Poštnina plačana v gotovini. Caiif g*.- l|p Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Utprava: Trst,’ulica S. Anas-tasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piaz-zutta 18-1. CENA: posamezna številka L 25 — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200 — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000 — Poštni čekovni račun: Trst štev. 11-7223. Leto XI. - Štev. 7 Trst - Gorica, 15. februarja 1957 Izhaja vsak petek Kdo jim verjame Nova sovjetska invazija mirovnih potegavščin sebno pa v naših nemirnih po: vojnih letih je tudi Sovjetska zveza že nekajkrat pokazala, da pozna to dejstvo in da se z njim zavestno okorišča. Kako so njeni voditelji potegnili pokojnega Roosevelta? Kaj niso vse obljub: Ijali, dokler niso vklenili v svoj obroč in stisnili v svojo pest cele vrste satelitskih držav? In ko se je v svetovnem javnem mne-. nju prebudila zavest nevarnosti, kako so jo znali uspavati s svojimi »mirovnimi ofenzivami«, za katere je značilno, da so jih sprožili vedno takrat, ko je kazalo, da bo zahodni svet utrdil svoja zavezništva, da bo povečal svojo moč, nikdar pa takrat, ko je bil zahodni svet razbit in iv spavan. Takrat so izkoriščali da: ni položaj in so rušili, ne pa gradili mir. Prvi povojni predih so ufcoristili za državne udara na Češkoslovaškem, Madžarskem, v Bolgariji itd. Ameriško zaupanje in popustljivost na Daljnem vzhodu sta imela za posledico komunizacijo Kitajske ‘in kore j; sko vojno. Neuvideynqsf kolonialnih sil nesrečo v Vietnamu. Obdobje »sožitja«, ki je sledilo ženevskemu sestanku treh velU (Nadaljevanje na 2. stran}) »Totalna vojna med komunizmom in kapitalizmom je neizogibna. Dar nes seveda še nismo dovolj močni, da bi lahko ntupadli. Naša ura pa bo prrišla v 20 ali 30 letih. Da lahko tudi zmagamo, so nam potrebni elementi presenečenja. Buržoazijo moramo uspavati. Zato bomo pričeli z najbolj hrupnim mirovnim gibanjem, ki je kdajkoli obstojalo. Postavljali bomo razburljive predloge in nenadoma popuščanja. Kapitalistične dežele bodo postale mehke in otročje prostodušne, dekadentne; z največjim veseljem bodo sodelovale pri lastnem uničenju. Novo priložnost za prijateljstvo z nami bodo sprejele z odprtimi rokami. Kakor hitro pa bo njihova čuječnost popustila, jih bomo s stisnjenimi pestmi pobili.« Tako je povedal Dimitrij Manuil-ski, najvišji komunistični poglavar sovjetske republike Ukrajine, 1. 193-1 v M-oskvi. Menda ga ni človeka, ki ne bi želel, da na svetu vlada mir, da se denar troši raje za zidanje stanovanjskih stavb in tovarn, ne pa za astronomsko drage vp1 jaške poskuse in nova orožja, da se ljudem raje daje kruh in ma; slo, ne pa topove in municijo. O tem ni nobenega dvoma in ne more biti nobene debate. Vem dar je na drugi strani prav tako gotovo, da bi bil norec in samo-morilec tisti, ki bi ostal neprir pravi jen in golorok, medtem ko bi si njegov bližnji brusil meč in natikal oklep prav z namenom, dp mu vzame njegovo svobodo, si prilasti njegov kruh in maslo, katerega ustvarjanju je v svoji lahkovernosti in zaupanju po-svefil vse svoje sile. Izpadlo bi, da bi dotičnik, ki je koval orožje. medtem ko je drugi kopičil produktivne in konzumne dobrine, končno imef vse: po mili volji bi ukazoval in delil svojo pra-viffi, naslonjen na svojo oboro* ženo premoč bi brez nevarnosti izvrševal vsako nasilje, pripadlo bi mu tudi vse bogastvo, ki ga je drugi ustvaril, a ni poskrbel, da bi ga zavaroval. Tako stoje stvari, odkar se naš $vet vrti okoli sonca, in tako bo: do ostale, vse dokler bodo člo--veška bitja lezla po njegovi skorji. Mir je možen samo takrat, ko je vsestransko zavarovan in ne bo njegova kršitev prepuščena prosti volji nasilnikov, o razorožitvi se lahko govori, samo če je vsestranska in ni nikjer stremljenj, ki bi skušala razširiti eno ali drugo oblast, eno ali drugo idejo po vsem svetu. In ker je drugo težje dosegljivo kot prvo, so nam že naši prapradedje za-, pustili vodilo: »če hočeš mir,pii-pravljaj se na vojno« — vsa[*ai. ko, kot tvoj sosed in morebitni tekmec — bi še pristavili njihovi kasnejši potomci. Kdor ni ravnal iako je še vedno plačal svojo naivnost z grenkim razočaranjem, po katerem ni pomagalo nobeno kesanje. Pri vsem tem pa drži, da je že: lia po mirnem in srečnem živi je: nju tako globoko zakoreninjena v človeku, da rada potisne v o* zadje vse tisto, kar narekuje tre--zen in včasih tudi težka breme: na narekujoč premislek. Zato so se vsi zavojevalci, od najstarej-Ših časov pa do danes, vedno po: služevali tako imenovane tehnu ke »uspavanja«. Nasprotnika so zazibali v sanje o večni pravici miru; pripravili so ga do tega, da je, omamljen, pozabil na oprez: nost in potem so z lahkoto dose: gli svoj namen in ugrabili svoj plen. Igra se je že tolikokrat po--novila, da bi jo vsi lahko znah na pamet. Toda kaj hočemo, ko pa žive na svetu vsakih nekaj desetletij nova poiolenja in se večina ljudi uči šele na lastnih, ne pa na tujih izkušnjah! vse od svojegs ppstoja, pp: NENNI POTISNJEN V SLEPO UUCP Kongres Italijanske socialistične stranke se je izrekel za nadaljevanje frontaške politike Na kongresu Italijanske socialistične stranke v Benetkah se je izgodilo nekaj, kar so na splošno vsi pričakovali, im. nekaj, kar je, vsaj večino, precej presenetilo. Sprejeta je bila enotna politična resolucija, ki načelno odobrava' zamisel socialističnega zedinjevanja, pa čeprav na drugi strani ne daje potrebnih jamstev, niti ne prinaša. .zaželenih .razjasnitev. O-snovno Nennijevo stališče: je bilo torej sprejeto. Vkljub temu pa je Nenni s svojo skupino ostal v manjšini. V novem strankinem osrednjem odboru je namreč samo ena tretjina pristašev njegove struje, medtem ko pripadata ostali dve tretjini skupinam, ki so .za nadaljevanje dosedanje ljudskofrontaške politike sodelovanja in skupnega nastopa s komunisti. Nad modernimi socialno-demokratični-mi strujami so torej, vsaj pri volitvah glavnega strankinega osrednjega odbora, izrazito nadvladale težnje delavske solidarnosti za vsako, ceno, pa čeprav z zaveznikom, kakršen je Komunistična stranka, ki je še povsod, kjer je prišla na- o-bast, spravila socialiste v koš, češ »črnec je opravil svoje delo, .zdaj lahko gre«. Socialni demokrati s Saragatom in Mafteot-tijem na čelu so se pa- hoteli zavarovati prav proti temu, da bi se v primeru socialistične združitve nehote znašli v vlogi takšnega črnca. Zato moramo pričakovati, da bo po beneškem kongresu Italijanske socialistične stranke delo na socialističnem zedinjevanju v Italiji zastalo. To se ne too zgodilo po krivdi social nih demokiptov, pač pa pp krivdi Jiaji janske socialistične stranke, ki se na*svojem odločilnem zborovanju ni, znaila dvigniti nad obrabljene in preživele formule preteklosti. Po pretežnem odobravanju, ki ga je bil Nenni deležen prve dni kongresa, so se preteklo soboto pokazale prve resne težave, ki so dale slutiti, da se je strankin tajnik znašel v pravi -zagati. Volilna komisija, ki je morala določiti kandidate za strankin osrednji odbor, se nikakor ni mogla, zediniti, katerih 120 imen naj da na listo iz seznama,, ki je obsegal okrog 300 imen. Seja je trajala vso noč in .se je nadaljevala še v nedeljo. Nesoglasja so se pojavila tudi v političnem odboru, ki je proučeval Nennijev osnutek politične resolucije. Kakor že rečeno, je glede resolucije v glavnem obveljalo Nennijevo stališče, o potrebi socialističnega zedinjenja. Toda resolucija se obenem izreka za nadaljevanje razrednega boja, ker smatra, da temeljijo »odnašaji med socialisti in komunisti na naravni osnovi razredne vzajemnosti«. Čeprav naj bi to bilo brez dosedanjih pogodb o enotnem nastopanju ali medsebojnem posvetovanju, je vendar s tem, jasno rečeno, da, bo Italijanska socialistična stranka še v .naprej sodelovala s komunisti. iS takšno resolucijo so zadovoljni komunisti, medtem ko so z njo .zelo otežko-čena pogajanja s socialnimi demokrati, ki sp zahtevali prelom s komunisti. Takoj potem, ko je bila odobrena, resolucija, so začele volitve v osr.ednj-i strankin odbor. Ta šteje gl člgnpv, jned-tem ko te bilo sporazumno določenih kan djdatov 120. Tako sp delegat} jtpeli mož-nost izbire. In tu je prišlo do ‘preseneča-nig. Nennijeva struja je ostala1 v izraziti manjšini. Dobila je 27 odbornikov, medtem ko so jih morandijevci dobili 30, pristaši struje poslanca Bassa 15, struje poslanca Pertinija pa, 9. Preferenčnih glasov je dobil največ poslanec Foč in šele Požiptieo zahodnega sodelonania Eisenhower je povabil |Wac Miflana in Mplleia na dpiavniike [razgovore •Predsednik Eisenhower se too 28. fe- se je sicer vedelo, da jno-ra prej ali slej da so .raizgovori ločeni, iz česar nekaft lin.nn C o c I n I c fvorinnelrl w» vv.: : n 1 V, n b: * 1 1 — z n 1_ .. n Tr.. — n.. — — n C A -» n ^ 1__ „ •Predsednik Eisenhower se too 28. februarja- sestal s francoskim ministrskim predsednikom Molle lom. od 21. do 24. marca pa z britanskim ministrskim predsednikom Mac Millanom. Tako so v ponedeljek sporočili v Thomasvilleu, kjer je predsednik Eisenhower ne oddihu. Napovedana sestanka dokazujeta, da je v glavnem že poravnano nesoglasje, do katerega je prišlo med Združenimi državami na eni ter Francijo in Veliko Britanijo na drugi strani, ko sta ti dve velesili skušali na svojo roko .urediti vprašanje 'Sueškega prekopa. Od obnovitve medsebojnega zaupanja in iskrenega sodelova r,;a med tremi zahodnimi velesilami pr: cak-uje demokratični svet lahko samo po zitivne rezultate, saj so s tem razpršen dvomi in bojazni, da bi se sovražniki svo bode lahko okoristili z neslogo v zahodnem taboru. S posebnim 'zadovoljstvom so sprejel' vest o bližnjem sestanku Mac Millana z Eisenhow-erjem v Veliki Britaniji. Po u-miku Edena, ki je bil, vsaj v ameriških očeh, glavni pobudnik pohoda na Suez, se je sicer vedelo, da- paora prej ali slej priti do takšnega sestanka. Vendar se je pričakovalo, da 'bo britanski ministrski predsednik moral iti v Washington. Zato je Britance prijetno preše,netio, ko so zvedeli, da je Eisenhower predlagal, naj bo sestanek na Bermudih, torej na britanskih tleh. 'S tem je očitno pokazal, da hoče razpravljati z Mac Millanom kot s poglavarjem vlade posebno upoštevane sile in da dela razliko med njim in običajnimi romarji, ki prihajajo v Washing-ton- z eno ali drugo prošnjo. Mac Millan ne too odšel torej na Bermude na- več ali manj običajni diplomatski izlet, temveč gre pri. tem za obnovitev .tistega značilnega britansko - ameriškega sodelovanja, kakršnega sta med drugo svetovno vojno izvajala Roosevelt in Churchill, dva največja moža v moderni .zgodovini obeh an glosaških velesil. Da bo volja- Združenih držav za poravnavo vseh nesoglasij, v zahodnem taboru še bolj oči-tna, je Eisenhovver povabil na obisk tudi francoskega- ministrskega predsednika Molle-ta. Značilno pa je. Reakcija na Madžarskem Nagy-a bodo verjetno postavili pred jjudsko sodišče Po dogodkih na Madžarskem in Poljskem totalitaristične komuniste, ki se u-pirajo naprednim delavskim težnjam po izboljšanju gmotnega položaja in -po večji svobodi, svet lahko z vso upravičenostjo označuje .za resnično reakcijo. Prišli smo -torej do zgodovinske prelomnice, ko je ta oznska za starokopitne, napredku nasprotne sile začela veljati tudi za komaj dovčerajšnje revolucionarje. Se posebej pa ie ta naziv -za- komuniste upravičen, če pomislimo na povračilne ukrepe, s katerimi se znašajo povsod tam, kjer morejo, nad svojimi nasprotniki. Kaj je pa drugega kot reakcija, če Kadarjeva vlada proglaša za nične vse izpremembe in izboljšanja, ki si jih je madžarsko ljudstvo priborilo v kratkih dneh svoje svobode, oziroma v prvih dneh •še negotovega Kadarjevega povratka na oblast. Ali ne .zasluži naziva .»teror reakcije« brezobziren lov na nasprotnike, ki ga organizira ista Kadarjeva vlada ob podpori Sovjetov, 17. uporabo oživljene in tako osovražene politične policije? Ljudje romajo množično v zapore, padajo smrtne obsodbe, razpuščeni so delavski sveti, vse mora molčati. Ali ni to teror, teror reakcije, pa čeprav tokrat rdeče reakcije, ki se boji novega? Marca bo završalo? Vkljub vsem grožnjam in nevarnostim pa se madžarski rodoljubi ne dajo upogniti, njihov duh in volja še nista zlomljena. Tako so zadnje dni preteklega tedna po madžarski prestolnici zopet širili letake, v katerih .sporočajo, da 'bodo v marcu obnovili oborožen upor po vsej drža- vi. Po zidovih se. je -začel pojavljati .znak .»MUK«, kratica za madžarske besede »Marca se bo ponovilo«. Listke iz istimi črkami dobivajo po pošti na dom prebivalci madžarskega glavnega mesta. Kadarjeva vlada seveda izjavlja, da ne bo dovolila, da bi kratica »MUK« postala -kaj več kot zgolj navadni besedni zlog. Na tajne letake je odgovorila s proglasom, ki je ena sama neprikrita grožnja. V razna industrijska središča, tako v rudarsko področje Salgotarjana, je vlada poslala na sto in sto aktivistov, ki naj na terenu pobijajo dejanos-t in vpliv rodoljubov. Toda Kadarjeva vlada, se ne omejuje samo na protipropagando in na orožje. Oboje skuša podkrepiti z otipljivimi dejanji. Da si zagotovi .zvestobo policijskih oddelkov, ki so njena edina podpora, je močno povišala plače policijskih funkcionarjev. Ti dobivajo .zdaj na mesec po 12-15 'tisoč forintov, medtem ko znaša povprečna delavska plača samo okrogl.400 forintov na mesec. Istočasno je vlada uvedla strogo preiskavo o zadržanju državnih u-radnikov med revolucijo. Uradnike, ki so na- katerikoli -način sodelovali pri. vsta ji, bodo postavili pred sodišče in jih odpustili iz službe. Komunistični obmejni stražniki prejemajo po 2000 forintov mesečne plače, nekomunistični graničarji pa samo po 350 forintov. Za- vsakega ujetega ali ubitega ubežnika prejemajo graničarji po 200 in več forintov nagrade. Tudi te nagrade so za člane nove KP -dvakrat do petkrat večje kot za ostalo gmajno. (Nadaljevanje na. 3. strani) da so -razgovori ločeni, iz česar nekateri sklepajo, da ie pokopano sodelovanje »treh velikih«, ki je trajakr vso povojno dobo. Združene države, ki ie dolgo dejansko vodijo pravi politični dvogovor s Sovjetsko zvezo, priila-gujejo torej temu dejstvu tudi zunanjo formo svojih diplomatskih stikov. Za nobenega od teh dveh državniških razgovorov ne predvidevajo, da bi imela točen delovni spored. Razpravljali pa bodo prav gotovo o nemškem vprašanju, Srednjem vzhodu, -svetovnem položaju na splošno in o problemih obrambe, s posebnim ozirom ne naloge Atlantske zveze. Izrael vztraja pri svojem Glavni tajnik Združenih narodov je pretekli ponedeljek predložil glavni skupščini ZN svoje- poročilo o položaju -na Srednjem vzhodu. V njem je prosil, naj mu skupščina da nova navodila, kajti glavnemu tajniku ni uspelo, da tol pripra vil.Izrael do 'tega, da umakne svoje čet" iz Ga.ze in s področja ob Aka-bskem zah' vu. Hammarskjoeld pravi, da izraelska vlada .zahteva, da mora Egipt najprej odpraviti vojno stanje z Izraelom, po drugi strani pa z .zasedbo teh krajev same ne kaže, da bi ga hotela povsem ukiniti. S tem je Hammarskjoeld seveda povedal samo del resnice. Zidovsko- .zunanje ministrstvo je res objavilo dolgo izjavo, v kateri je ponovno poudarilo, da je treba Egi.pt prisiliti k spoštovanju mednarodnih -pogodb in da se -bodo izraelske čete umaknile iz Gaze in s področja, ob A-kabskem zalivu šele, ko bo dal Egipt zadostne jamstva, da ne bo več onemogočal izraelske plovbe po Akabskem .zalivu in da- ne bo iz Gaze več pošiljal teroriste na izraelska -tla. Glasnik izraelske vlade je nadalje izjavil, da bi bil umik izraelskih -čet hitro izvedljiv, če bi ameriške sile odstranile nevarnost ponovne zapore Akabskega .zaliva. To pa velja samo za področje ob .zalivu, medtem ko Izrael ne namerava zapustiti Gaze, katera drži- kot poroštvo za ureditev svojega razmerja z Egiptom. V ostalem sploh smatra, da Ga" za pripada -Izraelu, ne pa Egiptu. Tako je videti, da- vztraja, vsak pri svojem in se ne more reči, da bi -bila vsa krivda -za zagato, v katero je zašlo urejevanje izraelsko-egiptovskega spora samo na izraelski strani. Morebitni izhod iz slepe ulice bi morda predstavljal ameriški načrt, katerega je -Dulles sporočil izraelskemu veleposlaniku. Gre za začasno rešitev, pri- kateri bi (Združene države zagotovile Izraelu svojo podporo za zagotovitev svobodne plovbe v Akabskem zalivu ter ibi istočasno pozvale Združene narode, naj, pošljejo na področje Gaze svoje čete, s čemer naj bi bilo preprečeno, da bi to področje prišlo zopet v egiptovske roke. Verjetne se bo pa Izrael upiral tudi tej rešitvi; ali bo vsaj zahteval njeno dopolnitev, kajti po tolikih letih nesrečnega provizorija. tekom katerega ni i-nkdar bilo miru na državnih mejah, si izraelska vlada želj trajno, ne pa novo »začasno« rešitev. za njim Nenni. Komunisti' so bili seveda tega izida veseli še bolj kot resolucije. V nastalem položaju je trajalo dva dni, da je novi osrednji odbor lahko sestavil novo državno vodstvo Italijanske socialistične stranke. -Nenni je postavil določene pogoje, -ki pa- niso bili v celoti sprejeti. Videti je bilo že, da- zna- celo izgubiti položaj .generalnega tajnika. Končno pa je tudi v tem vprašanju sledil kompromis. .Pertini se je odpovedal svoji kandidaturi in Nenni je ostal -generalni tajnik. Toda poleg Nennija so v -tajništvu -še poslanci Mazzal.i, De Martino, Veechietli (doslej ravnatelj strankinega' glasila »A-vanfi«) in Basso. V novem vodstvu- je Nennijeva skupina dobila sorazmerno najmočnejše zastopstvo, nima pa večine, ker ii pripada samo devet od skupnih 2-1 členov. Tako je Nenni pos-tal nekakšen jetnik glavnega- odbora svoje stranke. Predvidevanje, da too beneški kongres dal Italijanski socialistični stranki novo vodstvo, ki -bo Nennija pri nje-govem delu- in' stremljenjih podpiralo, ne pa- oviralo, se torej ni -uresničilo. Samo bodočnost bo pokazala-, ali too Nenni .nastale okoliščine ob vladal ali pa- jim too dokončno podlegel. Adenauer in Moskva Kancler Adenauer je -bil že enkrat v Moskvi. V zameno za medsebojno izmenjavo diplomatskih zastopnikov in -povečanje -trgovine med 'Sovjetsko zvezo in Zahodno Nemčijo je takrat dosegel, da so Sovjeti pristali na izpustitev nemških vojnih ujetnikov, ki so jih še držali v svojih rokah. jZato je pretekli teden, vzbudila razumljivo zanimanje vest, da je maršal B-ulga-nin poslal kanclerju Adenauerju poslanico, ki obravnava prav ti dve vprašanji, pri čemer se pa zadrž-uje posebno na razorožitvi. Bulganin pravit da so na delu sile, ki -bi rade potisnile Nemčijo na pot vojnih pustolovščin in opozarja Adenauerja, naj dobro premisli, predno se odloči za oborožitev, ki »samo kompiici-ra zunanjepolitični položaj Nemčije«. (Sovjetska zveza pa želi prijateljstvo z Nemčijo, kajtiod tefifi je odvisen »mir V Evropi«. •Z nemško oborožitvijo, podporo, ki bi jr s tem dobilo atlantsko zavezništvo, ifl s tesnejšim.gospodarskim sodelovanjem bi namreč bila Zah. Evropa okrepljena, -to pa ne more- iti v račun Sov j. zvezi, ki hi rada videlo, da ostane Evropa oslabljena, Nemčija pa čim manj oborožena in nevtralna. Zato namiguje, da bi Nemčija s svojo nameravano opredelitvijo in vztrajanjem pri dosedanji zunanji politiki samo otežkočila izvedbo že predvidenih sporazumov s Sovjetsko zvezo, posebno pa bi onemogočila svojo ponovno združitev. Zato predlaga, da bi morali poživiti sovjetsko-nemške stike, in Bulganin obljublja-, »da bo sovjetska vlada pazljivo in rada proučila probleme«, ki bi. jih kancler Adenauer načel. Socialnodemokratski prvak Erler je z zadovoljstvom pozdravil -Bulganinovo poslanico, ki zagovarja pritolžno enake poglede kot jih ima nemška socialnodemokratska stranka. Po njegovem se odpira-j > nove možnosti za neposredne razgovore med .Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Vendar pa je opozoril, da se Nemčija -tudi v tem primeru ne sme odpovedati .zahodni solidarnosti, ker -bi v tem primeru ostala osamljena pred ogromno, premočjo 'Sovjetske zveze. Tudi voditelj zahodnonemških socialnih demokratov, Ollenhauer, meni, da bi Nemčija- lahko -sprejela samo takšno novo ureditev sistema evropske varnosti, za katerega bi jamčile Združene države in Sovjetska; zveza. Ko si že nemški socialdemokrati ne želijo enostranske -ureditve nemško - sovjetskih vprašanj, je toliko -bolj razumljivo, da si tega- -ne želi niti Adenauer. Zato predvidevajo, da too Adenaijer vztrajal na svoji dosedanji poti, posebno še, .ko je komaj pretekli teden j-zjavil, da bo Moskva verjetno že v kratkem prisiljena spremeniti svojo zunanjo politiko, k čemur naj bi jo prisilili dogodki na Madžarskem in 'Poljskem, gospodarske težave ter naraščajoča moč in edinost svobodoljubnega- sveta. Vkljub temu pa opazovalci ne izključujejo možnosti, da bi se Adenauer ne podal še enkrat v Moskvo, posebno še, ker bi mu kazalo, da s tem kp-j pridobi, pa naj Jop to za Nemčijo ali pa za svojo volilno propagando. Teror tudi v Egiptu? Pretekli petek je glavni egiptovski državni pravdnik že napovedal, da -bo zahteval smrtno kazen za 20 oseb, ki so jih obtožili vohunstva s. prid Velike Britanije. Na sodni razpravi, ki je začela včeraj, je med obtoženci 8 Angležev, 1 Jugoslo*-va-n in 11 Egipčanov. Štirje Angleži so zapustili deželo, preden se je policija odločila za aretacijo. •Jugoslovan je bivši polkovnik Gligorijevič. Istočasno so poročali, da je začela gladovno stavko predsednica emancipacijskega gibanja »Hčere N-ilff, Dora Shafik, Strani 2, DEMOKRACIJA Leto XI. - SteV; 3 ' V E T I z • - Zadnje čase se tako v Vidmu, kakor v Trstu in Gorici zelo živahno razpravlja o uvedbi deželne avtonomije. Bolj nagli so Videmčani, ki so -že sestavili osnutek deželnega sitatuta: in ga izročili sv-o-jitm parlamentarcem, da ga predloži.o v poslanski zbornici in senatu. Tržačani so, v okviru provincialnega . sveta, sestavili posebno komisijo, ki.naj se z vprašanjem bavi in sestavi načrt statuta. Tretjj po vrsti prihajajo Goričani, ki zadevo še študirajo in si o nekaterih točkah še niso na jasnem. Najibolj živahni so demokrščani vseh treh provinc, -ki se skušajo zediniti na dogovorjenem Statutu in si zagotoviti -popolno upravo dežele. Niso si pa edini gle^ de sedeža dežele. Videmčani zahtevajo, da je sedež v Vidmu, Tržačani in Goričani stoje pa na stališču, da gre največji ugled Trstu, ki da mora dobiti tudi sedež dežele. Druga točka spora zadeva zastopstvo treh provinc v deželnem svetu in njega izvolitev. Videmčani predlagajo, naj se izvoli po enega svetovalca na- vsakih 25 tisoč prebivalcev, ker bi na ta način dobili oni absolutno in relativno večino svetovalcev in bi deželo upravljali tako Tekoč sami. Tržačani in Goričani se v tem oziru niso še jasno izrazili. Tretje vprašanje zadeva finance nove dežele. Videmčani zahtevajo, po vzoru avtonomije, ki velja v Poadižju, devet desetin vsega določenega davka in taks, ki jih prebivalstvo vse dežele plačuje. Tržačani in -Goričani se v tem vprašanju niso še dokončno izrekli. Ta teden pa je bila imenovana skupna komisija^ ki naj vprašanje deželnih financ prouči in stavi predloge. K vprašanjam smo dolžni spregovoriti nekaj besed. Vsakdo ljubi svoj kraj in ga seveda želi za sedež dežele. Ce pa gledamo stvari globlje in upoštevamo razne činitelje gospodarskega, industrijskega, populacijskega in geofizičnega značaja, potem moramo takoj izključiti Gorico kot sedež dežele, čeravno hi srce utripalo za to mesto. Ostaneta Videm in Trst. Trst ima res svojo velikansko tradicijo gospodarskega in tudi industrijskega mesta, saj je bil glavnrf, če ne skoro edina luka- velike a-vstro-ogrske monarhije in je služila zaledju, ki je segalo od visokega Balkana -de vse Srednje -Evrope in gori do Češke iu Poljske. Toda Trst je pretežni del tega obširnega- zaledja- izgubil že po -prvi -svetovni vojni. -Po drugi vojni pa je s pojavom komunističnih režimov in zaradi mirovne pogodbe izgubil še kaj več in celo svojo bližnjo okolico, slovenski Kras. Trst se danes bori s konkurenčnim me Kdo jim verjame? (•Nadaljevanje • 1. strani) kih, so pa izkoristili za prodor v Srednji in Bližnji vzhod, kjer se ie nesreča ustavila na samem ro-"bu tretje svetovne vojne. V vseh takih trenutkih je za■-hodni svet nekako »prišel k se-' bi«. Kazal je voljo, da hoče v bodoče preprečiti, da se kaj takega ne ponovi več. Tudi sedaj, po* tem ko je brezmočen in ne da bi bil njegov glas upoštevan, je mor ral gledati madžarsko tragedijo, ko se je znašel v zagati na Sredr njem vzhodu, od koder dobiva večino tako potrebnega in dra-gocenega petroleja, in na Bliž: njem vzhodu, preko katerega vo* dijo zanj življenjsko važne por morske poti. In zopet vidimo, da se Sovjetska zveza vrača k stari taktiki: sunkom in vdorom, ka> tere je sprožila, sledi nova mirovna ofenziva. Bulganin je pisal Adenauerju, veleposlanikom treh zahodnih velesil so v Kremlju izročili diplomatske note, sovjetr s ki zunanji minister Šepilov je v Vrhovnem sovjetu z velikim gor vorom pozval k miroljubnosti, slogi, sodelovanju; napadal je or boroževanje, čeprav je sam de* jal, da bo Sovjetska zveza spremljala dogajanja » s puško v rokah« in »ne samo s puško, temveč tudi z najmodernejšim or rož jem, ki ga neprestano izpo* poln ju je«. Šepilov zopet zahteva od Zahoda, da mu verjame, naj se zanese na »koeksistenco«, na »nevmešavanje v notranje zadeve« in na vse druge lepe fraze, ki so bile že stokrat proglašene v prav isti dvorani sovjetskega parlamenta in so jih isti sovjetr ski politiki že prav tolikokrat pogazili, čim in kjer je to zanje bilo ugodno. Kdo naj jim torej še verjame? stom Reko, ki mu od ‘leta do leta- jemlje delo in prestiž velike luke! Industrializacija Zavelj ne izgieda ko* posrečena' zamisel, in Izseljevanje Tržačanov v Avstralijo tudi ne'govori v prilog Trsta. " Gorica in Trst predstavljata- pač dva-ideala Italijanskega' naroda ali vsaj določenih plasti tega naroda. V oštalem pa sta- in ostaneta- dve mesti, ki ne nudita dobrih isgledov za bodoče, podvige in velik razvoj. - Mesti ležita -tudi preveč na me-j,i, v nekako preozkem pasu- ža širok razmah in razvoj. 'Na strehah pač ne -bomo dvigali tvornic! ... Za Videm, kot sedež dežele, na žal, govori vse: gospodarski in industrijski razvoj, lega in obljudenost province. Obseg videmske province, pa tudi vse možnosti; širokega razpleta njenega gospoda-rstvef in industrije. ‘Ni izključeno -niti- to, da ne predstavlja Videm resnejše- in ugodnejše zveze s Srednjo Evropo, kajti dolina Nadiže bo zaradi te zveze lahko igrala- še važno vlogo! Kar pa zadeva vprašanje zastopstva v deželnem svetu menimo, da bi se ne sme-, -lo voliti v vsaki provinci z istim proporcem; naj bi se raje določilo toliko svetovalcev za to, toliko za drugo, toliko za tretjo provinco. Recimo 30 svetovalcev naj voli videmska provinca in po 15 za vsako od ostalih dveh, to je Trst in Gorica. Vprašanje deželnih finančnih virov pa naj bi rešiii'po xvzoru- statuta, ki--velja -y; Poadiij-u,.. kjer je predpisano, koliko odstotkov raznih -davkov in taks, ki .jih. -prebivalci dežele plačujejo, . -prej-me dežela soma. j V ostalem pa na-glašamo pravico SI<> vencev, da jih defefhi-staiut iipošteva ih ščiti! . -,-iri k ; ,. S. Obsodbe v Novi Gorici Pretekli teden se:je vršila v Novi. Gorici v Sloveniji kazenska razprava proti--italijanskemu-državljanu- Francu -Vidiču. Bival je v Gorici v Italiji .in je kotl-beg-u-nec iz Ročinja- optiral za italijansko dr-žavljn-nstvo.t. Jugoslovani so ga- zalotili -na njihovem ozemlju- ter ga jp-vadili sodišču zaradi- vohunstva v korist Italije, pa tudi zaradi tihotapstva mamil- Tudi v Italija je prijavljen sodišču zaradi tihotapstva. Onstran meie- na Kanalskem* je V osebi lastnega-polbrata Ivana Vidiča imel svojega zaupnik« in sotrudni-ka v zadevi vohunstva-. Franca Vidiča so obsodili na 5 let in osem mesecev, -Ivana pa na 2 leti težkega zapora. Samo zaredi tihotapstva mamil so na istem procesu poleg omenjenih dveh obsodili še Milana -Kovačiča iz Ljubljane!, Stefana Mavriča iz Avč, Jožeta Ka-menščka iz Maribora, Jurije Dimova iz Borovega in ‘Dominika Prosena iz Ljubljane, vsakega- na 3 mesece zapora. Mala občina -Belfdore v Piemontu, ki šteje 50 družinskih poglavarjev ih BOO er .setov*Je -bila ha- tetri, da jo-razpustijo in-prikljuČijb kaki večji občini. -Občinarji' se namreč bavijo samo s poljedelstvom,- * kr- pa ne donnša bogatih pridelkov. Pro-o račun za tekoče leto 195z. -znaša štiri* milijone-lir. - - to - .- - - - Spričo tega težkega 'položaja'so se Občinarji ih 'hjih občinski svet zedinili r.S tem, da sklenejo razpust svoje,občine 'in zahtevajo priključitev k nnjbiižji večji-sosedni občini. Toda, ko so- .svojo odločitev še enkrat temeljito dobro prčtrešli in pfpučili -položaji navadne »frakcije«, v katerega bi padli, ko bi' svoji?' samostojnost' zavrgli, so se prev tega položaja in izgube samostojnosti tako hudo zbalij da so-s vo jo bdlpč rte v pre ki ical i in prost ovol jno sklenili, da si sami svoje občinske finance popravijo s tem, da bodo plačevali še dvakrat višji' družinski, zemljiški in hišr.!' davek kot do sedaj. Prav zato -pam ta- vzgled jasno priča, do ne velja kar brez premisleka slediti pi igovarjanjem in slepo podpisovati -razne Izjave, pač pa, da ‘je treba vsako stvar temeljito preučiti. ”i' Ta pametna odločitev prebivalcev na-le občine Belfiore v Piemontu naj velja 33 vzgled tistim -našim dra-gim Steverjan-cem in Jazbincem, ki jih tudi plašijo občinski računi in občutna davčna bremena spričo tolikih potreb v obeh vaseh. Svojo samostojno občino je treba- lju- Partijska politika nad vse „Matajur“ brani slovenske šole, usaja pa se nad „nekaternike“ »»Matajur«, glasilo beneških Slovencev, Udine 1.-15. februarja 1957, je prinesel članek -»Skupen nastop«, v katerem se silno veseli nad dejstvom, da so se mnoge slovenske organizacije iz Trsta in Gorice, katerim so se pridružili tudi zastopniki beneških 'Slovencev, -zedinile, da pošljejo, kakor so res poslale, na pristojno mesto v Rim skupno zahtevo, da se- znani krivični zakonski osnutek glede -ureditve -slovenskih šol v Trstu in na Goriškem popravi. ........ - V omenjenem'. Matajurjevem članku pa beremo tudi sledeče: »Ker so nekatere slovenske skupine že na svojo roko poslale v Rim svoje pripombe o. šolskem zakonskem osnutku-, so nekateri krogi zadovoljno ugotavljali, da glede tega za Slovence v Italiji tako važnega, vprašanja niti posamezne skupine niso složne. Po pokrajinah jih ločimo mi — tako so številčili — potem se -bodo .pa še sami med .sa-bc prepirali, kako rešiti šolsko zadevo. ■Res so nekatern-i-ki že večkrat skušali iz skupne nesreče kovati osebni prestiž, da b'. se potem bahali, glejte nas, rešitelje milega naroda! Kot tisti gasi-lci v Žabji vasi, ki niso pustili sosedom gasiti, češ, kaj pa -bo z našo novo brizgalko, če bodo drugi vse prej ugasili. Na -take ozke možgane nekaterih so tudi računali tisti, ki so skrpucali take šolske pravice.« Ta neumni napad velja Slovenski demokratski -zvezi iz Gorice in iz Trsta ter Slovenski katoliški skupnosti iz Trsta, ki sc nenehno in nesebično borijo pa pravično -uzakonitev slovenskih šol v Italiji. Te organizacije niso nikoli- spale in ni- koli.čakale navodil od .kake komunistične partije, ampak so storile vse, da so protesti- in zahteve prišle pravočasno in na pravo mesto v Rim. -Zahteva, da se vladni zakonski osnutek popravi, katero so podpisale tržaške, goriške in tudi beneške organizacije, pa ji: v glavnem' bila posneta iz prejšnjih vlog gori imenovanih naših demokratičnih organizacij (-SDZ in SKS). Toliko na znanje nepremišljenemu piscu uvodnika v “i>Matajurju«, ki ga prav gotovo-ni napisa^ nobeden od -tolikih beneških bratcev, kj sede v uredništvu »Matajurja«. Toliko slovenščine namreč oni ne zmorejo! .... V ostalem pa bodi »tovarišem komunistom« okoli »Me-taj-urja« povedano, da če ne bi -bilo tistih -»nekaternikov«, na katere se »Matajur« jezi, da nastopajo za-slovenske šole, bi bile slovenske šole že zdavnaj -zaprte. In da, če bi tistih »neka-ternlkov«, ki se stalno borijo -tudi za slovenske šole v Benečiji, ne -bilo, bi »tovariši« okoli »Matajurja« ne imeli -kam staviti podpisov, reci in piši samo podpisov na skupno vlogo-, ker se v Benečiji- niti za svoje lastne otroke ne -upajo zahtevati slovenskih šol in slovenskega pouka-! Zaenkrat le toliko napihnjeni žabici v »Matajurju«! ... ODLIKOVANJE V četrtek 7. t. m. se je vršilo v Gorici odlikovanje zaslužnih mož na delu. Med drugimi je bil odlikovan tudi g. Karlo Srebernič, -rojak iz Medane v Brdih, se- NOVICE IZ SLOVENIJE REKA, NEVAREN TRŽAŠKI TEKMEC Pomorski promet skozi reško luko se vedno veča, tako da je lani dosegel 3 milijone 800 tisoč ton. Razvidno je, da se reški promet bliža tržaškemu, ki je lani dosegel nad 4 milijone ton. V reški luki ( odpade 1,5 milijona- ton -tovora na žitarice. Brez prometa za -nafto in petrolejskimi proizvodi -znaša promet v pristanišču 2,936.000 ton. Sueška -kriza je prizadela tako Trst kakor Reko. Predvidevajo, da se bo promet skozi R ko nadalje večal, bil -bi pa -znatno večji, le da bi bila tehnična oprema- boljša in da bi imele jugoslovanske železnice večje število tovornih vagonov na razpolago. GOSPODARSKI RAZVOJ V JUGOSLAVIJI Zvezni družbeni gospodarski načrt in proračun za leto 1957 sta bila sprejeta-. V gospodarskem, kakor v -proračunskem načrtu so bile upoštevane smernice, ki predvidevajo -zvišanje. življenjske ravni-; v njih je dan večji poudarek z-lasti za- proizvodnjo blaga široke potrošnje. Proizvodnja jugoslovanskih tovarn je bila lani za 10 odstotkov večja kakor leta 1955. -Uspeh pa je bil dosežen šele v drugi polovici leta zaradi pomanjkanja e-■lektrične energije v zimskih mesecih. Drugi vzrok, da proizvodnja ni mogla dati vsega od sebe, je v njeni nedograjeno-sti in potrebi po obnovi. Znano je namreč, da so se v povojnih letih vrgli Jugoslovani na industrializacijo države. Začeli so graditi celo vrsto tovarn, ne da bi imeli dovolj finančnih sredstev na razpo- lago, in marsikatere tovarne so ostale nedograjene. De bi se odpravile namenjene pomanjkljivosti, je letos zvezni družbeni načrt predvidel ogromna sreds-tva -za- investicije v energetskih .panogah, in sicer 41,1 milijard. Vsota pa je takole razdeljena: 24,2 milijard za dograditev in obnovo industrijskih objektov, 11,9 milijard za 'povečanje proizvodnje in prihrankov premoga, za proizvodnjo in predelavo nafte pa 2 milijardi. TOVARNA EXTRA-SUPER CEMENTA V Umagu, malem istrskem mes-tec-u, bodo zgradili tovarno extra-super cementa, ki je najboljša vrs-ta cementa-. Za iz gradnjo tovarne in za nabavo opreme je -bilo določenih 1426 milijonov -din. Za u-voženi material bodo potrošili le 186 milijonov din. -Letna proizvodnja cementa bo znašala 140.000 ton. Surovine za proizvodnjo cementa bo imela nova tovarna v sami -bižini do 800 metrov; zadostovalo bo za dobo 80 let. Ko bodo razširili krog na 2 kilometra, pa je zagotovljenih surovin za dobo nadaljnjih 180 let. JUGOSLOVANSKI IZVOZ JAJC -Pred kratkim je bil objavljen v Zveznem uradnem listu pravilnik o kakovosti kokošjih jajc, namenjenih izvo-zu, in o načinu pakiranja in označevanja. Vsak zaboj bo vseboval 360 jajc, od katerih bo moralo vsako imeti napis »Jugoslavija« v latinici. Hlajena jajca pa še črko »H«. Jugoslavija izvaža jajca- -predvsem v Italijo, Zahodno Nemčijo, CtS>R in Veliko Britanijo. daj bivajoč v iPevmi pri Gorici, ki je že od le-ta 1911 -zaporedoma -upravitelj obširnega posestva baronov Teuffenbach. v Vi-polžah in tostran meje. Za zvestobo in njegove izredne zmožnosti so , ga p^jiko-va-li z diplomo in g.zlato medaljo. Njegovi gospodar ji ga pravzapra-v imenujejo »grajskega upravitelja« (castaldo), ker trdijo, -da ima velike- in odlične sposobnosti. Po dolgih letih’ vestnega in marljivega delovanja stopi g. Karel Srebernič zdaj v pokpj.ki -ga jejr.es -za-plužil. Na j,, sprejme tudi naše čestitke k odlikovanju in lepa voščila za uživanje zasluženega pokoja. Avtomobilisti In motoristi, pozor i Goriško žu-pans-tvo si ’ ie nabavilo fo nometer, to je aparat, ki meri višino šumenja motorjev. -Fonometre bodo imeli s seboj vsi mestni stražniki, da bodo merili šumenje vozil na motorje, kot' Lam-brete, Vespe-, razne avtomobile itd. Ce kazalec na fonometru skoči nad 85 »fonov«, lastnik rbotorja -zapade kazni. Ravnateljstvo 'Nižje -srednje šole (gimnazije) in Strokovne šole v -Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na- teh dveh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo: za Nižjo sin d njo šolo v nedeljo, 17. februarja-; ,za Strokov-no šolo v nedeljo, 24. februarja vsakokrat točno ob 10.15 v šolskih prostorih v ul. Randaccio. Šolske mature Kakor znano stopijo -letos v veljavo predpisi o novem načinu izpitov za mature na višjih srednjih, šolah. Iz ča-sopi-sov posnemamo, da je jesenski rok maturitetnih izpitov sicer res -odpravljen, da pa ima izpitna komisija''pravico dovoliti -tudi še -dopolnilni izpit, če smatra, da ga je kandidat vreden, ker se j-e v drugih predmetih izkazal zrelega. Tudi predstavnik šole ne bo odpravljen, temveč ga bodo zbori profesorjev že ob začetku šolskega leta določili, ker kaže, da je nujno potrebno, da nudi ta zastopnik šole vsa pojasnila-, ki jih izpitna -komisija potrebuje ,7a čim večje poznanje zmožnosti in, zrelosti kandidatov. Vabilo ■Slov. katoliško prosvetno društvo iz Gorice vabi na IV. kulturni večer, posvečen skladatelju Lojzetu Bratužu ob 20. obletnici njegove smrti, ki se bo vršil c soboto 16. t. m. ob 20.30 v dvorani Brež-madežne na Placuti 18-1. Uvoz in izvoz v decembru V decembru 1956 so iz Italije v Jugoslavijo izvozili razno blago za 50 mlijo-nov lir vrednosti. Uvozili pa so ga- za 66 milijonov’ ’lir. -bftf' ih sb zanjo žrtvovati. Sicer1 pa ni re-čeijo, dh‘ vlada- ne.-bo pomagala! Ko bodo1' glavna' dele pri koncu, ko -bodo --Urejene-nekatbre ‘nujne naprave,-bo breme- .davkov nižje in bolj znosljivo.' Le “otohphtt-nrkfir!': ' s -... .. - i***piu, V *-v SLOVENSKI DEMOKRATšjil ZVEZI attoJtoa"ei 5, u G ,0. d I C f 7. ,c Od .priliki 10. obletnice ustanovitve Slovenske demokratske zveze v Gorjci Vam Kmetsko-delavska* zveza iz Stever-' jana čestita in želi. jnnogofiusjtefaov,^. ..3v,Ssi HI M K poroki gospoda Zdenka Špacapana in gdč: MaVre T?ertbt-Želi Uredništvo’ »De-mokracije« všo srečo ha -novi življenjski pot:. ' -' v raohvt. mindoe bas GORIŠKI PREPIH iisf ofratfa tečaj it11 - za Ker mu »Katoliški glas«-, katerega odgovorni urednik je msgr. dr. France Močnik, ni hotel odgovoriti po želji,-je »Novi list« št. 140 od 7. februarja 1957 prinesel na račun samega msgr. dr. Močnika sledeče: »Taka je morala vzgojitelja mladine, ki je — začudite se — povrhu še pred* sednik Duhovne zveze! Zelo nujno bi bilo, da bi se monsignor začel najprej iz-nov" učiti katekizma.« V zvezi *• tem smo slišali novico, ki bo vsekakor r zveselila razne slovenske kroge v Gorici, zlasti slovenske nekomunistične duhovnike in celo monsignorje, in' sicer, -da bodo pod okriljem »Novega li-sf£«. v ;kratkem, otvorili šoio katekizma v urednistyu lis-ta, Piazza Vittoria 'št, 18-Ii.' Ugibanje gre sedaj le .za osebo velikega' duhovna,-. ki bo šolo otvoril i-n vodil. 'Nekateri menijo, da bo to sam urednik »Novega lista«., pa-rdon: častiti gospod tovariš Drago Legiša. Nekateri pa menijo, da je ta čgt, le.,še premlad, da ibi celo visokim monsignorjem solil pamet in modrost z ’ novo »časnikarsko moralo« rdečega kr-ščanško- socialnega komunizma, pardon-: rdečega krščansko - socialnega- katekizma. Žatb pravijd, da bo takoj po' otvoritvi nove šele' katedro nove modrosti in morale odstopil velikemu duhovnu, katerega priimek se začne s črko B. Toda takih prir imkov; je y . okolju novolistarjev več. in radovedneži, se sprašujejo, ali -bo -to- B. major, B. medi-um ali pa B. minor. Vsekakor zanimiva šola, kaj? Bomo videli, kako se -bodo slovenski mo-n-signor-ji naučili moliti rdeči očenaš! ... GOSPODARSTVO SMRTNA KOSA 29. januarja je umrl v Gorici g. Peter Lovišček pok. Anto-na-. Pokojnik je bil star 82 let. Pod Avstrijo je služil kot računski stotnik pri konjenici. Rodom je bil in Zdgahrce pri Kanalu. Bil je zelo vesten in pošten gospod. Ljubil je - svoj rod in želel ibiti pokopan zraven svojih staršev v Kanalu, kar se je -tudi zgodilo, ker so ga iz Gorice prepeljali v Kanai. SAJENJE KROMPIRJA — Za saditev krompirja maramo določiti najboljšo rahlo zemljo, ker v težki, vlažni zemlji krompir rad gnije. Dobro je, če smo zaora-li gnoj pred mrazom, kakor smo svoječa&no pisali. Kdor tega še ni opravil, bo seveda, sedaj podoral dober gnoj. Ce pa je bila prejšnje leto zemlja po-gnojena z -gnojem, bomo sedaj gnojili samo z umetnimi gnojili, kakor so P-KN in podobna tako imenovana -celovita gnojila, ki vsebujejo, vse potrebne hrani-lne snovi. Tega gnojila- potrosimo 60- 80 kg na 1.000 kv. metrov površine. Seveda, če smo pognojili z gnojem, bomo tega dopolnili najmanj še s superfosfatom, ke-r je gnoj več ali manj -Ubog na fosforju. Krompir za setev je prav, da vsako -letu menjamo, če hočemo dobiti izdaten pridelek, N-ajpravilneje je saditi celi krompir, ki naj bo debel kot kokošja jajca. Ce pa prav moramo rezati krompir, ga moramo re-zati na-polovico, od vrha navzdol, ker ,rodilna očesa so-bolj pri vr hu. Zrezan krompir naj se pred saditvijo osuši ali pa potrosi s -pepelom, -da ga- take obvarujemo pred gnitjem. Krompirja nt smemo saditi pregosto, ker bi s ..tem dobili le manjše plodove. Sadimo ga v vrsti 30 cm narazen. ŠKROPLJENJE SADNEGA. DREVJA - To delo lahko opravimo od sedaj naprej ob vsakem lepem vremenu. Breskve, češplje i-n- češnje -bomo škropili z -brozgo 3-o.datotne modre galice in apna, da. jih tako obvarujemo pred kodro in drugimi -glivičnimi boleznimi. Da pa uničimo zar lego tudi živalskih škodljivcev, kakor so uši, koparji- in drugi, pomešamo brozgi 3-5 odstotkov Mis-condri-na ali kako drugo podobno sredstvo, ki ga- dobimo v prodaji.* Poškropili bomo to -drevje,. predno začne-, brsteti, ker -bi sicer -napravili le škodo. Jablane in hruške bomo škropili- z I-beVtoksoin (1 odst.) a-li s kakim podobnim sredstvom, ki -ga dobimo v prodaji in kjer dobi-mo tuči potrebna navodila. Tudi s temi sredstvi’moramo škropiti, predno začne brsteti, ker -bi sicer na-pravili le škodo. Ta sredstva imajo prednos-t pred Neo-dendrinom in podobnimi težkimi olji, ker -ta slednja- prečeč razjedajo skorjo drevesa, in plast olja. -ki se poleže- na skorjo, omejuje drevesu-'dihanje. Po škropljenju s temi sredstvi mvramo škropilnik dobro oprati s toplo vod-», ker sicer razjedajo gumijaste dele. > • Uko XI. - Ste v.-.7 s DBMOKBACJJA Stran 3. “W Naš podeželski zdravnik je imel navar do, da je otroke pošiljal takoj v posteljo, de so bili močno prehlajeni« »Najboljše zdravilo'je ih ostane, pčsteljVa- to^lotu«, je’ govoril. . 7 j j j 1 JP Težko je reči, ali imajo njegove besede tudi se danes' svojo veljavo. Vsekakor pa. je res, daj si vsak,oboleli člpvak pre#*.! vsem želi odppčjtka v postelji. 2eji si, tiste toplote, ki., jo poklanja.. postelj^,,. in njej pripisuje zavestno -ali. podzavest^ MlTa.V.Hno ;lI)oa. . s| £If< \,n-i Postelja je naše zavetišče in domovina ne samo v primerih obolenja, pač pa tudi 1 Ji so pogostokrat opevali dobro posteljo. MaupassaiU jenapisal, da je postelja naj-■tačiljše-'iSH najnežinejše kar nam nudi riašaj zemljah Celo sva AvguStin pravi na ne--' 3t*fh'mestu, *da samo na postelji: uspeva globoko premišljevanje.-.:. n: r, . Kultura postelje nekdat in danes &ti£C-SQ zavarovana - povelja ščitila speče ljudi pred poplavami. Vendar *st~ jer-ttežko predstavi jat i človeka, ki bi mirno spal,' medtem ko mu. je voda že zalila 'sobo pol metra visoko. Zgodovika postelje je kaj pestra. V starem veku je postelja uživala velik ugled. Tokrat--.lj.udje niso uporabljali postelje samo .za. spanje in odpočitek, pač pa so v postelji tudi jedli, pisali in .se pomenkovali. Zato si je premožen Rimljan privoščil poleg postelje za spanje tudi še bol-jiiško posteljo in tudi paradno posteljo. V tej ležeč je sprejemal obiske prijateljev in znancev. Z razpadom grško-rimljanskega. načina življenja je izgubila tudi postelja na svoji veljavi. V srednjem veku so postelje- ponižali na zelo klavrno ležišče, na katerem je spalo^po več ljudi. Vitezi so spali po trije ali štirje v eni postelji. Tudi premožnejše družine s imele po eno samo posteljo, pa naj je bila družina še tako številna. Samo visoka aristokracija in kralji so. si privoščili lastne postelje. Postelja ni uživala nobenega ugleda. Bila je simbol lenobe in dekadence. Ležeča drža človeka, ki so jo stari Grki in Rimljani smatrali za edino dostojno, je- nenadoma veljala za skrajno neolikanost. Preporod, ki je odkrival antiko, je cd-kri-l tudi posteljo. Postelja je spet postala .čislani družabni, inventar. Razvila, se j*>-.r.v.- pravo razkošje. .Postelj#, so pričeli izdelovati i®. d.ragpcenega lesa ..z umetnimi rezbarijami, okovane s'srebrbni'na visokih podstavkih. Seveda se je - to dogajalo le v družinah' vladajočega sloja. Reveži so se -tud! v tist:h časih eavijali v stare cunje in polegali zvečer na- improvizirane slamnjače. Vse do najnovejših časov ,so tudi na našem podeželju v mnogih primerih Sipale na posteljah samo ženske, moški so si pripravljali ležišča kar na senu. Posebno je to veljalo ža poletne mesece. Višek posteljne kulture so dosegli na Francoskem iza časa kralja Ludvika XIV. »Sončni kralj« ie v dopoldanskih urah sprejemal na postelji diplomate in državnike. Na postelji je podpisoval državne spise. Iz postelje je vodil razgovore z dvorjani in vojaškimi poveljniki. Njegova postelja je uživala prav tak sloves kot njegov prestol. Služabniki so se moral’ globoko prikloniti, ko so slučajno hiteli mimo prazne postelje. Pa ne samo postelja, pač pa tudi samo odhajanje v poste- POD ČRTO KREPOSTI IN VRLINE komunizma in rdečih tiranov vu. Trajko Kostov je ostal edina žrtev morilskega komunizma, ki je odrekel pokorščino komunističnim krvnikom na vseh množičnih procesih v območjih rdečega carstva. Kostov je edina izjema. Krestinski je moral še enkrat pod mučil nlco, predno so ga zmehčali. Tako pre prosto kot leta 1938 v Moskvi, pa. 1. 1949 v (Sofiji niso pdslovali.. Poleg tega sc .»ljudski sodniki in javni tožilci« pozna1, svojega Kostdvo. Prepričani so bili, da čf- tega moža niso zmehčali v šestih mesecih z najbolj zverinskimi mučili, poten’ gu tudi v 24 urah ne bodo. Ce bi ga namreč hoteli pokazati javnosti Vvsaj navidezno celega in. nepoškodovanega. :J Boris Losanov, predsednik sodišča, in Vladimir Dimčev. javni tožilec, ni sta bi-H brez izkušenj. Dimiče-v je zaukazal državnemu tožilcu Cakovu, najbolj grozovitemu in' najbolj pokvarjenemu bolgarskemu komunističnemu krvniku, šefu HT kriminalhega oddelka, naj zadevo vzam-> v svoje roke. Ta je Rostovu postavljal nekaj zagonetnih vprašanj, v katera naj b:. se Kostov zapletel. Kostov pa. je tudi to preizkušnjo, prestal. Na vprašanje predsednika, zakaj je bolgarski, car letp 1942 spremenil smrtno kazen Kostovu v dosmrtno ječo, je Kostov povsem mirno odgovoril: »O tem kralja nisem spraševal, niti poizvedoval.« V dvqrani je zado nel pridušen smeh. Predsednik je moral celo .zagroziti, da bo pustil dvorano izprazniti. Državni tožilec Je nato ukaza' naj prečitajo izpovedi in priznanja Kosto-va v preiskovalnem zsjporu. Proti temu ukrepu je ostal Kostoif brez moči. 'Postopki v komunističnih preiskovalnih zaporih so bili že pogostokrat popisa- Ijo ih vstajanje je predstavljalo pomemben državni akt. S to ceremoniio so pretiravali tako daleč, da je zvečer, ko je kralj; odharai'r^p$t, - karakal;? pred njim dvorjan - v jparadai -uniformi z nočno posodo v rokah.' - ' * *’Ce napravimo doig skdk v jxxzno devetnajsto stoletje in. si. ogledamo posteljo nekega drugega- vladarja, bomo. našli - na • dunajskem, dvoru posteljo Franca Jožefa !. To je bila navadno .železna, poljska po-I stelja-:s':t.rdo žimnico, V .meščanskem ob, dob ju velgka pital izma, za časa angleške, kraljice'Viktorije- (1. IB 19 t istjl) je po-steljna kultura zopet povsem izginila. Po-; stelja je, postala vež ali. manj,. grešni ko-j zel, čeravjio so , že leta 170-posteljo sp odhajali spat ' meščanf, ,)poterh ko so se oblekli v dolge spajne.srajpe dopetače iz flahele in s spal-, no,. čepico,. r,a. glavi 7. naravnost smešno, dolgim' co/om., ' v ,’ ~ ,tV, »boljši družbi« so smatrali posteljo kot nekako potrebno zio. O postelji niso tykdar,,goyorili. Mizar, ki bi 'izdeloval '?f-roke,: udobne :n nizke postelje, bi veljal ' za ‘pokvarjenca. Naš Sas, naše udobje Leta 1880 , so na Angleškem iznašli zložljivo posteljo. Ta postelja je napovedovala novo doto posteljnekulture,. saj si je postavila za življenjski cilj »smotre-' nost« in »udobje«. 'Postelja je postala važen del sobne opreme^ Zbujala je prozornost zdravnika in higienika, saj preživlja človek i^a-fijej tretjino, svojega. živlien’a. Na njej črpa nove moči in. izloča toksine utrujenosti. Postelja —-■ lahko rečemo — presnavlja vsako jutro človeka v novo •bitje. ' Postelja je postala nizka in široka. Namesto sjamnjač in. lubnic so se na. posteljah uveljavile žimnice. Hkrati pa je postelja .izgubila, tudi vsako, svečanost. Baldahini, ki so bili nekdaj v taki modi, so izgubili svojo nekdanjo zapeljivost.- Končne se je postelja celo odpovedala svoji prvotni značilnosti. V premnogih prime*--rih so jo ponižali v »couc-h«, na katerem čez dan počivamo, sedimo in v družbi kramljamo. • Nevarnosti postelje V ostri zimi, ko divja burja s 100-k ilo--metr&ko hitrostjo' ha uro,' se marsikdo z gumijasto Jorbo, napolnjeno f. toplo vodo, pod periiloo 1 t' zahvalo in" priznanjem ■ spomni prijetnega ležišča: »Hvala Bogu, v postelji pa-, je. res najlepše!« V resnici;, v pos-telj; smo popolnoma sami s . seboj. Obkroženi s prijetno toploto se- pogrezajmo v noč pozabljenja, in sanj. Postelja' pa predstavlja tudi nevarno^ sti?’'DoIočeni' melanhoniki še kaj radi zagrebejo v posteljo kot v brlog, da bi se tako odtegnili svetu. Preobilno poležavanje po postelji psihološko človeku gotovo ne koristi; Vsako jutro je za marsikaterega (potreben velik moralni napor, da se izvleče iz tople postelje in postavi po robu naporom dnevnega dela. Zato je : neodpustljivo za le preveč ‘občutljive matere, ki se vse prerade vdajajb prošnj-m svojih ljubljenčkov, da bi jih mrzlih zimskih jutrih, ko brije burja, puščale v topli postelji. Prav ob takih priložnostih pr haja do popolne veljave civilni pogum mladih fantov. Brigida Reakcija na madžarskem (Nadaljevanje s 1. strani) Vse madžarsko prebivalstvo je izpostavljeno terorju totalitaristične komunistične reakcije-. Zapori, so prepolni. Politična policije pa še vedno - išče in lovi vladne nasprotnike, kakor tudi politične pripornike, katere so rodoljubi med revo-lu*cijo izpustili na svobodo. Budimpeštin-ski radio je povedal, da so od 5. »novembra dalje aretirali 5 tisoč mladeničev,. ki so skušali pobegniti v Avstrijo, Ce je samo teh, aretirancev toliko., potem si bilko . mislimo, koliko je šele drugih, saj madžarsko vladno časopisje dnevno poroča o novih najdbah skritega orožja in streliva, obenem s tem pa o novoodkritih protikomunistih. Veliko 'nezadovoljstvo je. izzval vladni ukrep, s , katerim je. bil ponovno uveden sistem delovnih norm. S tem hoče vlada prisiliti delavce, da bi povečali svojo produktivnost. Kadarjeva vlada je s posebnim odlokom priporočila finančnemu, ministrstvu, naj poskrbi, da nakazila za plače ne bodo presegla predvidenih zneskov. Po razpustu delavskih svetov je to inaj- SLOV. PROSVETNA MATICA V TRSTU priredi v začetku marca t. 1. v Avditoriju Koncert komorne glasbe ob sodelovanju godalnega kvarteta in klavirskega kvinteta Sancin Petinšestdesetletniki še niso stari Na žalost je beseda »star« v naših časih debila, bolj pridevniški prizvok kot pa častno priznanje. Starost ne uživa več zasluženega slovesa, še manj pa spoštovanja. V današnjih časih atomske sile, reakcijskih letal, avtomatije in čudežnih zdra vil ljudje dalj časa živijo, dalj časa. delajo,' dalj čaša preživljajo pokoj in so mnogo _msi 11 j bolehni kot pa slutimo. Novejša lažišRova.nja odločno zanikujejo nekdanje nazore, da pričenja, starost 65. leti. Pred petdesetimi leti so le 3 osebe od 10 doživele 70 let starosti, danes je to razmerje že 5 od 10! Srednja življenjska raven se j? v zadnjih petdesetih letih podaljšala ,za okrog 20 let. Povprečna pokojninska doba se- je" v tem času podvojila. V nasednjih petdesetih letih-se bo potrojila. Kljub temu, da današnji ljudje kasneje pričenjajo z delom. in, prej -z delom prenehajo kot pred 50 leti, delajo današnji ljudje znatno več let kot. pa so delali naši predniki. Kljub tehju preživljajo več let v pokoju kot pa 1. 1'96o. Invalidnost narašča s starostjo; 6 od 7 moških in žensk nad 65. letom starosti ni invalidnih. Le 8 odstotkov jih poslane v kasnejših letih zaradi težjih kroničnih obolenj ali poškodb. V New Yorku je leta. 1900 devet najpogostejših obolenj zahtevalo 55.000 smrtnih slučajev. Leta- 1950 je znašalo to število samo še 9100. K sreči danes uspešno pobijajo pravljico o starostni meji pn 65. letih. Vedno več je industrijskih cmižb, ki (zvišujejo mejo obvezne upokojitve ali pa to obveznost spreminjajo v prostovoljno. Naravno je, da ljudje obeh spolov že pri 45. letih lahko resnično ostarijo. Mnogi ljudje, pa » še pri 85. letih čvrsti in prispevajo v korist družine ali skupnosti. Ce bi ljudje lahko sami določali mejo u-pokojitve, bi si večina gotovo izbrala 70. leto. Nastopanje kroničnih obolenj je pogosto pri starosti nad 70 let in ne pri 65. Strokovnjaki ‘o postavili točno razdelitev .poznih ,lejt in določili tri obdobja, ki so pomembna tako za posameznika kot za socialno in gospodarsko planiranje delovnega in stanovanjskega tržišča, za zdravstveno oskrbo in -za pokojninske zavode. Prvo obdobje, obsega s od 65. do 70. leta, kf> po pjjavilih še ne nastopa psihološka litrujehbšt, 'niti"’očitno'' izstiševajije' kože ali vidno psihološko poslabšanje. V tej dobi tudi' še ne nastopa izogibanje družbe, se ne pojavljajo bistvene spremembe navad ali potreb. Zato te dobe še ne. označujem^ kot starost. Med 70. ip 75. letom pa že opažamo pri povprečnih ljudeh jasno popuščanje energije, podaljševanje odmorov, zmanjšanje gibljivosti in opazno naraščanje utrujenosti, gubanje kože in pojavljanje kroni? nih nadlog. Končno prihaja na vrsto tretje obdobje, od 75. leta dalje, ki nam nudi kaj enolično sliko: ošibela energija .velika utrujenost, pojačano naraščanje nadlog, izogibanje družabnega življenja, pojemajoči interes na osebnih zadevah, na oblačilih, negi in usihanje veselja do življenja. Nevarnost, ki se je moramo na vsak način izogibati, leži v pogrešnih predstavah. N. pr. srečamo starčka in vzklikne- mo: »Starost je pomilovanja vredna!« Naši stari ljudje se čutijo ostarele, ker svet od njih pričakuje, da se morajo čutiti stare. Starejši ljudje pa se obnašajo ■tako, kot to družba zahteva, saj so vendar olikani. Postaranja se najlaže otepamo s tem, da starost stalno odrivamo — ne s tem, di odstiainjujemo zunanje znake: ovelost kože, utrujenost nog, oslabelo- vidnost, pač pa, da krepimo svoja notranja razpoloženja, ki so edina merodajna za občutek starosti. Stari smo toliko, kolikor se počutimo! Kljub vsemu, naj vam pripovedujejo ljudje že karkoli, kljub letom, ki vas težijo in zaradi katerih bi vas svet rad prisilil,-da~.se. odtegnete, aktivnemu, življenju — s 65. leti še dolgo niste stari! Sploh niste stari z določenimi leti. Svojo resnično starost določamo v pretežni meri mi Tomaž Desmond Trgovina je trgovina! Med sueško krizo so zelo številni Francozi navalili na živilske trgovine in v kratkem času vse pokupili. Tako so Francozi ostali pred prazniki brez denarja. V nekem francoskem dnevniku smo v tej zvezi zasledli zanimiv oglas velike trgovske hiše v Strassburgu, po imenu »Ma-gmod«. V oglasu je rečeno: Morda je vaša zaloga sladkorja preobilna? Mi vam sladkor z veseljem odkupimo. Preobilne zaloge živil so nepotrebne in včasih celo škodljive. Zamenjajte jih pri nas z na-kupnlimi boni! Ti so veljavni za vse naše prodajne oddelke. Sprejemamo tudi olje. Diskrecija zajamčena. hujši udarec, ki je doletel delavstvo, katero se je uprlo prav zaradi že tako in tako pretežkih delovnih pogojev in prenizkih plač. V tovarnah so se sumljivo začele množiti nezgode, pri katerih se ne more .reči, ali gre za dejanske nesreče -li pa za sabotažna dejanja. Zaradi eksplozije v neki tovarni razstreljiva je izgubilo življenje devet delavcev, silovit p>o-žar je izbruhnil v meki tovarni čevljev. V zadnjih desetih dneh je prišlo do cele vrste podobnih incidentov. Boljševizaclja v polnem teku Posebno skrb posveča Kadar ponovni vzpostavitvi vsega, kar je revolucija odpravila ali odstranila, da bi tako izbrisala spomin na stalinistično obdobje in sovjetsko prisotnost. Tako ie Kadar preklical Nagyjev odlok, s katerim so revolucionarji ukinili obvezen pouk ruščiiie v madžarskih šolah. Vlada utemeljuje svoj ukrep a pomanjkanjem učnega osebja za zahodne jezike. Vlada tud trdi, da je obnovitev verouka za časa Negvja izzvala velike težave. Na tovarne in javna, poslopja zopet nameščajo velike peterokrake rdeče zvezde, ki so jih revolucionarji v svojem navdušenju razbili, Na vladn1 ukaz so a Petoefijevega spomenika izbrisali datum i»23. oktober 1956«. ki so vstajniki vklesali v spomin na oktobrske do-.godke. Z neprikritimi dvomi in strahom je madžarsko prebivalstvo sprejelo tudi proglase, ki pozivajo mladeniče, stare 21 - 23 let, v vojaško službo. Nihče namreč ne ve, ali bodo te mladeniče res urili v rabi orožja in ali jih ne bodo morda aretirali, ker je splošno znano, da je prav mladina teh letnikov dala največji prispevek med uporom. Medtem ko podvzema vlada vse te u-krepe z namenom, da bi ukrotila in vklenila. prebivalstvo, so pa. v ozadju v polnem teku priprave za procese proti glavnim voditeljem madžarske revolucije. Med temi bo prišel na vrsto najbrž tudi Nagy. Tako je vsaj dal razumeti član o-srednjega odbora madžarske komunistične stranke, Kiss, v govoru, ki ga je imel no praškem radiu. Obtožil je Nagyja, da je napravil veliko zla in da je dovolil časopisju, da je hvalilo tiste, ki so se borili proti ljudski oblasti, s čemer je sejal razdor med komunisti. Zato zahteva vedno več komunistov, da. se Nagyja, ki je zdaj na prisilnem bivanju v Romuniji, postavi pred sodišče. ni. To je ena sama neprestano dan in noč trajajoča borba med kopico preiskovalcev in obtožencem. Celo kardinali niso bili dorasli tem grozovitostim. V vsej krvavi zgodovini komunistične justice ni znan niti en sam primer, da bi stopil pred sodnike politični obtbžencc, pri katerem nc bi bil sodnim spisom priložen zapisnik, ki je potrjeval sleherno točko obtožnice in ki ga je obtoženec lastnoročno tudi sam podpisal. Tak zapisnik je pri komunistih sploh predpogoj vsakega političnega prtcesa. Zgodovina preobrata Da bi bolje razumeli, v koliko se jo naredni komunist Kostov razlikoval o.' madžarskega narodnega komunista Raj ka, ;? potrebno osvežiti veliko nagnjen:-kralja Borisa do Hitlerjevega tretjega rajha. Bolgarija je bila v času, iko so Hi tlerjeve horde grozile, pregazijo vso Evropo, edina država na Balkanu, ki je imela pod orožjem sicer majhno, zato pr disciplinirano io udarno armado. V So •liji so bili mnenja, da je napočila Usodna ura -za uresničenje svojih imperialističnih teženj: za priklju&jtev Makedonije. To je določenega de!a jugoslovanskega in grškega državnega ozemlja. Prav zato se je kralj Boris spajdaš'1 s Hitlerjem proti zahodnim zaveznikom. Pri vdoru Hitlerjevih tolp na Balkan 'n Mussolinijevih v Grčijo, so 'bolgarski zavojevalci zasedali ozemlje Makedonije, V tim času je bila tudi Sovje-tija že v voj--■ri. Tu se je poka/ 'a nova posebnost Stalinove tipično aziatske zahrbtnosti. V trenutku, ko so Hitlerjeve tolpe z ognjem in mečeu lomastile po beloruskih in u-kraiinsklh poljanah, je Stalin sklenil s Hitlerjevim zaveznikom Borisom prijateljsko pogodbo. Kasneje, po Stalingradu, se je Hitler resno zbal, da bi Boris ne sklenil separatnega miru z zahodnimi zavezniki. Zato je meseca avgusta 1943 povabil Borisa v Berlin na pogajanja. Ko se ie Boris iz letalom vrnil v Sofijo, je na letališču nenadoma umrl. Pripovedovali so, da ga je pustil Hitler umoriti. V Sofiji so nujno poklicali znanega švicarskega zdravnika prof. Sauerbrucha. Ta je bil mnenja, da so Borisa zastrupili z nekim strupom aziatskega izvora, ki zelo počasi deluje. Hitler pa je uradno zatrjeval, da so Borisa zastrupili agenti britanske tajne službe s sodelovanjem italijanske tajne službe. 'Sovjeti, ki so v začetku obdolževali Hitlerja, so kasneje govorili le še o Borisovi naravni smrti. Po smrti Borisa je Bolgarija zašla v popolno zmešnjavo. Zavezniška bombardiranja bolgarskih mest so povzročila pravo paniko. Predsednik vlade, Bagrija nov, je presedlal. V Ankaro je odposlal svojega posredovalca, ki naj bi z zavezniki sklenil premirje. London in Washing-ton pa sta zavlačevala pogajanja. Vljudno sta- spraševala Stalina, ali bi mu bilo premirje z njegovo zaveznico Bolgarijo všeč. Stalin je premirje odklonil in se vdajal svojemu priljubljenemu spletkarskemu igračkanju. Navidezno je novi bolgarski vladi zatrjeval pri tajnih pogajanjih v Stockholmu, da je predpogoj za premirje razorožitev Hitlerjevih čet v Bolgariji. Nato je Bolgarija 6. septembra 194.4 napovedala Nemčiji vojno. •Samo nekaj ur pred to napovedjo pa je Stalin Bolgariji napovedal vojno. Nesrečna dežela si je tako osvojila v svetovni zgodovini prvenstvo, da je bila v vojni z vsemi vojskujočimi se državami. Vse ostalo je bilo zgolj logična posledica stalinovske zavojevalnosti. Najprej so v Bolgariji sestavili »Domovinsko fronto«, veliko koalicijsko vlado. V tej vladi je bi! zastopan en sam komunist. Ta pa je bil notranji minister, in ta je »Domovinsko fronto« kaj hitro prelevil v izrazito komunistično samopašnost. Notranji minister, komunist, je seveda posloval strogo po Stalinovih receptih. OD TU IN TAM Znani razkošnik Ali Khan se je v zadnjem času tako odebelil, da je moral zamenjali vsa svoja oblačila. Račun številnih krojačem je znašal 4,800.000 Ur z napitninami vred. * » * Papež Pij XII. je sprejel v posebni avdienci lepotno kraljico mesta Macerata, lS-letno Mano Pavlo Cairletti in ji podelil svoj blagoslov. Cerkveni krogi poudarjajo, da se je to prvič v zgodovini zgodilo le earadi gospodinjskih in moralmih vrlin dekleta. S tem pa Cerkev ni spremenila svojega zadržanja do raznih lepotnih tekmovanj. * * * Zupan angleškega mesta Darlaston je prišel na posvečeno zamisel. Da bi pomagal starim in obnemoglim upokojencem je ustanovil tovarniško podjetje, kjer so lahko zaposleni samo stari ljudje. Delo si sami izbirajo in vsak trenutek se lahko tudi odpočijejo. Povprečna starost tega tovarniškega delavstva znaša 76 let in 4 mesece. Izkazalo se je, da so možje pri tem delu neprimerno bolj zdravi in čili kot pa po domovih za stare in obnemogle. zaradi požiganja nemškega parlamenta, dc lgoletni šef Kominterne, preizkušeni u-čenec Lenina, se je vnnil leta 1944 iz Moskve v Sofijo prav tako kot Togliatti v Italijo. Trajko Kostov, ki so ga njegovi rojaki z največjim navdušenjem osvobodili iz zaporov, se je pripravljal, da si prilasti oblast v deželi. Mož, ki je do leta 1942 vodil ilegalno komunistično partijo Bolgarije in ki jc ostajal vedno v domovini, razen nekaj kratkih mesecev v Moskvi, je veljal za najsposobnejšega voditelja partije in države. 'Stalin pa je ukrepal drugače. V njegovih očeh so uživali več zaupanja tisti komunisti, ki so se med vojno greli na varnem v Moskvi, kakor pa pretepači po raznih frontah. Zato je poslal Stalin Georgija Dimitrova v Bolgarijo. Ta je bil generalni tajnik KPB in kasneje tudi predsednik bolgarske komunistične vlade. Trajko Kostov se je moral zadovoljiti z vlogo drugega poglavarja v boljševizira-ni Bolgarski. Vendar je stari lisjak v Kremlju spregledal okoliščino, da si je Kostov pridobil v Bolgariji največ vpliva. To ie častihlepnega Dimitrova strahovito grizlo. Nevoščljivost ne vlada v nobeni družbi s tako silo kot prav med komunisti. Dimitrov je bil notorični pijanec, in ta slabost je izpodkopala njegovo zdravje. Praktično je Kostov vodil državne posle, Kostov je reprezentiral pri sprejemih, Kostov je bil poosebljena bolgarska revolucija, ki je bila izredno krvava revolucija. Tako je polagoma zašel Dimitrov popolnoma pod vpliv Kostova. Kostov pa je bil postavljen n.t Bolgarskem pied enaka vprašanja kot Tito v Jugoslaviji. Na strani Dimitrova se je Kostov boril v Kremlju proti Stalinovim kolonialnim metodam. Zelo verjetno je, da je Kostov nadaljeval z borbo »proč od Kremlja« tudi še potem, ko je Dimitrov že o-pravil svojo samoizpoved in pokoro pred starim lisjakom v Kremlju. (Se nadaljuje) Tako, kakor bi počenjal vsak komunistični notranji minister tudi v Italiji. (Najprej so pozaprli in likvidirali vse vojne ■zločince. Sami komunisti so priznali, da so pobili okrog 50.000 »vojnih .zločincev«, Med njimi so bili častniki, uradniki, sodniki, učitelji, profesorji, policisti, časnikarji, trgovci in duhovniki. Meščanstvo so na ta način obglavili. Sovjetiziranje Bolgarije Po likvidaciji »vojnih zločincev« in fašističnih elementov so prišli na vrsto zavezniki iz »Domovinske fronte«. Vodite lje kmečke stranke in socialnih demokra tov so pozaprli. Iz protesta sta obe stran ki izstopili iz koalicijske vlade. Zahodne velesile pa niso našle na obupne klice o-pozicije nobenega drugega odgovora, kakor da so, skupno z Molotovom, zahtevale povratek opozicije v vlado. Višinski, glavni krvnik političnih procesov v Sovjetiji, je odletel v Sofijo in zapovedal Petkovu, voditelju kmečke stranke, da mora nazaj v vlado. Petkov jc ukaz odklonil. Višinski ga je oblajal: »To je povelje Stalina!« Petkov je odgovoril: .»Sem bolgarski politik in nisem vezan na nikakršna navodila katere kol) tuje sile.« Tako je pričela trnjeva pot Petkova, o kateri .bomo še spregovorili. Ko 'e bila odstranjena meščanska opozicija iz vlade, je pričela komunistična borba proti Cerkvi. Škofa pravoslavne vere, Borisa, je komunistični morilec s strojnico preluknjal pred vrati cerkve. Meseca julija 1948 je komunistična vlada izdala odredbo, ki je javno ni proglasila nobena komunistična strahovlada: Vsem prebivalcem, ki niso zaposleni »v korist skupnosti«, so odklonili vsako delitev živil. Lakota je tako postala politično orožje komunističnih nasilnikov. Vse to se je dogajalo po določilih dveh glavnih komunističnih poglavarjev: Georgija Dimitrova in Trajka Kostova. Georgij Dimitrov, junak pri procesu Stran 4. pgMgKR^CI} A Lej# XI. - Stev. Tradicija plesov SDD Važnost slovenske reprezentativne družabne prireditve Vsakoletni ples Slovenskega dobrodelnega društva je za nami. Se enkr;.t je pokazal, da izpolnjuje svojo vlogo 'ter dostojno zavzema mesto edine zares reprezentativne slovenske družabne prireditve .v Trstu. Ta značaj mu daje publika, ki ga obiskuje, najlepša plesna dvorana v Trstu, v kateri se vrši, in karitativni namen, kateremu so namenjeni njegovi dohodki. Je ni slovenske prireditve v Trstu, ki toi lahko tekmovala s temi posebnimi svojstvi plese Slovenskega dobrodelnega društva, ki je letos že četrtič gostoval v dvorani največjega tržaškega hotela Ex-celsior. Dobro je, da se tega zavedamo, da slovenska javnost v Trstu to upošteva. Na gre tu za kakšno »frakarstvo«, kakor so to nekateri očitali pobudnikom tradicije teh plesov v, prejšnjih letih. Kdor je bil ns teh pesih, je videl, da ne gre >za razkazovanje 'bogastva in nadutosti, 'temveč za skromen, pa vkljub temu dostojen poskus, do tržaški javnosti in samim sebi -dokažemo, da zmoremo tržaški Slovenci tudi kaj več kot samo navadne veselice', k: so sicer prav tako potrebne in morda celo bolj priljubljene. Ne smemo namreč pozabiti, da živimo v velikem obmorskem mestu, ki ima velike meščanske tradicije, v katerem bodo vkljub vsem spremembam še vedno obstale družabne diferenciacije, tako kot so se ohranile, oziroma se m novo uveljavljajo tudi v ljudskih demokracijah. In če se nas od stra ni mnogih naših someščanov druge narodnosti vedno potiska navzdol, če se nam skuša dokazati, da tako rekoč nimamo svojega meščanstva, izobraženstva in vsega tega, kar se šteje v tako imenovani srednji sloj, so več kot samo potrebne, so naravnost nujne prireditve, ki naj pokažejo, da temu ni tako, da so tudi v slovenskem prebivalstvu y sorazmerni meri zastopani vsi sloji in poklici prav tako, kakor je to pri naših italijanskih someščanih. 2ivimo pač v okolici in sredi družbe, ki ima določen način življenja, in smešno bi bilo zahtevati, da ne' skušamo temu primerno uveljavljati tudi svoje ime. ' Ob letošnjem plesu SDD moramo še posebej poudarit, da r.as veseli, ko smo videli, da je to spoznanje prodrlo tudi pri naši mladini, pri mlajši generaciji slovenskih izobražencev v Trstu. S tem je podano jamstvo, da se 'bo tradicija plesov SDQ ne samo ohranila, temveč tudi razmahnila v. veliko zadoščenje vsem, ki jim je najrevnejša) družina 15-16 tisoč lir letnih občinskih davkov, nam je vsem popolnoma jasno, da tako ni mogoče :na-prej. Trst ima vendar, kot vsa ostala mesta, pravico živeti in se razvijati, kot to zahteva njegova zemljepisna lega in njegov še vedno važen svetovni pomen pomorske luke in trgovskega središča. Vse tržaške oblasti se sedaj trudijo, da b' Trst postal prosta cona, s čimer toi o-mogcči!i promet zalednih držav s preko nv>rjem skozi- naše pristanišče. Edino to je rešitev za Trst. Furlansko-tržaška avtonomna pokrajina ga prav gotovo ne bo rešila, marveč samo spravila na nepomembno pomorsko mestece. ECONOMLOUS budili. V Rossettijevi mali dvorani so zborovali — novi ljudje — in tudi^ z novo miselnostjo. Le povejmo odkritosrčno. Tržaški ineodvisneži v preteklosti dejansko niso bili neodvisni, sij so bilj odvisni o J titovske milosti. To jih je tudi pokopalo. To svojo 'usodno politično pogreško pa so spoznali za leta in leta prepozno. Cas .ne počiva, razvoj ne čaka na premisleke ljudi, pač pa drvi dalje. Tržaški indipenr dentisti so avtobus zamudili . . . Tega naj tudi »novi ljudje« ne pozabljajo! Z njimi .pa naj tega dejstva tudi ne pozabljajo tisti slovenski razumniki, ki so v prete-klosti s svojim narodnonezavednim političnim ukrepanjem dušili glas vesti. Vsi slovenski indipendentisti iz preteklosti so se pač lahko prepričali, da tudi na političnem poprišču velja slovenski pregovor. Ljubo doma, kdor ga ima! Zato naj se-z jasnim čelom vrnejo pod streho domače slovenske hiše! Tako bodo potolažili vest in okrepili slovensko narodno zavest na tej zemlji. Štivan pri Devinu V soboto 9. t. m. smo tu spremili k večnemu počitku posestnika, 71-letnega Ivar.a Legišo. Pokojnik je bil rojen v De-djevasi ter se je poročil v Stivan. Bolehal je že več časa, kar je bilo vse posledica prve, a še posebno druge svetovne vojne. V prvi vojni je bil skoro ves čas na raznih frontah, v drugi pa so ga odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Bil je vedno zaveden Slovenec in demokrat. ■Pogreba se je udeležila zelo velika množica prijateljev in znancev iz Stiva-na in vseh bližnjih vasi, kar je pričalo, da je bil pokojnik povsod visoko spoštovan. Ostalim v družini naše iskreno sožalje. SLOVO Z »Vulcanio« sta- odpotovala v Združene države inž. Hilartj Rolli z gospo Zorko,, roj. Pertot. Obema požrtvovalnima članoma naših organizacij želijo de-.mokratični Slovenci vso srečo z iskreno željo, da bi ne pozabila domovine, kakor tudi njiju mi ne bomo pozabili. »Vulcania« je odplula včeraj, 14. t. m. Srečno pot in nasvidenje Prijatelji in znanci Nagradna vinska razstava S sredstvi, ki jih je dala na razpolago Tržaška hranilnica s sodelovanjem Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo in Kmetijskega konzorcija razpisuje Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo »drugi natečrj in razstavo v tržaški pokrajini pridelanih vin«, pod naslednjimi pogoji: 1) Natečaja se bodo lahko udeležili vsi tukajšnji kmetovalci, pridelovalci vin. Vsak kmetovalec-pridelovalec se bo lahko udeležil natečaja tudi z več vrstami vin. Kdor se želi udeležiti natečaja, mora predložiti redno prošnjo do 28. februar.« 1957, naslovljeno na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, ulica Ggega 6-1., Trst 2) Pristojna komisija bo obiskala kleti natečajnikov iift bo od vseh vin izbral" Mladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica v Trstu razpisuje svoj velikonočni literarni natečaj. Najboljša dela v vezani ali ne* vezani besedi bodo objavljena v velikonočni številki »Demokracije«. .. , . Prispevke je poslati najkasneje do torka 9. aprila t.i. na sedež društva v ulici Machiavelli 22/11. Posebna žirija bo razdelila nagrade, in sicer: prva nagrada tri tisoč lir, druga na= grada dva tisoč, tretja tisoč, četrta in nadaljnje pa v obliki knjižnega daru. odbor s p m v trstu 30 vzorcev, ki 'bodo razstavljeni na krajevni razstavi vin. Razstava bo prirejena v primernem paviljonu na tržaškem velesejmu. 3) Pri odbiri 30 vzorcev vin bo 'komisija, ipoleg kakovosti razstavljenega, vina, upoštevala tudi racionalitcto kleti, dobro vzdrževanje iste in vinske posode, povečano proizvodnjo ter količino pridelka. 4) Lastniki 30 razstavljenih odbranih vrst vin bodo morali dati na razpolago komisiji določeno količino teh vin, ki bodo prodana ob pokušanju na razstavi. Za vstekleničenje ln način etikiranja vina bodo dana naknadna navodila. Vsekakor .bodo stroški krili s sredstvi, ki bodo dani na razpolago s strani Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo in Kmetijskega konzorcija. 5) Višja komisija bo ocenila 30 razstavljenih vim ter določila vrstni red na podlagi kvalitete razstavljenih vzorcev, dalje količino, povečane proizvodnje vina, upoštevajoč pri tem tudi racianaliteto kleti in vinske posode, kot to zahteva umno kletarstvo. Dodeljene 'bodo sledeče nagrade: 1 prva nagrada v znesku 30.000 lir 2 drugi nagradi 3 tretje nagrade 5 četrtih nagrad 5 petih nagrad 7 šestih nagrad v znesku 25.000 v znesku 20.000 v znesku 15.000 v znesku 10.000 v znesku 5.000 Višja komisija bo lahko spremenila število in višino nagrad in namesto nagrad v denarju bo lahiko dodelila tudi kolajne. f Milan Klemenčič V Ljubljani je umrl solkanski rojak, akademski slikar Milan Klemenčič. Pokojnik je bil v slovenskem kulturnem življenju mortja ne tako mečna zunanja osebnost, zato pa potrpežljiv in vztrajni kulturni delavec, Iti ni. hlepel po propagandnem javnem priznanju. Milan Klemenčič se je ves posvetil lutkovnemu gledališču v dobi po prvi svetovni vojni, ko so to umetnost smatra'i tudi na Slovenskem — za otroško igračkanje. Ti predsodki so po trdem in naravnost junaškem vztrajanju Milana Klemenčiča počasi izginili. Lutkovno gledališče si ni osvojilo samo otroških src in materinskih čustev, pač pa je1 zajelo tudi odraslo mladino in dobršen del odraslih. Z lutkovnim gledališčem je Milan Klemenčič pričel že' pred prvo svetovno vojno v Ajdovščini. Po prvi svetovni vojni je odšel v Ljubljano, kjer je ustanovil pri »Sokolu« prvo lutkovno gledališče. Sodelovala sta s svojimi prispevki pokojna slovenska pisatelja dr. Ivam Lah in Miran Jarc. 'Njegovo gledališče pa je doseglo višek izpopolnitve pred drugo svetovno vojno, ko je Kemenčič privabljal gledalce z u-metniškim izvajanjem svojih predstav. Slovenski kulturni svet bo Milana Klemenčiča ohranil v najiepšem spominu. in v strahu pred blaginjo 150 milijonov Američanov.« Toda tudi v Evropi ne držijo vsi križem rok, ne tarnajo o izgubljeni veličini in ogražani neodvisnosti. Napori šestih držav po .enotnosti in s tem po politični in gospodarski osamosvojitvi postavljajo stvaren, čeprav pogostokrat omahujoč odgovor na najrazličnejše izzivalnosti današnjih dni. 2e v najkrajšem času bod,o parlamenti dežel Beneluxa, 'Italije, Francije 'in Zahodne Nemčije obravnavali poleg- skupnega tržišča 4udi Evratom. iSkupna uporaba atomske sile in odprto evropsko tržišče, vse to bo gotovo prispevalo, da se bo glas Evrope zopet uveljavljal v svetu narodov in da postavi našo celino vsaj .gospodarsko izven območij »ameriških komisij« prav tako kiot izven posega '»sovjetsike.ga valja«. Bodočnost Evrope je že pričela. t Alojz Zega V nedeljo 10. februarja- je preminul v Trstu .gospod Alojz Zega, trgovec in posestnik. Pokojnik je. bil rojen 1. 1883 v Kobjeglavi na Krasu. Prišel je v Trst 1. 1896, komaj 13 let star. Posvetil se je trgovini. Ko je dorastel, se je osamosvojil in je vodit lastno .trgovino vzorno in .Z vidnim uspehom vse do leta 1934. Kot vsi naši obrtniki in trgovci onih let, se je držal starega načsla: cd zrna do zrna. pogača, od kamna do kamna palača. Požrtvovalno delo in varčnost je tudi nagradilo Alojza Zego in njegovo gos po. Gospod Alojz Zega je bil blaga duša, trdna kraška. korenina in mož - značaj, ki je ostal do smrti zvest svojim idealom in narodnemu prepričanju. Bil je čia