivajo v San Justu in oko-I lici, na sestanek, ki bo v soboto, 19. t. I m. ob 20 v Našem domu. V nedejjo, 20. ! t. m., pa bo sestanek v Slomškovem domu po dopoldanski maši. Namen obeh sestankov je, seznaniti člane o načrtu za kolektivno zavarovanje in izvedeti njihova mnenja in predloge o tem. j L izredni občni zbor Slovenskega doma v Carapachayu bo v nedeljo, 20. I marca, ob 15 v prostorih doma. Edina točka dnevnega reda: Pridobitev pravne j osebnosti domu. — Rojaki; ne stojte ob j strani takrat, ko se razpravlja o važnih . . vprašanjih naše bodočnosti. —- V pri-! meru, da bi ob 15. občni zbor ne bil j sklepčen, se bo vršij občni zbor pol ure ! pozneje ob vsaki udeležbi. Odbor , San Justo: V nedeljo 20. marca poj slovenski maši bo v Našem domu roditeljski sestanek, zaključek počitniških j dni naraščajnic in mjladenk ter letni občni zbor šolskega sveta. Seja učiteljskega sveta mladinskega odseka :ZS bo v sredo, 23. marca, ob 19 v Slov. hiši. Vabljene vse učne moči. Zvezni občni zbor SFZ bo v nedeljo, 20. marca, po sv. maši ob 10.30 v Slovenski hiši. Posvet voditeljev in voditeljic naraščajnikov in naraščajnic, mladcev in mladenk bo v petek, 25. marca, ob 19.30 v Slovenski hiši. O poletih v vsemir bo predaval g. , Janko Hafner na prosvetnem večeru v Domu v Carapachayu v soboto, dne 26. marca, ob 20. Ob 5. obletnici ustanovnega občnega zbora Slomškovega doma, upravni odbor vabi vse članice in čjane, da se udeleže prijateljskega snidenja, ki bo v nedeljo 27. marca po /sv. maši, ki bo tokrat izjemoma ob 10. uri. Opoldne bo na razpolago kosilo. Upravni odbor Sflompkolvega doma se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uspehu nedeljske tombole, še posebna hvaja darovalcem dobitkov, peciva, /požrtvovalnim članicam in članom ter vsem obiskovalcem prireditve. Naj jim bo zavest, da so pomagali pri gradnji nove stavbe slovenskega središča v Ramos Mejii, skromno plačilo za njihove žrtve in trud. j Dr. FRANC KNAVS ODVETNIK I Lavali« 1290. p. 12, of. 2, Capital j T. E. 35-2271 Uradne ur« 17—20 Na telefonu tudi dopoldne JAVNI NOTAR Francisco Raél Cascante Esentano Publico Pta. baja, ofie. 2 Cangallo 1642 Buenoa Airea T. E. 35-8827 ELEKTRIČNI PRIPOMOČKI ZA KUHINJO IN DOM štedilniki, hladilniki, mešalniki, livalni stroji, televizorjji, ročni radioaparati na tranzistorje — in že tudi za zimo •PLINSKE PEČI Z INFRARDEČIM ŽARENJEM Vse po najugodnejših cenah, za Slovence še poseben popust Vam nudi Kurnik L. N. Alem 1693, Oastelar poldrugo kvadro od Pristave ESLDVENIA LIBRE Editor respoHsable : Miloš Redactor: José Kroseìj Redacción y Administraciéa : Ramon Falcon 4T5S, Buenos Aim T. E. 69-9503 CORREO ARGENTINO Central B FRANQUEO PAGADO Concesión N’ 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824 Registro Nacional d« la Propi«dad Intelectual No. 817.086 Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1966: za Argentino ? 1.400,—. Pri pošiljanju po pošti doplačilo ? 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 8 dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. V SOBOTO, 26. MARCA 1966, OB 20 V ZADRUŽNIH PROSTORIH Bme. Mitre 97 — Ramos Mejia ©UČNI IJSOR članov Slovenske hranilnice z. z o. z. (C. C. „SL L. O. G. A.“ Ltda.) Dnevni red: 1. Izvolitev dveh overovateljev zapisnika občnega zbora. 2. Bilanca in poročila odbora za poslovno dobo zaključeno 31. 12. 1965. 3. Odobritev prodaje /prejšnje zadružne pisarne na Av. San Martin 263, Ramos Mejia. 4. Volitve. Za 2 leti: 1 podpredsednik, 1 tajnik, 1 bjagajnik, 2 svetovalca, 1 namestnik; za 1 leto: 2 nadzornika. Odbor Slovenske hranilnice Trgovsko podjetje Export-Import lože Vipave Stuttgart, Stöckachstr. 20, \V. Germany, Europe nudi vsem rojakom priložnost, da na zelo enostaven način omogočijo sorodnikom in prijateljem v domovini in v ostalih de,lih sveta nabaviti razne proizvode svetovno znanih nemških tovarn po izredno/ Ugodnih izvoznih cenah, katere so znatno nižje od domačih: Gospodinjske stroje vseh vrst, radioaparate, televizorje in magnetofone, električne šivalne stroje SINGER in ročne pletilne aparate, foto in kino kamere, lesno obdelovalne stroje, kot so motorne žage in podobno, kmetijske stroje vseh vrst svetovno znane znamke Irus, industrijske naprave itd. /Izkoristite ugodno priložnost — zahtevajte naše ponudbe in pojasnila. Odgovarjamo takoj v slovenščini. Pošiljke odpremljamo takoj v domovino, kakor tudi v ostale dele sveta. V Severni Dakoti v ZDA je 27. decembra Janškega leta odšel .po božje plačilo po 75 letih zglednega in bogatega življenja, posvečenega Bogu in Slovencem, ! j . , prof. Anton Anžič bivši stolni vikar v Ljubljani Naj uživa pri Bogu večni mir in srečo. Nečak Franc Miklavc z družino v imenu sester in ostalega sorodstva Ramos Mejia NAŠI Urejuje: MARTIN MIZERIT IVI L A CD I l\J I ieto m. štev. DOLŽNOST ! Vse je nekam vznemirjeno zadnje dni pri Ličnovih. Nič čudnega. Venca gre v šolo prvikrat. Vsa je iz sebe zaradi tega. Pa s,e je ta vznemirjenost prelila na vso družino, hi živi tam nekje izven Buenos Airesa Verica se neprestano vrti okrog mame: „Mamica, si kupile zvezke? Pa peresnik? Torbico bom tudi potrebovala!“ — „Da, vse sem kupila,“ odgovarja mama. „Zdaj mi pa daj mir. Saj vidiš, da imam delo.“ Pa Verici žilica ne da miru: „Oh mamica, pa belo haljo si kupila,“ — „Vse sem kupila, prav vse, kar boš potrebovala.“ Mamica ima res angelsko potrpežljivost z majhno Verico. Ko pa tej le ne zmanjka vprašanj, jo ''mama ustavi: „Verica, ali veš, zakaj boš hodila v šolo?“ — „Oh, pa da! Da se bom učila!“ — „In zakaj se boš učila?“ — „Da bom kaj znala!“ — „In zakaj še? Verica vrta po glavici, a ji kaj bolj pametnega ne pride na misel. Kako neki? šola se ji je zdela doslej nekaj velikega — a le bolj zabava in razvedrilo kod pa kaj več. Tako nekako kakor takrat, kadar ponavljata z mamico molitve in kadar ji očka pripoveduje pravljice in povesti. Pa jo mamica pouči: „Vidiš, Verica: vsi ljudje morajo delati. To je njihova dolžnost, hi jo zapoveduje Bog. Dolžnost odraslih je, da delajo v pisamdh, tovarnah, in kjerkoli drugod. Dolžnost mladih pa je, da se učijo. Tudi ti se moraš zato učiti, ker je to tvoje delo, ki ga zapoveduje Bog. To, da se pri tem nekaj naučiš, je nagrada za tvoje vestno delo. In čimbolj izpolnjuješ to, od Boga dano dolžnost, tem večja je nagrada, ki jo za to dobiš!“ Bog ve,^ če je Verica razumela mamino razlago. Res, pa je, da je sedaj gledala na šolo čisto drugače. In ko je šla naslednji dan v šolo, je pobožm in prav iz srca prosila: „Gospod Bog, daj, da bom izpolnila svojo dolžnost!“ NAROČILO POJDI ZDAJ PA PRIDEN BODI, DA SE BOŠ NAUČIL KAJ; SVETI DUH TE, SINKO, VODI, IN RAZUM TI PRAVI DAJ! ' Josip Stritar Mizica, mošnjiček in krepelce (Nadaljevanje) Pred cerkvijo je vrtnar vprašal ženo: „Kaj nič ne pritrkavajo zvonovi?“ „Nič!“ Vrtnar se je razjezil: I „Sramota! če bi ee bil pripeljaj kakšen škof, bi pa gotovo zvonili.“ Ko je bila maša končana, je vrtnar izvlekel mošnjiček iz žepa in jel trositi med zbrane otroke bakrene novce. Na moč imenitno se je zdelo obema, da so ju otroci tako spoštljivo gledali in hjastno pobirali žvenkljajočo kovino. Ko sta pa spet sedla v kočijo in se odpeljala domov, so se otroci zakadili za njima in posmehljivo kričali: „'Mož in žena, bavbavbav — našopirjena kot pav!“ Ogorčena je vrtnarjeva žena še istega dne pisala kraljici pismo, v katerem se je bridko pritoževala čez malopridne otroke in zahtevala, naj jih pusti obesiti ... Vrtnar pa ni mogej pozabiti zvonov. Takole se je jel širokoustiti: „To nikakor ni v redu, da zvonovi slovesno zvonijo, kadar se pripelje v cerkev škof; ,če se pa pripeljeva midva, ki sva vendar najbogatejša v mestu, pa molčijo. Daj, žena, splezaj še enkrat pred nebeške duri in razloži sv. Petru, kakšna krivica se nama godi, ter zahtevaj od njega, da bova poslej tudi midva ! deležna iste časti kakor škof!“ j Žena si tega ni pusti,la dvakrat reči. ' — + Splezala je vnovič po storžu, a je J bilo to pot plezanje združeno z veliko j težavo: žena se je bila medtem zredila, j da je postala enaka zavaljenemu sodu. I Kakor kovaški meh je sopla in debeje ! znojne kaplje so ji lile po tolstem obrazu... Ko je slednjič le priplezala do vrha, se je samozavestno postavila pred svetega Petra in od,ločno zahtevala od njega, naj prisili župnika in cerkovnika, da bosta tudi njej in njenemu možu zvonila na čast, kakor škofu. PISAN DROBIŽ Besedna uganka Učiteljicai se učila ni, vendar starost in mladost uči! Kaj je to? Brez mene ptica ne more leteti, pisar me pa tudi mora imeti! Spremenitev Spremeni „bor“ v „kol“. Spreminja: vedno le s črtico (—) zaznamovane črke bor + + ■— = okrajšava za „bolečina“ + = začimba + + — = velika lesena posoda — + + = spodnji dej sobe + + — = del celote kol Rešitev ugank v prihodnji številki. NAŠI PREGOVORI. O PAMETI ■ Pameti ni nikoli preveč. Pameti ne kupiš na sejmu. Pamet se z žlico ne meri. S tujo pametjo ne prideš daleč. ! Rešene uganke iz 5. številke: Besed na uganka: črke. — čarobni kvadrat (Konec prihodnjič) ‘ ZIMA — ILIR — MIRO — ARON.