Iz občin ljubljanske regije
V vsakodnevni praksi se na mnogih področjih vse bolj utrjuje spoznanje, kako potrebno in ko-ristno je širše povezovanje in so-delovanje združenega dela. Prav zato nekatere delovne organiza-cije ribniške občine lepo razvijajo medrepubliško sodelovanje. Tako ima Inles ze več let tozd v Jušičih na Hrvaškem, osemnajst let pa sodeluje z delovno organi-zacijo LIV iz Našic. Riko sode-luje s Tesličem v BiH, kvalitet-nejše oblike sodelovanja pa iš-čejo tudi nekateri drugi kolektivi v občini.
Povsem jasno je, da ob težav-nem gospodarskem položaju, re-sti&djah in stabiHzacijskih pri-zadevanjih ne bo moč uresničhi »pjanov želja«. Zato bo treba najnujnejše komunalne potrebe v občini Kamnik razvrstiti po ob-jektivnem priortelnem redu in v okviru razpoktžfivih sredstev. Precejšnja je razlika med bo^ in manj razvituni krajevnimi skup-nostmi v občini. V naslednjem srednjeročnem obdobju je treba to razHko zmanjšati. Medtem ko imajo npr. prebivalci Kamnika in razvitejHb   KS   že   asfaUirane
cestc, nrefene vodovode, drnž-bena stanovaaja, komunafaio nreditev in še kaj, morajo pode-iebld pri pridobWanJu teh dobrfe dostikral globoko segati v žep za prispevek tudi pri minBnalnih osebnih dobodkih.
Zasavske občine veže obilo skupnih zadev. Tudi v srednje-ročnem obdobju 1981 — 85 bodo, tako kot doslej, reševali skupne težave in probleme. V prvi VTsti gre za skupno reševanje cestnih povezav, s poudarkom na Zasavski cesti. Tudi pri razvoj u in gradnjizasavskihelektram imajo skupna stališča. Gozdarstvu in razvoju lesne industrije bodo v bodoče morali posvečati več po-zomosti, ker so možnosti za boljše sodelovanje velike. Pose-ben poudarek naj bi dajali ra-zvoju in urejanju družbenogo-spodarskih odnosov v gozdovih, s katerimi gospodarijo kmetje. Tudi preskrba z mesom nudi za-nimive možnosti povezovanja; gre predvsem za prednost pove-zovanja kmetijskih zadrug in klavniških ter mesnopredeloval-nih zmogljivosti. S skupno akcijo bi bilo treba ustvariti možnosti za
enovito organiziranje veterinar-ske službe v ztasavju, ker s seda-njim stanjem le-te niso zadovolj-ni. Skupne inteicse imajo zasav-ske občine Cudi pri usmerjenem izobraževanj u, zdravstvu, malem gospodarstvu itd.
Posledice spiošnega razvoja )e padec š»evila čistih lunetij v ob-čini Logatec od 339 v lctu 1970 na 242 v leln 1979. To pomeni. dasejevzadnjUidesedkletikza-posHI skoraj vsak iretji kinet Da se tndi v pribodB|e poloiaj ne bo bistveno sprenenfl, govori poda-tek, da več kot poiovica nlade gencrad)e, ki je š« na kmeti)ak, kaže težnio po zaposiovania zana) kmeti^tva. Zato je kmtt^-sklh zcm|i$č vse maaL prerašiata jih gozd in grmlčevje, na drngi strani pa jih odvzcsia oriMniiad-
•
V domžalski občini so uspeli z učinkovito akcijo inšpekcijskih služb in tudi organizacij združe-nega dela odpraviti nezakonito zaposlovanje delavcev v gradbe-ništvu. Tem, ki so ostali, pa je treba zagotoviti minimalne živ-Ijenjske in kulturne standarde. To pomeni, da imajo v občini premalo stanovanj za delavce, ki prihajajo iz okoliških krajev. ozi-roma iz sosednjih republik. Zato 'se vDomžalah trudijo. da bi vok-viru sprejetih zazidalmh načnov našli primenio lokacijo za grad-njo novega samskega doma.
C. P.