PBIH0BSK1 DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Citatelji J Naročite se na »Primorski dnevnik": NAROČNINA: ZA VSE LETO 2600 LIR ZA POL LETA 1400 » ZA ČETRT LETA VSO » ZA EN MESEC 260 )) Naroča se pri upravi: Trst, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel 7338 Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374 Ste v. 12 (1700) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 14. januarja 1951 Danes 6 strani ■ Cena 20 lir PROGLAS Motnih razrednih sindikatov ^ustanovnim kongresom 20. in 21. t. m. delavci tržaškega OZEMLJA ! Mednarodno delavsko sindi-Do gibanje se zaradi ideolo-6 in organizacijske krize, ki T ie Prizadela, stalno šibi. ® dejstvo zelo škodljivo vpli-Da splošne pogoje bcrbe delavcev. zmo- Sv°bodnem tržaškem o-sind ta kriza delavske “'kalne organizacije še huj- snrrvi sile’ bistveno na_ ne delavskim interesom, 2ačele in razvijajo razkro- siM v°. delovanj® Proti enotni “kalni organizaciji delav-sov tržaškega ozemlja. S tem .f°vzr°či!e sedanjo nemoč tar 0v v coni A in pretr' det* sind'kalne odnose med avci obeh področij Tržaške-« ozemija. delavci, meščani i Jurski in družbeni po-aJ tržaškega delavskega reda je postal neznosen, sm - pla6e’ brezposelnost, IJ)aes.l’° nizke pokojnine, po-va i in draginja stano-ski^ *6r vedn<> višji življenj-rec s*r°ški so povzročili tako sr razl’ko med denarnimi trthStVi *n življenjskimi poni. ami’ da 'e Post3lo življe-žav ee*avs!f'b družin zelo te-hkrati pa so se poslab-Hi.č'ZIvTjenjski pogoji tisočev scanov, ki sD povezani z odo delavstva. . 2 težkih in poučnih izkuša cmore danes vsak delavec go, ugotoviti, da je težki Pcdarski položaj tržaškega avstva neposredna posledi-, likvidacije razredne sindi-•De organizacije. tovariši DELAVCI tržaškega ozemlja i Usfe a nu}na ualoga je, za-c*v delovanje delodajalci' Upreti se napadom kapi-c.n.!?v Pr°ti Preostalim sin-svoboščinam, braniti setiet Pridobljene v več de-borbah, premagati nost in nezaupanje delav-2buditi ®5siVl cev v iLZ6uditi v njih zaupanje fazBJ* sile in vero v zmago, hostj utvare, gledati stvar-borboy °c' ter jo reševati z kboii' tako bomo stvarno n0s SS*!' sedanji neugodni od-deijv . 'n le tako bodo tržaški <■ obnovili svoje napre-P, Je' krat^ J1 za to obstajajo. V oroj- 1,1 času lahko obnovimo ZatoJe sindikalne borbe STO. za ohPa je treba iti na delo Latov n°vi!ev razrednih sindi Tc Dov 'variši! 'le v Kongres za usta- kat0vCV„^ve2e razrednih sindi. To bo položil temelje sindikalnega gi-Trstu. Ta kongres re in Da |jatn mora postati osnova, *»vCj T*r' bodo napredni de-Vili Sv baškega ozemlja obno-Zsf5d'n.' borbeno enotnost in «ib,n' neogibno potrebno sin-orožje za vsakdanjo T0Vit!3vcev-oatuISl delavci rv^H CON TRŽAŠKEGA ŽEMLJA ! Ra; ra b;tj ni sindikat je in mo-bfež s'ndikat vseh delavcev ra ra, zl'ke. Ta sindikat moti na/Vliati svoje delovanje pije v R resnične demokra-'n enav-.u’n<,i,taInem življenju narodnostnih pravic Ipcd !nakih na njihovo politično strankarsko pripadnost; e) priznanje nujnosti mednarodne solidarnosti delavcev DELAVCI CONE A ! Pristopajte k že stanovlje-ttim razrednim sindikatom, podprite borbo sindikalnega akcijskega odbora; imejte kongres za važen korak k obnovi sindikalne enotnosti med delavci obeh con in za važen dogodek za bodoče sindikalne borbe; prispevajte k solidarnosti med delavci obeh con Tržaškega ozemlja. DELAVCI CONE B ! Kakor v preteklosti tako podpirajte vedno tržaške delavce tudi v prihodnosti; udeležujte se njihove borbe: pomagajte tržaškemu sindikalnemu gibanju; prispevajte k obnovi razrednih sindikatov in k oživlje-nju sindikalnega gibanja tržaških delavcev. KMETJE ! Podprite borbo mestnih delavcev, ki je tudi vaša borba; pomagajte krepiti bratsko solidarnost med delavci v tovarnah in delavci na poljih med Slovenci in Italijani. DELAVKE! Udeležujte se sindikalnega življenja; pristopajte k razrednim sindikatom. MLADI DELAVCI ! Bodite v razrednem sindikalnem gibanju najaktivnejši kadri; bodite v prvih vrstah delavstva; borite se, da bo dosegla vsa mladina pravice, ki ji gredo. MEŠČANI 1 Podpirajte sindikalno gibanje delavcev Tržaškega ozemlja: razmere delavskega razreda vplivajo na splošne razmere vsega prebivalstva. AKCIJSKI SINDIKALNI ODBOR ZA OBNOVO RAZREDNIH SINDIKATOV STO ODGOVORI MARŠALA TITA NA VPRAŠANJA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA AH S E Mesi med FLRJ in delile se bode de zl če Dom uoieiii obeli mztui moje napore« id suido Položaj za rešitev tržaškega vprašanja še ni dozorel; vsa ostala odprta vprašanja so drugovrstna in jih ni težko rešiti in Lalijani, ki 0?*Dilju" ‘Ut>n° na Tržaškem bo c. "atela, po katerih "*res ravnal, razprav-t aih ,! JI o obnovi raz-Cr*^ ' "dlkatov, izražajo in-eznje in voljo velike > Nas|edmelavcev- tn<>st in sin(li-hr-, L° „ i-y.seR. delavcev v c in , vlh osnovnih 'nteresov ne glede BEOGRAD, 13. — Maršal Tito je sprejel dopisnika ANSE. v Beogradu, kateremu je med razgovorom, ki je trajal približno 80 minut, dal sledeče odgovore na postavljena vprašanja: (Op. ur.: Objavljamo odgovore in vprašanja dobesedno tako, kakor jih poroča novinarska agencija ANSA, ki tudi odgovarja za vse morebitne večje ali manjše netočnosti besedila). Vprašanje: «Ali bi glede sedanjih odnosov med Jugoslavijo in Italijo, g. maršal, lahko zvedel za vaše mnenje o prvih doseženih uspehih z rimskim dogovorom od 23. decembra lanskega leta«? Odgovor: Mislim, da pred- stavlja doseženi sporazum velik korak naprej k izboljšanju odnosov med Jugoslavijo in I-talijo. Mislim, da se bodo ti odnosi še izboljšali, če bodo voditelji ene in druge države združili svoje napore za dosego tega namena in če bodo preprečili, da se zaradi drugovrstnih vprašanj ne bi mogla rešiti mnogo važnejša vprašanja, koristna obema državama. Menim dalje, da je treba imeti za vsa vprašanja dolgovidno perspektivo, katere splošni o-brisi se morajo razvideti iz sedanjega mednarodnega položaja:a. 0 tržaškem vprašanju Vprašanje: «Ali bo mogoče v bodoče urediti zelo važna še odprta vprašanja med obema državama in ki še ovirajo prijateljske odnose, ki jih je želeti med obema sosednima državama«? Odgovor: «Na splošno vzeto obstaja eno samo veliko vprašanje: vprašanje Trsta med Jugoslavijo in Italijo; toda po mojem mnenju ne gre za veliko vprašanje. Mislim, da spričo sedanjega svetovnega položaja ne bi bilo umestno načeti to vprašanje, ne da bi prej določili prav jasno mejo, in ki bi jo načelno sprejeli obe stranke. To bi olajšalo naglo rešitev tega vprašanja, Ce bi se nepripravljeni približali temu vprašanju, bi to izkoriščali tisti, ki ne želijo dobrih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. Zato mislim, da položaj ni še dozorel za rešitev tega vprašanja. Vsa ostaio odprta vprašanja so drugovrstna in ni jih težko rešiti. Rešili jih bomo nedvomno zelo lahko«. Vprašanje: «Ali mislite, maršal, da Italija, oborožena v mejah' mirovne pogodbe, lahko pomaga pri obrambi miru«? Odgovor: Mnenja sem, da ne samo vojska, pač pa tudi ljudstvo lahko sodeluje pri utrditvi miru, če ima namen čuvati ga. Gotovo je, da vsaka oborožena vojska, če ima kot edini na-bien čuvati nad neodvisnostjo svoje države, prispeva s tem k utrditvi miru«. Vprašanje: «Ali bi se trditev, da sta Italija in Jugoslavija komplementarni državi z gospodarskega stališča, po vašem lahko konkretizirala v trgovinski pogodbi, ki bi bila mnogo obsežnejša, kakor sedaj veljavna pogodba«? Odgovor: «Gotovo, toda potrebno je, da poteče nekaj časa ker v tem trenutku ni še mogoče popolnoma zadovoljiti obeh strani. Točno pa je, da se naši državi spopolnjujeta za izmenjavo proizvodov. Da bo bolj razumljivo: mislim, da bo enako odvisno od ene in druge države, v kakšni meri se bodo naši odnosi razširili; in sedaj je odvisno tudi od možnosti Jugoslavije upoštemjoč naše obveznosti do drugih držav v tem trenutku«. Vprašanje: «G. maršal, ko ste govorili predstavnikom italijanskih partizanov v Jugoslaviji, ste omenili, možnost dela v posameznih jugoslovanskih zveznih republikah za tisoče italijanskih strokovnjakov in delavcev. Ali mislite, da je še verjetno tako izseljevanje, če se upošteva, da je danes zelo težko italijanskim delavcem, ki že bivajo v Jugoslaviji, pošiljati svojim družinam v Italiji del svojega dobička v smislu tradicije italijanske emigracL je?». Odgovor: vDa. Danes je naš položaj tak, da so se naše možnosti na področju valut poslabšale. To je edini vzrok vsega tega. Z drugp strani sem mnenja, da b{ bilo mogoče z dogovorom z italijansko vlado najti rešitev za italijanske delavce«. Vprašanje: «Italijanska udeležba v jugoslovanski osvobodilni vojni ni še prav jasna za italijansko javnost, ker so jo postavljali v ospredje ali Pa jo zmanjševali samo s polemikami. Ali bj mi vi, maršal, ki ste bili vrhovni poveljnjk osvobodilne vojske v tej državi, lahko navedli objektivne podatke o tem?«. Odgovor: Mislim, da grešijo v Italiji tisti, ki zmanjšujejo vlogo partizanov v zadnji vojni. Mislim tudi, da so tisti, ki so bili med italijanskimi okupacijskimi četami, našli pravo prot, ko so stopili na stran jugoslovanske osvobodilne voj. ske. Mi smo ocenili njihov do-prjnos kot važnega. Toda važno je tudi za italijansko ljudstvo, ker so oni v borbi proti nemškemu okupatorju napravili mnogo tudi za svoje ljudstvo in so hkrati prispevali k osvoboditvi Jugoslavije«. Vprašanje: «Dovo}ite mi sedaj, Ja v«ua pestavim nekatera vprašanja o socialistični izgradnji v Jugoslaviji in o njenih mogočih odnosih z evropskimi socialističnimi strankami. Ali verjamete da je mogoče postopno zbližanje KR Jugoslavije z laburistično stranko, s francosko socialistično stranko (SFIO), s Schumacherjevo stranko v Zahodni Nemčiji in še posebno z italijanskimi so. cial-demokratičnimi strujami?«. Odgovor; «Imamo za možno sodelovanje med vsemi naprednimi strankami sveta in predvsem s socialističnimi strankami, v kolikor to sodelovanje koristi okrepMTi sporazuma med narodi in okrepitvi miru na splošno. Naša država in njeni voditelji ne odklanjajo sodelovanja z nobenim gibanjem, ko gre za mirno sodelovanje na podlagi vzajemne enakosti«. Vprašanje: «Ali mislite, da je mogoča čeprav ne v bližnji bodočnosti. udeležba KP Jugoslavije v Comisco?« Odgovor: «0 tem se do sedaj ni nikoli govorilo, ker ni bilo nobene razprave o tem, in zato nimam nič povedati. Na vsak način je sodelovanje med raznimi strankami mogoče, ne da bi bili člani kake organizacije. Toda želim poudariti, da mora iti za sodelovanj na pod. logi načel, o katerih sem gr 'o-ril v prejšnjem odgovoru«. Vprašanje: «A'li mislite, da strnjenje evropskih neodvisnih socialističnih sil lahko še najde funkcijo in težo tretje sile med dvema nasprotujočima si blokoma?«. Odgovor: Mnenja sem, da je to popolnoma logično. Ce napredne in predvsem socialistične sile sodelujejo na podlagi enakosti ne glede na obstoječe sisteme, obstaja ta sila že sama na sebi; ne kot tretji blok, pač pa kot tretja sita, ki bi služila m Sprejet predlog komisije treh Načela, ki jih navaja poročilo, bodo poslali pekinški vladi in zahtevali, naj čimprej sporoči, ali jih sprejme kot podlago za mirno rešitev korejskega vprašanja in drugih vprašanj Daljnega vzhoda d^Uvladn m nstracMe Biio^adžarskem S ~ List «Po- v l^loTa-*>3e3°. dece ■Sucyptov. Listno' CJ° rpsnih poroča, da je vo prire- 1.1« rud oblastJSl1!?™ P™U Aki r!e’ An d«, ..1” :,ri:i. LAKE SUCCESS, 13. — Danes Je politični odbor OZN nadaljeval razpravo o Koreji, in sicer o načrtu resolucije, ki ga je predlagal izraelski delegat. Na podlagi te resolucije, bi moral politični odbor odobriti načela, ki Jih je obrazložila komisija treh kot podlago za pogajanja, ki imajo namen: doseči prenehanje sovražnosti, postaviti temelje za svobodno in enotno Korejo, doseči mirno rešitev vprašanj Daljnega vzhoda z udeležbo pekinške vlade. Izraelski načrt, ki ga še posebno podpira ameriška delegacija, predvideva tudi postopni umik vseh tujih čet s Koreje. Urugvajski delegat je javil, da bo glasoval za predlog, filipinski delegat, pa, da se bo vzdržal glede točke, ki določa konferenco za Daljni vzhod. Delegati dominikanske republike, Kube in Paname SO se izrekli za Izraelski načrt, kuomlntanškl delegat pa Je predlagal, naj bi določili, da bi se konference udeležila Cangkajškova skupina. Iraški delegat pa je izjavil, da ne tr.ore podpreti izraelske resolucije in da ne bi smeli petih točk sporočiti Pekingu, pač pa da bi morala OZN določiti svoj načrt in ga sporočiti Pekingu. Predlagal je tudi, naj bi v OZN poklicali predstavnika LR Kitajske. Tudi libanonski delegat je izjavil, da bo glasoval proti predlogu in je zahteval vzpostavitev resolucije 12 arabskih in azijskih držav, v kateri se zahteva sestanek priza-zadetih vlad v okrilju OZN. Tudi delegat Saudove Arabije se je temu pridružil. Na popoldanski seji je predsednik na predlog mehiškega delegata stavil na glasovanje načela, ki jih navaja poročilo komisije treh, ki so bila sprejeta s 50 glasovi proti 7 (sovjetski blok, kuo-mintanška Kitajska in San Salvador) in 1 vzdržanim (Filipini). Sovjetski delegat Malik je dejal, da je glasoval proti, ker da tal morali o tem vprašanjih razpravljati ob udeležbi predstavnikov Se verne Koreje in LR Kitajske. Tu. di poljski delegat je ponovil Ma-likove besede. Kanadski delegat pa ju Je zavrnil, da je pekinški predstavnik odklonil vabilo komisije treh. Na predlog izraelskega delegata je nato predsednik priporočal, naj glavni tajnik pošlje odobrena načela pekinški vladi. Po dolgi razpravi o načinu, ka- ko naj se pekinška vlada obvesti o omenjenih načelih, je odbor sprejel resolucijo, na podlagi katere bo predsednik političnega odbora poslal omenjena načela pekinški vladi po glavnem tajniku in zahteval, naj čimprej sporoči ali jih sprejme kot podlago za mirno rešitev korejskega vprašanja in drugih vprašanj Daljnega vzhoda. Predsednik bo zopet skli. cal sejo, ko bo prejel odgovor. Epidemija influence v Angliji in v Franciji MANCHESTER, 13. — Epidemija influence se vedno bolj širi v Severni Angliji. V Manchestru in številnih drugih središčih se že čutijo posledice. Od 700 tisoč prebivalcev Man-j chestra je okoli 12 tisoč bolnih. Med njimi je posebno mnogo poštnih in telefonskih uslužbencev ter vozačev avtomobilov. Ravno tako javljajo, da se je tudi v Franciji razširila < pide. niija influence, vendar pa ne v takem obsegu kakor v Angliji. za vzdrževanje ravnotežja: to pomeni že rnr ogo. Hotel bi pripomniti, da je stališče socialistične Jugoslavije, da bi bili odnosi med našo državo in socialističnimi državami, v konkretnem smislu besede, taki, da bi predstavljali res silo v mednarodn h odnosih za okrepitev miru v svetu., To je. jasno stališče. 0 neodvisnih komunističnih gibanjih Vprašanje: «Povrnivši se na odnose KP Jugoslavije z levičarskimi strankami drugih dr. žav, ali lahko zvem za vaše mnenje o neodvisnih ali narodnih komunističnih giban-jih, ki so nastala tudi v Milanu in Parizu?«. Odgovor: «Ne morem vas po-polnoma zadovoljiti, ker mi vse to ni dovolj znano. Vem samo, da taka gibanj a obstajajo (ker so bili šte.vilni voditelji razočarani in so zapustili svojo stranko). Kakšno obliko imajo danes ta gibanja, ne vem, toda jasno je, da bodo postopoma zavzela vedno bolj določene organizacijske oblike, ker mislim, da se ti voditelji ne bodo mogli ločiti od svojih borbenih načel, za leatera so se borili v stranki, kateri so prej pripadali. Seveda je to mogoče, kadar — kakor je napravila KP Jugoslavije — se noče zapustiti svojega ljudstva«. Vprašanje: «Ali je res, kakor zatrjujejo v nekaterih krogih, da so ta gibanja neposredno navdihnjena po Jugoslaviji, ali so, kakor pravijo v drugih krogih, posledica krize v krajevnih komunističnih strankah?«. Odgovor: ehahko odločno zanikam, da bt ta gibanja nastalo Po kakršnem koli navdihnjencu katerega koli jugoslovanskega voditelja. Ta gibanja so posledica krize v raznih komunističnih partijah, Ce p a ima J HO/ SktSjik. TiT' '-■.rvfl-šnnru določeno viogb, & 'zaradi tega, ker je tudi jugoslovanski primer rezultat krize, ki je nastala zaradi nerazumevanja, kar se tiče odnosov med socialističnimi državami«. Vprašanje: «Ali ste glede zadnjega dela prejšnjega vprašanja soprazumni s stališčem jugoslovanske revije o političnih študijah, na podlagi katerega sta bila voditelja Togliatti in Thorez poklicana v Moskvo, da odgovarjati zaradi mlačnosti njunih strank do moskovskih vodilnih načel?« Odgovor: ognjena zemlja«. Tehnikolor, = Al a barda. 13.30: «Rdeči suknjič"*' Tecnicolor, Garry Cooper. -Arnionia. 14.30: . «Ultimatunl Cmkagu«, Alan Ladd. Garibaldi. 14.00: «Sokoli Ranž0^ na«, John Wayne. . , Ideale. 14.30: «Tretji mož« J. ten, A. Valli, O. VVelles. Impcro. 15.45: «Strah pred Prr teklostjo«, J. Crawford. Italia. 14.30: «Ne uideš mi«, Flynn. _ Kino ob morju. 14.30: «Moč Us de«, T. Gobbi. Savona. 14.00: ((Ljubezen pod P" lubo«. „,1 Viale. 14.00: »Alina«, A. Nazzar’ Gina Lollobrigida. Vittorio Veneto. 14.00: «Zreb nje Amaconk«, Vera Ralston' G. Brent. ■S Adua. 14.00; «Gianni In Pinotto ’ Hollvvvoodu«. Azzurro. 14.00: «Venera in Pr“ fesor«. 1 Belvedere. 14.00: «OkrvavlJen meči«, L. Parks. _ Marconi. 14.30: ((Prekleta llu0 zen«, Dolores del Rio. . Massimo. 16.00: «Gianni in P"n to med cowboyi». . Novo cine. 14.00: «Kitajski **' lik«. Odeon. 13.30: «Udar in Pr°l udar«. m. Radio. 1400: ((Vesela vdova«. Chevalier, J. Mac Donald. ^ Vittoria. 16.00: ((Serenada Wallechiari», Sonja Henye-Venezia. «Pesem puščave«. . Sv. Vid. 14.30: ((Sestanek v iami«, B. Grable. tS potrtim srcem nazn®‘ njamo vsem sorodnikom' prijateljem in znancem žalostno vest, ha je dne 11. t. m. v me« Mi bolnici izdihnila svojo bla«“ cfušo prcvid^na s sv. z&ikrsn.čfl ^ Josioina Gerbec Prevoz pokojnic« se je vrš'* dne 13. t. m. v Štanjel na Kra* su, kjer bo počivala v doma®1 zemlji pri svojih dragih. Rodbina se iskreno zahval*11' je Gospodarski delegaciji FLm ki je takoj izdala dovoljenje * prevoz pokojne v njen d"1"2 kraj- . ŽALUJOČA MAT*’ SESTRE IN BRA*' Dražba za dobavo vreč Tržaška občina javlja, da bo 1. februarja dražba za dobavo 2000 vreč, ki jih potrebuje mestno podjetje za čiščenje. Podrobne informacije v pobi 203 v občinskem uradu za pogodbe ADEX - izleti Izlet, ki je bil napovedan *8 28. januarja je preložen ltl bo 4 februarja v Oiiatiio, Pazi«. Rovini in iiipavn iO' Prijave sprejema 00 januarja «Adria - Express*' Ul. F. Severo 5 b, tel. 2924 Naš ljubljeni STANKO KUKANJA je dotrpel danes ob 21.35 uri zvečer v 52. letu starosti. Pogreb bo v ponedeljek izpred mrtvašnice bolnice pri Sv. M. Magdaleni. Trst - Murska Sobota, 13. januarja 1951. MAMA, BRATA, SVAKINJA IN OSTALI SORODNIKI. U hlcweithlii . '• iatMarja poteče 59 let, kar ,Umrl veliki slovenski znari-5 vernk, svetovno znani fizik G-'P Stefan. Ker je to mož, ki ® širši slovenski javnosti še “®.**ela nepoznan, je Slo-- ? * knjižni zavod izdal te 1 Poljudno pisano delo naše-, |tanRg« prirodoslovnega pi-olja (jr £ava Čermelja pod naslovom: Jo% stefan _ živ_ 2 nie ® delo velikega fizika. a tudi na^e bralce seznanimo SLAVKO RUPEL tem velikim možem našega aroda, hočemo iz Cermeljeve d- tv?e povzeti najvažnejše po-a ke o življenju in delu Josi-Pa otefana. Josij Stefan se je rodil 24. arca 1835. v Sv. Petru pri Ce-ovcu, kot nezakonski sin kmeč-e delavke. za njegovega oče-a se je priglasil preprost trgo-, , 2 moko Aleš Stefan, ki se 'Kasneje tudi poročil u otro-y materjo. Tako je mladi aže dobil svoj dom, ki pa mu drnogodal le bolj .trdo življe-Je- Očetovi dohodki iz male govinice z moko in kruhom .° maj zadoščali za življenje j^ladi Jože je pri tem moral a‘do pomagati očetu pri nje-»dvein delu. Toda kljub temu , “jll na normalki v Celovcu, rZ?*Jr.So °a poslali starši, odli. n dijak, ki je svoje šolanje ^Pešno nadaljeval tudi na ce-j Vski gimnaziji. Razen tega, da i ter le bil ljubeč in. dober sin fakultete in tudi rektor univerze. Kljub velikim, uspehom, ki jih je imel kot znanstvenik in kljub raznim odlikovanjem, ki jih je dobil v znak priznanja za svoje uspešno delo, pa je bilo življenje Josipa Stefana povsem preprosto. V družbo ni zahajal in je živel sam zase v preprosti sobici poleg svojega laboratorija, odmaknjen od vsakega javnega udejstvovanja, posvečujoč se samo svojemu delu. Tako se je tudi poročil šele y svojem 56. letu. Vendar je bil zanj to velik dogodek in ga je docela prerodil. Toda že leto nato ga je zadela kap in 7. januarja leta 1893. ga je smrt rešila tritedenskega trpljenja. Po njegovi smrti so m.u v prostorih dunajske univerze postavili v spomin doprsni spomenik, na njegovi rojstni hiši pa so vzidali spominsko ploščo. Vse to je storila tujina. Slovenska javnost je bila o smrti velikega rojaka obveščena le s kratkimi časopisnimi obvestili, pa tudi kasneje, ob stoletnici rojstva je izšlo samo nekaj priložnostnih člankov. Zato bo sedaj izišli spis o življenju in delu velikega slovenskega fizika prvi kamen za lepši in trajnejši spomenik, ki ga moramo Slovenci postaviti velikemu sinu našega naroda -Josipu Stefanu. Pohištvo v našem narodnem slogu Pesniška in pripovedna žetev na njivi slovenske književnosti v 1950. letu j SSSS?« , , Priden študent, pa je bil tif'h ®tefan v gimnazijskih leteli * dober pesnik. Val na-k ncga prebujenja, ki je ta-Pretresel vse sloje naše-naroda, je zajel tudi učečo mladino irj z njo tudi Jo-Stefana. Matija Majar-' Ek; je navdušil mladega štu. trat ■in g^°boka ljubezen do Vod Il€§a iezika> ie bila P°-5i 'da se je tudi petošolec Jo-P Stefan začel posvečati lite-rneinu delu. Pisal je pesmi priobčeval v dijaških li-,5, In v Janežičevem časopisu , ‘CVen&ka Bčela«. In ko je 9 1852 maturiral, se ni mo-, ^ločiti za nadaljnji poklic. Po 0 ga uCitelSevanje, res- jB° ie mislil tudi na bogoslovij a končno se je odločil za kt študije. Tako se je takuikjp vPisal na filozofsko dunajske univerze in ukvarjati z matenia- Pteč^n fiziko- Za oba te dva ji je sicer že v gimnazi- i H zanimanje in veselje, mu j 5eIe univerzitetni študij obe 6 °m<)Sočil poglobitev v V borfr^-ni vedi, katerima se je S'Ufijr°^e vedno bolj posvečal. sr»-. al je fiziko. mnran »V-Mcnu-entiral ter tjoojp C,’"1*11 ter si Prid°bil na-mu ,, nost profesorjev, ki so rn°Smai kleten izvoljen 2a dopisnega člana du-akademije, nato pa ime. bega 23 rednega univerzitetnik .r°lesorja za višjo mate-n i je ^.,fiziko- Od tedaj na-Pa Soa. :° njegovo delovanje bij{e °cju obeh ved. posebno N Di čredno plodovito. V e-letu je predložil al čnih hnaj>«,n ^anstvpL. akademiji sedem • svojeT' razPrav in prejel In denav splošno priznanje **- - - — - Prijetno je, če si v stanovanju lahko nekje uredimo domači kotiček. Tak kotiček zelo poživi pohištvo v narodnem slopu. Načrtov za tako pohištvo se je pri nas lotil slikar Bogdan Grom Na njivi slovenske književnosti je v letu, ki je pravkar šlo v zaton zrastlo 11 pesniških zbirk od teh tri izvirne: «Senca na srcu« od Ade Skrlo-ve, «Kurent in snirtr> od Franceta Kosmača in «Pesmi izpod Snežnikan od Maričke Žnidaršičeve. Vsi trije pripadajo mlajši pesniški generaciji, ki je vsekakor plodovitejša od srednje. Ta svoje zbirke le napoveduje in ima svoje stvaritve raztresene po raznih književnih revijah. Štiri zbirke obsegajo ponatise in sicer izbor najboljših pesmi Iga Grudna, ki jim je napisal uvodno besedo Filip Kalan, dalje miniaturna izdaja Prešernovih poezij. To je že peti ponatis v tej obliki s skupno naklado 43 tisoč izvodov in dokaz, kako Slovenci ljubimo in cenimo Prešerna. Janko Glazer je priredil v miniaturki Izbrane pesmi Otona Zupančiča. K predvojnim štirim zvezkom Zupančičevih del je izšel peti zvezek, ki obsegu pesnikove stvaritve iz najnovejšega časa. Tri zbirke tvorijo prevodi: Pod uredništvom Frana Albrehta je izšel izbor Goethejevih pesmi. Pri njem so sodelovali najboljši domači pesniki ustvarjalci. Mile Klopčič je oskrbel prevod Puškinovih pesmi. Slovenski javnosti je že dolgo znan kot prevajalec in izvrsten poznavalec Puškina. S svojo sedanjo zbirko je to samo še potrdil. Svojo nalogo je rešil tako uspešno, da se čitajo posamezne pesmi kot originali.'S tem nam je Puškina tako približal, da je postal ves naš. Alojzij Gradnik je oskrbel' prevod, kitajskega pesnika Li Tai Po-ja. V glavnem obsega ta zbirka, ki šteje 32 pesmi, ki opevajo domovino, vino, mesečino, ljubezen, riž, itd. le prevode, ki so že izšli v Gradnikovi zbirki «Ki-tajska lirika». Tai Po pomeni po naše »Svetel blišči>■ Kratek življenjepis na koncu zbirke nam pove, da je pesnik po pravici nosil to ime. Med prevodi, vendar povsem zase, je zbirka Prešernove nemške poezije. Prešernove nemške pesmi jc prelil v slovenski jezik Oton Zupančič, ki je bil nedvomno za to. najbolj poklican. Storil je to tik pred koncem svojega življenja in izpolnil tako željo nele prešernoslovcev, temveč vsega slovenskega naroda. Pripovednih del je izšlo 36 in sicer: U izvirnih, S domačih ponatisov in 17 prevodov. Snovno so zajele iz narodnoosvobodilne borbe in delno iz naše sodobnosti štiri zbirke novel: Koprivčevi: «Sestanki», Milana Sege: aBalada o lastovkin, Janeza Gradišnika: «Pot iz noč i» in Karla G rabeljska: «V novi svetu. ((Preproste zgodbe« od Ferda Godine obsegajo večji del starejše stvari. Snovno spada v skupino novel iz narodnoosvobodilne borbe tudi «Ga-šper Osait» Juša Kozaka in Mimi Malenškove povest «V življenje», katere prvi del je izšel že 1948 leta, in Kovinarji. Posvetni roman Toneta Cufarja cPod kladivom» žal ni dovolj izdelan. France Bevk je napisal scenarij Za Mm «Se bo kdaj pomladi). Nekako za njegovo šestdesetletnico je izšla zbirka njegovih najboljših novel ((Obračuni}. Ze sam naslov nam pove, kaj je pisatelj s tem mislil. Iz bogastva svojih ustvaritev je izbiral sam po srcu in lastni presoji, ki pa bi bila morda natanko ista, kot če bi to delo opravil kdo drugi Sonja Severjeva opisuje v knjigi ((Zvesti tovariši» življenje Eskimov. Poleg naštetega so izšli še Seliškarjevi «Liščki» in Katje Špurov e «Pod eno streho». S ponatisi domačih del smo dobili novo izdajo Prežihovega romana (d>oberdob», razširjeno izdajo zbirke ((Maskes, ki je najboljše delo Juša Kozaka, popravljeno izdajo romana Kontrolor Skrobar Alojza Krajgherja, krajše in daljše Meškove novele Z naslovom «V koroških gorah«, Milčinskega: ((Ptički brez gnezdar, «Gospod in hrušfca« Mileta Klopčiča. Izšlo je izvirno dramsko delo ((Operacija)) Mire Pucove in lutkovna igrica «Jurček in trije razbojniki)) Alenke Gerlovič. Ko beležimo te ustvaritve in zbirke slovenskih književnikov, se nam utrinja želja, da bi bila žetev na književnem polju v 1951 letu še bolj bogat a in da bi k njej dali tudi tržaški književniki svoj prispevek. Uspešno delo m znanosti srbske Akademije in umetnosti Ze od 1886 1. razvija Srbska srbskega jezika, . i . j__:: 17* inčUinfu n znanstvena akademija svoje plodno delovanje. Danes ima 37 rednih in 36 dopisujočih članov. Tesno sodeluje z jugoslovansko in s slovensko akademijo znanosti. Eden izmed nj,enih najaktivnejših članov je dr. Aleksander Belič. Pravkar sč dotiskuje njegov «Srbski pravopis«. Dopisniku borbe je o svojem delu tako.le povedal: ((Umetnik se le redko vrača nazaj k svojemu Dr. Aleksander Belič delu, ko ga dovrši. Z znanstvenim delom je drugače, ker zna, nosf neprestano napreduje in nova odkritja privedejo včasih do novih zaključkov«. Srbski jezik proučuje že petdeset let. Delo na novem pravopisu ni bilo lahko, ker je bilo treba v njem vskladiti stare oblike z novimi in zlasti z onimi, ki so izšle iz ljudske revolu. cije in novih družbenih odnosov. 1945. leta je izdal svojo prvo knjigo, ki jo je napisal neposredno pred vojno. Sedaj se ha-vi z drugo knjigo lingvistike, v kateri razpravlja predvsem o odinosu med jezikom in mišljenjem. To je prvi poizkus, da se neposredno obdela misel kot či-nitelja v samem nastajanju be. sed in stavkov. Upa, da b0 zaradi tega, to delo izšlo v različnih jezikih. Pod njegovim vodstvom nastaja tudi slovar V inštitutu za parazitologijo Srbske akademije znanosti dela akademik dr. Cedomir Simič. Svoje znanstveno delovanje je pričel v Skoplju, kamor je odšel na prakso. Nekateri predeli Makedonije so znani po malariji, ki razsaja med prebivalstvom. 1924 leta je skupno z nekaterimi drugimi zdravniki ustanovil higienski zavod in se po enoletnem študiju na Paster-jevem zavodu v Parizu ponovno vrnil v Skoplje. V Makedoniji je delal polnih 30 let in to z nemajhnim uspehom. Do popolne zmage nad malarijo pa je prišlo šele po osvoboditvi, ko so oblasti s pomočjo armade uničile legla komarjev. Včasih je bolehalo na malariji na tisoče ljudi .lansko leto je bilo vsega kakih 100 primerov. To se je seveda doseglo z vztrajno vsakoletno akcijo proti komarju anofelesu, nosilcu malarije. Akademik dr. Simič je objavil dve knjigi o malariji. Koli. ko je vredno njegovo znanstveno delo nam najbolje priča to, da razni francoski učbeniki na 30 mestih citirajo njegova znanstvena odkritja in poizkuse. Sedaj proučuje vprašanje nekih posebnih «golubačkih» mušic, ki uničujejo od časa do časa na tisoče živine v Srbiji in v Banatu. Te mušice živijo s Erno v Džerdapu (ožini ha Donavi, ki se ji pravi tudi Železna S FRANCE BEVK 99 V.*.V.W%WA%V.V/.,iViW/«*.*A*.'iVAVWA*.V»V.*iVA*iW.*.*^AVAAV»‘.vWAWV»'»V.WAV/AV.WAW.V.*.V» hasi, S°v° 'eta n' bil° n^e" ',5t>ešiy,U p,tvpno delo nič man ^V°dnWnrfeVal je t0PllOtn< 0 n I Plinov in izumil po. J‘h 6re,.,Pjav° za določevanje ifjan - n°sti. Proučeval je m* in lJe ' je3 Bf"~ 5r°b], nagrado. Pa tud Filmu «Na svoji 'zemlji«, v katerem smo gfetfgli kos , naše zgodovine iz polpretekle dobe, in dobe narodnoosvobodilne borbe, fašistične okupacije in ljudskega odpora, bo sledil zdaj film «Se bo kdaj pomlad«. Vsebinsko obravnava isto tematiko, le da se odigrava v drugem ambientu. Po ambien-tu, ki tvori njegovo torišče, saj se je tudi prvotno imenoval «Trst». Scenarij je napisal pisatelj France Bevk, režira pa Franc Štiglic. Med poklicnimi gledališkimi igralci, ki nastopajo v posameznih vlogah, sta tudi dva člana tržaškega gledališča in sicer Modest Sancin in Josip Fišer. 'difiaJdUL udeimd Spomladi 1945 leta smo. V ozračju se čuti bližnji okupatorjev dokončni pogin. Podtalna borba delovnih množic dozoreva v zadnji udar. Delavski-bataljoni, ki vključujejo tako Slovence kot Italijane, so pripravljeni. Organizirani delavski odpor, ki mu načeluje stari proletarec Just Pertot, komandant ladjedelniškega bataljona, deluje sporazumno z mestnim poveljstvom odporniškega gibanja. V Justovem štabu so še Dcro, Karlo in Borut komandant rajonskega štaba. Nasproti temu organiziranemu odporu stoji Obers-turmfuehrer Schmiedke. Njegov policijski aparat policijski komisar Do- ati in ravnatelj ladjedelnice Olivi, kot predstavnik tržaške reakcije. Ne hajke ne zalezovanja ne n&dzorfuk in vohun Menin. r Karla ne morejo ustaviti očetova svarila, ki se je bil prestrašil zaradi ijudi ki čakajo na ustrelitev, Karel gre in pod-minira nemško muniedjsko skladišče. Schmiedke, Donati in Olivi se v bližnjem baru pravkar zabavajo z lepotico Ano-marijo. Vsi razjarjeni ukažejo obesiti 5 talcev. Po Borutovi materi Marjeti in njegovi kurirk; Vidi pride policija Borutu na sled. Toda niti Marjeta, niti Vida ne izpovesta ničesar. Delavci se medtem oboro-žujejo z orožjem, ki prihaja skrivaj v mesto. Ko je padla Reka, je dano znamenje za udar. Razvname se ostra poulična borba. Borci odbijajo fašistične napade s kopnega in z morja, kjer se je na čolnih zasidrala MAS. Aviacija jo bombardira. Zadnje sovražnikove postojanke padajo. Vojska naskakuje justično palačo, potem je Trst osvobojen. Korakajo zavezniške čete. Ob pomolu je zasidrana angleška križarka. Z odhodom jugoslovanske vojske se vrne v ladjedelnice inž. Olivi, ki je bil prej pobegnil. Just Pertot stiska pest: «Tudi mi smo še tu«. V njem se ni nič zrušilo. Njegova vera je trdna. Veruje tako, kot veruje v pomlad, ki se po tesnobi zime zopet vrača. Glasbo k filmu je skomponi-ral prof. Marijan Lipovšek. Izvaja jo orkester Slovenske filharmonije. Pri snemanju filma so uporabljali makete, ki so natančno enake kot originalne stavbe v Trstu. Delno so sne- Anamarija nagajivo, vprašujoče pogleda Olivo in dvigne kozarec. 1(1 >n j, toPlote, difuzijo ki-Poiaaz> vprašanje nastaja-svet] "ega ledu, raziskoval ne pojave, akustične Vpraša^ Mehaniko in razna 7,r ,s Področja magne-^0bHik .ektrike- O vseh teh 'Jlb in en svojih raziskovali ra^itiih Pa je tudi p-i- t,Jbanstv^kapno.je na,pi.sal jjj •*• (orujav, !l°vom JPiPotnembnejša z na- "dsevani °d njo . Jfln in. temperaturo«. razorav, od ka- Jn'i odnosih med toplot- o ni-. . anip,n ■ , _____________ 1 in ^ icuiuei h ’ ki je Postavil pravi- oznano , anes v fiziki splošno l?vanju J^t Stefanov zakon o j °dovi{ zn.2en tega, da je bil n°E‘P Stif venik. Pa je bil - adine j,,8/1 ,tud[ vzgojitelj Cdih ilz^e rgojil mnogo kiT ieItudi < dar' da ' 1 ,mel p°- t>tehlc' ProbirJ0 najtežje pred-n °st ir, obravnaval na \VSem razumljiv na-Jega je bil s študen- fabn dp,>r , preProst, jlm 0mo-jn i tor.:, o svojih naprav in svoi-S vV" * tjnbezni-- h v,,., .,vet lizike. Zaradi K°*t jeVTdkib eaaiug za zna-X rJ0fip Stefan leta 1865 zaslug 5tef » ~«il na eiHn Akademije .na- wnXi H večkrat dekan ? tega n filozofske 'o-pnrodosiovneoa "j kasncje celo ‘ ■ 'm i** Visoko na vejah je Anda, oblečena kot kmečko dekle. «Blok», jo opozori Karlo. morejo zmanjšati odporniškega giban-ja temveč ga samo še bolj razvnemajo. Aktivist Doro postane žrtev izdajalcev, ki sc jim posreči vriniti se v odporniške vrste. Borut in njegova kurirka Vida se komaj rešita. Temu sledi sabotaža v ladjedelnici, množična trosilna in naprsna akcija, razoroževanje patrol kar vse še bolj razplamti divji bes policije. Ker krivcev ne najdejo, poberejo talce. Te ima na vesti delavski mah film tudi v ladjedelnici na Reki. fidlomlti ib dcenauid Bar. Proti jutru. Godba igra. Za mizicami sedijo gostje, največ nemški častniki in lahke ženske. Med njimi je tudi nekaj civilistov. V praznem prostoru med mizicami se vrti nekaj parov. Anamarija pleše z majorjem Schmiedkejem ih se spogled-’ Ijivo vede. Inženir Oliva mračen opazuje Anamarijo. Schmiedke opazi inženirjev pogled in še mu posmehne. Oliva umakne pogled. Donati drži pred ustmi kozarec, z očmi lovi zdaj plešoči' par, zdaj Olivo in se lokavo smehlja. Godba utihne. Ples . preneha, plesalci se razhajajo, Anamarija in Schmiedke prideta k mizi. Anamarija sede poleg Olive in mu položi dlan na roko, ki jo drži na kolenu. Inženir je ne pogleda, umakne roko. Anamarija nagajivo vprašujoče pogleda Olivo, zm.rd.ne se in vzame kozarec. Pije s tenkimi, počasnimi požirki, iznad kozarca gleda majorja in se mu dobrika z očmi. Major Schmiedke razkoračen stoji pred mizico, z napol priprtimi očmi in z nasmehom o-pazuje prizor ljubosumja med inženirjem in Anamarijo. Godba zopet zaigra. Na oder stopi pevka. Pred mizo se prikloni poročnik in prosi Anamarijo Za Ples. Major seže v žep po dozo in se zdrzne, kakor da je nekaj otipal. Potegne iz žepa pest zmečkanih letakov in jih Z zlobnim nasmehom strese pred komisarja Donatija. Komisar vzame enega izmed njih, ga pogleda, zmečka in vrže pod mizo. Gleda majorja, nerodno mu je. «Was soli ich tun (Kaj naj storim)?)) pravi. «Ich kann doch nicht die ganze Stadt ar-retieren lassen (Saj vendar ne' morem aretirati vsega mestaj«. «So weit sind ivir schon (Tako daleč smo že?«) vpraša major. ((Nicht di ganze Stadt....... Nur die Fuhrer der Banditen, Herr Donati... Sie sind zu iveich. Eine eiseme Faust muss nian . haben (Ne vse mesto... Samo vodje banditov... Premehki ste. Železno pest je treba imeti)v. Major pokaže pest. «Eine ei seme Faust...)) Komisar mračen gleda majorja, skomigne z rameni. sin dieser Stadt bin ich kei-nen Moment s ich er (V tem mestu nisem noben trenutek varen).)) pravi major, «kein en Moment. Attentat auf Attentat». ((Ein Attentat iv ir d nie mehr geschehen (Kak atentat se ne bo nikoli več primeril/», zagotavlja komisar. Major Schmiedke gleda Donatija in se nejeverno smehlja. Pari plešejo, Poročnik se vrti z Anamarijo, pevka pred mikrofonom poje pesem: «Ich iveiss, es wird einmal ein Wunder geschehen...)) Od zunaj zadoni detonacija, da zažvenketajo šipe. Pevka zacvili, godba utihne, ples se ustavi, vsi planejo kvišku. Napeto, preplašeno prisluškovanje. Major Schmiedke se prvi zbere, prižiga si cigareto obrnjen proti komisarju. vNie mehr geschehen«, sarkastično oponaša komisarjeve besede. ((Nie mehr geschehen». XXX Borutova soba. Borut leži na pol oblečen na pogrnjeni postelji in spi. Skozi okno pada svetloba prvega dne. Burno trkanje na vrata. Borut' se prebudi, sede in vprašujoče pogleda okoli sebe. Novo trkanje, glasnejše od prejšnjega. Borut se tiho dvigne, natakne si čevlje, gre po prstih do mize in vzame revolver, nato stopi do vrat in obstane. Tih glas od zunaj: ((Borut, odpri! Karlo«. Borut odklene vrata in jih odpre. Na pragu stoji Karlo. Bled je, levico tišči na suknjič. Borut zapre vrata, globoko vprašujoče gleda tovariša. Karlo nemo prikima v odgovor na nemo vprašanje. Borut ' ga burno objame in privije nase. uVidiš, da se ie posrečilo!« vzklikne priglašeno. ((Nič nisem slišal. Vso noč sem delal in pravkar sem zaspal Sijajno.'» Karlo v objemu spači obraz od bolečin in zaječi. Borut ga izpusti in vprašujoče pogleda. Karlo potegne izza jopiča ranjeno levico, ki je za silo ovita u okrvavljen robec. Borut mu pogleda rano. «Daj, da ti hitro obuezem Sedi!» Stopita k mizi. Karlo sede na stol, z desnico si obriše mrzel pot s čela. Borut vzame iz predala obveze, sede h Karlu in mu obvezuje roko. ((Vse je šlo dabroi), pripoveduje Karlo. «Ko sem bil že na ulici, me je zagledala patrola in začela streljati za menoj«. ((Tam zunaj te bodo bolje obvezali«, pravi Borut. ((Takoj moraš kam v okolico. Potem se zopet vrni. Se te bomo potrebovali*. Trkanje na vrata. Karlo se zdrzne, Borut posluhne. Trkanje se ponovi. ((To je Vida«, prani Borut, stopi do vrat in jih odpre. Stopi Vida, veselo vznemirjena. ((Borut, posrečena akcija«, hoče vse povedati v prvi sapi. Zagleda Karla pri mizi, zastane ji beseda. Vprašujoče pogleda fanta in vse razume. «Takoj na pot«, pravi Borut in Vidi izroča pošto, ((Pelji ga po najvarnejši poti. Ti, Karlo, skrivaj ranjeno roko! Vida ne išči me tu, ko se vrneš. Shajala se bova v mestu. Zdaj pa pojdita! Naglo!« Skoraj potisne ju skozi vrata in jih za njima zapre. XXX Rižarna. Večji prostor, v katerem je kakih petdeset jetnikov. Ob steni so ležišča, sredi je steber, ki podpira strop. Navzgor vodijo stopnice. Nekateri jetniki ležijo, drugi sedijo s hrbti naslonjeni na steno, le eden mračen naglo hodi sem in tja. Ivan sedi ob stebru. Okrog njega gruča, ki ga posluša. «V mestu je neko nemško skladišče zletelo v zrak«, pripoveduje. ((Davi Pred jutrom«. Galjot pomoli glavo izza stebra. «Kdo ti je to prišel pravit?« vpraša posmehljivo. «Moja ranjka teta«, mu zabrusi Ivan, Resno: ((Ujel sem, ko so o tem govorili stražniki. Prav do sem se je slišal pok. Ce pomislim... tako majhna Ivan ga bistro, hudomušno pogleda. ((Kako bi ne vedel, saj sem bil poleg«, odvrne in se zasmeje. «Menda niso nikogar, ujeli«, si pomane roke. Galjot se zopet posmehne izza stebra: «Nikogar ujeli?« Mračni jetnik sc ustari pri suoji hoji ter po strani pogleda Galjota in Ivana. ePrav mi imamo vzrok, da se tega veselimo«, vrže Galjot. Ivanu se utrga smeh. Ki\I(?» vpraša, «Zakaj ne mi? Zapovrstjo, .pogleda jetnike, ki so se zresnili. Tesen molk. ((No, če nikogar niso ujeli...« reče Galjot zateglo. Vsi ga vprašujoče gledajo, v tem se zunaj raztegne ropot avtomobilov, ki. se ustavijo na dvoiišču. Obrazi se obrnejo proti oknu. Mračni jetnik se' zgrabi za glavo in se požene proti omrežju. Okno ječe, dve roki držita Za križe: Skozi okno je videti avtomobile, nato vrsto nog, ki gredo mimo. Roki spustita križe in spolzita navzdol. Dva tovariša podpirata mračnega jetnika, ki je gledal na dvorišče. Ta zdrsi na tlak. Vsi ga vprašujoče gledajo. Mračni jetnik se z rokama oprime stene in pove z grozo na obrazu in v glasu: «Gredo!» V vratih vrh stopnic zarožlja ključ. Jetniki stopijo, oči vseh so uprte v duri, ki se odprejo. Na prag stopijo sence, slišati je glas, ki kliče imena. XXX Blok na cesti pred Trstom. Po cesti prihaja naložen voz z drvmi in vejami. Visoko na vejah sedi Anda, oblečena kot kmečko dekle. Pred voli stopa kmet. Ob vozu Karlo. Bližajo se bloku. Karlo opozori Ando; «Blok« Blok, na katerem se vrše pregledi. Stražar dvigne roko, voz se ustavi. Karlo stopi do stražnika in mu da papirje. Stražnik pogleda papir in se ozre po vozu. ((Soltanto legna (Samo drva?)« vpraša. ((Sin, odgovori Karlo. «Guar-date (Poglejte)!« Stražnik hoče vtakniti roko med drva, v tem mu Anda pred nosom zabinglja z nogami. «Non c’e soltanto legna (Niso samo drva)«, reče. «Ci sono anch’io (Sem tudi jaz).» Stražnik dvigne pogled, kakor, da je šele tedaj opazil dekle. «Tale roba non e proibita (Tako blago ni prepovedano)« reče s smehom in prime Ando za boso nogo. «Puo entrare in citta (Lahko gre v mesto)«. Anda mu iztrga nogo. ((Ma a voi e proibito di toc-care le mie gambe (toda za vas je prepovedano tipati moje noge)», reče. ((Tariffa doganale (Mitnina)«, se smehlja stražnik. «In regola (V redu)«, pravi, vrne Karlu papirje in pozdravi. Zapreka na bloku se dvigne, voli potegnejo voz skozi blok. Dr. Cedomir Simič vrata). V suhih letih in njim ugodnim prilikam- jih veter raz. nese daleč preko Donave. Živino ubijajo z nekim strupom, ki ga izločujejo . Na osnovi raziskovanj je sedaj uspelo določiti približno 20 dni prej, kdaj se bodo kobilice pojavile in tako je bilo mogoče podvzeti preventivne ukrepe. Profesor dr. Simič si mnogo dopisuje z raznimi znanstvenimi delavci v svetu. 1952 leta bo svetovni kongres parazitologov Dr. Kasta Todorovič nalogo, da prouči gorski mas-iv Kopaonik, ki je bil doslej popolnoma nepoznan. Odkril je velika najdišča «feldšpata», to je rude, ki je surovina za porcelan. Do sedaj se je ta rudnina uvažala, sedaj pa je bo še za izvoz. Dr. Kosta Todorovič se od 1914’in 1915 leta, ko je v Srbiji umrlo za pegavt-em približno 150 tisoč vojakov, ukvarja z infekcijskimi boleznimi. Poslednja tri leta proučuje predvsem probleme tuberkuloznega meningitisa in njegovo zdravljenje s streptomicinom. Pravi, da je šlo zkozi beograjsko infekcijsko kliniko okoli 1000 bolnikov in okoli 200 so jih s svojim trudom ir> a streptomicinom rešili gotove smrti. Za to bolezen poprej ni bilo sredstva in zdravniki so morali samo povesiti glave. Na mednarodnem kongresu internistov v Parizu in na kon. ferenci UNICEF je imel predavanje o zdravljenju tuberkuloznega meningitisa. Izidora Sekulič, znana srbska kn jiževnica, pozna dobro nekaj svetovnih jezikov. Po vojni je objavila nekaj osejev o prevajanju. Sedaj si želi napisati še dva in pripraviti knjigo o prevajanju, pravzaprav kr.jigo o jezikih, o razlikah med njimi in o njihovi funkciji. Pravi, da jo predvsem zanima stik med dvema jezikoma in meni, da je poleg lingvističnega tudi muzi. kalni idiom. Odločilno za pesniške prevode pa je to, pravi, kako je preveden muzikalni idiom. To svojo trditev opira na srbske prevode Shakespea-rea irj na prevode Gorskega venca v francoščino, angleščino, nemščino, madžarščino. Po njenem so ti prevodi nezadovo- in to po vsej verjetnosti v Ju-|ljivi> ker nimajo odgovarjajo-goslaviji. čega ritma, to je muzikalnega Dr. Stojan Pavlovič je doktoriral na Sorboni v Parizu. Ukvarja se s proučevanjem me. falskih rudnin. Srbska akademija znanosti m-u je poverila idioma. Namerava napisati knjigo o angleškem pesniku Byronu, ki jo poleg Njegoša kot pesnik in človek, najbolj zanima. Vzgoja mladega rodu stvar«, pokaže z roko. «Pa bumf! — vse podere in še zažge povrhu. ((Kako veš, kako velika je tista stvar?« se zopet prikaže Galjotova glava. «Ne izgubljajmo besed, gospod inženir«, pravi Just mirno, & odločno. Kar smo želeli in pričakovali, se je zgodilo: mladina razpravlja Q svojem problemu: o vzgoji in pripravi za svoje življenjske naloge. Mogoče je še malo takih, premalo, a smo prepričani, da bo njih število polagoma narastlo. Mislimo, da nam mladina ne bo zamerila, če se pri tem tako važnem poglavju spet oglasimo starejši, saj skrbimo za svoje otroke in jim nudimo vso pomoč v gmotnem in moralnem oziru. Naš pouk, nasveti, prepovedi, kazni so samo dobronamerni in koristni napotki iz naših življenjskih' izkušenj. Ti so danes mnogo bolj potrebni kot kdaj koli prej, ker smo vedno bolj navezani na širni svet in od njega odvisni, ali drugače povedano: ker je borba delovnih ljudj (delavcev, kmetov in de lovnih izobražencev) vedno bolj ostra. V to borbo stopa mladina druga za drugo. V vsaki borbi pa skušamo čim bolj spoznati svojega nasprotnika in izvojevati zmago. Ali ga mladina pozna? Ali pozna vzroke te borbe in glavno sredstvo za u-spešno obrambo in postopno o-nemogočenje svojega sovražnika? Ce bi jih temeljito poznala, bi vedela tudi za vzroke svoje zaostalosti, za svoje zgrešeno gledanje na svet in življenje, spoznala bi tudi osnovni vzrok krvavih spopadov med državami, razprtij in prepirov V družinah im med njimi in še mnogo drugega. In ko bi enkrat doznala, v čem tiči njen sovražnik in sovražnik vseh delovnih ljudi, si bo mogla pravilno razlagati tudi našo težko borbo na tukajšnjih tleh in se ji bo še bolj zavestno, z večjo voljo in vztrajnostjo pridružila. Skrajno bo zasovražila laž, ki V raznih o-blikah zakriva resnico, ono laž, s katero se nam dobrikajo najbolj strupeni sovražniki naše slovenske zemlje, njenega napredka in kulture. To so, mladina, tvoji sovražniki. Od tebe želijo samo močne in zdrave roke in prazno glavo ali zaostalega in omejenega modernega sužnja, ki ne ve ne kod, ne kam. Namesto naprej, bi te radi potisnili nazaj samo zato, ker si iz krvi delovnega razreda onega naroda, kateri se je tak ohranil le s svojo žilavostjo in odpornostjo, s svojo težnjo za narodno neodvisnost in popolno samostojnost ter končno z uporom proti fašističnemu zverstvu z uporom, ki je tudi najmlajšim v težkem spominu in ga še nadaljujemo. Zato so, mladina, tvoji sovražniki vsi, ki ta upor (narodnoosvobodilno borbo) kakor koli omalovažujejo in zaničujejo. Med te štej ne le sovražnike vsega delovnega ljudstva iz kapitalističnega razreda in njegovih šovinističnih napihnjencev, ampak tudi vse one, ki blatijo napredna prizadevanja doslednega borca za naše pravice in pravice delovnih ljudi katerega koli naroda, borca za uresničenje onih načel, ki so osnova za sodelovanje in mirno sožitje med narodi. Ce se le-ti zaganjajo V naše prosvetne organizacije, če prezirajo naša prizadevanja po enakopravnosti našega jezika in šolstva; če izigravajo sindikalno gibanje In ga podrejajo svojim oportunističnim nagibom — ali niso to sicer bolj zakulisni naši narodni nasprotniki in nasprotniki delovnih rok?! Zato je nujno potrebno, da Se skuša mladina seznaniti z ono resnico, ki ji je za njen razvoj skrajno potrebna. Vemo, da ni tako lahko dokopati se skozi razne laži do resnice. Ni lahko, a niti tako težavno, da bi je ona s količkaj dobro voljo ne mogla dojeti. Tud) vemo, da so vmes jezikovno težave, pomanjkanje primernih prostorov, opreme, učiteljev. Kljub temu ponovimo: dobra volja premaga mnoge težave, kar se tiče jezikovnih težav, sprejmemo misel, izražena v ((Primorskem dnevniku« od 27.XII. 1. 1. v članku «OdIomek diskusije na okr. konferenci OF v Nabrežini«, kjer se priporočajo bralni krožki in nagrade za najboljše bralce. Smo mnenja, da bi se moglo na ta način pripraviti našo mladino tudj za tekmovanje in nagrajevanje med krožki. Samo treba je začeti. Začetnik bi zaslužil prvo nagrado. Vprašanje prostorov in opreme je malenkostno proti onemu, ki zadeva učiteljstvo. Kaj pravi o tem podeželsko učiteljstvo? Nadejamo se, da jih je vsaj nekaj, ki se zavedajo, pomena pravih’ nega izražanja v svojem ma« terinem jeziku in bodo podpirali to zdravo in za naše prilike zelo koristno namero, da se čim prej uresniči. Se prej bi pa radi o tem slišali mnenje mladih. STARI PABERKI IZ TIBETA Za sede ni Jugoslavij je velik i kitajskega opolnomočenca, am-tTibet, šteje pa komaj tri do I bana, s 500 neoboroženima vo- štiri milijone prebivalcev. Odrezani od sveta so šli Tibetanci svojo lastno pot in so se za svojimi, marsikje ne točno določenimi mejami svojevrstno razvijali. Vsa oblast v Tibetu je tako rekoč v rokah menihov, ki po svoje vodijo vse javno življenje. Je to neke vrste meniška država, saj je vsak peti prebivalec menih. Vladajoče kaste je tudi zasluga, da je Tibet danes dežela zaostalosti, pomanjkljive kulture in civilizacije. Kitajski vojni pohod prinaša končnj padec srednjeveškega režima in novo dobo za večno tlačeno tibetansko ljudstvo, kot pač drugače ni moglo biti v fevdalno-teokrat-ski državi. Tibetanci so dobrovoljni, le tujcev ne trpe v svoji deželi. So pa tudi trdoglavi in ponosni, pretkani pa nič manj kot sosedni Kitajci. Stanujejo v nizkih kamnitih kočah. Zaradi visoke lege svoje domovine in v zvezi s tem, da se varujejo pred mrazom, se oblačijo toplo. Hlač Tibetanci ne nosijo radi, zde se jim povsem odveč. Kožuh z dolgimi rokavi, okoli života pas, kučma in spredaj navzgor zavihani debeli volneni visoki škornji jih varujejo pred mrazom. Obuvalo ima podplate iz kože, zato je njihova hoja tiha. V dolini Oilgit onstran Himalaje » državi Kašmir izdelu- jaki. General ni imel dosti veljave in Tibetanci so ga trpeli le, ker ga je plačevala Kitajska in se v tibetske notranje zadeve ni vmešavala. Ko je Tibet leta 1913 razglasil svojo neodvisnost ter zaživel svoje samolastno življenje, Kitajska tega ni nikdar priznala. Dežela je bila razdeljena v pokrajine, ki jim je v imenu centralne vlade načeloval guverner. Oglejmo si takega mogotca in njegovo spremstvo, kot ga opisuje znani raziskovalec Tibeta Sven Hedin! «Prihajali so Tibetanci v dolgi črni vrsti. Sredi medi njimi na velikem belem mezgu guverner. Njegovo spremstvo so bili uradniki, častniki in duhovščina v rdečih in modrih plaščih s puškami, sabljami in sulicami. Pokriti so bili s turbani ali s svetlimi klobuki. Jahali so na sedlih, okovanih s srebrom, in vsa četa se je zdela, kot bi bila na pohodu proti sovražniku. Cim so se ustavili, so razprostrli po tleh preproge in blazine, na njih je guverner zavzel prostor. Hedin je stopil k njemu in ga prosil, da bi se potrudil v njegov skromni šotor. Guverner je povabilo sprejel. Stopil je v šotor in sedel na častno mesto — na vrečo koruze. Prej je še odložil svoj rdeči pla-č in bašlik ter obstal pred tujcem v dragoceni Neprimerno več kot vojske, ki šteje največ 40.000 mož, je v Tibetu menihov, saj je vsak peti človek posvečena oseba. Živijo večinoma po samostanih, ki jih ima Tibet na stotine. Moškemu menihu pravijo lama. Obstajajo Pa tudi ženski samostani pod vodstvom opatinj. , Ustavimo se pr j najznamenitejšem! Čudovito je poleti jezero Jamdokčo, 60 km jugozahodno od Lase, tibetske prestolnice. Njegovo prostrano površino kodrajo le lahni vetrovi in plešaste gosi, kj se prevažajo po njem. Obrežje, odeto v sveže zelenje mehkih trat, valovi v vedno višjih gričih in hribih do daljnih snežnikov, ki v mogočnem vencu opasujejo širno jezersko gladino, ogledujoč se v njenem sinjem zrcalu. Slikovitost pokrajine podčrtavajo mrke utrdbe Nangarce jong in Pete jong ter sloviti samostan Samding. Na vzhodnem obrežju nekako sto metrov nad jezersko gladino so si za njegovimi zidovi izbrale svoje zemeljsko bivališče lamaistične nune.. K njihovemu okusu jim je treba samo čestitati! Vodi jih opatinja, ki je po tibetskem verovanju poosebljeno božanstvo. Lamaističnega boga Bajza-Varahija upodabljajo tibetaki verniki s svinjsko glavo. Utelešen je V vsakokratni opatinji samdingškega samostana. Baje ima na tilniku vrojeno zname- Jjejo izvrstne visoke škornje iz prešite klobučevine. Škornji segajo čez kolena in so najboljše sredstvo proti mrazu V ti-betskih višavah. Ženske bogatih rodibin nosijo polkrožno 18 cm visoko oglavno okrasje, pokrito z dragocenimi kanoni. Tibetanke uživajo posebno pravico, da lahko poreče več mož, če jih je volja. To je ravno nasprotno kot pri mohamedancih, ki jim vera dovoljuje več žen. Da je oboje velika ovira srečnega družinskega življenja, je jasno vsakomur. V znak najviišjega počašče-nja In spoštovanja ponudi Tibetanec gostu v lončenih posodah jajca, zmrznjeno kozlovi-no in ogenj- Nato mu sredi šotora ali v hiši postreže s Pečeno ovco in skodelico pražene moke in čaja. Zelo se Tibetanci boje vode in ne gredo radi vanjo, čeravno žive ob samih velikih rekah. Prisiljeni na vodni promet so M napravili Čolne, ki lepo plavajo in jih dobro nosijo kljub silni preproščini: čez ogrodje iz tankih letev napno štiri vkup sešite jakove kože in čoln je gotov. Za nevajenega tujca so čolni silno okorni in težko je ravnati z njimi. Največ prometa opravljajo karavane z natovorjeno živino, pa tudi karavane nosačev, ki prenašajo iz gorate Južne Kitajske čez 5000 m visoka zaledenela sedla in po slabih, neurejenih in zanemarjenih poteh čaj v Tibet. Vsak nosač nosi 90 kg. Ali si je mogoče predstavljati večje izrabljanje delovne sile in večjo zanemarjenost? Ni čuda, če marsikateri Tibetanec firi neprijeten duh, saj se v njegovi obleki pari in suši leta in leta znoj njegovega telesa. , Največj-: prijatelj in pomočnik tibetskega trpina je mogočni grbasti vol, ki mu pravijo jak. Štirideset stopinj mraza ni zanj nič, počuti se zelo ugodno. Debela dlaka in plast maščobe pod kožuhom ga varujeta pred mrazom. V dolinskih predelih se ne počuti najbolje, v toplejših krajih pa bi sploh ne mogel živeti. Jak je divji in udomačen, je Tibetancu eanj in govedo v našem smislu Okras tihega, pustega Tibeta j,, divji osel. Domačini mu pravijo «kiang». Velik je kot povprečen mezeg, resnično krasna žival- Kadar dirja po slanih tibetskih ravninah, Je šele vidna razlika med njim in domačim oslom. Ta razlika je večja kot pri nas med konjem in oslom. Tibetske gozdove krasa tuot šova, tibetski jelen. Brez zajcev tudi v onih višinah niso in ne brez vitkonogih gazel ljubkih živalic, ki se poigrava-jo z burel in amon ovcami Fazani, jerebice, divje gosi to vodne ptice oživljajo tudi pokrajine, kamor le redko zanese človeško pogo. Kitajska je Tibet vedno srna trala Za sestavni del svoje dr žave, saj je bila «smežna dežela* mnogo stoletij pod njeno nadoblastjo. Več kot petdeset let nazaj pa je kitajski vpliv v Tibetu vedno bolj slabel. Major Ottley pripoveduje, da je leta 1904 naletel v Tibetu na PALAČA POTAJLA =5 SEDE2 DALAJ LAME, nje? prašičji rilec. Ko je lete 1716 neki mongolski zavojevalec prišel pred1 Samding je sporočil opatinji, da bi rad videi znamenje pra- obleki Iz rumene kitajske svile. Škornji so bili iz zelenega žameta*. Za civilno oblastjo si oglejmo 5e vojaško Bilo. Major Ott-ley takole opisuje svoje vtise: «Zabaven je pogled na tibet-sko vojaško taborišče. Črni vol-ninasti šotori se v dolgi črti vrste ob jezerskem bregu. Med šotori širijo dim ognji, kurjeni s posušenim živalskim gnojem. Okoli ognjev so polegli vojaki. Majhni, žilavi in močni, ogoreli in umazani možaki v raztrganih, od dima in saj počrnelih kožuhih, spominjajo na Laponce. Vsak nosi za pasom dolg raven meč. Rane z mečem so nevarne. Nevarni pa so tudi ti črni možje, kadar s svojih visokih utrdb valijo na sovražnika skale ali ga obmetavajo s kamenjem. Puške ležijo po tleh pred šotori. Kot palčki tekajo nekateri med gri-in spravljajo v red konje, drugi posedajo s prekrižanimi nogami okoli ognjev in si kuhajo svoj gosti sočni čaj, ki ga zmešajo še s surovim maslom. Nekatere skupine kockajo z nekakšnimi kostnimi vretenci, drugod so uprizorili rokoborbo ali kakšno drugo igro ter neumorno ponavljajo svoje enolične pesmi.* šičjega rilca. Užaljena mu je zagrozila, naj si ne drzne priti db nje. Jezen je napadel samostan in razrušil zunanje utrdbe, namesto samostanskih zidov Pa je V notranjosti našel zgolj puščavo in po njej je rila divja svinja s svojimi pujski. Osramočen se je odpravil dalje, divja svinja pa s® je — o tem so Tibetanci trdno uver-jeni — spet spremenila v opa-tinjo. Dvignila je iz ruševin samostan, mlade prašičke pa je znova vrnila V njihovo pravo podobo, v svoje nune in menihe. Mongol je baje samostan kasneje bogato obdaroval. Nekako pred sedemdesetimi leti je indijskj raziskovalec Tibeta Serat Čandra Das obležal pri njej hudo bolan, Ljubeznivo mu je stregla in ga ni začarala. Pa tudi njej se od tibetske oblasti ni nič zgodilo. Je pač poosebljeno božanstvo. Drugačna mera je veljala za navadnega lamo, ki je istemu tujcu nudiil gostoljubje in to dalje časa. Oblast ga je zato obsodila na smrt. Bilo je to leta 1882 v mestecu Dongce na poti med Laso in Sigatejem. Krasna je ona dolina, rodovitna nad vsako pričakovanje. Zeleni travniki, žitna polja in sadovnjaki se vrste med bogatimi vasmi, kjer vlada pravo blagostanje. Živine, goveda in ovac so polne staje in polja. Domovi so čedni in čisti, kar se ne najde povsod. Visoko ha pečinah, na izrastkih bližnjih gora, kraljuje ned mestom samostan. Kot lastavičje gnezdo je pripet na hrbet ostrega pečevja. V njegovo najvišje nadstropje vodi dvoje temnih stopnic, ki so ravno tako strme kot stene pod' njimi. Cez škripajoča tla preddvora vodijo v pravo podolgovato svetišče. Ob podolgovati steni se v rete kipi bogov, umetniško vlitih v bron in pozlačenih. Pred njimi je oltarna miza, na njej gore svetilke in so naložene medeninaste skodelice z žitom, koruznimi storži, moko in vodo. Tu in tam vise predi bogovi cerkveni prapori, imenovani tanka. V krajši steni je majhna odprtina. Njena odprta zaklopka škriplje v vetru. Skozi odprtino pada dnevna svetloba na kipe bogov in riše na njih čudovite spake. Desna stran svetišča se koplje v temi. To je bil bežen pogled v eno izmed tisočev samostanskih svetišč tibetske meniške države. Tam so samostani od prav skromnih s kako stotino menihov oig mogočnih in bogatih, ki štejejo tudi do 10.000 lam, kot n. pr. samostan Debong v okolici prestolnice Lase. Vsi so utrjeni, nekateri prave trdnjave. Samostan Cehen je dolg poldrag kilometer. Leži 200 m nad dolino, gnozeč s svojimi stolpi in zidovi. Obiščimo še tak majhen samostan, ki ima komaj dv® sto lam. Ime mu je Taši-gembe, belo mesto. Stopimo v malo molilnico, kjer star lama sede poganja tri metre visok molilni valj, ki se suče okoli železne osi. Okoli središča valja pleše kolo boginj, upodobljenih v živih barvah Nad in pod njimi se bleste ogromne zlate Črke. Notranjščina valja je napolnjena s kilometre dolgimi papirnatimi traki, popisanimi z molitvami in ovitimi okoli osi. Vrteč se valj pošilja svoje kilometrske molitve bogovom za ves samostan, sto osemdesetim menihom je odvzeta skrb za molitev’, dovolj je, če večkrat na dan vzdihnejo; «Om mani padme hum!» Te štiri besede so ključ lamaistične vere. Cim večkrat jih ponove, toliiko večja je zasluga pri bogovih in izgled na srečno življenje, ko bo duša Po smrti prešla spet v novo telo. Po naše bi te besede pomenile: «0, dragulj je v lokvanju, amen!* Dragulj je Budla, ki je povsod upodobljen, kako se dviga iz lokvanjevega cveta. Stari lama in še en .menih sta odgovorna, da se valj nepretrgoma suče od trenutka, ko se prvi sončni žarek zasveti nad obzorjem, do polnoči. Medtem ko starec poganja valj, tuli svoje molitve, dokler mu ust ne pokrije pena. Pri vsakem obratu sie Silovito zaganja naprej in nazaj, se znoji in plaši. Vidama zapada v stanje verske zamaknjenosti, v kateri pozabi na vse ostalo. Iz zgornjega roba molilnega valja moli lesen kiin, ki olb vsakem obratu spravi v nihanje kem-belj velikega zvona. Valj napravi 10.000 obratov. Lama udarcev zvona ne šteje, on le mrmra svoje molitve. Po največkrat zapre oči, opazuj® pa kljub temu, kako riše sonce svojo dolgo pot po nebu. In ko zaide, mora lama ostati pri delu še več ur v tema. Slednjič odbije polnočna ura in osvobodi trudnega meniha. Izčrpan se zgrudi v kotu spalnice na skromno ležišče. Le pet do šest ur sme počivati, potem pa že spet vzide sonce in menihovo težko delo se pričenja znova. Toda vsaklkrat, ko udarec zvona oznani, da se je valj obrnil, se je na poti preseljevanja duš tudi lama za korafc približal odrešenju in nebu, ki v njem prebivajo bogovi. Tak je svet in njegovo ljudstvo onstran himalajskih večno belih grebenov, ki s svojimi nedostopnimi vrhovi najbolje branijo skrivnostno cesarstvo lam pred radovednimi in pohlepnimi očmi tujcev. Veliko je tam rudino bogastvo, saj domnevajo, da j>e dragocenega urana v Tibetu več kot v Belgijskem Kongu. Najboljša in najbližja P°t v Tibet je z juga, iz Indije, čez Jelan-la (la — prelaz). Onstran prelaza pr; Jatangu zapira pot v «snežno deželo* dobro ohranjen, visok te fcirofe kitajski zid. VIKTOR PIRNAT RAZGOVOR Z DVEMA BENEŠKIMA SLIKARICAMA IN V GALERIJI J LAVRA DRUDI Tržaški književn na literarnih večerih/ -/ v Mariboru i i-ju Pred nedavnim smo pri nas v Trstu in v okolici v vrsti literarnih večerov pozdravili predstavnike slovenske književnosti, ki so iz svobodne domovine prišli k nam na obisk. S svojimi ustvaritvami, ki so nam jih predali neposredno, so se nam še bolj približali in postali tako še bolj naši. Bili so to večeri polni tihe intimnosti in domačnosti, ki smo si jih želeli že dolgo in nam bodo ostali nepozabni. Nekaj takega, kar smo doživljali mi tu, so doživljali naši tržaški književniki VLADIMIR BATTTOL, ANDREJ BUDAL, BORIS PAHOR in ALOJZ REBULA na dveh literarnih večerih 4. L m. v Mariboru in 5. t m. v Ljubljani. V imenu slovenskih književnikov jih je sprejel tov. France Bevk. Toplo in prisrčno jih je pozdravilo številno občinstvo in ubrano sledilo njihovi besedi, s katero so ga peljali na jug med brate, v središče njihovih borb in teženj, v življenje polno odpovedi in odpora. Iz del pok. Iga Grudna, pesnika kraške brežine je čital tov. JOŽE TIRAN, član Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, novelo Rade Pregarca »Povest o oslu* pa JOzE BABIC, član Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Tako je bilo na teh dveh večerih zastopanih C tržaških književnikov, ki so s Trstom in njegovo najbližjo okolico zrasth alt kakor koli povezani ter postali njeni neposredni glasniki. VLADIMIR BARTOL je v svoji noveli »Janičarjeva izpoved* prikazal neizbežno pot h» poznejši vzpon slovenskegalanta, ki se šola v fašističnem zavodu, a mora slediti klicu svojega srca, ki ga pritegne moralna sila osvobodilnega boja. ANDREJ BUDAL je poleg črtice «Se kapljico#, nastalo ob m priliki ene izmed svojih poti v Rim, ko je iskal pravice, ki jo tam Slovencem kaj radi odrekajo, prebral še pet prečita! nekaj odstavkov iz daljšega in še ne objavljenega dela, BORIS PAHOR lirično črtico o Trstu. Ves slovenski tisk je oba večera obširno komentiral in prinesel življenjepise in ocene vsakega umetnika posebej. O svojih vtisih iz tega potovanja pa nam bodo v prihodnji nedeljski številki sami spregovorili in obenem povedali tudi o osnutkih in načrtih, ki jih imajo in ki jih menijo dovršiti v tem Marxove kritike astnih književnih prvencev .. Pri takratnem, stanju moje duševnosti je lirska poezija morala postati moja prva ali vsaj najlažja in najprijetnejša tema; toda v skladu z mojim stanjem in vsem mojim prejšnjim razvojem je bila docela idealistična. Moje nebo, moja umetnost, sta postala nekaj prav tako daljnega in onstranskega kakor moja ljubezen. Za vse pesmi prvih, treh zvezkov, ki sem jih poslal Jenng, je značilno, da se vse realno v njih, razblinja in to razblinjanje nima meja; tožbe nad sedanjostjo, nedoločna in brezoblična čustva, popolno pomanjkanje naravnosti, v splošnem umsko fantaziranje, popolno nasprotje temu, kar je in kar mora biti, retorična, razmišljanja namesto pesniških misli, vendar morebiti le nekaj čustvene topline in težnje v višino — to označuje te pesmi. Vsa širina čustev, ki ne pozna meja, se je sprevrgla v različne oblike in namesto «pesniškega zgoščevanja» sc je rodila nabreklost«... ... Proti koncu tega semestra sem se spet vrnil k muzam. in že v zadnjem zvezku, ki sem Vam ga poslal, se idealizem prebija skozi prisiljeni humor (eSkorpijon* in ((Fe-Hx»), skozi ponesrečeno fantastično dramo (sOulanem«), dokler se nazadnje v celoti ne spremeni v čisto umetnost oblike, največkrat brez navdihujočih objektov in brez visokega idejnega poleta. In vendar se mi je šele v teh zadnjih pesniških stvaritvah nenadoma zasvetilo, kakor da bi me kdo udaril * SPOMINI NA KARLA MARXA (Iz knjigeMarx - Engels - znanosti čarovno paličico —1 do, to me je sprva zelo zadelo — odkrilo se mi je kraljestvo prave poezije kakor daljna vilinska palača, in vse, kar sem ustvaril, se je sesulo v prah... Paul Lafargue: Marx in lepo književnost ... Heineja in Goetheja, ki ju je v pogovoru pogosto navajal, je znal na pamet; redno je bral pesnike, ki si i0 gospodarskega življenja. Uvodnik je posvečen desetletni® Osvobodilne fronte. Izpod P€’ resa znanega zgodovinarja 111 poznavalca slovenske Korošk® dr. Ivana Grafenauerja je izi članek «Ob štiristoletnici venske knjige*. Za spoznaeaojf koroške zemlje nas dr. JuW„ Felacher pelje po Zilski doli®« dr. Fran Kotnik po Podjun*1 Jaka Spicar po Rožu, Franc® Uršič Po slovenski zemlji ; Dravo in Maloščim Poldnem- ‘ Koledar se spominja 80-lctn1' ce pisatelja Frana Finžgarja i° velikega koroškega rojaka Prr : žihovega Voranca. V leposlovnem delu so zas^T pani koroški pisatelji in naJ' boljši slovenski pisatelji . vseh obdobij s svojimi odlomi v Jugoslovanski. komponist hovil Logar je skomponiral J let ((Zlata ribica*. To jc za o i hridsko legendo Stevana Hnst* j ča, ki je postala, že klasično lo jugoslovanske glasbene o&r-\ j ske literature, že drugo te v'f” ! ste. Inspiracijo za balet mu 1 : dala Puškinova bajka «ž-la ^ -vica*. O njči (rdi Puškin ■ dveh svojih pismih, da je slovanska. To dejstvo je da tudi povod libretistu, kompO' ^ stu in koreografu, da so jo P1 nesli na jugoslovanska ;i sicer v Istro. Nastopajoče o be. noše In pokrajina odraza)" značilnost na!e psihologije, bajki nastopata siromasm rib in njegova žena Zlata ribica « uslišala njune tn želje. Da jima je novo korito, lepo h* in razkošno palačo. V tej P*1 či se v obliki sanj odigrava e gata in prelestna baletna i«5 J j Četrt* želja prinaša nesrečo. .* j njo se povrne vse v prej*n) stanje. Vzporedno s tem Hog , janjem se razvija ljubezen dve ; mladih ljudi, ki si s poraock J tovarišev gradita svojo hi*° I svojo srečo. BARA CAMPESAN hhmorski dnevnik — 5 ■ . Ki Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici SOVA JfAilLSTVA SAD BENEŠKIMI »1,0 VE MCI I Ha tarčentskem sodišču in županstvu v Brdu umili Mal msu wb miauB* c bumb — uma *» ceno Izbrisa iz slovenskih šol in dijaškega doma v Gorici ponujajo bivanje t šolskem zavoda Hubignaceo pri < e«ladu in pouk v itali janščini GL Silvio Pellico L\IL nadst. - lelejon 11-32 Razdeljevanje živil proste cone Trgovska zbornica sporoča, v urelei Kolesar je končal v bolnici Prometna policija s pomočjo javnih organov irj mestnih , ... ... . j straž je v preteklem decembru ( i,„ ----- ------------- ; da se je pričelo razdeljevanje | naložila skupno 264 glob, in si- j ietni Ar.gel Fabretto iz Gorice j živil proste cone za potrošnike ; cer; 32 kršiteljem pravilnika j ulice Alviano 16, mu je prišel 204 Včeraj popoldne, ko se je vozil po Ulici Montesanto 54- Pogoji za delavstvo v podgorski predilnici se slabšajo Notranja komisi/a ne izpolnjuje sv o/e naloge I nice za prosto cono bodo ome- Prav gotovo se naši bralci sPominjaj0 dogodkov, ki so se dni oktobra lanskega leja dogodili v Tarčentu v Bene-m Sloveniji. V našem listu smo jih temeljito opisali. Slo lč namreč za ustrahovalno zasliševanje staršev, ki so svoje poroke poslali v slovenski di-rdski dom v Gorico. Zaslišanj starši so podpisali izjavo, v kateri so opisali '"fclcmeški način, ki se ga je Kr.ajno sodišče (pretura) po-aiuzilo, da bi starše odvrnilo od njihovega trdnega in že izvršena sklepa. V izjavi so jasno pedali, da so jim ne okrajem sodišču grozili, češ da ‘roči, ki bodo maturirali na *°yenskih srednjih šolah v Go. 1C1> ne bodo mogli nadaljevati ^u«njem na drugih italijan-sm visokih šolah niti ne bo-o naši; s takimi izpričevali j‘“2be. za katero se bodo izšo- Z naše strani pa smo že sam stopejj okrajnega sodišča pridali kot grobo kršitev njego. * konpetence, ki nima po za-nobene pravice, da se *a v stvari, ki ne spadajo njegov delokrog. Celo več! « samo to, da mu zakon kaj N' . lakei ga sploh ne dovoljuje; za-°n celo predpisuje, da je nje-?°va izključna naloga samo so-■ nje in nič drugega. Vse kar zunaj zakona je zato nedo-stno jn kaznivo. Toda glej, še dodobra se ni ”!želo novo leto, že smo pri-Oeni ponovno imenovati v na-J’1'1’ listu prav tisto okrajno so-Hsče v Tarčentu, kateremu ■ho pre(j mesecetn in pol po-^ |li kar dva obsežna članka, u niem pa smo prisiljeni pisa-, ?aradi dejstva, da je isto ®°dišče pozabilo kaj ka O ne jn ponovno poklicalo k Rojstva, smrti in poroke V v. . . mestni občim je 1951 6- do 13. januarja 6m‘ 12 rojstev, 16 primerov pOrojje v^njižene poroke in Fontamn Fulvija ja/«50 AIdo, Bernardis Mari-lavči- ■i^gnnne Vinko, Niko-fardc Marijan, Spassaro Ge_ Robi Jerman Silvij, Gregorat ft> Pighin Jurko, Gregorat Arrigo Vendo,a Johar‘'> MAr'n Uj^rti: Hrovatin Neda stara 44-letna gospodiča i"arkič vd. Vincina Petru Vd p letna gospodinja Cumar lw ers°Ua Klementa, Marega Kosn .i - * mesec stara, 83-letr.'a 1^5 °^.n3a ScavazAa vd. Vero-2a’ kletni P°štni u-letn Solari Konstantin, 76->ij.a ^Pokojenka Bitežnik Ma-Marj, 'ehia učiteljica Zeppi 6itij la Angela, 89-letna gospo- ^■'etn din vd- SeIva Tereza gospodinja Maronese H * ‘ . ________ ra Marija, Brajnik Lau-?4-iet-fa Z meseca, 24-letna go-Mgfj. 4 gospodinja Bianchl Rrgy ’ 81-letna gospodinja Tetnj u Vck Renr.er Teresa, 78 ia, jg®°ltojenec Moserc Mati ®Uido'-ln* uradnik loi 'St j’2,'letna gospodinja Vi -a. N«! Marega Mi -■■uri poroke: uradnik hetij ABton in gospodinja Be Mitj^ prija, doktor Bitežnik rija a gospodinja Franco Mahanj letovalec Pavletič Ri-lvang m gospodinja Feruglio In °'t*: tijlr u6t>lto, arsIr-'lj in gospodinja "arija. ti,, ’ Uradnik Udir.a Karel .., “ar ' Sen, sebi starše otrok občine iz Brda, ki se učijo v slovenskem goričkem dijaškem domu. Res. nici na ljubo pa moramo povedati, da so morali starši še preden so šli na okrajno sodišče, najprej na županstvo, kjer jim je prav tako nekdo skušal dajati lekcije, kako se «brani it*-lijanstvo Beneške Slovenije« in kaj je dolžnost staršev v zvezi s to ((plemenito akcijo.« Kot smo zvedeli, je bil namen klicanja staršev najprej na županstvo v Brdo potem pa na okrajno sodišče predvsem ta, da bi starši pristali na predlog in poslali otroke v neki zavod v Rubignacco pri Čedadu, ki ga nameravajo zanje pripraviti. Seveda tisti advokati «:tali-janstva« Beneške Slovenije niso prišli z jasno besedo na dan in si niso upali povedati, da ne nameravajo preskrbeti dijakom pouk v njihovem jeziku, ampak bi se le-ta vršil v italijanščini, to je v jeziku raznaro-dovalcev. Benečani pa imajo prirojen čut za pravico in razvita narodnostna zavest jim takoj po-ve, v katerem grmu tiči zajec in kaj je treba ukreniti, da se bodo obvarovali hinavskih skušnja vcev. Njihove izjave, s katerimi so komentirali med seboj nezaslišano in protizakonito postopanje občinskih in sodnih organov, so najboljši dokaz naše trditve. Neka mati je Po vsem, kar so ji rekli na županstvu in na sodniji, dejala: «Se pred časom se ni našel nihče, ki bi pomagal mojemu otroku k učenju. Sedaj pa, ko mi je bilo s pomočjo naših bratov na Goriškem omogočeno, da ga šolam, mi ga skušajo na silo odtrgati in ga vzgojiti v duhu, ki je nasproten moji in njegovi volji«. Tudi starši drugih dijakov so na podoben način tolmačili turške metode ugrabljanja njihovih 'lastnih otrok, ki pa so zaradi zavednosti staršev spodletele. Tako ravnanje oblasti v Terski dolini je dvignilo med tamkajšnjim prebivalstvom val ogorčenja. Upravičeno zatrjuje, da bi oblasti napravile vsemogoče, samo da bi preprečile rast slovenske inteligence v Benečiji. Tudi fašizem se je tega bal k°t hudič žegnane vode. Toda vsa njegova brutalna narava, ki je uničevala slovensko misel, kjerkoli se je pojavila, ni mogla umoriti strastne želje primorskih Slovencev po svobodi. Zato ne bodo s svoji' mi naklepi uspeli niti sedanji ((demokratični oblastniki«, ki se imajo za vzorec demokracije, svoje ravnanje pa za edinstven primer strpnosti do narodnostnih manjšin. V vseh takih grenkih trenutkih našega naroda se kaj radi spominjamo zgodovine in primerjamo dogodke v pretek, losti s sedanjimi. Tudi danes ne moremo drugega kot da obrnemo nekaj listov nazaj in preberemo famozne besede, ki jih je ob priključitvi Beneške Slovenije k Italiji 22. novembra 1866 zapisal «Giornale di Udine« in ki se glasijo; «Que-sti slavi bisogna eliminarll...«. (Te Slovence je treba uničiti..). Tako se je pisalo v liberalni Italiji, katero so prevevale svo. bodomiselne ideje takratnih časov. Prav tako moramo danes ugotoviti, da v odnosu do Slovencev v Italiji tudi sedaj prevladuje zakon džungle, ki ne daje svobodnega diha ljudem, ki še niso občutili, kaj se pravi svoboda in kaj se pravi živeti v državi, kjer je državljanu državljan kot je bratu brat. Proti nezakonitemu zasliše- vanju oblastnih organov — iz katerega se zrcali prozoren namen ostrašiti starše slovenskih dijakov, ki se učijo v goriških srednjih šolah in jih odvrniti z njihove poti — to je opustiti študij na slovenskih šolah — ostro protestiramo in pozivamo organe oblasti, ki so nadrejene onim, ki za polovico dvajsetega stoletjadelajp neizrečeno sramoto, naj posvarijo krivce takih dejanj ali pa naj jih pri- merno kaznujejo. To morajo storiti v interesu miru med tukajšnjim ljudstvom, v interesu dobrih sosedstvenih odnosov z Jugoslavijo. Storijo naj karkoli hočejo, samo da prenehajo z diskriminacijskim postopanjem do Slovencev in da bodo v du. hu prijateljstva, ki je bilo že večkrat nakazano V razgovorih predstavnikov italijanske republike in sosedne, nam tako blizu ležeče republike Jugoslavije. cer: I občine Sovodenj in mesta Go- j prometne policije, 204 kršite-, aenadoma nasproti pešec, kate-i rice. Na odrezek št. 41 nakaz-! ljem pravilnika mestnega pro- j remu 1 meta. 6 kršiteljem pravilnika mestnih straž, 7 kršiteljem pra' vilr.ika o drži psov in 6 trgov- , r, , cem, ki se niso držali urnika 1 mimoidoči so pritekli Fabrettu pri poslovanju trgovin. V preteklem mesecu je občinski konjederec polovil skupno njer.i potrošniki lahko dvignili 2 kg sladkorja po 168 lir za kg, r.-a odrezek št. 42 pa 400 g surove ali 320 g pražene kave. Razdeljevanje bodo zaključili 31. januarja. Trgovci na drobno, upravniki zavodov in javnih obratov naj za omer.jena živila dvignejo nakazila pri Trgovski zbornici soba št. 6. Nadalje opozarjamo trgovce, da bodo morali oddati prejete odrezke najkasneje 5 dni po zaključenem raz-I deljevanju. pa se je hotel izogniti. ! Pri tem pa je zgubil ravnotež-v-1 je ter padel na tla. Nekateri takoj na pomoč in poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca pripeljal v 36 psov, ki so se brez varstva i mestno bolnico Brigata Pavia. in nagobčnika potepali po mestu. E>arovi Za Dijaško Matico So darovali N. N. iz Pevme 1000 lir; Franc iz Tržiča 400 lir; Skerk iz Gorice 500; J. Koršič iz Cerovega 1000; pri smučanju nabrali 12.360 lir; N. N. iz Gorice 8000; N. N. iz Sovodenj 3.500. Zdravnik je ugotovil, da se je pri padcu ranil čelo in odnesel še druge poškodbe. Ozdravel bo v 20 dneh. Denarnico je našel Neki orožnik je včeraj našel v Ulici Cadorna listnico z majhr.o vsoto denarja. Stanje delavstva v podgor-si predilnici se iz dneva v dan slabša. Tekstilno delavstvo je vedno bolj izpostavljeno pritisku s strani vodstva. Zlasti je njihov pritisk usmerjen na specializirane delavce, Izvajajo ga delavci priganjači, ki jih po skrbnem preudarku izbira vodja predilnice. Le ti prejemajo za svoje nehvaležno in med delavstvom osovraženo delo lepe denarje, medtem ko mo. rajo ostali delavci pošteno paziti, da lahko z dobljenimi prejemki preživijo sebe in- svojo družino. Toda to še ni dovolj. Da je bila mera še bolj polna, so s pričetkom novega leta dodelili uradnikom in mojstrom, posebne doklade. Tudi delavcem so bile te doklade priznane, vendar v taki višini, da so bile z dokladami vred njihove plače veliko manjše kot prej. V zvezi z zapostavljanjem delavcev je notranja komisija po. sredcvala pri vodstvu podjetja, naj preneha s takim ravnanjem in prizna delavcem pre- jemke v znesku, ki jim pripadajo. Kljub vsem resnim namenom pa ni žela zaželenega uspeha, kajti w. rokah kominformi-stične sindikalne organizacije se mora izmaličiti vsaka borbenost in doslednost. Delodajalci se tega prav dobro zavedajo in zato vedno bolj stopi-njujejo pritisk proti delavcem. Dogaja se, d.a kršijo predpise delovne pogodbe in obremenjujejo delavce s prekomernim delom. Dolžnost organizacije tekstilnih delavcev in notranje komisije je, da se resneje zavzame za delavstvo ter prouči obstoječa vprašanja. KINO se VERDI, 14.30: «Ne poroči mama«, J. Mac Donald. VITTORIA, 15: ((Klic oktobra«, G. Ford. CENTRALE, 15: ((Poslednji Mehikanec«, J. Hall. MODERNO, 15: ((Praznik lju- bezni«, J. Crain. EDEN, 15: «Kapitan Furia«, V. Mac Lagleri. Varcujmo povsod Marsikatera stvar pri nas še ni tako v redu, kot bi morala biti. Poglejmo samo poslovanje naših menz in ugotovil j bomo, da uprave polagajo na varčevanje s kruhom malo ali nič pažnje. Po nekaterih menzah se kruh zametuje ali hrani v neprimernih prostorih, to bi veljalo predvsem za menzo št. 1 v Kopru. Ce pomislimo, da dobivamo kruh iz tujine, ker nam je suša prizadela veliko škodo, bi se posebno uprave menz morale tega zavedati. Potrebno je, da začnemo tudi pri tem varčevati po zgledu narodbv Jugoslavije. Ni odvisno samo od uprav menz, temveč tudi od članstva, ki naj bi uprave opozarjalo na take napake. Povsod kjer vidi naš delovni človek take in enake napake, naj bi nanje stalno opozarjal tiste, ki so za tp odgovorni. V. B. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - lelefon 70 Gostovanje dijakov iz Maribora V Koper je prispela dramska družina I. gimnazije iz Maribora, fej šteje 12 igralcev in igralk. Kakor znano, je imenovana družina pri republiškem tekmovanju v Ljubljani odnesla prvo nagrado med vsemi tekmujočimi dramskimi družinami, Sedaj bo nastopila kot gost v raznih krajih našega okraja. Tako gostuje danes ob 16. uri v Sv. Antonu v ondotnem zadružnem domu z Borovo igro «Raztrgano i«. V prihodnjem tednu bo nastopila še v Dekanih. Šmarjah, Izoli, Piranu in v Kopru. Mlade igralce in igralke pozdravljamo v svoji sredi! PLENUM OKROŽNEGA ODBORA Sl AU SI AU Bratstvo-glavno načelo Fronta mora Pomorsko zveza z Istrskim okrožjem Nov vozni red S 1. januarjem 1951 je pričel parnik «Vida» voziti ob slede' čih urah na pomorski progi Umag - Trst im nazaj; Odhod iz Umaga ob 4.30, Savudrije 5.10, Pirana 5.40, Izole 6.15, Kopra 7.30, prihod v Trst ob 8.30 uri. Iz Trsta Pa se vrača parnik ob 13.30, v Koper pride ob 14.30 uri od koder odplove ob 16.00 uri, iz Izole pa ob 16.40, Pirana 17.25, Savudrije 17.50 ter pripluje v Umag ob 18.20 uri. Ta vozni red bo veljal za zimsko sezono in ob delavnikih. Ob nedeljah vozi še nadalje po dosedanjem voznem redu. Toda v Umag bo priplul paznik samo ob ponedeljkih, sredah in petkih, vsak naslednji dan, to je ob torkih, četrtkih in sobotah pa bo odplul iz Umaga. Včeraj dne 13. t. m. se je v mali dvorani koprskega gledališča sestal Okrožni odbor SIAU. Zborovanje je otvorila in pozdravila tov. Jura. Nato je bilo izvoljeno delovno predsedstvo, ki so ga tvorili: tov. Julij Beltram, Erminij Me-dizza, N. Chicco, tov. Elia Crol-lini ter Anita Cepak. Predsednik Okrožnega odbora SIAU, tov. Beltram je podal politično in organizacijsko poročilo, ki ga prinašamo v izvlečku, nakar se je pričela diskusija, v katero so posegli številni delegati in delegatke. Tov. Karei Klun je podčrtal, da je politična in ideološka vzgoja članstva SIAU najvažnejši činitelj. Opozoril je, da je dolžnost vsake baze SIAU pomagati ljudski oblasti; probleme pa, ki jih predlagajo za realizacijo morajo prej točno proučiti, če so sploh izvedljivi. Končno je dejal, da je SIAU pritegnila ravno v zadnjem času marsikoga, ki je bil do včeraj še indiferenten, ki pa so ga ravno uspehi SIAU dovedli do aktivnosti ter do delavske zavesti in discipline. Za Djordjevičem, ki se je zavzemal za večjo pomoč ljudski inšpekciji, da bo v celoti izpolnjevala svoje naloge, se je oglasil k diskusiji tov. Viljem Turk. Poudaril je, da še vse premalo prikazujemo našemu ljudstvu uspehe narodov in vodstva Jugoslavije, ki bi nam morali biti zgled. Premalo tolmačimo ljudstvu tudi delo Jugoslavije za mir v svetu. Zaradi tega priporoča tov. Turk večji stik z ljudskimi množicami in širjenje jugoslovanskega tiska. Ob zaključku svojih izvajanj je še pripomnil da bi se morala SIAU kot pred-straža ljudske oblasti baviti tudi z letos predlaganim planom še preden bo predložen in sprejet v okrožni skupščini. Meni, da je treba zaradi kmetijskega značaja našega okrožja podpirati kmetijstvo. Tov. Norma Gentillin je iz prakse na terenu priporočala postavitev aktivov Fronte ki bodo razbremenile posameznike pri podrobnem delu. Pokazala je v smislu poročila tov. Beltrama tudi na potrebo delovanja inšpekcije dela, zlasti pri pravilni rešitvi prehrane, preskrbe z ribami, točnega poslovanja trgovin, preskrbe mlekom, točnosti, cen in na vseh področjih podpirati ljudsko oblast Sklepi dobno Nato je tov. Leopold Caharija izrazil mnenje, naj bi člani SIAU, k; so bili nekoč borci, gojili partizanske marše in sploh vso tradicijo, ki je zvezana z NOB. Probleme yasi je v kratkih besedah nakazal tov. jerman: Dejal je, naj bi vzporedno z mesti napredovalo tudi podeželje. Tu treba poskrbeti za elektrifikacijo, ceste, za preskrbo z vodo, za pomoč ob požaru in podobno. Tov. Živa Beltram je bila mnenja, da je po vključitvi ASIZZ naloga slednje, da. mora skrbeti tudi za rešitev vprašanj, ki zadevajo naše žene. Formirali naj bi se aktivi žena, ki naj bi delovali pri pritegnitvi novih članic v delo ASIZZ. V tem pogledu naj služijo razne akcije kot pomoč mladim materam, zaščita žena in otrok, zdravstvo in higiena v družini, novoletna jelka itd.. Pri vsem tem naj imajo razni sveti in aktivi čimveč avtonomije, da ne bo treba reševati vsake malenkosti v odborih SIAU. Nove člane je treba aktivizirati in jih pritegniti ter vključiti v delo za rešitev problemov našega gospodarstva, uprave ter podobno. Po govoru tov. Fussillia je spregovoril tajnik ZAM tov. Vuk ki je pokazal na posebno važnost mladinske organizacije. Dejal je, da je treba še nadalje vzgajati mladino v ljubezni do ljudske oblasti in do nove družbe. Med mladino je treba razvijati vsa področja javne dejavnosti od prostovolj- nega dela, politične in ideološke vzgoje do športa in telovadbe ter jo zlasti tudi seznanjati z gospodarskimi vprašanji okrožja. Tov. Elio Krmac je za tov. Vatovcem podčrtal pomembnost kmečkih delovnih zadrug in rekel, da jim je treba glede na njihovo izredno gospodarsko funkcijo in na njihovo važnost za socializacijo vasi posvečati še več pozornosti. Po končani debati so bili prečitani sklepi, ki so bili sprejeti soglasno. Sledile sQ še volitve v Izvršilni okrožni odbor SIAU. Izvoljeni so bili: Nikola Chicco, E-lio Krmac, Franc Borlin, Rafael Grizančič. Ivo Jukič, Jure Makovac, Nazario Agarinis, Mario Vuk, Alojz Grassi, Marija Metlika, Elia Crollini, Julij Beltram, Leopold Caharija, Lucijan Janež in Karl Klun. Tov. Beltram se je v imenu izvoljenega Izvršilnega odbora zahvalil za izkazano zaupanje in pripomnil, da bo delo odbora pozitivno, če bodo člani Fronte storili svojo dolžnost. Naglasil je. da bo treba dosedanje uspehe, ki so jih primorani priznati celo nasprotniki še povečati, da bo treba še bolj pritegniti k delu ljudske množice, izvesti demokratizacijo in še naprej graditi socialistično domovino. Tov. predsednik je končal z besedami, da ni nobene naloge, ki je ne bi bilo mogoče rešiti, zlasti ko se bo SIAU, kakor doslej, opirala na sodelovanje najširih ljudskih množic. Is referata tov. Julija Beltrama (Nadaljevanje s 1. strani) Ko je govoril o SIAU v Istrskem okrožju, je tov. Beltram dejal med drugim; V Istrskem okrožju je včlanjenih danes o-krog 90% vseh votivnih upravičencev. Medtem ko imajo stari člani fronte že razvito politično zavest, nimamo tega pr; novem članstvu. Frontne organizacije morajo zato posvečati čimveč pažnje novim članom, ki jih je največ v obalnih mestih. Dosedanja praksa dokazuje, da je mogoče alktivizirati in zainteresirati za skupne probleme prav tako naša mesta kakor vasi. z I Povsod tam, kjer smo pustili po-' iniciativo od spodaj, kjer nismo dela organizirali po nekih šablonah, povsod je delo uspelo in naloga osnovnih frontnih organizacij je bila izvršena. Ko je govoril o aktivizaciji članstva, je poudaril tov. Beltram, da ne gre le za formalno članstvo, ki plačuje redno Članarino, temveč predvsem zato, da se preizkusi vsak član fronte na delu, pri izgradnji socialističnega gospodarstva in utrjevanju ljudske oblasti. Pogoj za pripadnost organizaciji je predvsem odnos do ljudske oblasti, kako posameznik izpolnjuje svoje obveznosti do skupnosti in kako izvaja načela sa- bratstva med Slovenci, Italijani, in Hrvati, pri čemer je potrebna idejno - politična enotnost med člani, javnost ” politični perspektivi in političnem delovanju. Aktivnost se mora izražati tudi pri razpravljanju in sprejemanju sklepov organov ljudske oblasti. Clanl fronte SIAU morajo sodelovati v najrazličnejših oblikah uprave in tako postati aktivni pri državni upravi in upravi gospodarstva. Politična zavest članov SIAU se izraža tudi v njihovih odno. sih do potreb socialističnega gospodarstva in do skupnih potreb. Da se doseže taka politična zrelost in zavest, je potrebno, da se posveti večjo pažnjo politično - vzgojnemu delu. Važna oblika za prevzgojo pa je tudi prostovoljno del0 na raznih objektih. Tov. Beltram je na zasedanju poudaril, da je v političnih in masovnih organizacijah odpravljen profesionalizem, število plačanih uradnikov se je skrčilo. Demokratizacija in decentralizacija ljudske oblasti pa ni le ureditev in znižanje personala, temveč je prava demokratizacija pritegnitev ljudi k upravljanju, organiziranjih svetov v raznih delih naše uprave. Zato je naloga SIAU, da to vprašanje takoj reši v vseh obratih, ustanovah, vaseh, podjetjih, delavnicah. Organizirati je treba svete državljanov, svete potrošnikov pri trgovinah in poslovalnicah, paziti na redno sklicevanje zborov volivcev in iskati različnih oblik pritegovanja množic k upravljanju. Naloga SIAU je, da pomaga izvajati ukrepe oblasti, da se bor; proti birokratične mu poslovanju in da konkretno urejuje stvari na liniji ljudske demokracije. Mnogo pažnje je treba posvečati ljudski inšpekciji, kj je pravzaprav organ .SIAU. Marsikatero napako bi odkrili in marsika-j preprečili, če bi povsod pravilno in aktivno delala ljudska inšpekcija. SIAU ne sme mimo škodljivih pojavov, temveč jih mora odkrivati jn popravljati. Kar zadeva gospodarski plan v letu 1951 je treba že v z čet-ku pravilno zastaviti delo in vskladiti napore operative, oh lasti in frontnih organizacij I Z današnjim zasedanjem in z izvolitvijo Okrožnega izvršilnega 'odbora SIAU za Istrsko okržje se zaključujejo volitve v vse organizacije SIAU v Istrskem okrožju. V odbore, zlasti v osnovne edinice SIAU, je bilo izvoljenih veliko število raznih odbornikov, ki bodo prevzeti različne odgovornosti. Naloga organov SIAU bo predvsem utrditi organizacijo zlasti na terenu, paziti, da se bodo odbori redno sestajali, da bodo redno pobirali mesečno članarino, uredili svoje sedeže in pripravljali ter izvrševali plane dela za lrontno organizacijo svojega področja. 2. SIAU se bo vedno borila za mir v svetu proti vojnim pro. vokatorjem, za neodvisnost in svobodo po vzoru Ljudske fronte Jugoslavije. Konkretno si bo prizadevala za poglobitev bratstva med Slovenci, Italijani in Hrvati proti šovinizmu in iredentizmu kot činitelju nemira in sovraštva. Čuvala in utrjevala bo ljudsko oblast kot osnovno pridoBitev NOB s tem, da bo razvijala demokratične forme upravljanja v organih oblasti in v gospodarstvu. Gojiti svetle tradicije domoljubja, borbenosti in predanosti borcev in aktivistov NOB stvari miru, neodvisnosti ali svobode bo naloga SIAU. 3. Izvajanje gospodarskega plana je zakon in osnovna naloga vseh delovnih množic našega okrožja. Kot predstavnik demokratičnih delovnih množic mora SIAU še v večji meri kot preteklo leto mobilizirati množice za realizacijo enoletnega plana. Pri tem mora paziti na enakomerno porazdelitev bremen, zlasti na delovno disciplino in na učinek dela. 2igosati mora neupravičeno izostajanje z dela in simulantstvo ter voditi stalno borbo za štednjo materiala. Boriti se mora proti razsipništvu, kar povzroča podražitev objektov na škodo skupnosti. Se imamo primere nepravilnega gledanja na naše gospodarstvo, ki se smatra kot državno v starem smislu besede, kar je povsem zgrešeno. Zavedati se je treba, da z utrjevanjem lastnega gospodarstva gradimo osnovo socializmu, t-j. novemu, boljšemu življenju. Hkrati razvijati in podpirati zadružništvo na vasi zlasti KOZ kot elemente socialistične preobrazbe vasi. 4. Da se preprečijo razni škodljivi pojavi v gospodarstvu in v upravi, mora SIAU najtesneje sodelovati in dajati iniciativo ter izvajati kontrolo pri delu uprave in v gospodarstvu. Sklicevati mora zbore članov fronte SIAU, razpravljati o tekočih problemih, ki zadevajo skupnost in kontrolirati izvedbo sprejetih sklepov. Brez kontrole nad sprejetimi sklepi nimamo garancije, da se bodo izvedli. V ta namen je potrebno, da povsod zaktiviziramo ljudsko inšpekcijo in druge organizacijske ferme kontrole in pomoči, da se zagotovi uspeh. Proti tendencam birokratičnega upravljanja, ki je nasprotje ljudske demokracije, se mora SIAU stalno boriti in preganjati birokratizem z mobilizacijo množic. Razvijati iniciativo množičnih organizacij in jih usposabljati za izvajanje specifičnih nalog posamezne organizacije. 5. Veliko skrb morajo organizacije SIAU posvečati vzgoji množic ter jih dvigati na višjo kulturno-politično stopnjo. Na tem področju imamo še mnogo dela in vsaka zamujena ura se bo maščevala. Fronti ne sme biti vseeno, če na večerne tečaje, kulturne krožke, čitalnice, konference, predavanja prihaja večje ali manjše število ljudi. Stopnja razvitka in politične zrelosti se sodi tudi po številu časopisov, knjig, ki prihajajo v vas. Zato naj frontne organizacije tekmujejo med seboj, kdo bo bolje organiziral tečaje z večjim številom obiskovalcev, kdo bo najbolje organiziral kolportažno službo, obveščal ljudi o političnih dogodkih itd. SIAU mora skrbeti tudi za vzgojo otrok in za potrebe šole. Zato naj bdi nad šolskimi sveti in pazi, da se redno sestajajo in rešujejo vprašanja vzgoje otrok. 6. Da Se čimprej zacelijo rane preteklosti in da Se ustvari blagostanje v okrožju, mobilizira SIAU svoje članstvo za prostovoljno delo. V odnosu do prostovoljnega dela se izraža privrženost članov Fronti, ljudski oblasti in skupnosti. Zlasti v obalnih mestih je mobilizacija posebno pa organizacija prostovoljnih akcij precej slaba. Odločno 'je treba zadolžiti osnovne organizacije SIAU, da prelomijo s to prakso in da postavijo vprašanja aktivizacije članstva na dnevni red svojih sej. Prav tako čakajo pridnih rok članov Fronte še nedovršeni zadružni domovi, poti, vodovodi, igrišča za otroke, kanalizacija, cisterne itd., dela skupne koristi, ki bodo teriala od naših frontnih organizacij in članov Fronte pridnega dela in požrtvovalnosti. Hkrati se bodo člani Fronte vzgajali v novem odnosu do dela in do skupnosti. Temu primerno morajo frontne organizacije posvečati temu vprašanju skrb in pažnjo. Naj živi SIAU! Naj živi FLRJ v borbi za mir in neodvisnost! ".... u,...................................................................................... in premišljal, toda za zdaj sl ni nič pravega izmislil; sedel je j J/dLtsa&jM vojaka Jueilta u dveUumi u6ftu 5H. » e V K » K L P K o r. ‘tiibTHIHAli I> K. tako da bomo presegli material-me organizacije, med katere I ni plan nad finančnim. Pomoč spada v prvi vrsti utrjevanje fronte mora biti vidna. .......................................................... n..................................................................... ■■■j|MA?tiil!ž£llli.'ljlltj!.t-lLrI1.lttl>-1 '•'»'•'••JI Odgrinjajoč tanko tkanino, ki je zagrinjala in skrivala vse, je rekla strogo; «Slecite se!» Tako se je zgodilo, da je mogel dobri vojak Svejk javiti DK. F BAN B RA»A< ROBERT BLAVATT Način za nn P°r°čnik je Se enkrat na glas vzdihnil, kar je Svejk «S,POn°vil' ^uk ie grozeCe zakričal nadporočnik. !V, Vv°r.n° -lavijam, gospod obrlajtnant, da je to težak pri- tub(!tblk ki utici se je pred dvema letoma naselila k nekemu , eospodična in on je ni mogel spraviti iz stanovanja, nJo ln sebt> zastrupiti s svetilnim plinom, pa je bilo Z Zenskaml je križ. Jaz vanje vidim.» ni izreki primer». Je za Svejkom ponovil nadporočnik in nikoli sltUac|ji talt0 sole resnice. Ljubi Henrik je bil gotovo v grdi ani tia ohi°uroga' kl j0 mož zasleduje, pride k njemu za nekaj t^^boni « Prav zdaj’ k0 se mtsli Pripeljati gospa Mickova letrt leta k bl skozl trl dnl Ponavljala to, kar mu nudi vsako t ka gosDodlčurlCie v Prag0 nakupovat. Potem pride pojutrnjem er se bo čez m Trdno mu obljubila, da se bo dala zapeljati. Nadporočnik'^60 dnt Poročila z nekim inženirjem- le sedel zdaj na mizi s povešeno glavo, molčal k mizi, vzel ovojko, papir ter napisal na uradni format; «Draga Kati! V službi do 9. ure zvečer. Pridem ob desetih. Prosim, da bi se čutila pri meni kakor v svoji domačnosti. Kar se tiče Svejka, mojega sluge, sem mu dal že ukaze, da Ti mora v vsem ustreči. Tvoj Henrik.« «Tole plsmo», je rekel nadporočnik, «oddajte milostljivi gospe. Ukazujem vam, da se vedite spoštljivo in dostojno ter ji izpolnite vsako željo, ki vam mora biti ukaz. Galantno se morate vesti in ji pošteno streči. Nate sto kron na račun, morda vas bo po kaj poslala, naročili ji boste obed, večerjo in tako dalje- Potem kupite tri steklenice vina in Škatlico cigaret Memfis- Tako. Za zdaj dovolj. Lahko greste; in se enkrat vam polagam na srce, da ji morate storiti, kar ji vidite v očeh.« Mlada dama je zgubila že vse upanje, da bo videla Svejka. zato je bila nemalo presenečena, ko ga je zagledala, da prihaja iz vojašnice in da se je namenil k nji s pismom. Salutiral je. ji podal pismo in javil; «Po ukazu^ gospoda obrlajtnanta se moram do vas, milostljiva gospa, spoštljivo in dostojno vesti ter vam pošteno streči in vam storiti vse, kar vam vidim na očeh. Moram vas nakrmiti in vam kupiti vsega, kar si boste želeli. Za to sem dobil od gospoda obrlajtnanta sto kron, a iz tega moram kupiti Se tri steklenice vina in škatlico cigaret Memfis.« Ko je pismo prebrala, se ji je vrnila njena resolutnost, ki se je pokazala v tem, da Je Svejku ukazala, naj ji oskrbi fija-karja; ko je to storil, mu je ukazala, naj sede k fijakarju na kozla. , j,.*-- Peljala sta se domov. Ko sta bila v stanovanju, je odlično zaigrala vlogo gospodinje. Kovčka je moral Svejk prenesti v spalnico, preproge izprašiti na dvorišču, in neznatna pajčevina za ogledalom jo je hudo razkačila. Vse je kazalo, kakor da se hoče za zelo dolgo zakopati v tej bojni črti. Svejk se je potil. Ko je iztepel preproge, se je spomnila, da je treba sneti zastore in jih izprašiti. Nato mu je ukazala umiti okna v sobi in v kuhinji. Potem je začela prestavljati pohištvo, pri čemer je bila zelo nervozna; in ko je Svejk vse to prerival iz kota v kot, ji spet ni bilo všeč ter je znova kombinirala in si izmišljala novo razporeditev. Vse v stanovanju je obrnila narobe, a polagoma ji je popuščala energija v pripravljanju gnezda. Iz perilnika je vzela še čisto posteljnino, preoblekla sama blazine in pernice in bilo je videti, da dela tako iz ljubezni do postelje, ki je zbujala v nji takšne občutke, da so ji drgetale nosnice. Potem je poslala Svejka po obed in po vino. In preden se je vrnil, se je preoblekla v prosojen kombine, tako da je bila zelo zapeljiva in mikavna. Pri obedu je izpila steklenico vina, pokadila mnogo cigaret in je legla v posteljo, medtem ko je Svejk v kuhinji slastno jedel komis, katerega je namakal v sladko žganje. «Svejk!» se je oglasilo iz spalnice. «Svejk!» Svejk je odprl vrata in videi mlado damo v dražestnem položaju na blazinah. «Stgpite bliže!« Stopil je k postelji in zdajci je z nekim čudnim nasmehom premerila njegovo krepko postavo. nadporočniku, ko se je vrnil iz vojašnice: «Pokorno javljam, gospod obrlajtnant, da sem izpolnil vse želje milostljivi gospe ter ji pošteno postregel, kakor ste ukazali.« «Hvala, Svejk«, je rekel nadporočnik, «ali je imela veliko želja?« «Menda Sest«, je odgovoril Svejk, «zdaj spi kakor ubita od vožnje. Storil sem ji vse. kar sem ji videl na očeh.« Medtem ko so mase vojsk, pripete na gozdove ob Dunaj cu in Rabu, stale v dežju granat in so velikokalibrski topovi trgali cele stotnije ter jih zasipovali v Karpatih, so obzorja na vseh bojiščih gorela od požarov vasi in mest, je preživljal nadporočnik Lukaš s Svejkom neprijetno idilo z damo. ki je utekla svojemu možu in igrala zdaj gospodinjo. Ko je odšla na sprehod, je imel nadporočnik Lukas s Svejkom vojno posvetovanje, kako bi se je odkrižal. «Najbolje bi bilo. gospod obrlajtnant,« je rekel Svejk, «da bi njen mož, ki mu je utekla in ki jo išče, kakor ste rekli, da stoji v pismu, ki sem vem ga prinesel, izvedel, kje je, in prišel ponjo. Poslati mu telegram, da je pri vas in da jo lahko dvigne. V Všenorih je bilo lani nekaj takega v neki vili- Toda takrat je telegram poslala tista zenska sama svojemu možu in ta se je pripeljal ponjo ter je oba oklofutal. Oba sta bila civilista, ampak v temle našem primeru si na oficirja ne bo upal. Sicer pa niste vi prav nič krivi, ker niste nikogar vabili, in če je zbežala, je storila to na svojo roko. Videli boste, da se tak telegram dobro obnese. Tudi če bi padlo nekaj klofut...« {Nadaljevanje stetkl SPOMTNI DNEVNIK zAvslrio? Namestniki zunanjih ministrov so se na 238. sestanku znova dogovorili za odgoditev mirovne pogodbe z Avstrijo za 3 mesece. Sovjetska zveza ima tako še nadalje strateške položaje v tem delu Evrope in jih izkorišča za razne pritiske in v prvi vrsti na Jugoslavijo Oma je podlegel Charlesovi nadmoči Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil so se na 238., tokrat dve uri trajajočem sestanku v Londonu 15. decembra znova dogovorili, da bodo pogajanja o mirovni pogodbi Z Avstrijo odgodili za tri mesece. Za zdaj še ni znano, kakšen •naj bi bil cilj te pobude Sovjetske zveze. Očitno pa je, da stopicajo namestniki zunanjih ministrov v svojih pogajanjih na mestu. Vzrokov, da še niso sklenili te pogodbe, je mnogo, in poudarila jih je v glavnem Sovjetska zveza. Vedno, kadar je kazalo, da so najvažnejši vzroki odstranjeni, so nastali novi. Sovjetska zveza je nekaj časa celo hinavsko trdila, da je Jugoslavija tista, ki s svojimi «neupravičenimi šovinističnimi zahtevami)) glede Koroške zavira sporazum med zavezniškimi državami. Sovjetskim diplomatom je bilo to celo pretveza, da so poleti [1949 v Parizu prodali Koroško (ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci) za 150 milijonov dolarjev in za petrolejske vrelce v Avstriji. Potem bi bil človek mislil, da bo pogodba z Avstrijo sklenjena v razmeroma kratkem, roku. Toda na sejah namestnikov zunanjih ministrov se je kaj hitro pokazalo, da Sovjetska zveza ni izčrpala dolgega seznama raznih «problemovy> v zvezi z avstrijsko pogodbo. Gre n. pr. zn premoženje določenih podjetij v Avstriji, ki ga zahteva Sovjetska zveza, in za razne druge stvari. Naposled, ko je zmanjkalo pretvez, so predstavniki Sovjetske zveze poudarili kot «problem» tudi vprašanje Trsta, ki mimogrede rečeno, ni v nobeni zvezi z avstrijsko pogodbo. Predstavniki Sovjetske zveze so trdili, da je to glavna «ovira», da ni mogoče skleniti pogodbe. Na sestanku 15. decembra je sovjetski predstavnik Zarubin znova poudaril, da vlada Sovjetske zveze ni pripravljena skleniti pogodbe o Avstriji, dokler vprašanje Trsta ne bo urejeno tako, kakor hoče Sovjetska zveza. Kakor prej, so predstavniki Sovjetske zveze tudi zdaj odkrivali vedno nove avzrokes, da ni mogoče skleniti mirovne pogodbe 2 Avstrijo. Sovjetski zvezi je to stanje dobrodošlo kot frretveza, da ima v Romuniji in Madžarski vojaške enote. Za avamost prometnih zvez» z Avstrijo je v teh dveh državah še vedno šest do sedem sovjetskih divizij, med njimi tudi tankovske. Razumljivo je, da je bilo bivanje sovjetskih vojaških enot v bivših sovražnih državah po vojni potrebno. Zdaj, ko ima Sovjetska zveza s temi državami razne prijateljske pogodbe in celo vojaške zveze, pa si tolikšnega števila sovjetskih oboroženih sil ne moremo razlagati drugače, kakor da gre za sredstvo političnega pritiska na narode teh držav. Bolje rečeno, sovjetske oklopne enote so čuvar fprijateljstva» teh narodov do Sovjetske zveze. Takšno stanje odnosov z Avstrijo dopušča Sovjetski zvezi, da ima v svojem delu Evrope strateške položaje, ki jih izkorišča za najrazličnejši pritisk, med drugim tudi na Jugoslavijo. Dogodki u minulih dveh letih so pokazali, da uporablja Sovjetska zveza ta sredstva zelo izdatno, da pa ni dosegla svojega namena, to se pravi, da. ni mogla zanesti zmede med jugoslovanske narode. Največjo škodo od takšne politike Sovjetske zveze ima avstrijski narod, ki ga razni okupacijski organi še zdaj ovirajo, da ne more urediti svojih domačih zadev in postati suveren narod v samostojni državi. Danes zjutraj je Charles na stadionu Madison Square Garden premagal svojega nasprotnika Oma s tehničnim k. o. v deseti rundi. Lee Oma se je le stežka upirai Charlesovi nadmoči in je svetovni prvak vseh kategorij do desete runde dobil zaradi nasprotnikove pasivnosti že znatno prednost v točkah, ni mu pa uspelo plasirati odločilnega udarca, ki bi poslal Oma na pod. Občinstvo je navdušeno pozdravilo Charlesovo zmago, za katero tudi pred srečanjem skoraj ni bilo dvomov. JanyvAvslreliji SIDNEY, 13 — Danes zvečer bo nastopi) prvič v Avstraliji francoski plavalni prvak Aler Janv na progi dolgi 440 yardov, vendar pa na celem kontinentu Francoz ne more dobiti nasprotnika, ki bi mu lahko odvzel prvo mesto. Jany je na treningu postavil na 110 yar-dov prav dober rezultat, čistih 58”. Za prvi avstralski nastop Janyja vlada v tamkajšnjih športnih krogih veliko zanimanje. irotrszt na pomlad v Eviopi Košarkarji slavnega nogometnega moštva Harlem Globe-trotters si že spet ne dajo miru v Ameriki. Potovalna strast in želja po dobrih zaslužkih jih bo v maju tega leta zopet pripeljala v Evropo. Turnejo bodo zaceli v Angliji, potem pa igrali še v Franciji, Belgiji, Holandski, Švici, Španiji, Portugalski, Severni Afriki, Nemčiji, Švedski, Finski ter Italiji. Začetek mednarodnega tedna j| v Garmischu Škafarji pozor! Kmetijska zadruga na Kamnjah, železniška postaja in pošta Boh. Bistrica Ima v zalegi večjo količino obročnega železa raznih dimenzij po zelo nizkih cenah. Enajst izbranih nogometašev Evrope Znanj francoski memažer U-krajincyk je sestavil evropsko reprezentanco, ki naj bi bila po njegovem mnenju naslednja: A reprezentanca: Seeman (Avstrija), Neury (Švica), Mar-che (Francija), Čajkovski (Jugoslavija), Parola (Italija), Ba-rufka (Nemčija), Melchior (Avstrija), Mitič (Jugoslavija), G. Nordhal (Švedska), Puskas (Madžarska), Gainza (Španija). fHRIBI POD SNEGOM Podrta gora ^ GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 13. — V petek zvečer je mestna občina iz Garmischa i priredila sprejem, ki so se ga I udeležili novinarji, smučarji, | skakalci ter vozači boba, ki sodelujejo r.a mednarodnem ! športnem tednu. | Včeraj ob 20. uri je bila na olimpijskem stadionu slovesna otvoritev, nakar so se kot prvi pomerili hokejisti Celovca in Basla. Popoln spored prireditev vsega tedna je naslednji: NEDELJA: tekma v bobu za pokal nemške federacije. PONEDELJEK: umetno drsa- nje. TOREK: nadaljevanje tekmovanja v umetnem drsanju. SREDA: novinarski slalom, nočna tekma v skokih. ČETRTEK: tek na 18 km, slalom, ekshibicija v umetnem drsanju. PETEK: smuk, skoki za kombinacijo. SOBOTA: štafeta 42x 10 km, slalom za kombinacijo. NEDELJA: ekshibicija v umetnem drsanju, skoki. Poleg tega pa bodo odigrali vsak dan tudi tekmo v hokeju. Trenutno je v Garmischu čez sto novinarjev in skoraj štirideset filmskih operaterjev, ki bodo zasledoval; največjo športno prireditev, kar so jih Nemci po drugi svetovni vojni organizirali. Medtem so se tudi začeli treningi v bobu. Izvedelo se je, da bodo Švedi tekmovali, kljub temu da je pred dnevi pri preizkušanju proge našel smrt predsednik švedske bob-federa-cije Rolf Odenricks. Njegova smrt je povzročila, da preizkušajo progo ekipe vseh držav z veliko previdnostjo. Sedmo in osmo kolo šahovskega prvenstva Kljub temu da so odigrali jugoslovanski šahisti že osem kol svojega prvenstva, se njihova borbenost nikakor ni zmanjšala; še vedno igrajo vse partije nenavadno ostro, zaradi česar seveda nujno pride do večjih napak v kombinacijah ali pa zaradi časovne stiske. Zlasti sedmo kolo je bilo bogato z napakami. Tehnični rezultati: VII. KOLO: Kozomara-Udovčič remi, Andrič-Karaklajič 0:1, Majstrovič-Janoševič 0:1, Simor.ovič-Rabar 1:0, Nedeljkovič-Milič 0:1, \ Fuderer-Trifunovič remi, Kostič-Vidmar remi, Pirc-Matanovič prekinjena, Gligorič-Bertok 1:0. VIII. KOLO: Vidmar-Pirc remi, Trifunovič-Kostič 1:0, Mitič-Fuderer remi, Rabar-Nedeljkovič 0:1, Janoševič-Simonovič 0:1, Karaklajič-Majstorovič 1:0, Udovčič-Andrič 0:1, Puc-Kozomara 1:0, Matanovič-Gligorič prekini. Po VIII. kolu je vrstni red udeležencev naslednji: Puc* 6 točk, Vidmar 5 in pol, Gligo-rič* 5 (1), Trifunovič 5, Ne-deljkovič 4 in pol (1), Milič 4 (1), Janoševič* 4, Rabar 3 in pol (1), Kozomava, Fuderer, Bertok* 3 in pol, Matanovič 3 (3), Pirc* 3 (1), Karaklajič* 3, Udovčič*, Andrič 2 in pol, Simonovič 2, Kostič*, Majstoro-vič 1 in pol (1). Z zvezdico zaznamovani so že imeli prost dah. Po osmem kolu je bil dan počitka, v katerem so igrali prekinjene partije Matanovič-Kostič, Rabar ■ Majstorovič, Pirc-Matanovič in Matanovič-Gligorič. NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM NOGOMET: MONTEBELLO - SV. JUST Stadion «Prvi maj» ob 10,30 OLIMPIJA - Z. W. SKEDENJ Stadion «Prvi maj» ob 14,30 KONTOVEL - NABREŽINA Igrišče na Opčinah ob 11. MEZGEC - OPČINE Igrišče na Opčinah ob 14,30. LAHKA ATLETIKA: Ob 11. dopoldne kros za uOtvoritveni pokal«. ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Novara - Triestina Atalanta - Juventus Como - Lucchese Fiorentina - Udinese Genoa - Inter Lazio - Bologna Milan - Roma Napoli - Padova Palermo - Sam.pdoria Torino - Pro Patria Mizarji podjetniki Deska smrekove, mace- , . snov e in trdih kmetovalci !««*». **»., vezane plošče, furnir, parkete in drva '•idi najugodneje msi tel. 14419 IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOL1DNEJE MIZARSKA DELAVNICA Puim Krnil TRST UL. TORRICELLI, St. 6. :: Tudi na obroke :: Oglejte si brezobvezno katere - dobite po konkurenčnih cenah TRSTU, ULTGA VASARI ST. 6 R. E.D. A.T.A. M. VIGINI TRST, UL. FABIO SEVERO 5 S. A. FABBR. ACCUMULATORI TOVARNA AKUMULATORJEV MILANO .MILAN BATERIJA vseh prednosti KOVINSKI USMERJEVALCI VVESTINGHOUSE ZAVORE IN SUHE SKLOPKE - OPREMA ZA AVTOMOBILE - TEHNIČNE POTREBŠČINE TELEFON 54-20 akott Pel TRST, Ul, Xidias 6 - Tel. 96332 Trgovina žganja, likerjev, alkoholnih in penečih se vin na drobno in na debelo POSEBNOST: slivovka, tropinovec in jajčni konjaki GRADBENIK sprejema vsakovrstna gradbena dela, obnavlja stanovanja in trgovine ter sprejema tudi popravila in načrte. Cene ugodne I Naslov pri upravi lista . Ir st. Ulica st), Frančiška itsti. 20 Tvrdka ima g zalogi: štedilnike, peči na les. premog, petrolej in plin najboljših znamk. Jedilni pribor, namizne steklenino, servise stekla, porcelana m keramike, kuhinjske tehtnice, električne likalnike in štedilnike, plinske peči za peko «REKOFIX» itd. Vse za dotn, menze, gostilne in bare Po konkurenčnih cenah. TRST TRG S. GIOVANNI 1 TEL. 50-19 Pletilni svetovno znani stroji //DIAMANT" z/COLMOR" in //P F A F F" za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitke gumbov, čipk in cikcakastih šivov. Šivalni stroji na industrijski tok za čevljarje in krojače. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii TRST NA OBROKE Krznarstvo TRST Ul. Coroneo 3 - Telefon 38-18 pM filaZilu llelffoc« lote'#//« rossom Kupovati pri RUGCERO pomeni sodelovati pri izžrebanju bogatih nagrad: RADIO HARMONIK? vseh vrst ŠIVALNI STRDH JUHIH" VSE KA OBROKE! Na račun 1.000 lir Mesečni obrok 2.000 Ur POMNITE! Podjetje RUG6ER0 R0SS0UI KORZO GARIBALDI S V odročnih krajih so se vršili mitingi s političnimi, kulturnimi, in zabavnimi točkami. Sama mladina, seveda. Novice s front so po Stalingradu začele postajati vedno bolj rožnate. Prepričanje v končno zmago je objelo vse. Po vaseh so se začele — po tolikih letih — porajati slovenske šole. Kjer ni bilo učiteljev ali učiteljic, so pouk prevzela domača dekleta, če so le bila količkaj zmožna tega posla. Mnoge od teh — najboljše — so pozneje polagale izpite in so učiteljice še danes. Brez dvoma stokrat boljše od tistih analfabetskih Sicilijank, ki so prejšnja leta prihajale k nam, da so pitale slovenske otroke z inbečili in kretini ter jih učile le prepevati žovvneco. Ob naših narodnih praznikih so zagoreli po hribih kresovi in vzbujali smrtni strah klavrnim laškim oddelkom, ki so potem gledan v hlače, če ni kaj posebnega notri! Evviva noi! Vinceremo! In parodije: «Duče ha sempre rižot/» Je rekel tenente vojaku: «Kaj boš naredil, Mario, če me ribeli napadejo?» «Mi škampo, šjor tenente, mi škampo1» Napadi partizanskih oddelkov so postdjald vedno bolj pogosti, Edinice Devetega in Sedmega korpusa so tekmovale ROJSTVO IN ŽIVLJENJE OSVOBODILNE FRONTE V GOR. VREMAH Piše v jubilejno knjigo France Magafna |9| Ustaflovitev iirvili svobodnih slovenskih šol Kresovi naznanjajo po hribih nove praznike. Začenja se politično življenje po vaseh. 120.000 lir zbranih za Ljudsko posojilo. Prve volitve odborov med seboj in mlatile, da se je prašilo. Sovražnikovo maščevanje se je izražalo v požiganju naših vasi in v pobijanju neoboroženih kmetov. Ampak politično življenje v vaseh je šlo nezadržno naprej. V OF je bilo vpisano vse. Mali pionirčki so začeli živeti. Partizanske pesmi so odmevale od vseh bregov — skoro da smo se jih bili že naveličali. Prišel je glas, da bomo dali posojilo v denarju. Takoj so bile glave skupaj. «Jaz bom dal, kar bom mogel, pa če nikoli več ne dob im nazajh Naša vas, ki šteje okoli sto petdeset ljudi — všteti vsi od dojenčka naprej — je dala okoli sto in dvajset tisoč lir. To je mnogo, veste, v tistem času bi se za tisti denar vsi obuli za desetletje naprej. Potem smo izvedeli, da bo treba izvesti volitve. Obstoječi vaški odbori so bili dotlej le postavljeni in ne voljeni od ljudstva. Treba je bilo, da si jih ljudstvo izbere samo. Nismo bili še svobodni. Okupator je še vedno prihajal v naše vasi in uganjal grozote. Tudi volitve so bile nevarna stvar. Kandidat ni bil samo kandidat za določeno funkcijo, bil je tudi kandidat smrti, če bi okupator zanj izvedel. Mirko Dujčev, učitelj na Škofijah, je vodil in načeloval volitvam vsega rajona. Sestanki, ki jih je sklical, so Se vršili v majhnem gozdiču akacije v bližini Zavrhka Tam gmo bili skriti in smo videli daleč okoli. Tam nam je razlagal, kako se mora vršiti nam še neznana volivna procedura. Določili smo datume, kdaj se bodo vršile volitve v tej vasi, kdaj v oni, in imenovali člane votivnih komisij. In bili smo neverjetno lahkomiselni pri tem. Po navodilih Okrožja bi morali kandidatno listo prilepiti na vaško desko, kjer naj bi bila vse dni do volitev vsem «na vpogled». Temu smo se vendarle uprli, saj ni bilo skoro dneva, da ne bi kak voz z okupatorji pridrvel v vas. Tem bi taka Usta zelo prav prišla, bi vsaj vedeli, katere je treba najprej poloviti in odposlati v Gondrs ali kam drugam. Zaradi tega smo listo raje nosili od hiše do hiše, prebrali imena kandidatov in svetovali poedincem, da si jih zapišejo. Volitve so se vršile neko nedeljo v tistem času, ko so se zapadni zavezniki izkrcali v francoski Normandiji. Med volitvami, ki so se jih udeležili prav vsi upravičenci, je domači vojaški referent postavil straže okoli ose vasi, da bi ne bilo kakih presenečenj. Ni jih bilo in vse se je zaključilo kar najlepše. Toda Okrožje je zahtevalo, da mu moramo takoj poslati v treh izvodih točen popis poteka, imenik kandidatov, imena izvoljenih, podrobnosti o hiši in prostoru, kjer so se volitve vršile, seznam volivne komisije in drugo. Vse to sem jaz naredil in mislil, da bo vsak izvod sijajen dokument za okupatorja, če mu bo prišel v roke! Vse vasi rajona so po končanih volitvah oddale take tri izvode Mirkotu Dujčevemu kot rajonskemu votivnemu poverjeniku, ki jih je nato odposlal Okrožju. Mirka so pozne je nekateri zlobneži oblajali, da ni prav naš in mu povzročili poleg žalitve še mnogo sitnosti in trpljenja. Ko bi ne bil naš, je tedaj imel zlato priložnost, da pokopa za dolgo v se naše osvobodilno gibanje. Pa mora menda že tako biti, saj je že sam Prešeren rekel, da v visoke vrhove zadevajo strele. Pa saj je tudi danes še tako, po tistih, ki delajo, po tistih navadno padajo batine. Gospodarski referent sem bil jaz komajda leto dni. Potem mi je Sokol, gonilni stroj našega in mnogih drugih rajonov, odvzel to šaržo. Rekel mi je, da ima na piki bolj mladega in bolj agilnega fanta za ta posel — Andreja Dujca iz Skofelj. Drejc me navidezno še danes zaradi tega mrzi. Kadar prideva skupaj mi pravi: «Prav lepo si se rešil komata in ga nataknil meni na vratin Pa je bilo to le Sokolovo delo in ne moje. Meni je pa Sokol rekel: «Potrebujemo p)-opagandnih člankov za naše ilegalne publikacije. Vsak teden boš enega napisal in ga po Agitpropu oddal naprej.)) Kje je bilo i