Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List Slovenskih delavcev v cAmeriki The first Slovenic Daily In the United States. Issued every* da/* except Sundays and Holidays. d OKLEFON PXSASNE: 127» UBOTO*. Entered m Second-Claae Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congrea of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1*7® NO. 103. — ŠTEV. 103. NEW YORK, FRIDAY, MAY 1, 1808. — V PETEK, 1. VEL. TRAVN A, 1908. VO LUME XVI. — LETNIK XVL Vihar v New Yorku. Velika škoda. VČERAJ ZVEČER JE NAPRAVIL VIHAR V NAŠEM MESTU IN OKOLICI VELIKO ŠKODO. Coney Island je preplavljen in vod* je odnesla 200 se nedogotovije-nih kopališcnih hii. LJUDJE V NEVARNOSTI. 'Včeraj zvečer je nastal v našem mesta in v okolici nepopisen poletni vihar, ki je bil sličen pravemu tornada. S tem vikanjem se je poslovil od nas april, ki je bil inače prav miren. De-ževak) je v potokih in tlice eo se hipoma spremenile v pra*»6 potoke, med tem, ko je vihar divjsi -s hitrostjo po 42 milj na uro. V mesta je vihar fohil na stotine velikih šip v velikih prodajalnieah. Vse polno dimnikov -se je podrlo in na tisoče napisov je popadalo raz hiš, tako da je bilo zelo nevarno hoditi po ulicah. Najhujše je vihar divjal v gorenjem delu mesta, kjer je škoda največja. Tudi na Coney Isfcmdu so posledice viharja velikanske, "kar velja tudi o vseh ostalih zabavnih prostorih na obrežju. Valov je je preplavilo vse obrežje in konjsko dirkališče v Brighton Beaehu je pod vodo. Na Kensington Walku je veter razdejal kaeih 200 še nedodelanih kopalisčnih koč. V zalivih, kjer so usidrane ladije raznih klubov, je vihar napravil tudi izdatno škodo, kajti vse polno ladij se je potopilo. Vihar je bil zelo jak tudi na brook-Ivnskem mostu, kjer je ubil mnogo Šip na vozovih uličnih žeaeznie. V kolikor je dosedaj znano, ni bil nihče ubit in tudi težko ranjenih ljudi niso pripeljali v bolnice. Nekoliko pasantov je bilo na raznih ulicah lahko poškodovanih. NEMČIJA PRED BANKEROTOM. Najeti mora posojilo ▼ znesku tisoč milijonov mark, ako ihoče pokriti noje izdafite. Berolin, ZL. maja. Finančni minister fiidow je včeraj povodom posvetovanja proračunske komisije nar.nanil, da je Nemčija pred baokerotom in da bode tekom prihodnjih, petih let prisiljena najeti državno posojilo v sne «ku 1000 mikjonov mark, ako bode hotela saj nekaliko poirriti svoje red-me izdatke. To naznanilo je tembolj senatcijo-nelno, ker je prednik imenovanega ministra ba« pred »rojim odstopom izjavil, da Nemčija za sedaj ne bode pri siljena izposoditi cč. v inosemstva denar. Kadi tega je aek poslanec predlagal, naj se v kratluem rloži predlog, kteri bode določal, na kak način naj se pokrijejo velikanski dolgoci Nemčije. Jedva da je končal s svojim go vorom, že je v»stal finančni minister, ki je naznanil, da ima vlada sedaj z iskanjem posojila v znesku tisoč milijonov mark toliko opraviti, da niti misliti ni na to, kako bi bilo mogoče, prejšnje dolgove pokriti. Kako ogromni bodo dolgovi Nemčije šele potem, ko izvrši svoj program glede vojne mornarice in vojaštva, nihče ne ve, toda poslanci zatrjujejo, da bode potem, ko Nemčija izvrši vse svoje načrte, morala napovedati — bankerot. Washingtonske novosti. Predsednik in kongres. RAZMERJE MED PREDSEDNI-KOM ROOSEVELTOM IN KONGRESOM POSTAJA VEDNO SLABŠE. Zadnja predsednikova poslanica je zastopnike še bolj razburila. PREDSEDNIKOV VETO. Bryanova nominacija. Lincoln, Neb., 30. aprila. Prijatelji večnega demokratičnega kandidata William Jennings Bryyana trdijo, da bode on že pri prvem glasovanju odbran predsedniškim kandidatom za demokratično stranko. Dosedaj je dobilo zanj 208 delejratov nalog glasovanja pri nacijonalnej konvenciji v Denverju, Colo. Ostali demokratični kandidat je so sodnik Gray, governer Johnson iz Minnesote in nekteri drugi, ki so še manj znani nego Bryan. Johnson ima dosedaj le 22 delegatov na svojej strani, dočim jih ima sodnik Gray le 6. Washington, 30. aprila. Vsled zadnje predsednikove poslanice bo republikanci v ES^tofpnišbej zbornici, kakor tudi v -senatu, na predsednika še bolj jezni, nego so bili dosedaj. Povsod i v o~beh zbornicah je slišati vse polno izrazov, .kteri se nanašajo na predsednika in ki so vse kaj druzega, nego pohvalni. V zgodovini "Zjed. držav s»e je že večkrat pripetilo, da je bilo razmerje med predsedniki in kongresom zelo napeto, toda do take skrajnosti kakor sedaj, še ni nikdar prišk>. Najbolj so sedaj nekteri člani obeh zbornic razburjeni radi tega, ker so pričeli predsednikovi prijatelji zatrjevati, da se bode predsednik osvetil kongresu s tem, da bode nektere že sprejete predloge vetiral, oziroma da jirn bode razveljavil, ker v to je opravičen. Tako se sedaj preti, da bode pred vsem razveljavil predlog, ki dovoljuje za razne javne stavbe svoto dvajset milijonov dolarjev. Jednaka osoda se prerokuje tudi drugim dovolitvam, ki ere so po kongresu že dovoljene. Sedaj se zatrjuje, da bode predsednik zavzel stališče, da morajo vse nepo irebne dovolitve izostati in sicer radi "tega, ker je kongres izjavil, da so zve zine finance v tako slabem stanju, da je nemogoče dovoliti potrebno svoto za povečanje zvezine voj-ie mornarice, •oziroma za gradnjo po predsedniku zahtevanih štirih novih oklopnic. V kongresu nameravajo sedaj take predloge, ki dovoljujejo večje svote ljudskega denarja za razne izdatke, pripisati na račun prejšnjih prebitkov, toda pričakovati je, da bode predsednik tudi v tem slučaju vložil svic j vete. Položaj je postal v nowjjsem času tak, da je pričakovati vedmh prepirov med kongresom in Bek) hišo, kajti politična atmosfera je taka, 6a zamore prifi vsak £as do viharja, kterri se bode p*i le za'kongres neugodno'končal. Orni kocijaž ideal milijonarke. OBISKOVAL JO JE REDOMA, KADAR NJENEGA MOŽA NI BILO DOMA. Mož je dobil pisma, ki jih je pisala njegova žena črnemu kočijažu. OBRAVNAVA ZA LOČITEV. Prion j a zamorcev. Wa*».)ingto«, 30. aprila. Kaetiarkoli se snid? konpre-s tekom zadnjih trideset let, zlasti pa v letih predsedniških vakitev, tedaj je vložena -tudi prošnja, da vrine vlada vlagateljem pred tridesetimi ieti bankerotne han ke Freedman's Bank njihov zgubuje ni denar, ki je zirnšal milijon dolar jev. Tozadevno prošnjo vsako leto bla®r »hotno eprejmejo v kongresu, toda pidem jo izroče pristojnesnu odseku, kteri skrbi za to, da se na njo pozabi. Letos su pa v posebnih skrbeli za zamorske giasove in tako so predlog izrotili tudi senatu, iteri je »predion sprejel, ker je pričakoval, Aa ga hode potem zastopniška zbornica pokopala. Zbornica je pa včeraj priporočila, da se pre«Jlog sprejme. Imenovana banka je bila takoj po državljanski vojni ustanovljena v mestu Washington, nakar se je vlada zavzela, da jo bode nadzorovala. Kmalu potem je pa morala banka napovedati bankerot, ker so njeni uraduiki preveč goljufali. Prijet defravdant. Los Angeles, Cal., 20. aprila. V nekem tukajšnjem restavrantu so prijeli natakarja Fred Lubbeja, alias W. L. Williamsa, kteri je bil do 7. januarja t. L blagajnik Prve nacijo-nalne banke v Dillsboro, Ind., kjer je Doneveril $14,500 in potem neznano kam zginol. - Bridgeport, Conn., 30. aprila. Že dalj časa je imel Henry Johnson Lord, bogati posestnik konj in milijonar, na sumnji svojega črnega kočijaža, da mu hodi pri njegovi ženi v zelje. Ko je še dobil Lord kopico zaljubljenih pisem v miznici svoje žene, ki jih je slednja pisala črnemu kočijažn, je pa Lord obupal m zahteval razporoko od svoje žene. Da je Lordova žena črnega A morja res ljubila, da, skoro oboževala, se razvidi iz sledečega pisma: "Moj biser in Ijubček Harry! Prosim te, potrpi, Ijubček. ne zapusti me. Veš namreč, biser moj, da si mi nekega dneva omenil, da me ne boš zapustil, ker ves, da si edini, kterega jaz ljubim. Vse na svetu, kar imam, bi dala tebi. Vem, Ijubček, da ostaneš pri meni, če te prosim. V soboto, če ti odideš, bom popolnoma sama. S kom se naj kratkočasim, če ne s teboj. Brez tebe umrem. Prosim te še enkrat, ne zapusti me. Popolnoma tvoja lastna, ki tebe bolj ljubi kot samo sebe." Lord je spoznal svojo ženo v New Yorku, ko je ravno prišla iz kolegija; hči je neke družine iz juga, ki je znana po lepih ženskah. Zamorec, kterega je Lord vzel v službo, ter je bil'jako vešč pri konjih, je črn kot vrag, toda krasne ra-ti. Kmalu ko je prišel črnec k Lordu, so prišli ljudje z raznovrstnimi govorieami, ki so se tikale Lor-dove žene in zamorca. Tudi Lordu se je pričelo kmalu svitati. Lastnoročno je Lordova žena, dasi milijonarka, pospravljala zamorčevo postelj in nekega. dne jo je njen mož presenetil, ko je prala črneove nogavice. Družina ima štiriletno deklico, ktero Lord za-htesve za sebe. Gospa Lord taji vsako zvezo z za-moreem in pred sodiščem je izjavila, da je njen mož bil vedno "ljubosumen na rraega kočijaža. POSLOVANJE BANČNIH ROPARJEV. V Minnottti go si prilastili acem tisoč dolarjev. CrookstoB, Minn., 30. aprila. Včeraj rano zjutraj so roparji obiskali: tukajšnjo Seandia banko, iz kt-ere so odnesli $8000 gotovine. Roparji so v mestece prijezdili in so prvgnali vse prebivalce, ki so bili na ulicah, v njene hiše, tako.da so potem zamogli: gospodariti, kakor se jim je poljubilo. Napad na banko je izvršilo najmanj 4est roparjev. Vrata so odprli s pomočjo železnih drogov, dočim so blagajno razstrelili z dinamitom. Vsled mestrelbe se je probudil nek kupec, ki ,stanuje ravno kr&j bančnega poslopja. Nate je odšel na streho svoje hiše in ko s« roparji odhajali, je za njimi parkrat ustrelil, nakar so mu roparji na isti način takoj odgovorili. Baje je bil jeden roparjev ranjen, toda dosedaj se še ni posrečilo najti njihovega sledu. ostavilo Santa Barbaro. VOJNO BRODOVJE JE VČERAJ DOPOLUDNE ODPLULO IZ SANTA BARBARE V MONTEREY. —o— Rokoborbe in druge igre mornarjev v slovo od imenovanega mesta. PROVIJANT. o ,f' Santa Barbara, Cal., 30. aprila. Vojno b rodov je naše republike odpluje danes iz tukajšnje luke in tozadevna navodila so že prišla. Brodovje pluje v Monterey, kamor so poslali vsa potrebna navodila. Admiral Thomas, ki Je sedaj poveljnik brodovja oklopnic, je poslal poveljniku brodovja torpedovk, ktere se mm de sedaj v San Dreg ti, povelje, naj ostane tam, kolikor časa mu je mogoče. Včeraj šo mornarji oklopnic priredili v slovo lepe igre na kopnem in pri tem so se vršile razne rokoborbe in druga tekmovanja med pojedinim moštvom raznih ladij. Zvečer se je vršil v velikem šotoru na Plaza del Mar krasen cvetlični ples mornarjev, kte-remu je prisostvovalo tudi 40 califor-nijskih milijonark. Vsaka dama je predstavljala posebno cvetlico in njen kostum je bil natančno po dotičnih cvetlicah i7.dc*ian. Ples je bil prekrasen, to tem bolj, ker je bila razlika med navainimi mornarji in. častniki nepoznana. Včeraj zvečer so mornarji priredili tudi mali izgred na ulici in sicer s tem, da so s kamenjem napadli mali restavrarit Ivana Seniča na State St. To so storili vsled telali na lice mesta takoj rešilne čolne, na ktere se je rešilo 141 mož in nekoliko častnikov ter kadetov, toda večina častnikov in kadetov, ki so bili ukrcani na ladiji. je ubitih. Na Matsushimi je bilo 58 kadetov in med onimi, ktere pogrešajo, so tudi sinovi barona Chinda. podministra inostranih del ter sin maršala Ovama. Kapitan Yoshimoii in podkapitan Yashiro sta utonila. Na Matsushimi je bilo običajno le 3.">5 mož. toda sedaj so na njo ukreni i tuli 50 kadetov, tako da je bilo na njej 415 mož. Kar-ili 175 mož se je rešilo, tako da znaša število žrtev 240. Matsushima je oklopna križarka in so jo zgradili leta 1000; ladija nosi 4237 ton in ima 5400 konjskih sil. Opreml jena je bila z dvema krovi in 35 topovi. Ta križarka je bila tudi v vojni proti Rusiji in se je odlikovala pri Port Arthurju, kjer je preprečila, da niso ruske torpedovke prodrle japonski kordon. Tem povodom je potopila ti-i ruske torpedovke. Matsushima je bila tudi v bitki pri Tsushimi. Iz Avstro-Ogrske. Obravnave z Vatikanom. AVSTRIJSKI PRESTOLONASLEDNIK JE HOTEL OBISKATI PAPEŽA, TODA TEGA NE ST5RI. Obravnave med dunajsko vlado in vatikanskimi zastopniki so se izjalovile. PAPEŽ UŽALJEN. POMOČ PO TORNADIH ODŠKO-DOVANIM POKRAJINAM. Prebivala na jngn, kteri so bili po tornadih zelo oškodovani, dobe na razpolago šotore, proviant in drugo. loslninjeii 2iafc otroki ali p* ter prijatelje v Ameriko vzeti, niU ca pojasnila in voine cene na: FRANK ^AJtSER. 109 Qreenwkb St, New York, N. Y, ker tu bodeS naj poštene je in najbolje postrežem Fr. Sak.ser je priznani zastop* aikvaeh imenitnih p ar ob rodnih dru& prijatelje ila in voi Razstrelba. Niagara Falls, N. Y., 30. aprila. Generator v Niagara Falls Hydraulic Power & Manufacturing Co, ki ima 10,000 konjskih sil, se je včeraj raz-letel na tisoč kosov. Pri tem so bili trije delavei ranjeni, dočim znaša napravljena škoda $80,000. Pozni «neg. St. Paul, Minn., 29. aprila.' Včeraj je nastal tukaj tako hud snežen zamet, da je počival skoro ves železniški promet. Iz Wisconsina se poroča, da je tam zapadel tak sneg, kot ga niso imeli niti po zimi. Colorado za Tafta. Pueblo, Colo., 20. aprila. T^kaj so ,]e vršila republikanska državna kon-veneija in tem povodom se je sklenilo, da se naroči delegatom za naci-jonalnc. konvencijo v Chieagu, da lasu jejo za Tafta kot predsedniškega kandidata republikanske stranko 7ee prostora za potnike medkrovja. "Washington, 30. aprila. Naselniški •dsek zastopniške zbornice je poslal senatu priporočilo zakonskega predloga, kteri določa, da se izdela zakon v prid naseljencev, oziroma onih ljudi, ki potujejo med Ameriko in inozemstvom na atlantskih parnikih. Glasom tega zakona se mora vsaka parobrodna družba zavezati, da bode imel vsak potnik medkrovja na njenih parnikih od 1. januarja nadalje 147 kubičnih čevljev prostora in da bodo imeli potniki na razpolago vse moderne zdravstvene naprave, pred vsem pa kopališča in dobre postelje. Kakor znano, imajo potniki medkrovja sedaj premalo prostora, kajti običajno je po medkrovjih postelj kraj postelje. Washington, 30. aprila. Na podlagi po kongresu sprejete resolucije je včeraj vojni tajnik izdal odredbo, vsled ktere morajo vojaška poveljni-štva nemudoma poslati prebivalstvu onih krajev v južnih državah, kjer so tornadi nedavno skoraj vse opusto-lli, šotore, provijant in druge potrebščine. Major D u vali, kteri osob-iu) preiskuje, da dožene, česa potrebuje prebivalstvo, je dobil imenik lilnsm, ktero imajo razni vojaški department i na razpolago, in je dobil pooblastilo, da v imenu prebivalstva zahteva, kar se mu zdi potrebno in o čemnr vznie. Brazilska vlada jim povrniti ve tretjini voznih izdatkov in poteiu. ko bodo živeli že šest mesecev v deželi, dobe brezplačno rodovitna zemljiška. na kterili se l>odo naselili in ostali za stalno v Brazilu. terje v staro tavinc pošiljamo: za 10.35 ............ 50 kron aa 20.45 .............100 kron za 40.90 ............ 200 kron za 102.00 ............ 600 kron za 204.00 ............ 1000 kron za 1017.00 ............ 6000 kron Po starina je všteta pri teh vsotah Doma se nakazane vsota popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljafeve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprflii neje do |25.00 v gotovini t pripore čenem ali registriranem plimu, večje zneske po Domestic Postal Money Order al! pa New York Bank Draft FRANK BASSES CO., 1M Greenwich St, New Tort, C1M St. Clair Ave., N. B. Razne novosti iz inozemstva. —o— RUSKO VOJAŠTVO JE ZASEDLO VELIK DEL PERZIJSKEGA OZEMLJA OB RTJSKEJ MEJI. Odlični gostje v Carskojem seln povodom poroke velike kneginje Marije Pavlovne. RAZNOTEROSTI —o-- London, 1. maja. Iz Teherana v Perziji se poroča tukajšnjim Times, da je rusko vojaštvo dosedaj zasedlo velik del Perzije ob ruskej meji, tako da kontrolira skoraj ves perzijski Kurdista-i. Reval, Rusija, 1. maja. Iz Stockhol-ma je dospel semkaj švedski kralj s svojim spremstvom in večjim vojnim brodovjem. Kralj in njegovo spremstvo potuje v Carskoje selo, da prisostvuje poroki velike kneginje Marije Pavlovne z njenim drugim sinom. Švedsko brodovje je pozdravilo IS ruskih vojnih ladij, kterim je poveljeval admiral Jesenj. - i Pariz, 1. maja. Iz Dagana v Zapad-nej Afriki se poroča, e je jedra mina razletela. Lisbona, Portugalska. 30. aprila. Včeraj so se sesli portugalski cortesi, in sicej- na spominski dan. ko je pred S"2 leti zadobila Portugalska svojo u-eže na vse strani pret^ njenim vo-zom. Policaj Morris, ki ima službo i imenovanej Avenue, je danes pri sodišču zahteval, tla se da proti pred-ednikovej hčerki zaporno povelje ra-!i prehitre vožnje, vendar mu pa sodnik ni hotel izročiti tako povelje, baje ker je imel premalo dokazov, v res-liei pa radi tega, ker se boji njenega 'četa, predsednika Roosevelta, Nesreča ca železnici, -v Detroit, Mi eh.. 20. aprila. Pri Den-tonn, 35 milj daleč od tukaj, sta za-lela skupaj dva voza električne železnice, ki vozi med Detroit, Jackson n Chicago. Nesreča se je pripetila na progi, ki je znana pod imenom Ann Arbor Line. Oba voza sta bila popolnoma razdejana. Vvozovih je bilo kacih 50 potnikov, od kterih jih je bilo 0 na mestu ubitih in 20 več ali manj ranjenih. Nesreča se je pripetila, ker sprevodniki niso vedeli natančno novi red, kteri je postal včeraj veljaven. Mrtvo žensko truplo. V brooklynskem Navy Yardu je dobil včeraj pomorščak Chas. Johnson mrtvo truplo nepoznane ženske. Policija je mnenja, da je izvršila samomor. - - "GLAS NARODA" (Slovcnic Daily.) Owned and published by the 9 OVEN1C PUBUSHING COMPANY (a corporation.) FRANK 8AK.JSER, President. VICTOR VALJ A V EC, Secretary. LOUIS BEN K D IK, Treawurer. Place of Business of the corporation and iddreoeoB of above oificers: 109 Greenwich Poči vanje jeklene obrti Ravnateljstvo trusta za jeklo ali United States Steel Corporation nam je ravnokar priposlalo svoje eetrtlet- | no poročilo, iz kterega je jasno raz- videti, kako grozno vpliva kriza na ameriško jekleno obrt, kajti — kakor „ znano — kontrolira imenovani trust treet, Borough of Manhattan, New Yoik i • . t . , i- • City it'Y lri cetrtme vse te obrti v z jed in je- nih državah. Čisti dobički imenova- 8 Za leto velja Ih-t /a Ameriko in J Canado.........$3.00, ne korporaeije so v primeri z onimi ,, pol leta.........1.50 j v decembru sicer nekoliko napredo- leto za mesto New York . . . 4-00j napredek je delo- pol leta za mesto New \ or k . 2.00 \ • y „ Evropo za v >i .....7'2'J i nim zaključkom si je trust pridobil četrt leta . . . l.«5 j ^ Evropo pnSiljam« -k m'no tri številke, j tudi tovarne Tennessee Coal & Iron (Company, ktera je imela v prejšnjih "GLAfc NAKUiiA" l.'.tiaja \>ak dan iz-vzemei neilelj in praznikov. "C3LAS NARODA" ("Voice of the People") Ircned everv dav, fxi-ept Sunt lays ant! Holidays. Subscription yearly $3-00. ^Advertisement on'agieement. Dopi-i brez podpi>a in o^ohno^ti »e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Orler Pri ij-rpirt >mbi kraju naročnikov prosimo, on -e nato tu h prci.^ ijc naznani, da hitiej* najdemo naslovni ka. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "OLAS NAkuOA" 109 Green \ri.-h Street, New York City. T. lefon: HTM Rektor. Časi in plača. Sodnik Cray v državi Delaware je Ravnokar odklonil ponujeno mu predsedniško mesto pri nekej zavarovalne j družbi, ktera mu je obetala letno plačo v znesku $>00,000. Pri tem je svojo odklonitev utemeljil z naslednjimi besedami: '"Toliko plače ne morem sprejeti, kajti nijeden državljan Zjedinjeuih držav bi ne sine! imeti ve<-je plače, nego predsednik nase republike.'' Y>a zadeva se nam dozdeva od začetka pa vse 0, da bi na ta način dobival manj, nego predsednik Zjedi-njenih držav. Najbrže je omenjena družba pozvala imenovanega sodnika radi tega za svojega predsednika, ker bi se slednji nikakor ne zadovoljil z veliko plačo, kar pomenja za družbo lep dobiček, kterega si potem lahko ostali člani družbe medsebojno razdele. Yendar j<* pa izjava sodnika Gray tudi Willi■»!■■ Predsednikova plača nikakor ne more veljati za merilo, po kteretn naj se ravnajo plače vseh naših državljanov. Skrajno slaba plača vseh naših višjih uradnikov ni druxega, nego naeijonalna tradicija iz prejšnjih časov, ko so se vsi ravnali l»o Jeffersonovej skromnosti. V kolikor pride predsednik Zjedinjenih držav v poster, moramo odkrito izjaviti. da bi, ako bi ne imel osobnega pretr -ženja. pri svoj«* j plači moral na-povedati kmalo bankerot. kajti repre-zentarija ga stane čestokrat v jed-tiem n.< -ecu toliko, kolikor znaša njegova celoletna plača. Kadi tega je vsak predsednik. k; ni milijonar, prisiljen iskati sredstva za reprezenta-cijo po drugih virih. Kar se pa tiče plač, koje dobivajo vodje velikanskih modernih ]»odjptij. je |»ovsem pravilno, da so slednje v vsakem po jedi nem slučaju neomejene. Tako smo na primer ravno te dni poročali, da je nek kalifornijski inžener sklenil s svojimi delodajalci j»et let no pogodbo, glasom ktere dobiva na leto pol milijona dolarjev plače. Ako bi inžener ne bil vreden tolike plače, bi je gotovo ne dobil. Prt."-« iik trusta za jeklo dobiva na , - .. isoč dolarjev in o tolikej platmi -<• ,i P" nas še pred par leti govorilo. da je neinpeoča. Dandanes se nam pa ta plača v primeri z drugimi dozdeva eelo majhna, kajti oni mož \ Ii podjetje, ktero nosi na leto po 200 milijonov dolarjev čistega dobička. Kedor se radi takih plač pritožuje, ta gotovo ne pozna velikanskega razvoja naše obrti in naših p:>spi>darskib razmer. Človek, ki je imel pred dvajsetimi leti po deset ti-foe dolarjev letne plače, kar se je za tednj dozdevalo mnogo, je bil bolje plačan, nego oni, ki sedaj zasluži na leto stotisoč dolarjev, kajti toliko skrbi in odgovornosti gotovo ni imel. letih vsaki mesec po ^-^O.OOO dohodkov. ( isti dobički trusta v minolili treh mesecih bi ne zadostovali za iz-pLačanje dividende na ustanovne delnice. ako bi družba ne pomanjšala oupisnino na porabo strojev, obnovitve in poprave. In tudi ko je to stori L«. je zamogla dati le polproeeutno dividemlo na ustanovne delnice. Se žalostneje kakor čisti dobički izgleda pa poročilo o naročilih kon-»•»•in prvega četrtletja letošnjega leta. Korporacija je dobila le za 3,705,000 ton naročil, kar pomenja za njo, da je v tem pogledu nazadovala za 18 odstotkov napram prejšnjemu četrtletju. To nazadovanje seveda za sedaj za trust ni velikega pomena, kajti v prejšnjih ugodnih letih so ostali v t rust o vik blagajnah nešteti milijoni dobička, s kteril so zgradili nove tovarne in obrtne naselbine po vsej republiki. Le skrbnemu vodstvu korporaeije se je zahvaliti, da zamore trust v sedanjih slabih časih plačati kake dividende. Da bi se jeklena obrt kmalo poboljšala. za sedaj še nikakor ni pričakovati, ker inače bi bila trustova naročila gotovo večja, nego so navedena v izkazu za mi nolo četrtletje, iz kterega vidimo, da je ta obrt sedaj še v večjih zadregah, nego je bilu počel kom leta. Ker je pa stanje jeklene obrti me-rodajno tudi za vse ostale obrti, moramo na podlagi pri poslanega nam poročila i/, njega sklepati, da se bližamo z ozirom na obrtni razvoj še slabšim časom, nego so sedanji, in da bode letošnje poletje zelo slabo. Vseučiliščno vprašanje. Španski učitelji Učiteljske plarc na Španskem so male. Največja plača je 600 kron, najnižja 300 kron. a še to izpla jako neredno. "Slovenskemu Narodu*' pišejo iz Prage: "Na sestanku za prireditev inani-iVstacijskega zborovanja, ki se bode vršilo ob udeležbi vsega praškega slovanskega dijaštva, je slovensko na-roduo-radikalno ilijaštvo vznemirjeno i m i časnikarskih vesteh o taktičnih potezah slovenske delegacije sklenilo, da nastopi pri mauifestaenem zborovanju ostro napram resolucijam, ki se hočejo staviti v sporazumljenju slovenskih in romanskih poslancev v proračunskem odseku za nove visokošolske zavode v Avstriji. Predvsem mora obsojati slovensko dijaštvo prazno resolucijo po pravniški fakulteti, ki vlade nikakor ne veže in pomeni zgolj akademično demonstracijo. Obžalujemo, če je s predlagano resolucijo slovenska delegacija opustila je-dino pravo in naravno zahtevo po celot ni slovenski univerzi, po takojšnji aktivaeiji pravniške 1'akulte v Ljubljani in po j »ost a v nem zajamče-nju slovenske tilozofske fakultete, ki naj se v določenem roku otvori v Ljubljani. Tukaj naj bi do otvoritve filozofske fakultete veljali izpiti in rifforozi položeni na zagrebškem vseučilišču. Ogorčeni protestiramo, da je slovenska delegacija opustila tukaj strogo slovensko stališče, ki ne sme in ne more nikdar pripustiti univerze v Trstu. Xa sestanku se je tudi poudarjalo. da je nujna potreba, da se kotimo naši zastopniki energično po-primejo dela in preskrbijo izdatnih liiinistcrskili podpor za slovensko dijaštvo, ki mora še vedno študirati po krivdi vlade na tujih univerzah ter je pri tem izposta\ljeno velikim gmotnim oviram.'' Trška "Edinost" dodava k temu: Ponatisnili smo to izjavo, ker s* vjetuu s stališčem, ki smo je mi že opetovano označili kakor svoje. Opozarjali smo in opozarjamo tudi da nes najnujneje na posledice, ki bi jih imelo italijansko vseučilišče v Trstu za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Tu treba odkrito govoriti in ni smeti prikrivati ničesar. Računati je nam-reč z gotovostjo, da bi dijaki iz Dalmacije, Istre in Trsta, velik del njih s Krasu in Goriške in morda tudi nekaj njih iz Notranjske obiskovalo vseučilišče v Trstu in ne ono v Ljubljani. Slovenskemu vseučilišču v Ljubljani bi bil torej odtegnjen velik del teritorija na našem jugu, na kterega mora reflektirati, ako hoče uspevati! Italijansko vseučilišče v Trstu, ki bi bilo tudi nevaren poita-lijančevalni zavod s splošnega narodnega interesa, kolikor radi bodočnosti slovenskega vseučilišča v Ljub- ljani samega. To vseučilišče bode moglo uspevati le tedaj, ako bode jedino vseučilišče na našem jugu! Je-dino stališče, na ktero se more postaviti vsa naša javnost, je: slovensko vseučilišče v Ljubljani, italijansko pa na čisto italijanska tla izven Trsta. Vsaka druga rešitev bode le na škodo naši narodni stvari in bodočemu slovenskemu vseučilišču. Če pa bi kljub temu in vsemu ne mogli preprečiti vseučilišče v Trstu, moramo neizprosno zahtevati, da bodi isto utrakvistično! — Iz Hrvatske. Senzacij onelne vesti o situaciji na Hrvatskem. 44 01 >zoru" poročajo z Dunaja, da parlamentarni in dvorni krogovi iščejo izhoda iz lirvatsko-ogrskega spora, in to zlasti zato. ker ta spor neugodno vpliva na položaj na Balkanu. Zlasti da se vent Ilira predlog nekega bivšega ministra (dr. Tomašiča), kateri predlog da je bil stavljen v sporazumljenju z nekterimi danes ne več aktivnimi politiki. Predlog je bil baje predložen enemu avstrijskemu nadvojvodi (Leopoldu Salvatorju ?). Predlog stremi v glavnem po reviziji nagodbe v sledečem smislu: Sabor bi stavil za imenovanje bana terno-predlog. Vsi davki bi se plačevali v Zagreb, tangenta za skupne stvari bi se od todi pošiljala v Budimpešto. Vse spore, ki bi jih reguikolarna de-putaeija ne mogla rešiti, uaj bi rešilo razsodišče. Hrvatski poslanci v skupnem državnem zboru v Budimpešti bi imeli značaj delegacije. Do rešitve teli-le točk bi bili vsi obstoječi spori — tudi oni glede železniške pragmatike — začasno odstavljeni. Ministerski predsednik Wekerle, ki je bil obveščen o tem predlogu, da je baje izjavil, da ne more razpravljati o istem, češ, da vse predloge, tudi one strani lirvatsko-srbske koalicije — odkaže banu. V zvezi s to vestjo se širi tudi govorica. da je tajni svetnik in bivši lian grof Teodor Pejaf-evič, ki je tudi podpisal manifest koalicije, poklican k cesarju '* ad audiendum verbum*'. V koliko da so te sezacijonelne vest; v 4*Obzorn"' oprte na realno pod-lago. to se seveda odteguje javni kontroli. To pa je gotovo, da dajajo do-godki na Hrvatskem odločujočim krofom na Dunaju mnogo povoda za razmišljanje, in ne v zadnji vrsti iz vzroka, ki sra navaja "ObzorovaM vest sama: iz ozirov na Balkan. Tudi mi smo opetovano že povdarjali. kako bi izrazita slavofobska politika na Hrvatskem neizogibno pogubno vplivala na razmere na Balkanu v škodo interesov Avstrije. Ni izključeno torej, da je senzacijonelna vest v Ob-zoru"' kolikor toliko resnična, ker prenevarno igro bi igrali na Dunaju, ako bi hoteli pritiskati, da se hrvat- ko-ogrski spor reši v smislu madjar-ke nenasitnosti. Kar pa se tiče vesti o banu Peja-ceviču. bi menili mi. da beseda ad audiendum verbum ni na pravem mestu. Kajti nič druzega ne bi manjkalo. nou'o da bi krona pozivala izvoljene zastopnike naroda na odgovor radi njihovega političnega nastopanja! Verjetneje se nam zdi — ako je na tej vesti sploh kaj resnice, — da je bivši ban grof Pejačevič pozvan na Dunaj v svrho informacije o položaju. iz Balkana. srbsko akcijo. Povodom Pašičevega ekspozeja o vnanji politiki Srbije, v kterem je Pašič povdarjal, da so od-nošaji med Srbijo in Bolgarijo dobri, čeravno bi bili lahko boljši, pišejo bolgarski listi, da med tema dvema državama ne more biti nikake skupnosti in nikakega prijateljstva, ker ju ločuje macedonsko vprašanje. Bolgarski šovinisti se naslanjajo — kakor hrvatski frankovci — na pro-šlost in povdarjajo sanstefanski mir, ki jim je imel prinesti skoraj vso evropsko Turčijo in del sedanje Srbije. Žalostne so to razmere za nas Jugoslovane, ali vendar začela je polagoma tudi med Bolgari prodirati jugoslovanska ideja in spoznanje, da moremo Jugoslovani le potom složnega postopanja doseič trajnih uspehov. Kakor so se streznili Hrvatje in Srbi, strežne jo se pod krutimi udarci oso-de gotovo kmalo Bolgari. Ed. DOPISI. Macedonsko vprašanje. Iz Belgrada. Macedonsko vprašanje, ki je še pred nekaj dnevi izgledalo, da je vsled Ahrentalovega nastopa in vsled stališč, ki sta je zavzeli ruska in an-gležka vlada nasproti temu, prva s svojim pokoravanjem murzstegškega dogovora in druga s predlogom glede postavljenja od turškega sultana neodvisnega prtivernerja, — približuje vsaj provizoričnemu rešeuju, se je zopet zamršilo in vse kaže, da ostane vse pri starem. Tukajšnje javno mnenje je, da tolika Avstrija, kolikor Rusija ne želita še nikake rešitve, ker si hoče vsaka na svojo stran reservirati možnost, da v ugodnem trenotku uresniči svoje težnje glede Balkana. Zato je prišla Rusija s predlogom, naj guvernerja za Macedonijo še nadalje poslavlja sultan, in da bodi ta guverner ne vem že komu, ali v resnici vsem in torej nikomur odgovorjen; z eno besedo: liomatije naj se v senci raznih diplomatičuih not, koncertov in kongresov še dalje razvijajo, do-ker ne bode kedo smatral, da je prišel ugoden čas, ko bode mogel iti — "delati red". Da bode zmešnjava popolnejša, de lujeta Srbija in Bolgarija v tem vpra šanju v najlepšem nesoglasju, kar se najbolje razvidja iz pisanja bolgarskih listov, ki najostreje napadajo Winter Quarters, Utah. Cenjeni g. urednik:— Blagovolite zopet enkrat priobčiti par vrstic od nas v priljubljenem našem glasilu "Glas Najroda". Neprijetne posledice finančne griže — pardon — finančne krize še vedno niso izginile, vkljub nastopajočim pomladnim dnem. No, upanja na boljše čase pa vkljub temu še nismo zgubili, ker vemo, kaj pravijo v Ribnici na sredi sveta: *'Buk Slavejnca nkol ne zapesti, če nej lačn je pa žejn." Torej, rojaki, le korajžo pa "šnajt", pa nas bo Bog končno le skozi ta veliko okno pogledal, to majhno linico, skozi ktero nas že štiri mesece gleda, bo pa zaprl! Pred nekaj časom bilo je čitati v "Glasu Naroda" o nekem rojaku, ki je na prefrigan način marsikteremu rojaku izvabil kak svetel dolarček. Pa ne le med možkimi. ampak tudi med nežnim ženskim spolom dobe se eksemplarji, ki spadajo v to žalostno vrsto. Davne pripovedke govore o starih čarovnicah, ki so na metli jezdile v oblake in ubogemu potniku, kterega so se lotile, so tako zmedle pamet, da je sam sebe vikal. No. hvala Bogu, stare čarovnice so že davno zgubile svojo moč; toda na njih mesto so stopile mlade in teh poje slavni slovenski pesuik: "A bolj so te mlade opasne, ko stare čarovnice kdaj, ko vile pogorske so krasne, ogrnjene v bajni sijaj!"' Da je to res, to more potrditi neki tu-kajšen naš rojak, kterega je neka taja čarovnica iz Little Falls, N. Y., tako premotila, da ji je iz najlepšega namena poslal lep kupček dolarjev. Preteklo pa je že več mesecev, pa ni ne sluha ne duha, niti o dolarjih, niti o punci. Sreča je le, da si on ne stori dosti iz tega. Nedavno sem ga srebal ter sem ga vprašal, kaj je z do-tično punco. On pa mi je izjavil slovesno: "Mr. vrag naj to lastnoročno jaha, do vratu boso, po samih koprivah na Klek!" Jaz sem mu pa odgovoril, da "to vse ljubezen s'tri" in sem šel svojim potom. Končujoč, pošiljam vsem rojakinjam širom republike tisoč pozdravov (nekaj se jih bo itak med potjo zgubilo!). Zakaj pa ravno rojakinjam? vprašal me bo kdo. Na to pa odgovarjam: Prvič zato, da se moj dopis ubrani dolgočasne enoličnosti svojih vrstnikov, ki se vse končujejo s pozdravom na rojake. Drugič pa zato. da s tem slovenske gospe. žene. punce, dekleta in gospodične nekoliko od-škodujem. Le pomislite, koliko stotin pozdravov si rojaki naberejo tekom časa, naše dame pa stoje pozabljene na strani. In da to ni prav to sprevidi celo moja pamet, vkljub temu, da ima približno iste lastnosti, kakor kozji rep, ki je namreč kratek in vedno zadej, če se tudi koza trikrat okoli obrne. Če pa kdo ne veruje, da so to edini vzroki mojih pozdravov spoštovanim rojakinjam, ampak si v svojem pregrešnem srcu misli kaj druzega, svobodno mu je. saj vihra nad nami vsemi zvezdnata zastava svobode! Anton Tcrbove. Trgovski promet z živino ▼ minolem leto. Po statističnih pregledih je nazadoval trgovski promet v prvem pol-i let ju minolega leta tako glede izvoza kakor tudi uvoza. Izvoz klavne živine je padel za — 15,345 kosov, kar pomeni nazadovanje za več nego 9 milijonov kron. Najbolj je nazadoval izvoz goveje živine, dočim se je izvoz ovac in prašičev nekoliko povišal. Tudi izvoz mesa je padel za okroglo en milijon kron vrednosti. Nazadovanje izvoza kaže posebno izvoz goveje živine v Nemčijo, nasprotno pa je poskočil izvoz ovac tako v Nemčijo kakor tudi v Belgijo. Izvoz prašičev je šel večinoma v Švico. Meso se je izvažalo na Nemško, v Švico. na Francosko in v Rumunijo. — L"voz klavne živine v avstro-ogrsko monarhijo je nazadoval v primeri z lanskim prvim polletjem za. 78,037 trla v. kar pomeni približno 11 milijonov kron vrednosti. Da je uvoz tako padel, je v prvi vrsti pripisovati zaprt i ji Srbije. Uvoz iz drugih držav v Avstro-Ogrsko je precej neznaten, samo Italija je uvozila 4331 glav goveje živine in istotako Črna Gora 11-30 govedi. Slovensko katoliško CL Kolesa pri železniških vozovih. Znanstveno se je dokazalo, kako se obrabijo kolesa pri železniških vozovih. Ce je prevozil železniški voz 100 kilometrov, je povprečno vsako kolo izgubilo 85 gramov teže. Če se kolo zavira, izgubi teže še nadaljnih 45 gramov. Če ta povprečna števila ne soglašajo pri vseh opazovanih, je to odvisno od jakosti jekla, iz kterega so delana kolesa. Izrabljenje koles se ne vodi samonasebi tako veliko, a če se pomisli koliko množico jekla se sčasoma izgubi, nastane vseeno veliko število. Vlak na primer, ki ma 25 voz, teče 100 kilometrov daleč. Ako bi se stehtalo kolesje pred vožnjo in po vožnji, bi se seznal deficit okoli 2 funtov. Vsak dan in vsako uro se to vrši in neprenehoma se manjša materijal železniških vozov. Toda če bi se kolesa samo izrabila, naj bi že bilo, a kolesa ne ostanejo več okrogla in treba jih je spiliti in ogladiti in pri tem se zgubi največ železa. Nazadnje, ko je izgubilo kolo že kakih .">0 kilogramov na svoji prvotni teži, se ga vrne v tovarno med staro šaro. Pred no se to zc;odi. mora preteči zavirano kolo 05.000 kilometrov. nezavirano pa 145,000 kilometrov, povprečno 125,000 do 130,000 kilometrov. Po teh čačunih teče kolo voza za osobe kakih pet let, kolo tovornega voza pa kakih 8 let. Reorganizacija rumunske vojske. Rttmunska zbornica je vsprejela zakon o reorganizaciji vojske. Po tem zakonu se rumunska vojska dvigne na nivo vojne sile sosednih držav, ne da bi se pri tem preveč obremenil fina ncijelni položaj. V zakonu je pred-vidjena tudi dvoletna vojaška služba. Poljaki so pridobili v 12. letih 100.000 hektarjev nemškega sveta. Leta 1905—1900 so Nemci pridobili 3421 hektarjev poljskega ozemlja, Poljaki pa nemškega 26.171 hektarjev. Svoj svet prodajajo Nemcem le nemški veleposestniki, Poljaki pa svojega drže in množe. Nemški državni kancelar je dejal, da bode v 20. letih zmaga Poljakov popolna, ako pojde to tako dalje. podp. društvo V STARO DOMOVINO PODALI: SO SE cr svete Barbare T) za Zjedlnjeno države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrano dne ai. januarja I90J v državi PennaylvanlJI, -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, Weat Mineral, 1. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, h, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Foreat City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik,' 909 Braddock Avenue, Br»*< dock, Pa. FRAN ŠUNK, in. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box Mf, Foreat City, Pa. Drultveno glasilo je "GLAS NARODA". Elkland, Pa., v Trebnje; Ant. Kranjc iz Elkland, Pa., v Voice; Ivan Seles iz Johnsonburg, Pa., v Št. Peter; Iv. Petkovšek iz Waukegan, III., v Pod-lipo; Andrej Komp in Josip Murn iz La Salle, HL, v Toplice; Fran Seljak iz Fleming, Kansas, v Žiri; Eduard Stander iz Hoboken, N. J., v Lienz; družina Drašler iz Braddock, Pa., v Borovnico; Ivan Jenič iz Braddock, Pa., v Novo mesto; Josip Rubiša in Josip Puž iz Lowellville, O., v Reko; Fran Kozinc iz Racine, Wis., v Rad-no; Nikolaj Jureevie iz Milwaukee, Wis., v Zagreb; Anton Kolenc iz Collin wood. O., v Ljubljano. Vsi ti potniki so kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York. IZJAVA. Podpisani obžalujem, da sem kot bivši urednik "Nove Domovine" napadal z žaljivimi članki preč. gospoda Iščem prijatelja JOSIPA TJLJAN-ClC, po domače Refedarjev. Doma je iz Ilirske Bistrice na Notranjskem, Pred enim letom prejel sem od njega pismo iz Halton, Pa., Box 183. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa on sam javi. Frank Rolih, P. O. Box 133, Baltie Mine, Mich. (30-4—1-5) Kje je moj stric ALOJZIJ ZUPANČIČ ? Doma je iz vasi Vrhtrebnje, fara Trebnje na Dolenjskem. Pred 7 IAH id Vi«l xr Dpran^n, Pnln. T^dor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. — Aloysius Zupančič, Box 126, Delagua, Colo. (29-4—1-5) Pozor Roiaki! Novoiznajdeno garantirano mazilo sa pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, Franka Kerže, župnika v Newburgu, kurje o£esa, bradovice in ozeblino Vam O. Zahvaljujem se mu ob enem, da v 3 .dneh popolnoma ozdravim za 75c., J J . da ie to resnica se jamCi $500. Pri na- je ustavil proti meni naperjeno sodno ro£bi blagovolite denarje po Post Money Order pošiljati. postopanje. Rajko Feigel. Kje je moj brat JANEZ GAZVODA1 Doma je iz Stranske vasi pri Novem mestu. Slišala sem, da se nahaja nekje v Coloradi. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga mi blagovoli naznaniti. Moj naslov: Theresia Gaz-voda, Chimney Rock, Mont. (30-4r—1-5) .uuiOfiAi Lru jifYWMVyWV* Jakob Wahcic, P. O. Box 69 CUEVELAND, OHIO. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah. Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y. Madjari hočejo razvlastiti Slovake. Pred nekoliko leti je madjarski list "Budapesti Hirlap" svetoval ogrski vladi, da bi po novem parcelacijskem zakonu odvzela slovaškim seljakom posestva. Takratna misel "Budape-sti Hirlapa" je sedaj našla navdušenega pospeševatelja v profesorju En-dre Bakvm. Le-ta slavni mož po-zivlje Madjare, da naj ustanovijo društvo "Orszagos Magyar Liga?y, ktere namen naj bo, odkuriti Slovakom na leto od 5 do 10 tisoč hektarjev zemljišča. Ali se bo ta misel uresničila, pokaže najbližja prihodnjost. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI DK NAJCENEJŠI DNEVNIKI Ivan. Wolter iz Ridgeway, Pa., na Dunaj; osip Truk iz Hostetter, Pa., v Gornji grad; Fran Zerovnik iz Brooklyn, N. V., v Dobravo; Fran in Ana erina iz Kokomo. Ind., na Verh-niko: Štefan Hočevar iz Buffalo, N. Y., v Goričo vas; Anton Arko iz Ravensdale, Wash., v Dolenjo vas; Alojzij Poglajen z družino iz Falls Creek. Pa., v Toplice; Josip in Ana Uršič iz Falls Creek. Pa., v Toplice; Anton Benčina in Ivan Muhič z družino iz Cross Fork. Pa., v Podpresko; Srečko Vesel iz Cross Fork, Pa., na Travo; Karol Pospišil iz Cross Fork. Pa., v Srednjo vas; Josip Orban iz E velet h, Minn., v Kastaw; Milan Wolf in Ivan Kovač iz Holly Grove, Ark., v Prezid; Helena Avsec iz Chicago, HI., v Ljubljano; Josip Pik in Anton Kudrič iz Milwaukee, Wis., k Sv. Luciji; Anton Strupek iz She-boygan. Wis., v Mokronog; Nikola Kudelič iz Patascala, Oliio^ v Za-•zreb;; Ivan Činžer iz Ralphton, Pa., v Steinbriick; Ant. Moskan iz Ralphton. Pa., v Oberhausen; Fran Mar <-ek iz Ralphton, Pa., v Zagorje;;-Simon Matelič in Anton Bledic iz Indianapolis, Ind.. v Fdine; Fran Per ko, Andrej Fabjan, Fran Papež, Ivan Bolha. Ivan Bravec, Anton Kukec, Ivan Slerbe, Ivan Kramar, Fran Ko lene, Matija Truden, Jakob Mišmaš, Ivan Slokar, Fran Kočevar, Karol Zore, Anton Miklie in Antonija Cer-golj z otroci iz Cleveland, O., v Ljubljano; Lovrenc Kovač iz Holly Grove, Ark., v Ljubljano; Mihael Huber iz NA PRODAJ SALOON. Radi odhoda iz Dulutha prodam saloon. Vse natančnosti se izve pri lastniku: Joseph Scharabon, 415 W. Michigan St., Duluth, Minn. (29-4—1-5) Za vsebino tujih oglasov «1 odgovorno se upravnlitvo na uredniitve. VSEM BOLNIM SLOVENCEM •v Zjedinjenih Državah, KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE ---- BOLEZNI — JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street, N. E„ Cleveland, Ohle izdelovalec .kranjskih in nemSkih j M A R Al O N I K. Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do i $15. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. ANGLEŠČINA j v 3 do 6 mesecih. Lepopis je, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj. Slovenska korespondenčna iola, p. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O. S-0T—1-01) ni kakih sitnosti ako kupiš vožni listek za svojce ali pri jatelie iz stare domovine v Zjed. države, pri FR. SAKSER CO., 100 Greenwich St., New York. zdravimo na poseben naC-in in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne. ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi aii šestero očij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. Eno Pismo in Konec Je Vaše Bolezni. ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na: AKADEMIČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTY0 DR. ROOF Specialist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist za notranje bolezni. DR. SP1LLINGER Specijalist za diagnostika 1» AMERIKA EOROPE CO. 2I2B Broadway, New York Z m •i"' " V * r V -rSr--: V tri-rp,- Jugoslovanska Katol. Jednota. ^nkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, III. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Gla\ni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ. P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L- Box 383, Rock Springs, Wyu. Blagajnik: IVAN G0VŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-dock. Pa. ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. j VAN PRIMOŽIČ, III- nadzornik, P. 0. Box Gil, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, -Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. iskati, pa bi se zagotovilo ljudstvo bogatih dohodkov. N. pr. laporjevi ski a do vi v gornji dolini Rižane bi dajali gradiva cementni tvornici za stotine let. V Istri bi bilo vsega dovolj, Tatinska ciganka. Nedavno je pri-, [(t podjetnosti treba in strokovnjakov-Ma v trgovino urarja Jožefa Eberla domačinov. Mestnem-trgu v Ljubljani ciganka Samomor starkfi v Trstu ^ našH tfarja Brajdičeva kupovat korale. na dvoriš-u bi5e št 29 v ulici Giulani hotela oditi, je urar opazil, da je i i'.rinil ž njo tudi 50 K vreden bri-(jantiii prstan. Eberle je cigauko trdo mrtvo truplo OOletne Roze Cernjuc. poleg r.je pa pretrgano vrv. Izgleda, •la se je starka obesila na okno ter že mrtva padla s tretjega nadstropja. Starka je zadnji čas večkrat tožila, da so jo vse tri hčere zapustile. V do-tični noči so jo Še slišali ihteti v njeni Nagla smrt. V Trstu je zadela kap rijel za prstan, kterega mu je po al>em obotavljanju le dala nazaj. Tat<- je poklical stražnika, ki je babu-o aretoval. Na policiji je rekla, da se iše Marija Vajdič, doma iz Brusnic, g^L nož pa da ima v Mengšu potovalno trelišče. Svojega šest mesecev sta- ....... , . t 1-1 ^ 4Sletneca Mihaela Kovača, ki je bil esa « t roka je bila pustila za toliko 1 . 0 ' J ■ ,, , # . takoj mrtev, asa, oa je sla po mestu 'nakupovat7, J ,ri nekem puškarju. Policija je po- I Velik ogenj v Trstu. V Trstu je po-lala r.ato po otroka in ea izročila ma-1 ?orela tovarna Tom. Holta. Škode je ri. (iganka je imela pod zgornjim;200-000 120 delavcev je prišlo i lom prišit velik žep, kakršne imajo J ot> kruh-kploh take tatice že običajno. Pri nji 36 metrov globoko se je vrgel v Pu-> na.-ii tudi nekaj obleke, za ktero Iju 2Gletr,i mehanik Rudolf Zohil. Seje konstatovalo, da jo je deloma po- veda je bil takoj mrtev in strašno raz-adla pri starinarju Kraškovien, de- mesarjen. Vzrok jetika. ima pa so oškodovanci še neznani. V mrtvašnici je umrl v Zagraju na tavihar.ko so izročili deželnemu so- Goriškem Ivan Bavdev. Šel je tja, da u v preiskovalni zapor. j izvr.-i neka dela ; komaj pa je stopil Cerkven tat. V župno cerkev v Ro- v mrtvašnico, zadela ga je kap in ih. .kraj Kamnik, je 14. aprila vlo- zgrudil se je mrtev na tla. nil ključarski pomočnik J. Prek ter ' Drzen ropar v Trstu. Ko se je vra-! dveh pušic pokral okolu 20 K de- ! čala Karolina Za-dnik, soproga mesar-ar.ia ter pri cesti blizu Rov s križa 1 .ia Tomaža Zadnika v ulici Sv. Ivana nel Križanega in ga vrgel v stran. | 1Z mesnice domov ter je prišla na hod-Boj med kopači. V ponedeljek dne nik Prvo"a nadstropja, kjer stanuje, 3. aprila zvečer, udarili so se kopači M Je Pnbllžal nekl *Iovok- ki J° n< gradov Moravske gore. srredoč na * ugrabil za roko ter jej hotel iztr-rez- vem, ter so pobili Franea Za- ~atl ^^ v kteri je bilo okoli G00 rla, 26 let starega fanta iz Prevol, kron" Dasi ** ie branila> 56 Je loP°vu o smrti, Janez Jesenšek in Jernej ve?dar Posrečilo iztrgati jej torbico. ako-. oba iz Spodnjih Jelenj, pa tu- pe. Izpred sodnije v Gorici. Jos. Troha iz Roč, 20 let star, je bil hud, ker se mu je prepovedalo hoditi v neko hišo; jezen je bil še toliko bolj, ko je izve-- del. da zahaja tje nekdo drugi. Prišel je pred hišo ter razbijal in metal ka-: me nje v izbo in kuhinjo. Troho so takrat orožniki aretirali. Ob jednem so ga sodili tudi ra li neke tatvine. Za 1 vse to je dobil sedem mesecev težke ječe s postom vsak mesec. ŠTAJERSKE NOVICE. Kaznovani hazardni igralci. Na Silvestrov večer je prišel v iiojkovo gostilno v Spodnjih Hočah na Štajerskem 371etni Jakob Malnar iz Hudega konca pri Ribnici na Kranjskem in pregovoril navzoče, postajnega paznika Mihaela Breiteneggerja, posest nika Jakoba Kolarja iz IIoč in Antona Zgonca, pismonošo iz Maribora in s Kranjskega doma, da so šli j njim igrat liazardno igro "edenin-j dvajset". V kratkem je Malnar dobil vse, kolikor so imeli njegovi so O na otoku ELrkn. Na Kr- igralci. Vsled tega je nastal prepir in do začeli kopati <"auxit, to je J pretep, ker so ga oni trije obdolžili, ilovnati kamen za neko inozem- j da jih je goljufal, in prišla je žandar-tovarao, ki njega pri- j merija, ki je vse naznanila sodišču. so to rudo Malnar je bil pri okrajnem sodišču obsojen na 800 K kazni, oni trije pa po 10 K. Malnar je bil že trikrat za- smrtno ranjena ležita. I>ne 15. apr. je vršil komisijski ogled na Dolih, mor -o ubitega prinesli. Napovedali se že celi prejšnji teden ter si zabavljali z enega vinograda v drugega, zrok: malo boljše smo pa ženske. Zopet kobilice na Krasu. Iz komen-ie < kol ice: Lanski gosti — kobilice tukaj; in sicer v tolikem šte-fi ž njimi samo v enem kva-itneiii metru mož lahko napolni vse [aj bo z nami? Predlansko in co leto je bilo takšno, da smo si lli n.ašiti ušesa, da se nam ni to-smilila mukajoča, lačna živina, ij bo pa žele letos, ko komaj trava iz tal, pa se pa=e toliko živalicef je na Bledn hotelir Viktor r, vulgo Petran. Pokojnik je bil naroden mož, ki je užival velik tako med domačini kakor med PRIMORSKE NOVICE. leta 1902 v svoji slepi igralski strasti ubil soigralca. Okrožno sodišče mu je znižalo kazen na 400 K. Boj med delavci in vojaki V Mariboru je nastal boj med delavci in vojaki. Prvi so bili oboroženi s koli. Če-tovodja Ivan Donko je bil s kamenom tako zadet na glavo, da se je nezaveden zgrudil. Zaprli so napadalce Iv. Mesariča iz Slov. Bistrice, Martina GajŠka iz Vrbovelj, Antona Papeža iz Lajteršberga in Jožefa Kolarja iz Selnice ob Dravi. Roparski nmor. Agent Ivan Neiger Bizelj-kega pri Brežicah in njegova priležnica Jaga Kušan iz Jehovca na Hrvatskem, sta zadavila Prančiško Pekič iz Senja na Hrvatskem, jo oropala. potem ji privezala kamenje na noge in jo vrgla v Savo. Zločinca so že zaprli. Ozkotirna železnica postaja Slov. Bistrica - mesto Slovenska Bistrica se začne morda že v kratkem graditi, ker je železniško ministerstvo pritrdilo p redi oženem u pro j ek t u. Iz Slov. Bistrice se piše: Tukajšnje vele posestvo Ignacija Schoberja kupil je slovenski konsoreij za 190.000 kron. S tem kupom se je slovenska posest v našem okraju dokaj ojačila. HRVATSKE NOVICE. Trije delavci utonili v Dravi. V Barču se je hotelo 13 delavcev, zaposlenih na ladiji za čiščenje Drave, prepeljati v čolnu na obal. Vsled viharja in povodnji se je čoln prevrnil in delavci !«o padli v vodo. Trije, med njimi Hrvat Stefan Babaič, so utonili. Samomor trgovca v Zagrebu. V Zagrebu se je v svoji trgovini ustrelil Josip Lederer. ker je stal pred kon-kurzom. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. Draginja v Zagrebu je postala neznosna. En kilogram kislega zelja stane 40 h. Par piščet. malo večjih od jerebic, stane 3 K G0 h, večjih 6 do 7 K 40 h. Liter slabega mleka stane 28 h. Zelenjave, sirovega masla in podobnih živil si navaden človek sploh ne more privoščiti. Aretiran veleposestnik. V Požegi je dalo državno pravlništvo -aretirati tamošnjeara veleposestnika K. Pappa ter ga izročiti sodnemu dvoru. Gre se baje za velikansko goljufijo. Osijek dobi vodovod. Vrtanje za vodo v Nemetinu je imelo zadovoljiv uspeh glede množine in čistote vode. Še to poletje se prične z gradnjo vodovoda za Osijek. BALKANSKE NOVICE. Strahovi pred velikosrbsko agitacijo. Budapešta. 16. aprila. V vladnih krogih se govori, da bo v najkrajšem času aretovanih več hrvatskih poslan- cev, ki so v zvezi z velikosrbsko propagando. Pred vsem zadene taka usoda poslanca dr. P ribiče viča. Minister-ski predsednik dr. Wekerle je opozoril barona Aehrenthala na velikosrbsko propagando, in ban Rauch je izjavil, da so tamošnji Srbi v direktni zvezi z "Otačbino" v Banjaluki, kjei so zaprli vse uredniško in upravniško osobje ter so si pri takratnih hišnih preiskavah našla pisma, ki hudo kom-promitujejo voditelje samostojne srbske stranke, predvsem poslanca dr. Pribičeviča. — Sarajevo, 16. aprila Vsled poraza srbskih radikalnih kandidatov v občinski zastop so pristaši obupani, a voditelji jih skušajo tolažiti s tem. da se pritožijo pri ministru Burianu. češ, da so bile volitve nepravilne. Med mohainedanci se govori, da je bilo na dan volitev na pošti zaplenjenih 20.000 dinarjev, ki so prišli za agitacijo iz Belgrada. Kako se rešuje agrarno vprašanje v Bosni. Zagreb, IG. aprila. Nekaki "bivši akademiki" v Bosni, brez-dvomno sinovi bogatili niohamedan-skih posestnikov, so obelodanili resolucijo, v kteri se izrekajo proti agrarnim reformam, češ. da je kmečko vprašanje v Bosni in Hercegovini že itak rešeno (?), nikakor pa se ne -mejo utesniti lastninske pravice begov in ag. Končno zahteva resolucija pomnožitev orožnikov. Vedeti pa je treba, da je v Bosni in Hercegovini že 2300 orožnikov, dasi ni več prebivalcev. kakor na Štajerskem in Koroškem. kjer zadostuje 1150 orožnikov. V Bosni in Hercegovini je treba za orožnike na leto 3,775,200 kron, dočim se izda za ljudsko šolstvo le 671,27C kron. RAZNOTEROSTI Iz madjarske dežele. Državni poslanec odvetnik dr. Szokoly (gotovo je-den izmed bojevitih pristno madjar-skih petelinov) je v preiskavi zaradi goljufije. Dr. Szokoly je namreč z raznimi zvijačami izvabil nekemu delavcu Kuhnu podpis, da mu prepušča neko dedšči.io, ktero je pričakoval, za 15,000 K. Sedaj pa se je pokazalo, da znaša ista dedščina 310.000 K. Poslanec, ki skrbi za blagor madjarskega ljudstva! Prepir zaradi zaklada. V italijanski vasi Mezola je našel nek kmet pri oranju več kot tisoč cekinov denarja. Ponoči pa so šli sosedje na isto njivo in -o kopali za zakladi. Lastnik je to opazil in začel streljati na sosede; ti so mu ljubeznivost vrnili in pri bitki, ki je nastala, je bil ustreljen brat srečnega orača. 161etni morilec. Blizu Frankfurta je v gozdu umoril IGletni vajenec Mueller tovariša Hiberja. Zalotili so : Francoske. Tudi na istrski ja marsikje dragoee- trebalo le pre- *adi tega pregreška kaznovan in je Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tek olik o besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-d in j enih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v 1 0 * T 1 I Že dalj časa se opazuje, da je OlOVenSKl INarOOl potrebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. % TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bode m v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem Času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledioe, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svet ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute 30 West 29th Street New Yerk City Uradne ure od 10 do 12 dojxddne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od 10 do 12 dopoldne, ter od3do5inod7do8 zvečer, v nedeljah od 10 do 1. ga, ko je truplo razsekaval, da bi ga skril. Dvanajstletna mati. Pred budimpe-š tan ski m sodiščem je bila pred kratkim razprava proti 451etnemu trgovcu glasbil Lengyelu, ki je bil obtožen, da je oče sina, ki ga je rodila na kliniki 121etna deklica. Priče so dokazale, da je res izvršil ta čin. Tu-di mlada, mati je bila navzoča pri obravnavi in prisotni se niso mogli dovolj načuditi, da je to majhno, suho dekletce, ki nosi še kratko krilce in ki je videti komaj osem let staro, moglo dati življenje človeškemu bitju. Lengyel, ki je ože-njen in oče petero otrok, je bil strogo kaznovan. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze o fine amodke. Rojakom pošiljam denar* Je v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem t gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. 'L velespoštovanjem \ Ivan Govže, l Ely, Minn, j ll'tfiip^iww^ w w W^P^P I'mui'wl Ako kail]«*, ako si prehla- jea, ako imaS kake vrste katar, ako trpiS na kaki dn^l bolezni in si se naveličal zdravnikom denar de}atl, ne odlašaj pisati MrJk Šefe. Knelpp takoj po knji-fico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob § zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. __ Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštvo in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je novi in pravi naslov: AL. AUSENIK, 109 Greenwich Street: New Yorlc, IS. Y. Elegantna ura za $3.75. Predno kupite uro, nam pošljite svoj naslov in mi vam pošljemo uro in verižico, na poskušnjo; če vam u^aja, plačajte C. O. D. $3.75 in ara je vaša, ki je sicer vredna 915. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in pre. mika kazalce, z rubini v kolesju in na tančaim časom; nadalje verižica za go gpode ali dame. Z vsako uro pošljemo garancijo zm 20 let. Pišite, če želite moiko ali žensko verižico.* Naslovite: M. C. Farber, 318, 338 JDearborn St., Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN Č1TAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih, 50.000 IztlsOV.T se zastou j razdeli med Slovence« "ZDRAVJE" Katero Je izda! prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv nadin ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, &ko pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ^ ustanovljeni * zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. * Zatoraj rojaln, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: THE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. Y. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY RIVQ«$»«$» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega čeSkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Trav nikar-ja (102 SL CUlr Ave. N.fcž. Kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY , CLEVELAND, O. Za rsebiso tajik ofUaoT al •dgarorno HA BpTSTliitTI M AVSTRO=AMERIKANSKA CRTA (preje bratje Cosulich.) Najprlpravnejša in najcenejša parnbrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- o Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vs spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ~ r ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. V meaacih maju in juniju Be bodeta zgoraj navedenemu bnodovju pridružila še dva draga nova potniška parnik*. Cone voznih listkov iz NEW Y0RKA za lil. razred so do; TRSTA..............................................#28.— LJUBLJANE........................................• 28,68 REKE...............................................$23.— ZAGREBA..........................................129.20 KARLOVCA........................................$29.25 IL RAZRED do TRSTA ali REKE..........................$52.50 do $5*.— Parobrod "ARGENTINA" odpluje 6. maja 1908. Parobrod "EUGENIA" odplaje 13. maja 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington street NEW YORK. L - PO PUŠČAVI. (Nadaljevanje.) V tej svoji razdraienosti sem se izdal za znamenitega moža in izvrstnega strelca. Zakaj je hotel vedeti, če sem "paša," slaven mož in dober strelec t Kaj njega briga, če potujem na jug in če imam prijatelje med Angležif Zakaj j« rekel, ko sem mu vprašanja pritrdil: "to je dobro." Sicer je pa govoril z menoj kot sodnik z obtožencem, kot preiskovalni uradnik s hudodelcem. Najbolj sem se pa čudil takojšni pokorščini, ko se je prikazala ženska iz kolibe. To dejstvo ni bilo v teh krajih, kjer je žena globoko pod možem in nima niti najmanjšega vpljiva na javno življenje, Mn*o nenavadno, temveč celo sumljivo. "Sidi," reče Halef, ki se ni ganil od mene, "ali si jo videl T" "Koga ali kaj t" "Brado." "Brado! Kakšno brado t'* "Ki jo je nosila ženska--" "Ženska t Ali je imela ženska brado t" "Ker ni imela več tako gostega pajčolana, sem videl prav razločno, da je imela na sebi možko brado. To ni ženska, temveč mož. Ali nnaj povem baiijuf" "Da, vendar tako, da ne bo nihče slišal." Halef odide; prepričan sem bil, da ima prav; nehote sem moral pri tem dogodku misliti na derviša. Videl sem Halefa v pogovoru z baši jem, ki stresa z glavo in se smeje; najbrž ni verjel, kar mu je Halef povedal, gkrajno vzlovoljen se obrne Halef od neverjetnega bašija in pride k meni. "Sidi, ta baši je tako trapast, da še mene smatra tepcem." "Ksjf " "In ti a. eelo še bolj neumen kot jaz." "Ah!" 41 Rekel mi je, da ženska ne more imeti brade, in da možki se ne obleče nikdar v žensko krilo. Sidi, kaj mi*!'« ti o ženskah, ki nosijo možke bradef Morebiti so Džebeinit" "Mislim da." "Torej imejva oči odprte, sidi!" "To je edino, kar nama preostaja; pred vsem ne smeva kazati, da kaj slutiva. Ne stoj vedno pri meni, vendar bodi pripravljen za vsak slučaj!" Halef gre precej daleč od mene, jaz pa se vležem na razgrnjeno preprogo. Odprem svoj dnevnik, kamor sem zapisoval vse važnejše dogodke, pri tem pa. skrbno pazim na kolibo in oba Arabca. Čutil sem, da se mora zgoditi zdajci nekaj nenavadnega; vendar dan mine brez posebnih dogodkov. Ko se zvečeri pristanemo v malem zalivu, ki ga tvorijo podaljški sinaj-skega gorovja. Obrežje je bilo zelo ozko, ker le malo naprej so se začele vzdigovati visoke skaline. Radi tega naravnega zavetja je bilo pristanišče varno pred vetrovi, vedel pa nisem, Če tudi pred lopovi. Ead bi prebkal nekaj bližnjih skal in prepadov, žalibože je pa zavladala že tema, ko so Turki stopili na suho, da prižgo ognje. Slovesno so odmevale po strmih skalinah turške molitve el mogreb in uro pozneje el ašia. Kdor je bil v bližini skrit, je moral čuti glasno molitev, dasi ognja ni mogel opazFti. Kot včeraj, sem tudi danes sklenil spati na ladijinem krovu; s Halefom se dogovoriva, da prečujeva vsak polovico noči. Pozneje pride na krov nekaj mornarjev, ki prevzamejo stražo; obe ženski *u>pit«3 iz kolibe proti krmilu, da se navžijete svežega zraka. Imele ste dvojno zairrinjalo; opazil sem to natančno, ker južne zvezde razširjajo tako svetlobo, da mi ni bilo težko pregledati ves ladijski krov. Ženske se kmalu •vrnejo v kolibo, ktere vrata sem natančno opazoval. Halef se vleže pet korakov od mene. Okoli polnoči ga lahno zbudim in po Še pečem v uho: "Ali si spal? "Da, sidi. Sedaj pa ti počivaj!" " Ali se morem zanesti na tebe t" "Prav gotovo!" "Zbudi me pri najmanjšem ropotu!" "Je že dobro, sidi!" Zavijem se v preprogo in zatisnem oči. Poskusim zaspati, pa ne morem. V mislih prienem šteti — pomagalo ni nič. Tu se poprimem sredstva, ki gotovo prinese spanec. Zaprte oči zaobrnem, da so zenice prišle navzgor in skušam ničesar misliti. Spanec pride in--stoj, kaj je to?. Odvijem glavo in pogledam proti Halefu. Tudi on je postal pozoren, ker se je sklonil navzgor in poslušal. Slišal nisem ničesar več, ko pa uho zopet položim na tla, začujem ono skrivnostno šuštenje, ki me je prej zbudilo. "Ali slišii kaj, Halef?" mu pošepečem. "Da, sidi. Kaj je to?" "Ne vem." "Jaz tudi ne. Čuj!" Lahno, čisto lahno šumenje se začuje od zadnje strani. Zunaj na deželi je ogenj že ugasnil. "Halef, jaz grem za nekaj minut na zadnji krov; čuvaj moje orožje in obleko." Dva izmed treh Turkov, ki so prišli na krov, spita na tleh; tretji je pocenil in — najbrž tudi spal. Mogoče je, da me iz kolibe opazujejo, radi tega moram biti zelo previden. Na mestu pustim obe puški, odložim turban in plašč, ki bi me s svojo belo barvo izdal. Po tleh se splazim do ladijskega roba, dokler ne dospem na mesto, kjer je nekaka kurja lestev vodila do kolibe in krmila. Splazim se po njej na lahno, da me nikdo ne euje. Posreči se mi in plazim se dalje do krmila. Ah--skrivnostno šumenje mi je bilo sedaj jasno. Čoln, ki je pripeljal obe ženski, in kterega so pozneje privezali za sambuk, je bil tako nategnjen z vrvjo, da je segal skoro -do okna kolibe. Iz tega okna je nekdo pravkar vlekel na vrvi majhen, toda očividno težak zaboj; to je povzročevalo Šum, ki sem ga preje zacul. Spodaj v čolnu stoje trije moški, ki spravijo zaboj; vrv zgine zopet v oknu in prikaže se drugi zaboj. Stvar mi postane jasna. V čoln so nakladali denar vergi-bašija t. j. davke, ktere je on nabral in---nisem imel več časa dalje vohuniti. "Alargha, iz hijaniš — pozor, izdani smo!" zakliče nekdo z debelim glasom iz brega, iz kterega se je dal opazovati ladijski krov; istodobno podi strel in kroglja se za las od moje roke zarine v deske. Kmalu se posveti drugi strel, tretji; kroglje so kar frčale okoli moje glave, ktere nisem smel dalje izpostavljati nevarnosti. Videl sem še, da so vrv, ki je vezala čoln s sambukom, prerezali, nakar je čoln odplul. Skočim nazaj proti svojemu ležišču; v istem trenutku pa se odpro vrata kolibe in devet mož pade po meni. "Halef, sem!" zakličem na glas. Niti časa nisem imel, da pograbim za orožje. Trije me popadejo okoli pasa, da ne morem potegniti revolverja. Trije skočijo Halefu nasproti in trije grabijo po mojih pesteh, s kterimi sem napadalce odbijal. Zunaj na bregu so pokali streli, čule so se kletvine in klici na pomoč, vmes pa sem čul poveljevalne besede onega basa, ki sem ga takoj spoznal — bil je glas derviša. "Nemec je. Ne ubijte ga, ohranite ga pri življenju!" zakliče eden onih, ki so me držali. Skušam se oprostiti: zaman. Šest proti enemu! Tu poči strel iz revolverja, ne daleč od mene. "Na pomoč, sidi: rarsjen sem!:' zakliče Halef. Potegnem močno in odbijem napadalce nekaj korakov od sebe. "Omamite ga!" reče nekdo s spehanim glasom. Zopet se ovijejo okoli mene in nekdo mi priseli par udarcev na glavo s puškinim kopitom, da se zvrnem na tla. Šumelo mi je v ušesih kot na razburkanem morju. V sredi omedlevice čujem pokanje pušk in glasna povelja; nato začutim kot bi bil zvezan na rokah in nogah; konečno zgubim zavest. Ko se prebudim, začutim glodajočo bolečino v glavi in nekaj časa traja, predno se spomnim, kaj se je zgodilo. Okoli mene je bila popolna tema, toda čutil sem, da se nahajam na ladiji, ki je precej hitro vozila. Noge in roke sem imel zvezane tako tesno, da nisem mogel ganiti z nobenim člen- MARKO KOFAUV 249jSo. front St.,' 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom ▼ Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (VolU macht) in drugih v notarski posel spadaj očih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje pro dajem parobrodoc listke za v stari kraj za vse boljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam deaarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga 10-|akom toplo priporočamo. PRANK SAK8ER CO* Slovanska naselbina v Wayne Co., Missouri. Na prodaj je 100.000 akrov dobro urejenih farm in sveta, bogatega na rudi po zelo nizkih cenah in lahkih pogojih v bližini železnic in večjih mest z izvrst- stnim trgoviščem. , . , „. . .. , , . Svet je plodovit in Ugoden ta vsako rast. Zdravo podnebje, dobra voaa, mila zima in dogo poletje. Dovolj dela celo leto, dobre plače in r»e At raj-kov. Svet prodajamo od 20 akrov naprej. Naprej plačate, kolikor morete, ostanek kolikor in kadar zaslutite. Naša druiba vam nudi blagostanje ter daje čas za plačevanje; nilejer drugje ne dobite take ponudbe in priliko, da si oskrbite prijeten dom za vas in vašo družino, čas je seaaj, da sikupite kos zemlje in se naselite med vašimi rojaki. Naša druiba je največja v jugoshodnem Missouriju, zanesljiva in nikdar se ne boste kesali, da ste kupčevali ž njo. i Naselili smo že mnogo družin zadnjih pet let, vsi so zadovoljni in svobodni na svojih farmah; nekteri so našli na svojem svetu Železno rudo in svet je sedaj 5krat več vreden kot prei. Lepa prilika za vas. Za vse podrobnosti pišite v slovenskem jeziku na£ International Colonization Agency, ty Iičojo ne zastopniki« EOJAKE. HABOČAJTE O TKA VAJCEKBJtl 9JIJ5VJI1IM GLAS NARODA", HAJVEČJIUT Compagnie Generale MtMlpe (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUBUANt Poštni pamiki so:} *La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moč" *'La Savoie" „ „ „ ..................12,000 f> 25,000 „ "La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ „ "LaTouraine" , „ „ ..................1°»0,J0 »» 12-,J00 » •*La Bretagne"......... . f..................... 8,000 „ 9,000 „ »La Gasgogne"................................. 8,000 f, 9,000 „ „ Glavna Agencija: 19 STATECTREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parsiki odplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri doDOludne iz pristanišča št. North River, ob Morton St., H. Y< 11. juru 1M6. 18. jun. 1906. 25. jun. 1908. 2. julija 1906. 9. julija 1908. FR. SAKSER C0. 109 Greenwich St., NEW YORK. ...PODRUŽNICA... 6104 St. Glair Ave., N.E. CLEVELAND, 0. Oficijelno zastopništvo vsth parobrodnih družb. kom. Sicer vezi niso zajedale v meso, vendar se nisem mogel braniti podganam, ki so moje truplo kaj skrbno preiskovale. Precej easa mine, ne da bi se moj položaj kaj spremenil. Konečno začujem šum korakov, videti pa ne morem ničesar. Odvežejo n:i vezi in neki glas mi zapove: ii Vfctani in pojdi z nami!" Dvignem se. Iz moje "'sobe" me peljejo na krov. Spotoma preiSčem obleko in v svoje začudenje opazim, da mi razven revolverjev ui=o ničesar vzeli. — Ko stopim na krov, opazim, da se nahajam na barki s tremi jadri. Ta barka je zahtevala v tem razburkanem in skalnatem morju kapitana, ki je razumel svojo stvar in bi! istotako pogumen kut hladnokrven. Moštva je bilo trikrat več kot potrebno in v ospredju opar.im t<<;». ki pa je bil tako zametau s povoji in zaboji, da ?e ga iz dru^re ladije ni moglo opaziti. Vse moštvo je bilo oboroženo od glave do nog. V ozadju je .-edel mož v rudečih hlačah, zelenem t urbanu in modrem kaftanu. Njegov dolgi jopič je bil borate vezan z zlatom in za pasom se je bliSfalo več revolverjev. Takoj spoznam v njem derviša. Poleg njena stoji Arabec, kterega sem na krovu sambuk a. podrl na tla. Arabec me meri z maščevalnim pogledom, dervis pa neizrečeno zaničevalno. "Ali veš, kdo sem jaz?" me vpraša derviŠ. I 'Ne, vendar slutim." '1 Torej kdo sem1?" "Abu Seif." "Da. Poklekni pred mene, gjavr!" "Kaj si domišljaš! Ali ne stoji v kuranu zapisano, da se mora samo pred Alahom klečati?" "To ne velja za tebe, ker si nevernik. Za povem ti, da poklekneš in se ponižaš!" "Ne vem še, če zaslužiš tako east in če tudi bi vedel, bi te vse drugače počastil." "Gjavr, poklekni, sicer ti odsekam glavo!" Vstal je in zgrabil za krivo sabljo. Stopim Se korak bližje njega. II Glavo ? Ali si res Abn Seif ali si rabelj?" "Jaz sem Abu Seif in držim svojo besedo. Na kolena s teboj, sicer ti preko!jem glavo!" 1' Pazi na svojo bučo!7' "Gjavr!" "Korkadži!" "Kaj!" vzkipi derviš. "Korkadžija, figovca me imenuješ?'1 "Zakaj si napadel sambuk po noči? Zakaj si poslal svoje špijone preoblečene v ženske na barko? Zakaj se tu raztegnjes, ko vidiš za seboj množico oboroženih tovarišev? Da stojiš sam pred menoj, bi drugače govoril!" "Jaz sem Abu Seif, Oče sablje in deset mož kot si ti, ne zmore ničesar proti meni!" "Aferim — prav tako! Tako se govori, kdor se boji." "Boji? Ali imaš deset mož pri sebi? V tem trenutku bi ti pokazal, kdo >e boji!'' "Ne potrebujem desetih mož; zadostujem sam jaz." "Ali se hočeš z menoj boriti?" "Ah, saj ne bi dovolil!" "Zakaj ne?" "Ker se bojiš. Ti ubijaš z ustmi, ne pa s sabljo." Pričakoval sem. da ga s temi besedami ujezim, vendar sem se motil. Škripajoč s zobmi, vzanj svojemu tovarišu sabljo in jo ponudi meni. "Vzemi jo in brani se! Toda povem ti, če bi imel Aframovo ročnost in Keladovo moč, da boš pri tretjem udarcu mrtvo truplo." Vzamem sabljo. Položaj je bil dokaj čuden. 'Oče sablje' je moral biti izvrsten borilec, toda vedel sem, da je orijentalski borilec ravno tako slab kot strelec. Dasi se nisem še nikdar s kom meril s sabljo, vendar sem biL vesel temu "Očetu sablje" pokazati veljavo evropske izurjenosti. Cela posadka se je zbrala okoli naju in vsi so bili prepričani, da bodem pri tretjem udarcu mrtev. Udaril je tako hitro, divje in neredno na mene, da nisem imel časa se postaviti. Njegov udarec pariram in :?kušam mu priti do živega. Toda bil je precej izurjen borilec in se ni dal takoj ugnati v kozji rog. Tekom nadaljnje borbe se mi je posrečilo ga nekoliko raniti; to ga tako vzburi, da skoči korak nazaj in me od strani napade; jaz se ognem, v trenutku ga pa napadeni; zadenem v njegovo sabljo, in — orožje mu zleti iz roke Čez krov v vodo. Naokoli se začuje krik. Jaz pa stopim nazaj in povesim orožje. Derviš stoji pred menoj in strmi v mene. "Abu Seif, ti si zelo izurjen borilec!" Te besede ga vzdramijo; v moje začudenje pa ne opazim nikake poteze sovraštva v njegovem obrazu, temveč le izraz začudenja. "Človek, nevernik si, pa si vendar premagal Abu Seifa!" mi zakliče. "Stvar si mi zelo olajšal, ker ti se ne boriš junaško in premišljeno. Pri drugem udarcu sem te ranil in s tretjim sem ti vzel orožje; da, tretjega udarca niti izrabil nisem, medtem ko si ti grozil, da me ubiješ. Tu imaš sabljo; v tvoji roki sem." Ta — seveda drzen — pozi* na njegovo velikodušnost, je imel dober vspeh. Da, v moji oblasti si in moj jetnik; toda tvoja usoda leži v tvoji roki." "Kako?" "Če storiš, kar zahtevam, si kmalu prost." "Kaj moram storiti?" "Z menoj se boš boril!" "Da." "In me naučil, kako se pri vas sablja vihti." (Dalje prih.) Tukaj žive«"icn bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporo-, tam svojo moleriio gostilno, pod imenom ; "Narodni Hotel/na 709 Broad St., eden ; največjih hotelov v memti- i Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrst« whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. >>a razpolago imam čez 25 urejenih sob. za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropcjska kuhinji! Za obilen pose t se priporočam udani Božo Cjojsovlč, Johnston. Pa. Zastonj! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cigarete is pip« ali cifare, kakor pri nas. Po§ljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za vzorec in tudi našcenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, aa se prepričajo, da je najboljši in najcenej§t. Pišite takoj na: ADR1A TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, New York. ' m m »■ m l 1 v w m w NAZNANILO IN PBIPOBOČU/O. Eojakom t Black Diftmoad, in bližnjih mestih, kakor: dala, Benton, Mackay, Taylor im Bnumclaw, Wash., orisoročamo mate ga laatopnika: Mr. QBEGOK FOBENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Waah. Dotičnik j« pooblaščen pobirati ma. ročnino aa "Oiaa Naroda" in j« a nami v svezL F1ANX SAKSEB OO. EOJAKI, NABOOAJTE SB NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI r Nižje podoisana nriDoro-čam potojoCiiii S in Hrvatom svoj........ SALOON 107=109 Greenwich Street, oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe............. stanovanje in hrano proti nizki «eni. Postrežba solidna............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich St., New York. I - J dopolndne iz pristanišča •LA PROVENCE 7. maja lfW *LA LORRAINE 14. maja 1968 *LA SAVOIE 21- maja 1908 *LA PROVENCE 88. maja 1908 *LA LORRAINE 4- jun. 1988, *LA TOURAINE •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •T.A PROVENCE F&rnfka x zvezdo zaznamovani Imajo po dr a vijaka. Priporoča se Slovencem in Hrvatom O priliki potovanja v staro domovino, airako žele koga sem vzeti — v prodajo parobrodnih listkov pO najnižji ceni. Železniške listke za vse kraje ▼ Zjedinjenih državah in v Evropi. Pošilja najceneje in najhitreje denar v staro domovino, bodisi zasebnim strankam, posojilnicam ali v kterokoli svrho. Vsak slovenski potnik naj pazi, da pride na številko IOQ Greenwich Street, drugam ter naj se prej dobro prepriča, ako je na pra-predno se da pregovoriti, da komu vroča denar; v mnenju, da ima opraviti z nami. Telefon 246. Frank Petkovsek 220 Market Street, Waukegan, 111. priporoča rojakom svojj SALOON, ^ v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter g ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; V g si je z Mr. Frank Sakserjem v Xew Yorku. jf NARAVNA KALIFORNIJSKA VINA ( NA PRODAJ. Dobro Črno vino po 50 do 60 ct. I galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 da 70 ct. . galon s posodo vred. 1 Izvrstna tropavicn od $2.50 do $3 galon s posodo vred. I Man; nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je ko-| ličine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. na-i ročniki dopošl jejo denar, oziroma Money Order. f. Spoštovanjem vf Nik. Radovich, J/ 594 Vermont SL, San Francisco, CnL MWMMMMMWMWMMM zvezi Važno, Vezno. Važno. Važno. Ura za gospode (18 size) 20 let janičena 2 dvojnim pokrovom (field) z zlatom pre\ločena z 15 kameni................. $13.00 $15.00 /VI« W« Kozminski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, ilt z 17 kameni.................. Ravno take vrste ure za t?ospe bolj male (size 6) z farnem Uobase, rebra, jezike, šunke itd. Govorim v vseh slovanskih T*T" 09 gj obilni obiak. FJLtJPJf f t-O^I-J