21. s lev. V Kranju. 23. maja 1903. IV. leto. FoliMcen in gospodarski Ust. Vabilo na naročbo, SK zi pol lela 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu. Gorenjcem ob gradbi nove železnice! Oba predora pri Hrušici in v Bohinju vrlo napredujeta. V dveh letih bo že iztekla železnica, ki bo vezala Rožno dolino na Koroškem z Bačo na Primorskem in odprla svetu neznane ali vsaj malo znane kraje naše bohinjske doline. S kakimi občutki si mislil, Gorenjec, o blagostanju, ki ti nastane že pri vrtanju obeh predorov, še bolj pa pri gradbi proge same. Predora sla že dosegla polovico in vendar ni onih čudežev, o katerih si sanjal, Gorenjec! Nasprotno, marsikatera kletev ti uide, ko gledaš, kako se na tisoče tujih delavcev peha in vrti, ti pa moraš gledati cd strani in le tuintam pobrati drobtinico, ki ti jo privošči tuji podjetnik. Govorimo resnico! Delo pri bohinjskem in karavanškem pTedoru je našemu kmetu prineslo marsikaj novega, doslej nepoznanega, ali ne dosti koristi. Vožnje mu je vzel tuj podjetnik Žid Vičnar. Početkom je naše klerikalno časopisje rohnelo, da le tujci dobe zaslužka pri yožnjah za tunele, grozilo, da vse spravi pred državni zbor in osvetli postopanje čifutov, ali par tisočakov podjetnika Ceconija v Bohinju za cerkveno obleko in druge svete namene je zadostovalo, da je glasni župnik Piber v Bohinjski Bistrici umolknil; imel je pač tisočake za ceikev in morda tudi še kaj zdse. Sedaj so Bohinjci na zunanje vsi srečni! Odstopiti se je moral svet za železnične namene. Že dosedaj je bila zemlja v hruški in bistriški občini primeroma zelo draga, ker je kmet imel le toliko posestva, da je shajal za silo. In vendar je prišlo prav malo ali ?koro nič do eksproprijacije. Gotovo ti je, kmet z Jesenic in Hrušice, še v spominu, kako je pri tozadevnem obravnavanju glede elektriške železnice iz kamenoloma Merice pri Jesenicah na Hrušico pogosto vstajal znani župnik Šinkovec in z vso vnemo se poganjal za to, da se kmetje zlepa poravnajo s čifu'sko družbo GroBovo, ki gradi karavanški tunel. Ali mogoče iz ljubezni do ljudstva? Kdo ve? Vse se je udalo, in župnik je mogoče od vrednega posnemovalca Geconijevega prejel kak dar za cerkveno obleko ali pa še kaj drugega. Sedaj lomi ves kamen za karavanški tunel le še znani ž'd Fabian na Merici, kateremu je jeseniška občina za malenkostno svoto prepustila kamenolom, namesto da bi ga prevzela v lastno režijo; kamen bo prevažala v kratkem novozgrajena električna železnica. Ostale so vam, okoličanom predorov, še hiše, da jih oddajate v najem tujim inženerjem in delavcem. In še to vam ne donaša pričakovanih dohodkov. Zgradilo seje na desetine novih hiš in barak na Hrušici in v Bistrici, država je postavila svoje hi*e za uradnike ter delavce in tudi dohodki iz hiš so radi velikih hišnih davkov minimalni. Mase, ki so prišle iz tujih krajev in štejejo na tisoče, imajo razne potrebe. Nastalo je v bližini predorov vse polno gostilničarjev, branjarjev, rokodelcev i. t. d. Pa domačini so redki med njimi. Najlepše dohodke ima tujec, domačin pa jedva shaja v tuji konkurenci. Podjetnik Ceconi bo nesel svoj milijonček čez primorsko mejo v blaženo Italijo, čifutje Grofiove družbe bodo gledali svoje stotisočake, Vičnar, Fabian, Tisot in še nešteto drugih priseljenih ogrskih Židov in lačnih Italijanov se bo smejalo v pest Kranjcem, ko bodo s polnimi moš-njički zapuščali našo lepo gorenjsko stran. Tipa, domačin, ne boš imel več svoje zemlje, denarji za najemščine bodo pošli in selili se boš moral ter prepustni kraj svojih očetov drugim . . . In vendar še ni vse izgubljeno. Sedaj se dela predor, delati se prične \ kratkem železnična proga. Gorenjec, videl si podjetnost tujcev, tu pokaži svojo moč, svojo energijo. Ako so drugod tebe pregnali pri dovažanju blaga, tu se postavi krepko v bran, tu se združite, Gorenjci, in izsilite vožnje. Krivim duhovnim in ne-duhovnim prerokom ne verujte! Potegujte se za koncesije že sedaj, kjer bo kako križišče in postajališče. Vlada vam mora iti na roko, sicer nastopite energično. Glejte, da zasedete najvažnejše točke ob progi, posebno svet ob bodočih postajah naj vam bodi posvečena zemlja, kamor sme stopiti tujec le kot gost, ne pa kot gospodar. Zglede imate pri zgradbi predorov, kako se je treba poprijeti dela, posnemajte jih in potem vam ne bo treba 214 ukloniti svojega tilnika pod tujčevo dlanjo, temveč bo poštena narava Slovenčeva gospodovala na naših krasnih gorenjskih tleh! _ Posojilnica v Radovljici. Iz računskega zaključka za leto 1902 posnamemo, da je bilo vseh denarnih prejemkov K 930.922-06, izdatkov pa K 915.692*71, torej denarnega prometa K 1,846.614*77. Koncem leta 1901 je imela zadruga 32 zadružnikov z 80 vplačanimi deleži K 16.000*—. V upravnem letu 1902 je pristopil 1 7adružnik in vplačal 1 delež K 200*—. Koncem leta 1902 je tedaj 33 zadružnikov z 81 deleži K 16.200. Hranilnih v'og se je vložilo tekom leta 1902 K 475.603*17. dvignilo pa K 431.380-36, torej se je več vložilo K 44.222*81. Ker znašajo kapitalizovane obresti za leto 1902 K 49.929-36, pomnožile so se vloge za K 94.152*17. Koncem leta 1901 so znašale vloge K 1,198.200*38, znašajo torej koncem leta 1902 K 1 292.352*55. • Novih posojil se je izplačalo v 1. 1902 K 235.205'—, vrnilo pa se je K 182,301*07, torej se je več posodilo K 52.903*93. Koncem leta 1901 je bilo stanje posojil K 992.864*16, znašajo torej koncem leta 1902 K 1,045.768*09. Naloženega denarja v raznih denarnih zavodih je bilo koncem leta 1902 s kapitalizovanimi obrestmi vred K 283.765*51, razun poštne hranilnice, v kateri je bilo tudi naloženih K 3.055*37. Cisti dobiček za leto 1902 znaša K 8.613*50. Po sklepu občnega zbora z dne 23. marca 1902 razdeli se ta dobiček naslednje: Zadružniki dobijo 5 l/2°/odividendo od svojih deležev K 891*—. Ravnateljstvo dobi v smislu pravil od čistega dobička 5 % kot nagrado za trud in delovanje K 430*67. Nadalje se dovoli izvanredna nagrada: Članom ravnateljstva K 400-—, članom nadzorstva za pota in vožnje K 120*— in naslednje podpore: gasilnim društvom, in sicer v Ribnem K 30-—, v Mošnjah K 30*—, v Kropi K 30*—, na Bledu K 30*—, v Lešah PODLISTEK. In meni ravno tako . . . Konec . . . Ko pa se v jeseni tretjega leta zopet snideta, sta bila oba zelo izpremenjena. Vsak izmed njiju je imel čut, da njegov prijatelj ni več tako iskren, ko poprej, da nekaj skriva, da se ga izogiblje z očmi. Nekega hladnega jesenskega večera sta se izprehajala po mestnem parku. Ko prideta do velikega ribnjaka, pripluje jima nasproti ponosen labud. Francelj se ustavi, prime Jankota za roko in pravi: Prijatelj, najlepša stvar na svetu je pa le ljubezen, jaz imam v Ljubljani ljubico, da ji ni para, brhka, živahna, sanjavih oči in, ker nima premoženja, se mi tudi ni treba bati, da mi jo kdo prevzame. Jankotu se je zabliskalo o očeh, streslo ga je po vsem životu, a premagal se je, da Francelj ni opazil njegove razburjenosti. Francelj je z vedno večjo živahnostjo razkladal vrline svoje izvoljenke in konečno rekel: Če hočeš izvedeti, kdo da je, pridi jutri popoldne v moje stanovanje. Danes sem prejel pismo od nje in to ti pokažem. Prijatelja sta se poslovila in šla vsak na svoj dom. Jankotu pa tisti večer ni bilo moči zaspati. Vlegel se je kot po navadi, ali vstati je moral in šel se je izprehajat po zapuščenih dunajskih ulicah in drevoredih. Proti jutru se je vrnil in za par ur zaspal. Težko je čakal druzega dne določenega trenutka, da se snide s svojim prijateljem. Že uro poprej se je podal na Kostanjevico. Ali na noben način ni hotel pokazati Franceljnu svoje razburjenosti. Ko pride k prijatelju, začne pogovor o naj- K 30*—, na Breznici K 30'—, na Jesenicah K 30'—, v Radovljici K 30*—; kmetijskim podružnicam na Breznici K 30*—, v Lescah K 30-—, na BI. Selu K 30*—; za šolska vrta v Lescah K 30-— in na Breznici K 30*—; za vodovod na Bohinjski Bistrici K 100*—; dijaški ku-v Kranju K 100*—; družbi sv. Cirila in Metoda K 50*—; podružnici planinskega društva v Radovljici K 20*—; podpornima društvoma za slovenske visokošolce na Dunaju K 25*— in v Gradcu K 25'—, skupaj K 2551*67. Po sklepu ravnateljstva dene se v posebni zaklad K 1.000*—, v splošni rezervni zaklad pa K 5.613-50, skupaj torej 8.613-50. Rezervna zaklada prejšnjih let sla znašala K 38.256*71 ter po pripisu K 6.061*83 znašata sedaj K 44.318*54._ V Kranju, 23. maja. Iz državnega zbora. V torkovi seji je bila burna seja poslanske zbornice. Poslanec Biankini je namreč utemeljeval svoj nujni predlog, da se pozove vlada, da odpravi agente, katere je poslal ban v Cislajtanijo, in zakaj je avstrijska vlada stopila v službo onostranske polovice. Ministrski predsednik je moral preslišati marsikatero gorko. Za Hrvate je govoril tudi slovenski poslanec dr. Žitnik. Za vseučilišče v Ljubljani se je vršila na Dunaju sijajna manifestacija, ki je izborno vspela. Udeležilo se je je okrog 600 dijakov vseh slovanskih plemen. Navzočih je bilo mnogo državnih poslancev. Med drugimi je govoril tudi poslanec g. dr. Andrej Ferjančič. Resolucija pozivlje poslance, naj uvedejo parlamentarno akcijo za vresničenje te ideje. Izgredi na Hrvatskem. Na celi železniški črti od Reke do Karlovca stražijo orožniki. Izgredniki so po7 trgali na več krajih brzojavne žice in razdrli železniške tire. V noči med 10. in 11. so bili izgredi na 20 mestih. Dosedaj je bilo ubitih ali težko ranjenih 17 oseb. Po celi Hrvatski je strašno vrvenje, povsod se gode krvavi prizori. — Na Sušaku so bile velike demonstracije. Zbralo se je na tisoče ljudij. — V Trstu je bil mi- navadnejših stvareh, Francelj mu ponudi cigareto in pomenkovala sta se o profesorjih, o predavanjih, in-štrukcijah in o škandalih dunajskih lahkoživcev. In, kose je imel Janko že posloviti, pravi kakor slučajno proti svojemu prijatelju: «A propos, kje pa imaš ti svojo lepo ljubico?» Francelj odpre svoj kovčeg, vzame listič iz najnižjega predala ter ga ponudi Jankotu, sam pa se vstopi k oknu, gleda na ulico, diha na šipe in nervozno drkne s prsti po šipah. * . Janko razgrne listič in, ko zagleda pisavo, čuti, da mu postane hkrati gorko in mrzlo po hrbtu. Vendar zbere vse moči in, ker ga Francelj ne opazuje, začne citati: Preljubi Francelj! Ne morem Ti povedati, kako lep je svet, odkar sem Tebe spoznala. Zdi se mi, da papa ni več tako strog, mama ne tako sitna, brat ne več tako grob. Če opazujem ljudi na cesti, so kakor da gredo h kaki veselici, kostanji v «Zvezdi» pa so s srebrom potreseni, kako sem srečna! In vendar tudi ne, ker si tako daleč od mene. Kdaj vendar prideš v Ljubljano! Do tedaj pa sprejmi tisoč poljubov od Tvoje Te večno in jedino le Tebe ljubeče Minke N. Jankotu se je delalo črno pred očmi in z največjim naporom in le, ker mu je Francelj kazal hrbet, bral je do konca. Sedaj se obrne Francelj proti prijatelju in pravi: Ali mi ni lepo pisala moja ljubica? Janko se stresne, list mu pade iz rok, milo pogleda svojega prijatelja in pravi s pritajenim glasom: «In meni ravno tako . . .?» nulo nedeljo velikansk shod, da se izreče proti vpošiljanju vojakov na Hrvatsko in hrvatskih vohunov v Cislajtanijo. Govorili so: 1 Slovenec, 1 Hrvat in 1 socijalni demokrat. Tedenske politične vesti. Na Bulgarskem so dobili novo ministrstvo. — Na Ogrskem je vzbudilo veliko začudenje dejstvo, da ce?ar pri dvornem plesu ni nagovoril predsednika poslanske zbornice. Ondi je položaj vsled obstrukcije jako kritičen. Zadnji čas je, da vlada stori kak odločilen korak. — italijanski kralj obišče v Parizu predsednika francoske republike dne 14. julija. — V Macedoniji so doslej zaprli 24 profesorjev in 874 ljudskih učiteljev. Naglo sodišče v Solunu je na smrt obsodilo Paolija Pečkava, ki je z dinamitom razdjal francosko ladjo «Kvadalkvivir». — Revolucijsko gibanje med častniki so zasledili v Petrogradu. * Grozovit dan v Solunu. Šele sedaj se mnogo piše o strašnem dogodku v Solunu. Nobenega dvoma ni več, da je vse vprizonla neka dolga roka. V višjih krogih se čudijo, da ni turška država, čeprav so jo v zadnjem času opetovano opozorili na atentatne načrte macedonskega odbora, bolje čuvala, da so se mogli zgoditi tako obsežni atentati. Sodi se, da sta najbrž tudi slabo plačana turška policija in orožništvo bila «podkupljena» od macedonskega odbora, da sta zanemarjala svojo službo. Vprizoritelji atentata, ki bi imeli priti ob izvršitvi svojega zločina ob življenje, so se vozili v treh vozeh okrog in napravili takorekoč nekako bombno korzo, ne da bi jih bil kdo oviral. Taki atentati so se izvršili na petdesetih krajih. Pred poslopjem banke se je ustavila kočija, iz katere so izstopili trije mladi možje. Voz je oddrdral, mladi ljudje so se pa začeli medsebojno prepirati in se približevati poslopju otomanske banke. Naenkrat vsi trije napadejo stražo, stoječo ^ri bančnem poslopju, jo umore in udero v notranje prostore. K sreči so bila okna odprta. Ti mladi ljudje so potem skozi okna in vrata zagnali bombo v notranje prostore. Slišal se je strašen pok in kmalu nato, ko se je vrgla prva bomba, se je sesedla galerija in nekateri kosi zidovja so leteli na sredo ceste. Kmalu potem je padel tudi balkon v globočino. Strašno se je godilo na onem kotu bančnega poslopja, ki se dotika nemškega kluba. Vsled bombinih moči so se pokazale na zidovji razpoke, ki so segale dol do tal. V nemškem klubu je bilo ob uri, ko se je to pričelo, zbranih še mnogo članov. Večina, obupno kričeč, je zbežala in hotela naenkrat priti iz lokala, a prišla ravno pod podirajoče se zidovje. Razrušena je bila tudi nemška šola, ki je bila nastanjena v ravnotistem poslopju. Obiskovali so jo zlasti avstrijski otroci, vzdrževala pa jo je avstrijska vlada z veliko podporo. Zatrjuje se z gotovostjo, da je eksplozija nastala na francoski ladji «Kvadalkvivir», in sicer v spodnjih ladjinih prostorih. Mlad mož, 25 let stari bulgarski učitelj je vstopil na ladijo. Kupil si je ondi karto za prvo kajilo, ki je bila v spodnjem delu, kjer je dobil priliko, da je mogel vreči bombo na pripravno mesto. Po eksploziji se mu je posrečilo, da je prišel «kot rešeni» na suho. Nato se je odpeljal z vlakom čes Uesbuk v Niš. V Uesbuku je dospel popoldne, kjer je hotel prekiniti vožnjo, da bi v tem mestu vprizoril kaj takega, kar se je godilo v Solunu, a roka pravice ga je prijela že pri izstopu iz vlaka. Vtis, ki ga je napravila ta dinamitna revolucija v turških vladnih in višjih krogih, je povsem resen. Vlada misli, da se je začel anarhizem. Vrše se ministrska in vojaška posvetovanja. Turčijo bodo primorale velevlasti, da izvede že davno obljubljene reforme. Dopisi. Z Dovjega. Kadar so občinske volitve, tedaj se marsikdo oglasi, da pove svoje mnenje. Gospod urednik! prosim Vas za majhen prostorček v Vašem cenjenem listu tudi zame. Nikjer na vsem Gorenjskem menda ni tako krvavo potrebna dobra cesta kakor ravno v Mojstrani, 215 kjer bi človek na občinskih potih lahko utouil. Dobra cesta bi se dala prav lahko napraviti s prav malimi troški, ker se dobe za take naprave razne podpore. Gospod župan na Dovjem si pa misli, da imamo le mi okrajno cesto skozi Dovje. Tako pravični menda smemo biti tudi našim sosedom. Vsled tega je nekaj naprednih Dovžanov sklenilo delati na to, da se izvolijo napredni možje, kajti tovarna ne zahteva nič druzega. Naš slovenski značaj občine ni v nevarnosti, čeprav nasprotna stranka to trdi. Zatorej na noge, vsi napredni volilci, da dobimo prave občinske odbornike, ki se ne bodo podpisovali za pravdne troške, ampak ki bodo vneti za napredek občine. Čujemo tudi, da Blejci nameravajo in pripravljajo, da se napravi cesta skozi Radovno do Mojstrane. Prav z veseljem pozdraviti je tudi načrt g. župnika Aljaža za hotel v Vratih. Vsled tega je torej treba vsaj nekaj storiti za Mojstrano, saj je v prvi vrsti v to poklican naš občinski zastop. Napredni volilci, glasujte na dan volitve polno-številno za napredne kandidate, in zmaga bo naša, Dovški naprednjak. Iz Mojstrane. Članek v Vašem cenjenem listu «Naše zamotane občinske razmere» in dopis iz Mojstrane z dne 25. aprila t. 1. je prebudil naše volilce nekoliko iz iz spanja. Toda naših matadorjev ne plaši to, oni računajo na lahkovernost druzega in tretjega volilnega razreda, kajti prvi razred je dosti razumen, da jim je pokazal hrbet, ter agitirajo z vsemi silami na to, da bi dobili pri novih volitvah zopet vajeti v roke. Vodja te klike J. J. straši naše posestnike, da bo v slučaju, ko bi dobila večino njemu nasprotna stranka, razdeljeno vse skupno posestvo in da dobi pri tem cementna tovarna »/4 skupnega sveta v posest. Vsak pameten človek ve, da pri takem deljenju ne pride v poHev obrtni, temveč edino le zemljiški davek če bi se sploh delilo po davkih. Zakaj se je pa naš eksžupan, čegar županovanja nas Bog varuj še kdaj dočakati, podpisal na provokacijo za razdelbo skupnih semljišč, ko sedaj toliko slepi ljudi s strašilom o razdelitvi? Vzemimo si za izgled le naše skupne gozde, ki merijo 2615 oralov, ko bi se v njih pametno gospodarilo, bi se pač lahko iz njihovih dohodkov zidala šola in vodovod brez povišanja občinskih doklad, katerih imamo že sedaj 35 °/0. Tako pa nimamo od njih leta in leta nikakih dohodkov, dasiravno jih sekajo in uničujejo njihovi ožji pristaši. Z ozirom na dopis z Dovjega v «Gorenjcu» št. 19. bodi pojasnjeno, da v dopisu iz Mojstrane v 17. štev. je po našem mnenju prizadet le odstavljeni župan J. Janša, ne pa sedanji pro-vizorični. Tudi mi prosimo, da nam blagovoli g. Jakelj razkriti vnebovpijočo krivico, ki nam jo kanijo učiniti mojstranski uradniki. Mi ne poznamo tovarniške stranke, amrak hočemo doseči vendar že enkrat temeljito zboljšanje občinskega gospodarstva; otročje se nam zdi bob-nanje zoper tovarno sploh med tem, ko se je ravno sedanja stranka, ki je sedaj na krmilu, pred tremi leti zvezala s tovarniškimi uradniki zoper domače vol'lce, ki tudi niso druzega zahtevali kakor red v občini. Takrat pa ni bila slovenščina nič v nevarnosti. Narodno zavest so dobili šele sedaj, ko jim potekajo ure, in so jim gospodje od tovarne prišli na sled raznim zvijačam in nepravilnostim. Konečno naj še omenimo, zakaj se je sploh vnela ta peresna vojska med nami: Zato, ker je županstvo zavleklo volitev. Naš eksžupan, kakor že omenjeno, sedaj nima volilne pravice, zato pa je tudi sedanje županstvo čakalo toliko časa s pripravami na volitev, da je prišel odbijoči odlok. Volilci so bili vsled tega nevoljni in izšel je članek o naših razmerah v «Gorenjcp» dne 4. aprila t. 1. Ko bi bilo županstvo o pravem času storilo svojo dolžnost, ne bilo bi nikdar toliko vrišča radi volitev. Seveda naš sedanji župan se popolnoma da voditi svojemu predniku in ravno to ni po volji poštenim volilcem, ker so jim znane mahinacije poslednjega. Toraj upamo in apelujemo na pravni čut naših posestnikov-volilcev, da se ne bodo dali zapeljati sladkim besedam našega eksžupana in njegovih pod-repnikov v svojo škodo (katere se že lahko na tisoče kron dokaže), temveč, da se krepko postavijo v bran proti izkoriščevanju našega skupnega posestva. Sicer se 216 je naš eksžupan izrazil že pred več osebami, da bodo njegovi nasledniki le po njegovi milosti županovali. Mi pa tudi izjavljamo, da se ne podamo kar meni nič tebi nič pod tako osebno diktaturo. Več volilcev, ki niso za las odvisni od tovarne in še niso in ne bodo zatajili svoje narodnosti, pa tudi ne skupnih koristi! Toraj pri Filipih! Iz ¡Žabje vasi pri Poljanah. (V odgovor na dopis «Slovenca» št. 102 z dne 6. maja 1903 pod za-glavjem «Računski zaključki v Poljanah».) Predbaciva se meni, da sem se vestno in vstrajno trudil, da bi očistil račune vaše posojilnice in da sem brusil pete okoli g. dr. Tavčarja z računskimi zaključki za leto 1900 in 1901. Pa to je le navadna klerikalna laž, ker jaz z g. dr. Tavčarjem nikdar nobene besede o tej stvari nisem go-goril. Bilo je pa najprej tiskano v «Gorenjcu» št. 16 v uvodnem članku in v «Slovenskem Narodu» je bilo le ponatisnjeno iz «Gorenjca». V «Gorenjcu» se bere: «Pred nami ležita računska zaključka i. t. d.»; toraj se lahko razvidi, da so imeli pri uredništvu «Gorenjca» računske zaključke v rokah, katere ste sami dali natisniti in ste jih delili med ljudi. Kako nerodno se zagovarjate, se razvidi iz vašega dopisa, ko pišete: «Prejšnji računski zaključki, med njimi ravno oni za leto 1900, niso bili pravilni; toraj sami priznavate, da so bili tudi prejšnji nepravilni in ne samo za leto 1900. Ali morebiti za-morete trditi, da sem vam tudi prejšnje računske zaključke pomagal sestavljati. Ti preljubi Urban Pintar, si pa bil vedno povsod zraven. Da ni bil računski zaključek pravilen, pride iz tega, ker je bil pravi račun, katerega ste nesli trije odborniki načelstva na dično «Gospodarsko zvezo», kakor ste meni sami pravili, prenarejen, in ste zahtevali od mene tisti računski zaključek, katerega je meni dal Pavel Dolinar, češ, bomo videli, v koliko so ga predrugačili pri «Gospodarski zvezi». Ce se pa števila brez dotičnih knjig popravljajo, potem se ni čuditi, če niso računski zaključki pravilni. No, pa saj ste govorili, da je rekel revizor «Gospodarske zveze», da se računi morajo sestavljati vsako leto drugače. Pred-bacivate mi, da sem bil pred par leti najbolj vnet kon-sumar. A nisem prvi, pa tudi ne zadnji, kateri obžaluje to svoje dejanje. Kdor vam pride v pest, mora na vaš rog trobiti, bodisi mu ljubo ali ne. Predbacivate mi, da sem kmetijsko društvo na Dolenji Dobravi zavozil, to je zopet vaše navadno obrekovanje. Večkrat sem ust-meno in tudi pismeno prosil «Gospodarsko zvezo», da naj prejko mogoče pride revizor in naj me povabijo k obračunu. Ali ni se hotelo ozirati na moje opravičene prošnje, revizor je sicer prišel in delal račune, a brez moje vednosti. Slučajno sem pa to zvedel, toraj sem šel v družbi s poljanskim načelnikom Francem Grošeljem, ter je izjavil revizor Pele, da so računi v redu. Nato so mi izplačali še tisti dan 15 gld. v navzočnosti g. revizorja Pelca, kar se lahko razvidi iz blagajniške knjige. Ako bi bil zavozil društvo ali pripravil v nered, bi me bili rajši izročili orožnikom, kakor pa plačali imenovano svoto. KoDec . . . Iz Slovenj ega Gradca (Štajarsko). Dne 10. t. m. ob poltreh popoldne je nastal tu požar in vpepelil 35 hišnih številk z gospodarskimi poslopji, tedaj skupno 72 poslopij. Ni možno se izraziti in popisati, s kako na-glostjose je ogenj razširjal pod učinki vetra. Dovolj le to, da je bilo ob pelih že vse vpepeljeno in so stanovalci, ki so večinoma Slovenci, odnesli le golo življenje. 35 živali je našlo smrt v plamemh, t na krava in 34 prašičev, poleg tega še perutnina in druge živali. Goreti je začelo tik cerkve v cerkvenih ulicah. Čudno se zdi vsem, da je pri cerkvi le zvonikova streha pogorela, dočim je streha na cerkvi sami ostala nedotaknjena. — Zvečer istega dne ob devetih je bilo alarmirano moštvo celovške 10. stotnije 17. pešpolka v Celovcu vsled došlega brzojava, nakar se je odpeljalo ob 10-45 uri ponoči z brzovlakom in došlo semkaj ob 1. uri v jutro, toda prepozno. Našlo je ondi le prazna obžgana zidovja in bedne pogorelce, ki so milo zdihovali nad uničenim premoženjem. Plamen je vničil tudi večje svote denarja. Vojaštvo je ostalo tu do nedelje 17. t. m., ker je vsled požara prizadetim pridno pomagalo pri podiranju zidu i. t. d. Škoda se ceni na 702.000 kron. Zavarovalnina znaša 114.000 kron, tedaj je čiste škode nad 588.000 kron, katero svoto bodo prizadeti sami morali šteti. Cesar je podaril pogorelcem 10.000 kron. __H_____ Novi čar. Na Gorenjskem. Osebna vest. Knezoškofijskim svetnikom je imenovan ?. Janez Grčar, župnik v.Dobu. Protestni shod, na katerem bodo ljubljanski Slovenci zavzeli stališče napram zadnjim dogodkom na Hrvatskem, se bo vršil jutri v nedeljo, dne 24. t. m. v vel ki dvorani «Mestnega doma» v Ljubljani. Blagoslovljen vohun. Pod tem imenom smo pred štirinajstimi dnevi malce javno zlasali nekega žegnanega falota, ki je vpričo šolskih otrok stikal po tuji lastnini, ter konečno pozvali kranjskega dekana, da naj pove ime dotične šole. Zadnji «Slovenski List» se zvija na vse mogoče načine, le tega ne pove, v kar smo ga izzivali, to pa jednostavno ne, ker bi moral priznati, da je prvo-krat prav debelo lagal. Pravi, da noče biti denuncijant!!?? Ta je pa imenitna, na to lahko vzame takoj patent! Mi ga drage volje od vežemo od denuncijanta ter ga vnaprej svečano zagotavljamo, da v naših očeh ne bo nič nižje pal, to pa radi tega ne, ker je absolutno nemogoče. Le na dan z imenom, drugače ste nesramen lažnik! Tudi to bi radi vedeli, kaj pomenijo «vaje za katedrom». Škofu Jegliču bi nasvetovali 8. točko svoje znane tajne ordonance takole spopolniti: 8.) kakšno mesto naj zavzame katehet-vohun v učiteljstvu? Pred ogledalom. Piše se nam: Ako človek stopi pred ogledalo, zagleda v njem svojo pravo naravno podobo. Ako je tisti, ki se ogleduje, lepega obraza ter čedno in dostojno oblečen, lepa je potem tudi vsa podoba. ki se mu prikaže v ogledalu; ako pa je preskušalec ogledala grd in oduren v obraz ter pokrit z nesnažno in razcapano obleko, tudi njegova podoba v ogledalu ne more biti drugačna kakor popolnoma taka, kakršen je človek pred ogledalom, in ako so na njegovi obleki ali glavi še kaki drugi „svinjarski" znaki, odsevati mu morajo tudi ti v pravi „svinjarski" podobi iz ogledala! Aii tisti, ki bi zagledal tako neprijetno podobo svoje osebe v ogledalu, bi bil gotovo zelo neumen in bedast, ako bi se zaradi tega začel jeziti nad ogledalom, ako bi besno tolkel po njem in se zraven tega še togotil nad onimi, ki so mu naredili to pravično ogledalo! Kaj morejo ogledalo in njegovi izumitelji zato, ako se v njem pokaže grdobija grda?! Saj je vsako ogledalo le zato na svetu, da pokaže stvari take, kakršne so! Graje vredno pa bi bilo in najumestneje, da bi se ga stolklo na drobne kosce, ako bi kazalo drugačne podobe, kakor so v resnici njih modeli! Pristno ogledalo sedanjih klerikalnih razmer na Kranjskem je tudi , Gorenjčeva" ve!ikonočoa pesem: „Naše vstajenje", ki je napravilo znanemu Tonetu v Kranju že toliko „svete" jeze in napornega duševnega dela! Čudno, da se mu že ni razlil žolč! Ali zakaj se jezi naš preljubi Tone tako na to nedolžno pesem in na „Gorenjca", ki jo je priobčil, ako je v njej zagledal poleg drugih klerikalnih falotov „prve vrste" tudi podobo svoje častitljive osebe? Ali so mar krivi „Gorenjec*' in njegovi somišljeniki, da je zašel on v tako grozno in umazano (on bi morda rekel: „svinjarsko") družbo, in da se je tudi sam umazal v nji? O Tone, dragi naš Tone. ali te je res že popolnoma zapustil Šušteršičev sv. duh, da tako malo premisliš, preden kaj začneš?! «Kreditno društvo v Kranju», ki se je kar črez noč, brez vednosti ter dovoljenja kranjskega tehanta in njegovih podrepnikov zasnovalo in pričelo poslovati 1. januarja t. 1., je v kratki dobi svojega obstanka razširilo svoj delokrog tako, kakor ni bilo niti pričakovati pri ugodnih razmerah na kranjskem trgu. Pokazalo se je pač, kar smo trdili takoj spočetka, da je zavod, ki se bavi predvsem s posredovanjem osobnega kredita, živa potreba za kraje, ki imajo razvito trgovino. Ge je že nepričakovano zasnovanje kreditnega društva vzbudilo ne malo jeze in precej prikrite bojazni med redko za- •ejanimi reveži, ki zajemajo svojo modrost iz jel:enega «Slovenskega 'JLista», potem je samoobsebi umevno, da sedaj ti ljudje kar pokajo same zavisti, ko slutijo in menda tudi že občutijo, da se zavod vedno lepše razvija. Naravno, da so hoteli dati nekoliko duška svojim neprijetnim občutkom. 2e v predzadnjem «Slovenskem Listu» je nek dopisnik hotel dregniti v kreditno društvo. Ne upa se sicer imenovati otroka s pravim imenom, plazi se krog kranjskega kreditnega društva kakor maček krog vrele kaše, piše le o «nekem» kreditnem društvu, ki še ni na trdnih nogah, sicer pa seveda notico zavije tako, da mora vsak, čeravno je še bolj neumen kakor pisec, uganiti takoj, kam pes taco moli. Povspne se tudi do duhovite trditve, da društvo boleha na ljubosumnosti in nevošljivosti, ker drugi enaki zahodi v okolici izborno napredujejo. Dolgo smo zaman stikali po teh «izbornih» zavodih v okolici in slednjič nas je vendar nek prijatelj našega lista opozoril, da je dopisnik bržčas mislil na «izborno» posojilnico v Cerkljah. Menda se je pisec uveril sam, da se na tak lim še njegovi kalini ne bodo vsedli, dasiravno se sicer že iz navade posedajo na limanice. V zadnjem «Slovenskem Listu» je tedaj spremenil svojo taktiko, piše ravno v nasprotnem smislu in priznava nehote, da je kreditno društvo na šmentano «trdnih nogah», češ, da dela konkurenco mestni hranilnici! V/ upiavnega sveta in nadzorstva je odbral le pet članov, ki so mu najbolj pri srcu in je sumniči, da so ustanovili kreditno društvo kot konkurenčni zavod proti hranilnici. Kje je pa drugih pet članov? Ali jim je morda tako hotel p -.»kazati svojo «naklonjenost» in mar li še vedno upa, da jih bo pridobil zase? Naj vendar po svojih pajacih ne presoja druzih poštenih ljudi! Tisto strašilo s konkurenco proti hranilnici je seveda zopet običajno hujskanje «Slovenskega Lista». Kreditno društvo preskrbljuje o sobni kredit in hranilnica posoja na hipoteke. Oba zavoda delujeta sporazumno roko v roke, kar je v tem slučaju tem lažje, ker so skoro vsi člani upravnega odbora in nadzorstva pri kreditnem društvu objednem tudi lira-nilnični ravnatelji ali upravniki. Res pa je, da se je kreditno društvo ne glede na dejansko in krajevne potrebe zasnovalo, ker je pretila velika nevarnost, da bi se v Kranju ne vgnjezdila filijalka nekega ljubljanskega zavoda, ki bi delala tako lepo vspe-vajoči mestni hranilnici neizmerno škodo. Ce konečno preskrbni dopisnik «Slovenskega Lista» žuga ustanovnikoni kreditnega društva, da bodo že od meščanstva dobili primeren odgovor, naj ga potolažimo v toliko, da je novi denarni zavod že prejel prav primeren odgovor. Meščani namreč, kakor tudi drugo občinstvo se prav pridno poslužuje kreditnega društva. Temu se ni nikakor čuditi, ker je za1, od zasnovan na reelni podlagi, ker si je V tem kratkem času s solidnostjo in premišljenim postopanjem pridobil veMk ugled, ker imena odbornikov samih že jamčijo za najobsežnejšo varnost ali z eno besedo, ker je na «trdnih nogah». «Slovenski List» sam namreč piše, da so odborniki in revizorji kreditnega društva «do malega sami milijonarji»! Koblar je že zopet žejen! V zadnjem «Slovenskem Listu» namreč spet enkrat milo toži, da je bilo mesto Kranj pretekli teden brez vode. No, in Koblar si lahko pomaga, ker ima v svoji kleti prav gotovo še obilo druge pijače, s katero si hladi žejo, a kaj naj poreko reveži, ki nimajo kaj boljšega? «V Kranju bi ne bilo treba trpeti pomanjkanja vode in čakati na popravljanje vodnjakov», tarna Koblar in ima čisto prav. Vzame naj pero v svojo desno roko in namesto v «Slovenski List» naj piše dr. Šušteršiču, po čegar milosti je postal kranjski dekan, da naj vendar že opusti tisto nezmi>elno ob-štrukcijo v deželnem zboru. Potem že v jeseni pričnemo z zgradbo novega vodovoda. Koblar bi si vsak čas kar doma v farovžu z najboljšo studenčnico lahko gasil svojo hudo žejo. In kadar bi mu sveta jeza nad zlobnimi liberalci zašla v glavo, takrat bi svojo vročo glavo podtaknil kar pod — pipo! . Umrl je v Mengišu g. Mihael Stare, inženir in pc~ s sestnik. Star je bil G2 let Naj v miru počiva! I 217 Slavnost blagoslovljenja gasilnega doma v Stražišču pri Kranju se vrši jutri v nedeljo z naslednjim vsporedom: Pr poldan od 1. ure dalje sprejemanje došlih društev in p. n. gostov pred gostilno Matevža Hafnerja (po domače pri Cajnarju), kjer se zbirajo društva. Točno ob dveh popoldne nastop k slavnostnemu odhodu v župnijsko cerkev. Po litanijah ob treh slavnostni odhod iz cerkve k blagoslovljenju gasilnega doma: a) Cerkveno opravilo; b) Pozdrav in nagovor; c) Slavnostni odhod v prostore Val. Benedika k vrtni veselici; č) Koncert na korist stavbe gasilnega doma, pri katerem sodeluje slavna meščanska godba iz Kranja in zbor domačih pevcev; d) Prosta zabava in ples. Vstopnina k vrtni veselici za uniformirane gasilce 40 vin., sicer pa za osebo 80 vin., za družino 2 K. Preplačila se glede na dobrodelni namen hvaležno sprejemajo. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor. Učiteljsko društvo za kranjski okraj je imelo dne 7. t. m. svoj redni občni zbor v šoli v Šmartnem. — Ob dveh popoludne otvori predsednik (g. naduč. Fr. Luznar) zborovanje. Po običajnem pozdravu došlih društvenikov in ljubega gosta iz Radovljice označi z jedernatimi besedami sedanji položaj šole in učiteljstva, kolikor uplivajo nanj današnje politične razmere na Kranjskem. Povdar-jaje važnost naprednih učiteljskih društev, ki so in bodo obema vedno varno zavetje pred napadi mnogoštevilnih njunih sovražnikov, poživlja vse učiteljstvo, naj se jih trdno oklene, in vse prijatelje napredne šole, naj je zvesto podpirajo. Mimogrede omeni tudi najmlajše sadike „slomškarije" — žalostne podružnice za kranjski in radovljiški šolski okraj. Prav radi pritrdimo, da mora vsa slavna (?) slomškarija pozebsti prvo noč, ako jo zapuste duhovniki in isto malo profesorjev, ki se do danes še ne sramujejo, biti njeni faktični činitelji. — Spomnivši se še obžalovaje prerane smrti bivšega nadzornika, ravnatelja A. Žumra, (v znak sožalja vstanejo vsi navzoči s sedežev) zaključi svoj mmtgo odobravam govor. Iz tajnikovega poročila posnamemo na kratko, da šteje društvo 52 pravih članov, 11 polpornih (malo!) in 2 častna. «Knjižnica za mladino,» katero je zopet začela izdajati tiskarna A. Gabršček v Gorici, se prav nujno in toplo priporoča društvenikoin in krajnim šolskim svetom v nakup za šo-larske knjižnice. — Gdč. blagajničarica poroča, da je imelo društvo v preteklem letu 315*04 K dohodkov, 124'50 K izdatkov ter da ima premoženja 371-08 K. Nato poroča g. I. Sprachmann o podrobnem učnem načrtu za ponavljalne šole ter razloži obširno svoje mnenje 0 razdelitvi učne tvarine na posamezne tedne in ure. Sklene se, njegov načrt razmnožiti dati in prepustiti po 1 izvod društvenikom proti povrnitvi stroškov, za ne-društvenike pa bode ceno določil odbor. Sledile so še volitve a) dveh pregiedovalcev računov, b) odbora, c) delegatov za letošnje glavno zborovanje «Zaveze». Po izvršitvi dnevnega reda zaključi predsednik zborovanje. Lov na jelene. V Cerkljah je ustrelil dne 28. aprila kapelan g. Janez Medved z navadno puško za zajce jelena in drugega je ustrelil lovec Šimen Bolka, tretjega pa Janez Prešern iz Višenc. Jeleni so skoro gotovo ušli baronu Bornu. Obrtna nadaljevalna šola v Radovljici. Od^or te šole je takole sestavljen, in *icer iz gospodov: A]eksij Robček, lekarnar in župan, kot predsednk; dr. Janko Vilfan, odvetnik, kot za topni k deželnega odbora; Ivan S-.»rtori, ključavničar in poses'nik, kot zastopnik trgovinsko in obrtnške "zbornice ; Ivan Vuroik, podobar, kot zastoonik mestne občine; Ivan Bulovec, trgovec, kot zastopnik obrtnikov. Našli se v nekem jarku na Rožci od gladu umrlega 22 let starega Antona Cigaleta, doma nekje na Notranjskem. Bil je na potu domov od dela v Rožni dolini na Koroškem. Veselico napravi bralno društvo v Dražgošah pri Železnikih na binkoštni ponedeljek. Spored: Nagovor, deklamacija, petje možkih in ženskih zborov, burka «Bucek v strahu», srečkanje in prosta ¡zabava v gostilni «pri Beštru». Sedeži 30 vin., stojišča 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor, i Občinske volitve na Dovjem se bodo vršile šele I dne 2. junija 1.1. in ne dne 26. t. m. 218 V Podbrezje napravi jutri v nedeljo pevski zbor «Glasbene Matice> iz Ljubljane izlet. Ob osmih se pripelje v Kranj, odkoder se potem poda peš v Podbrezje. Slovensko trgovsko društvo «Merkur» v Ljubljani nam naznanja, da se iščejo potom društvene posredovalnice od strani gg. trgovcev naslednje moči v nameščenje: kontorist za Ljubljano, 2 pomočnika špecerijske stroke za Ljubljano, pomočnik špecerijske stroke za deželo, 2 pomočnika manufakturijske stroke za Ljubljano, pomočnik manufakturijske stroke za Celovec, blagajničarka za Ljubljano, blagajničarka za deželo in učenec za ma-nufakturijsko trgovino v Ljubljani. — Od strani nastav-Ijencev iščejo naslednji službe: 3 pomočniki špecerijske stroke, pomočnik manufakturijske stroke, pomočnik mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske in manufakturijske stroke, 3 pomočniki špecerijske in železninske stroke in kontorist za mesec oktober. Popravek iz Selc. V zadnjem dopisu omenjeni mlinar je po imenu J. Prevodnik, devičar in živi ob zaslužku mnogih liberalcev. Popravljamo zato, da ne bode kdo mislil mlinarja Oblaka, kateri nima vseh tistih «lepih» lastnosti, o katerih smo pisali o katoliškem Prevodniku. Od Sv. Lenarta. V nedeljo ob 4. uri 39 minut čul se je od zahoda prihajajoč potres. Čutili so ga le nekateri. Potres je spremljalo podzemeljsko bučanje. Ogenj v Dolenji vasi pri Selcih. Piše se nam: V petek zjutraj ob 4. uri je začelo goreti poslopje Ign. Lavtarja, posestnika v Dolenji vasi. Zgorelo je do tal kakor tudi gospodarsko poslopje razven kozolca. Škode je približno 3000 K, zavarovan pa je za 1400 K pri graški zavarovalnici. Da niso pogorela sosednja poslopja, zahvaliti se je gasilnemu društvu v Selcih, katero je bilo kmalu na mestu nesreče. Na poti proti pogorišču sta bili tudi obe gasilni društvi iz Škofje Loke in Stare Loke, kateri pa je načelnik gasilnega društva v Selcih obvestil, da ni več nevarnosti in da se lahko vrnejo. Vzrok požaru ni znan. Križem sveta. Razne vesti. Pod vlak je skočila pri Krivi Vrbi na Koroškem žena železniškega sprevodnika A. Feichter. Vlak ji je odtrgal glavo. — Konj je ubil na Gorici petletnega otroka, ki je bežal pred konjem. — Tržaška «Edinost» je prinesla minuli četrtek vest, da je bilo na Hrvatskem 21 obešenih in 40 ubitih. Koliko je resnice na tem, še ne vemo. — V Gradcu si je prerezal žile odvetnik dr. Grasse iz Libercev in takoj nato nmrl. Darila. Za Preiernov spomenik nabral v veseli družbi v «štibelcu» pri g. M. Mayrju minuli četrtek g. Ledenik iz Radoljice K 4-12. Živeli darovalci! sprejme takoj Vinko Hafnar, kovač, Žabnica št. 59. 113-1 Povečano zalogo največjih, najimenitnejših in najboljših poljedelskih in z novimi iznajdbami patentiranih strojev kakor mlatilnice, slamoreznice, čistilnice za žito, veternice, stiskalnice za sadje in grozdje, gepelne priporoča 108—2 Ivan Komatič Ljubljana, Dunajska cesta na dvorišču mitnice. Tudi se je razstavila zaloga omenjenih strojev Pred trgom v Radovljici pri g. Franc Korosinu za radovljiško okolico. OCCtČtCoinpanj/ Najboljša garantirano pristna MTjtižna vina Portwein, Sherry, Madeira, Marsala, Malaga i. t. d. se dobivajo v Kranju in v Škofji Loki pri Francu Dolencu. Oceanske vožnje samo 5 i do 6 dni. V Ameriko potovati je najkrajše in naj prijetnejše čez Francosko Havre — New-York! Zaradi veljavnih vožnjih listov in cene naj se obrne vsakteri na zastopnika Ivan Bihel (generalne agenture za celo Švico) v Buksu (meja) zraven kolodvora. 107—3 IP WH J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo. Žično omrežje na stroj, obhajilne mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vežna vrata, balkoni, verande, stdlpne križe, štedilnike i t. d. 81—51 Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken). ^0PT)0CP)ika ir) ticcr>ca za kolarsko obrt iščem. — Učenec mora biti star najmanj 14 let. Natančneje pri Janezu Čemažarju, kolarju v Stari Loki št. 16 pri Škofji Loki. 106-3 Vsi kmetovalci se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče, ovce i. t. d. obdržati zdrave,močne, ješče in debele če se jim pri-mešuje h krmi živinski prašek iz lekarne Pioooli ,pri Angelju', Ljubljana Dunajska cesta. En zavoj i/i kilogr. stane 50 vin., 10 zavojev 4 krone. — Zunanja naročila po povzetju. Spoštovani gospod Piccoli, lekar v Ljubljani. Po večletni uporabi pri svojej živini in po velikem povpraševanju od svojih znancev in druzih po Vašem živinskem prahu; prišel sem do prepričanja, da je vaš živinski prah izborilo zdravilo, katero bi se ne smelo v nobenem hlevu pogrešati. Z odličnim «poštovanjem And. Kocjančič. Podgora pri Gorici, 13./VI. 1902. II. 162—84 C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnic, kmetijskih strojev, l.moravska mehanična tkalnica cevi in pasov R. A. SMEKAL v Cectio pri Prostjevu in Smichow-Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9 priporoča 15—18 slavnim gasilnim društvom, občinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnice, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo'— naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, leitve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora-brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno. Plačila po dogovoru. Qli\xat>Ke> peci, oteditnviie} kaw^z foopefi, fiafiot tudi ßipe, va&e, in dzuyc ydnaste i&dct&c v vwfi (xxtvafv, ttp&&n& in ccne psipotoca pt-va in nayv&iy<\ Kova/vna "pccij in cjlitmoiifv i&deÄkov £1 vcywsl 115-1 u ZyuMyani. Priznano najboljše oljnate barve « rO o pre?clil l> filipou diJorcc r>a ogel špitalski^ tilic iraOer) frančiškanskega rrjojtu tibod Uodo. 221 Tedenski sejem v Kranja dne 18. t. m. Prignalo se jc 108 glav goveje živine, 2 telet, 301 prašičev, 5 ovac, — kozlov, — buš, — konj. — 50 kg: pšenice K 8-—, prosa K 8*—, ovsa K 6-50, rži K 7-—, ajde K 9'—, ječmena K 7-—, krompirja K 2*70. S © @ S S 62—10 ^ Trgovina z železnino in špecerijskim blagom f „JW£Jtf(UR" peter jViajdič v 3(ranju. { S ¿j "5 > M C* M Priporoča bogato zalogo po nizki ceni, kuhinjsko posodo, mizarsko, ključavničarsko, kovaško, zidarsko, črevljarsko orodje in orodje za poljedelce, kakor pljuge, lemeža, vile, motike, sekire, železne grablje; nadalje štedilna ognjišča, nagrobne k r i ž e, v o d n e žage, pile, kovanje za okna in vrata, žico, žičnike, katranovo lepko, železno in pocinkano ploščevino, karbolinej, trsje za obijanje stropov, vlite kotle, MF* fine travne kose, kakor n. pr, z znamko Ciril in Metod, katere imam le jaz v zalogi, potem srpe in brgamaške osle, Roman- in Portland-eement, traverze, stare železniške šine šine za kolesa, podvozi in drugo železo, sesalke za vodnjake, cevi in vsakovrstno špecerijsko blago. N 84 &> &> N ni n < 222 ^ c^ <«»