Stev. 214.
V Liubliani, t ponedeljek dne 20. septembra 1000.
Leto XXXVII,
s Velja po pošti: sa
/.a oelo leto naprej .	E 28-—
za pol leta » .	» 13-—
za četrt » » .	» 6-50
aa en mesto » .	» 2-20
la Nemčijo celoletno	» 29'—
•a ostalo Inozemstvo	» 35-—
es V upravništvu: s
Sa oelo leto naprej . K 22-40 la pol leta » . » 11*20 sa četrt » » . » 5-80 sa en meseo » . » 1*90 Za pošiljanje na dam 20 v, na tocaec. — Posamezne Stev. 10 v.
SLOVENEC
i Inserat!:
Enostolpna petltvrsta (72 mm):
sa enkrat......po 15 v
sa dvakrat.....» 13 »
sa trikrat.....» 10 »
sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih noticah stane enostolpna garmondvrata 90 vinarjev. Pri večkratneu ob|avljenja primeren popnst
Izhaja:
vsak dan, livzemšl nedelje la pr/asnlke, ob 5. url popoldne.
Uredništvo je r Kopitarjevih nlioah štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma h m cb sprejemajo. — Uredniškega teleiona stev. 74. mm
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevih nlioah štev. B. i b Sprejema naročnino, lnserate ln reklamaotje. Upravnlškega teleiona štev. 188. »
Današnja številka obsega 6 strani.
Oboga vladal
Ljubljana, 20. septembra.
Vedno bolj se kaže, da je 'bil odpor, ki so ga češki agrarni in slovenski kato »liško-narodni poslanci tako energično zo-iper vlado izvajali, dočitn sta Hribar in Ploj se pred Bienerthom plazila, smotren in da je uspeli neizogiben. Vlada stoji da-mes pred tremi grozečimi vprašanji: skupni izdatki in finančna reforma, ogrske ho-inatije in češki deželni zbor. Kako bo mogla z odločno slovansko opozicijo na vratu rešiti tako kočljive probleme, to sam Bog vedi. Kar se tiče češkega deželnega zbora, je danes kot beli dati jasno, da 'Bienerth ni absolutno nič dosegel. Nemci so namreč na včerajšnjem shodu svojih deželnih poslancev v Pragi sklenili, da od obstrukcije ne odnehajo.
Včeraj so se namreč zbrali vsi nemški poslanci češkega deželnega zbora v Pragi. Dr. Eppinger je poročal, da je barona Bienertha pred sklicanjem deželnega iz'bora svaril. Politični položaj je popolnoma neizpremenjen. Konference pri Bienerthu niso na položaju ničesar izpreme-nile. Nato se je izdal sledeči komunike:
»Nemški deželnozborski poslanci iz-davljajo, da se ni ničesar zgodilo, kar bi dalo povod, da svoje dosedanje stališče izpremene.«
Vsled tega se nemški poslanci v češkem deželnem zboru ne bodo udeležili volitev skrutatorjev in konstituiranja ku-rij. O nadaljnjem postopanju se bo sklepalo po konferenci načelnikov, ki se vrši jutri, v torek.
Kar se konference načelnikov tiče, bodo Nemci stavili svoje zahteve. Pravijo. da je nekaj čeških poslancev za koncesije, vendar pa 'bo težko kaj iz tega, ker zlasti radikalci nočejo o tem absolutno nič vedeti: Slednji so namreč sklenili, da v slučaju, ako ostale češke stranke Nemcem dovolijo glede konstitucije deželnega odbora in drugih zahtev kakšne koncesije, izstopijo iz zveze čeških deželnozborskih poslancev, kar pomeni, da bodo potem oni obstruirali.
Glasilo dunajskih Cehov piše. da državni zbor ne 'sme zborovati, ako se ne izpolnijo češke zahteve glede šolstva na Nižjeavstrijskem.
•Nemški Volksrat hujska češke Nemce na opozicijo, Gabrijel Ugron na Ogrskem piše, da Ogrska lahko brez Avstrije živi in da mora slednja košutovske zahteve izpolniti, ako noče, da se zveza med Avstrijo in Ogrsko razdere, ministrstvo za zunanje ■zadeve, vojno ministrstvo in mornariška sekcija zahtevajo milijone, »Hlas«, glasilo inoravskih katoličanov, piše, da mora »Slovanska Un.ja« vztrajati v boju, dokler ne pade sedanji sistem — res položaj, ki ■za vlado gotovo ni nič posebno prijeten. 'Nemci so pa s svojim sklepom glede češkega deželnega zbora pokazali, da jim ni nič za spravo in uredbo, narodnostnih razmer, marveč le za nadaljnjo zmedo, v kateri bi oni v kalnem dalje ribarili kakor so doslej.
Trdno upamo, da bo slovanska opozicija s svojo doslednostjo to vlado in te Nemce prignala do spoznanja — naj jim bo to ljubo ali ne. Dolgo se v Avstriji tako ne more vladati, to bodo na Dunaju kmalu uvideli.
S. L. S.
Dva veličastna shoda sta se vršila včeraj na Notranjskem. Kmečka zveza za košansko-reško dolino je sklicala zborovanje na 11. uro dopoldne na Preitra. Zbralo sc jc čez 200 vrlih okoličanov. Shod je otvoril župnik Škcrjanec, pozdravil vse navzoče ter dal besedo poslancu Ravnikarju, ki je skoro v enotirnem govoru prav poljudno govoril o delovanju dež. zbora. Pred vsem je gosp. poslance
razložil melioračno postavo, potem spremembo dež. šolskega sveta in šolskega zakona sploh. Poudarjal je zlasti potrebo preureditve Ijtidsko-šolske ponavljavine šole, ki naj bi se tako uravnala, da bi ustrezala kmetijskim razmeram. Naše ponav-ljavne šole naj bi bile kmetijske-gospo-dinjske šole. Konečno je gosp. poslanec govoril o deželnih financah, o dohodkih in izdatkih deželnega gospodarstva. Zborovalci so z burnim odobravanjem vzeli na znanje poročilo svojega poslanca. Nato je govoril tajnik S. L. S. dr. Rožič o na'ši kmečko-stanovski organizaciji, ki je zlasti dandanes v dobi kapitalizma prepotrebna za naše kmete. Naslikal je praktično stran naših »Kmečkih zvez« ter njih politično-gospodarski pomen. V drugem delu svojega govora je govornik v krepkih potezah načrtal prevel.ko važnost obstrukcije v drž. zboru, ki so jo začeli naši poslanci v zvezi z drugimi jugo- in severno-slo-vanskimi poslanci proti sedanji krivični nemški vladi. Govornika so zborovalci večkrat prekinili z medklici: Boj nemški vladi do zmage! Le naprej, mi smo za obštrukcijo. Poslanci ne smejo odnehati! — Zborovalci so enoglasno izrekli zaupnico vsem poslancem S^ L. S., zlasti pa njenemu načelniku dr. Šusteršiču ter so brzojavno pozdravili vsled bolezni zadržanega drž. poslanca dr. Žitnika. — Shod je enoglasno sklenil, da' naj tnaši 'državni poslanci vztrajajo v boju do zmage.
Popoldne ob štirih je zborovala »Kmečka zveza« za Postojno v Št. Petru na Krasu. Okoli dvesto kmetov iz raznih krajev še je zbralo v prostorni društveni sobi tamošnjega izobraž. društva. Shod je otvoril predsednik »K. Z.« gospod župan Penko, ki je v toplih besedah pozdravil poslanca Ravnikarja in dr. Rožiča, nakar je dr. Rožič govoril o potrebi napredka in tesnega združevanja kmečkega stanu v političnem, gospodarskem in orgatiizato-ričnem oziru. Omenjal je važnost kmečkih zvez za naš kmečki stan zlasti v izobraževalnem oziru. Naše K. Z. naj bi bile nekake kmetijske šole, ki bi dajale na shodih vsem kmetom gospodarjem pouka v kmečkih vprašanjih. — Govornik je omenjal razne krivice, ki se gode jugoslovanskim deželam — zlasti Slovencem — v gospodarskem, polit.čnem iit narodnem oziru. Zato je boj proti vladi potreben toliko časa, dokler tudi Slovenci ne pridemo do popolne veljave v vseh panogah našega državnega gospodarstva. Poslušalci so živahno pritrjevali govorniku ter klicali: Zivio obstrukcija! Slabše se nam ne more goditi kot sedaj. Le v boj proti ger-manizatorični vladi. — Za dr. Rožičem je poročal deželni poslanec gospod nadučitelj o delovanju dež. zbora, ki je v preteklem kratkem zasedanju marsikaj važnega in koristnega sklenil v prid kmečkemu stanu. Zlasti je poudarjal melioracijski zakon, lovski zakon in cestni zakon. — Poljudno je razložil velik pomen ustanovitve deželne zavarovalnice in dež. hipotečne banke. Konečno je gosp. poslanec govoril še o našem šolstvu in učiteljstvu, ki še tudi potrebuje v vseh ozirili temeljite spremembe. Govorniku so zborovalci krepko ploskali ter pritrjevali. Gospod župan Penko se je zahvalil obema govornikoma za podučne govore ter predlagal resolucijo, ki izreka zaupanje S. L. S. in njenim voditeljem ter poživlja naše drž. poslance, da naj do skrajnosti vztrajajo v odločnem boju proti nemški Bienerthovi vladi.
Shodi S. L. S. so se včeraj še vršili na Savi pri Litiji, kjer je poročal drž. poslanec gosp. Povše o drž. zboru. Tudi se je izrekla zaupnica poslancem S. L. S. in zahteva, da naj poslanci vztrajajo v hojit zoper nemško vlado. — Na Jesenicah jc bil shod S. L. S., kjer je poročal dež. poslanec župnik Pibcr o delovanju deželnega zbora in o delavskem vprašanju. Zborovalci so enoglasno odobrili poročilo gosp. poslanca ter tudi zahtevali, da naši poslanci na Dunaju neomahljivo bijejo boj
, za naše narodne in gospodarsko-politične pravice.
1
Harodno-gospodarska povzdiga - rešitev Slovencev.
ii.
Kdor je prepotovali našo ljubo Avstrijo širom in križem, kakor pisec teh vrstic, je lahko konstatoval sledeče: da je naša južna železnica najdražja železnica v Avstriji (v osebnem prometu za 35 do 40% dražja od državne železnice), da ima najsttrovejše osobje, in kar je glavno: da je najhujša germanizatorka našega naroda. Nekoč sem se vozil z nekim Francozom iz Maribora do Zidanega mostu. Mož je začel debelo gledati, ko sem mu pojasnjeval, da je zemlja, po koji se vo-j zimo, slovenska. »Ko pa ne vidim nič dru-| zega kakor samo nemški?« se je čudil. Zdaj pa se vprašajmo, kdo je lastnik južne železnice? Prijoritete južne železnice so ; izključno v rokah francoskih, oziroma belgijskih akcijonarjev, torej sinov onega naroda, ki neprestano fraternizirajo z našimi brati Cehi, ki pošiljajo iz Pariza brezštevilne deputacije v Prago k raznim slav-nostim, ki vedno povdarjajo francosko-češko bratstvo, tukaj pa dopuščajo, da se tlači najbližje brate Cehov? Ali ni v oči-gled temu takšno fraterniziranje humbug »par excellence« ? Takšna fraternizacija bi imela pomen, ako bi se jej dalo realno podlago, n. pr. ako bi Cehi, združeni s Slovenci odprli francoskim kapitalistom oči ter jim povedali kaj delajo njih podlož-niki s Slovenci!
Nekaj podobnega je »Trboveljska premogovna družba«. To je eminentno francoska akcijska družba, ki pa v očigled francosko-češkemu pobratimstvu dopušča, da nas služabniki te družbe na Slovenskem gnjavijo kar »en gros«. Ta družba nastavlja v Trbovljah kot vodilne osebe same pangerniane. Malo je menda krajev na Slovenskem, kjer bi se nas v narodnem oziru tako gnjavilo, kot v Trbovljah. Morda bi se dalo temu odpomoči, ako bi se za stvar zainteresovalo one češke kroge, ki s Francozi neprestano fraternizujejo.
Na Češkem se je zadnja desetletja silno razvila keramična industrija. Kdor je bil lani na jubilejni razstavi v Pragi, se je o tem lahko prepričal. Češki keramični izdelki, posode, Okraski, kopališčne stene itd. romajo v ves svet. Na tisoče ljudstva dobi pri tem zaslužka. Pogoj za keramično industrijo je za to sposobna glinasta zemlja. Z nekolikimi navadnimi eksperimenti sem se preprjčal, da je za to posebno sposobna zemlja pri nas na Dolenjskem južno od Kuma okrog Št. Ruperta, Mirne, Trebelnega itd. S kakimi 40.000 kronami bi se lahko ustanovila manjša tovarna za keramiko.
Na Spodnjem Štajerskem, Dolenjskem, posebno pa na Vipavskem imamo mnogo žlahtnega sadja. V enem izmed teh krajev bi sodilo ustanoviti tovarno za sadne konzerve. Enake tovarne so v Avstriji: v Beljaku. Bolcanu (Tirolska) in Trebechovicičh (Češko), poslednja vzorno urejena, in vse dobro uspevajo. Koliko sadja gre v naših krajih v nič! Takšna tovarna bi se tudi lahko ustanovila zadružnim potom. Manipulacija v tvornici za sadne konzerve je dokaj enostavna, manje komplicirana kot v sirarnah. Naše sadje — posebno ono iz Spodnjega Štajerskega — roma doslej vsako jesen na stotine in stotine vagonov v Nemčijo, kjer se razvršča ter pride kot namizno sadje v promet ali pa se vporabi v tvornicah za sadne konzerve. Pri tem pa treba vpošte-vati, da sadje za Nemčijo nakupujejo pri nas razni tnešetarji, ki sc tudi mastijo z glavnini dobičkom, naš kmet pa dobi za svoj izboren izdelek lc miloščino. Sadjarstvo je vrlo dobičkanosna panoga kmetijstva, ali žal, pri nas šc popolnoma neorga-nizovana. Naša glavna zadača bi morala biti, da privedetno glavni dobiček sadjarstva v lastne roke.
O naši vinski krizi se je že obilo raz-ipravljalo, tako, da smatram s svoje strani
vsako besedo odveč. Hočem pa opozoriti na druge koristonosne panoge vinarstva. Naše vipavsko grozdje bi bilo vsled obilne sladkorne vsebine posebno pripravno za sušenje za takozvane »rozine« in »cve-be», kakor jih imenuje naša gospodinja. Na temelju oficijelnega poročila c. kr. av-stro-ogrskega konzulata v Genovi za leto 1908. sem se prepričal, da importuje Italija za 23 milijonov kron »rozin« na leto v Avstro-Ogrsko! Doslej pridelujejo posušeno grozdje samo nekateri kraji v Dalmaciji in na Ogrskem, za imenovano vsoto pa, kakor navedeno, pa importujejo Lahi k nam posušenega grozdja. Kakšna zadruga na Vipavskem za suho grozdje bi pač ne bilo pretežavno delo!--
Julija 1908 sem potoval po Francoskem ter ob tej priliki prepotoval tudi najbolj vinorodno pokrajino na svetu tako-zvano »Champagne« provincijo na Severnem Francoskem. Znano je, da od tam pohaja šampanjec. Središče za pridelavo šampanjca je mesto Epernay. Tu se nahaja slavnoznana tvrdka Mercier, ki prideluje največ šampanjca. Zaustavil sem se za dva dni v Epernay-u pri tvrdki Mercier. ki mi je radevolje razkazala vse svoje prostore za pridelavo šampanjca. Okusil sem tudi vina, ki rastejo v tej pokrajini. Živel sem tudi dlje časa ob Renu ter dobro poznam renska in mozelska vina ter trdim smelo: naša ljutomerska in vipavska vina če ne prekašajo pa brez-dvomno dosegajo razna renska, mozelska in francoska vina. In vendar kaj je glas naših vin napram renskim, mozelskim in francoskim? Velika krivda leži v tem, ker često mi sami ne cenimo in ne spoštujemo lastnega blaga. Evo dokaza: koncem julija t. 1. sem prišel za časa svojega bivanja v Ljubljani na neko gostijo, ki je svoj zaključek praznovala v »Unionu«. In kakšna vina smo pili? »Gumpoldskirch-ner« in »Voslauer« proizvode dunajske protestantske tvrdke Schlumberger! »Sine ira et studio« rečeno stokrat rajše bi si bil pogladil grlo s kapljico žlahtnega bi-zeljca ali vipavca, kakor pa s to nižje-avstrijsko kiselico v buteljkah. Ali kar je tuje, je pri nas slavno in naj si bo šmira za vozove! — Odločil sem se od predmeta, zatorej zopet nazaj k šampanjcu. Mislim, da mi ni treba dokazovati, da bi bila naša ljutomerska, vipavska in bizeljska vina sposobna za šampanjec. Kdor pa ne verjame, naj si kupi steklenico renčana ter ga naj primerja z dobro kapljico bizeljca. lju-tomeržana itd. V Gradcu na primer imamo tovarno za šampanjec Kleinoschegg, ki po notoričnih dokazih uporablja za šampanjec izključno ljutomerska vina. Ta tvrdka zalaga s svojimi proizvodi ves avstrijski jug in ves Balkan. O umrlem šefu te tvrdke pa je znano, da je iz kletarja postal milijonar. Da se v Avstriji proizvaja šampanjca rentira in da njega konzum v Avstriji raste, nas prepričajo letošnja poročila nižjeavstrijske trgovske zbornice, ki navaiajo, da je nek konzorcij francoskih šampanjskih tovarcn pokupil v okolici Kremsa obilico vinogradov, kjer hoče iz nižjeavstrijskih vin proizvajati šampanjec, to pa zato, ker si od tega obeta večji dobiček kot od importiranega šampanjca iz Francije, kojemu je po našem državnem fiskusu odmerjena občutna carina. Očitalo se mi bode, da propagiram ustanovitev tvornice za šampanjec na Slovenskem? Tako je! Ali za Boga, kdo ga bo spričo današnjega protialkoholnega gibanja pil? Povdarjam in ta povdarek velja za vse sledeče članke: Slovenci smo pre-maloštevilen narod, da bi se ustanovitev kojekoli industrijske panoge obnesla, ako nam jc računati edinole na lasten konsum. So panoge industrije, za koje bi imeli Slovenci sami dovolj konsumentov, n. pr. tovarna za klobuke (iz klobučevine), tovarna za sukno, o čemur bom še pozneje raz-motrival, ali so zopet panoge, pri kojih — hočemo Ii da prospevajo — si moramo zanje pridobiti balkansko tržišče! Naša gospodarska deviza bi torej morala biti: z našimi industrijskimi izdelki na Balkan! Seveda ena težkoča nas bo sprva morila in nam stopila nasproti liki pošast: konkurirati bi morali na Balkanu proti raznim
tujcem, kajti iz golega rodoljubja ne bo balkanski Slovan kupoval naših izdelkov, ako so slabši od tujih. Ali tud' ta neprilika bi se premagala, seveda bi se ne smelo takoj začetkoma računati na dobiček. Kar se proizvajanja šampanjca tiče pa sledeče: ako bi se ustanovila takšna tvornica, bi bilo vse odvisno od spretnega delovodje. Dotičnik pa, ki bi podjetje snoval, naj bi si pridobil kakšno mlado trgovsko moč ter jo poslal za eno leto na Francosko v službo h kaki šampanjski tvornici, kjer bi dotičnik proučil vse mahinacije prolzvaje. Seveda bi moral obvladati izborno francoščino sicer bi marsikaj ne zapopadel. Tvornica pa naj bi se sprva osnovala v kolikor možno najmanjšem obsegu. V splošno bi bilo svetovati bodočim snova-teljem naše industrije, naj se otucje na kar možno minimalno obsežnost zavoda, kar se tiče n. pr. stavbe, strojev, delavskih sil itd., ker v slučaju rentabilitete se da zavod vselej povečati, zmanjšati pa lc z znatnimi izgubami.
CEHI PROTI LEX AXMANN.
Praga. 20. Septembra. Izvrševalni odbor češke državno-pravne stranke je v svoji včerajšnji seji protestiral proti nameravani lex Axniann - Kolisko. V teni protes-tu se svari vlado, naj ne predloži zakona v sankcijo, ker v nasprotnem slučaju bodo Čehi razvili najskrajnejši boj proti vsaki vladi, ki bi to storila.
NAŠE BOJNE LADJE IN ČASNIKI.
Dunaj, 20. septembra. Uradno se poroča, da so različna časnikarska poročila o datiii projektiranih avstrijskih velikih bojnih ladij neresnična, ker posameznosti takih gradb nobena država ne razglaša.
HRVATSKO-SRBSKA KOALICIJA PROTI »REICHSPOSTI« IN DR. FRIED-JUNGU.
Na tožbo gg. Supila, Lukiniča in Pri* bičeviča proti »Reichsposti« se je pred dnevi skušalo ustvariti sporazumljenje. Zastopnik tožiteljev dr. Harpner je izjavil, da tožitelji v tej tožbi, niti v oni proti -N. Freie Presse« in dr. Friedjungu glede poravnave nočejo ničesar slišati in zahtevajo brezpogojno, da se razprava vrši. Ob tej priliki se je tudi razmotrivalo, da bi se združile tožbe proti »Reichsposti« in »N. Freie Presse«, kar se bo tudi bržkone zgodilo. Zastopnik tožiteljev je zahteval, da se kar mogoče preje odredi razprava proti »Reichsposti«. Cuje se, da se bo ta razprava vršila 6. oktobra.
NAPAD NA AVSTRIJSKO-OGRSKI KONZULAT.
N e u- Y o r k , 19. septembra. Iz Sal-tila se poroča o politiških nemirih. Občinstvo je pobilo okna na avstrijskeni-ogr-skem konzulatu in je hotelo udreti hišna vrata. Policija je demonstrante razpodila.
NEMŠKI KANCLER NA DUNAJU.
Dunaj, 20. septembra. Nemški državni kancler pl. Bethmann-Holhveg je v družbi poslanika pl. Flotovva in adjutanta •stotnika pl. Sclrvvartzlappen dospel iz Monakovega včeraj ob 9. uri zjutraj na Dunaj. Na kolodvoru ga je sprejel nemški poslanik Tschirsky s poslaniškim osobjem in saški poslanik.
RUSKE BOMBE V BAKU.
Peterbnrg, 19. septembra. V Baku so odkriti skladišče bomb. V zvezi s tem odkritjem so kot krivce zasledili agente ruske tajne policije. Šefa tajne policije so odpustili iz službe in uvedli proti njemu preiskavo.
Darovi.
ZA NARODNO OBRAMBO.
.355. Pevke slovenskega glasbenega društva »Ljubljana« ob 20. septembru namesto venca na grob žrtev, za narodno obrambo 20 K.
356. Pevci »Ljubljane« ob obletnici 20.
septembra 20 K. 357. Odbor »Ljubljane« namestu venca na grob katoliško - narodnemu dijaku Adamiču in slovenskemu pevcu Lundru, nedolžnima žrtvama neplodnih pocestnih demonstracij 20 K. .358. Alojzij šober, župnik z Zdolah na Štajerskem kot praktično demonstracijo 20. septembra 20 K.
Kmetijski strokovni pouk med vojaki.
Vedno se ponavljajo tožbe, da sc tisoči kmetijskih sinov iti delavcev odtu-juje svojemu stanu v triletni vojaški službi in gredo raje služiti po dovršenih vojaških letih kot tvorniški 'delavci in sluge v mesta. V koliko upjiva na tO pri vojakih ravnanje višjih z moštvom, nočemo raz-motrivati. Res pa je to, da si marsikateri vojaški predstojniki dovoljujejo psovke o kmečkem stanu. »Zabiti krneU- in podob-
ne psovke gotovo ne vzgajajo v kmetskih ! Sinovih spoštovanja do svojega stanu. Kot da bi ne bilo tudi v drugii stanovih veliko tepcev, iu šc kakšnih! — Vsled tega sc je že večkrat sprožila v javnosti misel, da bi se upeljal med vojaki .strokovni kmetijski pouk in bi bila vojaška leta tudi nekak kmetijski izobraževa ni tečaj. In to bi sc moglo v mnogih krajih ■izpeljati. Ako bi videl kmečki si'ii pri vojakih, da sc tudi tu vpošteva vrednost kmetskega stanu, bi se ne zgodilo tolikrat, da bi se sramoval vojak po dovršenih službenih le t h, 'poprijeti se kmečkega dela.
Na ta način bi se tudi ne pomnoževal ; proletarijat v mestih. Kmetu bi ne pri- j
man'kovalo delavnih m'oči hi vsled manjšega naraščaja industrijskih delavcev, bi sc na ta način tudi tem veliko zboljšale razmere.
Tako je u. pr. šef italijanskega poljedelskega ministrstva major dr. Nazari uvedel v italijansko armado leta 1898. kmetijski pouk. Vsako leto se oglasi za ta pouk 15.000 do 27.000 vojakov. Poučeva- j nje obsega vse panoge poljedelstva in vinogradništvo in italijanski kralj ponovno obiskuje poizkusila polja, obdelana od vojakov. Italijanski vojaki so n. pr. iz pustili, nerodovitnih strmin Monte Mario v Via Anigelteo spremenili z dobrini gnojenjem m obdelovanjem v vzorna polja, na katerih izvrstno uspeva žito, sadno drevje, tobak v največji množini. Vojaki na-rede taka polja malrajšc ob cestah, 'da dobi prebivalstvo upogled v umno obdelovanje zemlje in začne sanvo posnemati, Sadovi tega pouka se kažejo povsod. Odpuščeni vojaki ne pomnožu jej o mestnega proletarijata, pač pa si poiščejo delo v poljedelstvu, vinogradništvu, vrtnarstvu jn enakih strokah. Na ta način se izboljšuje kmetijstvo in ni pomanjkanja poljskih delavcev. — Res je to, da je bil ta korak neobhodno potreben za poljedelsko zanemarjeno Italijo. Vprašanje je, ali bi to po drugih državah škodovalo? Ce jc v Italiji nfogoče. more biti mogoče tudi v Avstriji. Kot se poroča, se je tudi v Avstriji letos naredila tozadevna poskušnja v tle-bu na Češkem. Poučevalo je učiteljsko osobie tamkajšnje poljedelske šole. V tem tečaju je bilo 27 predavanj iz vseh strok poljedelstva. Zimski teoretični pouk se jc izpopolnil poleti s praktičnim delom na polju. Pr.javilo se je prostovoljno okoji sto vojakov, da prisostvujejo pouku, a se jih je sprejelo samo 45 vsled pomanjkanja učnih prostorov. Zdi se nam, da tudi v Avstriji nismo daleč, ko se bo vpeljal kmetijski pouk med vojake. Tako je tudi prav!
Znanost in umetnost.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUBLJANI
priporoča sledeče knjige lastne zaloge:
Medved, »Poezije«, II. del. Cena .3 K 50 vin., v elegantni vezavi 5 K -10 vin. — Itne in veljava A. Medvedova sta tolika, da je odveč priporočati proizvode njegovega neizčrpnega pesniškega duha; kakor je prva zbirka njegovih pesmi vsakega razveselila po globokomiselnosti in mar<-kantnosti oblike, tako povzdigne druga zbirka še 'bolj pesnikovo vrednost in ve,-likost.
»Dolina krvi« (Olenanaar). Roman. Napisal sloveči irski pisatelj kanonik Av-.guštin Sheehan, poslovenil iz angleščine Franc Bregar. Osmi zvezek »Leposlovne' knjižnice«. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu pa 5 K 80 vin. — Ta najboljši roman slovečega irskega pisatelja kanonika Sheehana obsega žalostno zgodovino nesrečnega irskega naroda, nad katerim so Angleži kronali krivico in jej prepustili popolno gospodarstvo. Irska vstrajnost, s katero se je to mučeniško Tudstvo borilo za vsako grudo rodne zemlje in za vsako črko katoliške veroizpovedi, nima para v zgodovini.
»Bisernice« iz belokranjskega narodnega zaklada. V Adlešičili nabral Ivan Šašelj, župnik. I. del. Cena 2 K, vez. 3 K. II. del. Cena 2 K 50 vin., vez. 3 K 50 vin. — Belokrajina si jc ohranila med Slovenci največ pristnega narodnega blaga, zanimivili narodnih običajev, ki segajo brezdvomno v staro davnino, pa tudi belokranjski jezikovni zakladi imajo prednost mimo vseh ostalih slovenskih narečij. To delo je torej važen in zanimiv pojav v našem dosedaj bornem folklorističneui slov- ■ stvu.
Breznik, »Slovanske besede v slo. venščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed in izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od: naših močnejših bratov in izpopolnili ž njimi naš jezik.
Za zabavo in pouk otrokom priporočamo novi knjigi s podobami:
Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. Cena 1 K 60 vin.
Slovenski A B C v podobah. Cena 80 vin., trdo vezan 1 K 20 vin.
Kdor hoče narediti otrokom prijetno presenečenje in veselje in kdor hoče, da se bodo otroci igraje naučili brati, naj j.m kupi te dve knjigi. — V obeh knjigah so lepe, večbarvne, zanimive slike in poleg vsake slike kratka na sliko se nanaša oča, otroškemu razumu primerna pesmica. Knjigi naj bi prodrli v vsako slovensko družino otrokom v pouk in prijetno zabavo. Naročata se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Gosp. organiste in cerkvene pevske zbore na deželi opozarjamo na krasne in lahke Riharjeve skladbe, katere je za mešan zbor na novo uredil: č. g. Fran Kimo-vec pod naslovom »21 pesmi našemu Gospodu« (Riliar renatus). Zbirka obsega dve božični, štiri postne, dve velikonočne, eno za Vnebohod, osem za sv. Rešuje Telo. 1 na čast sv. Trojici in tri razne pesmi. Ker bo zbirka izborno služila in zelo poveličala cerkveno slovesnost ob Gospodovih praznikih in raznih prilikah, naj je ne manjka na nobenem cerkvenem koru. Cena partituri znaša 3 K, posameznim glasovom pa 40 vin. Dobi se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Moški zbori. Uglasbil Vinko Vodo-pivec- V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v založbi Katoliške Bukvarne, nam podaje
g.	skladatelj šest moških iu en ženski zbor. Med moškimi zbori sta zastopani dvo krepki koračnici: »Bratje v kolo« in »Bratom Orlom«, dva mirna zbora z bariton-skim samospevom: »Z vencem tem ovenčam Slavo« in »V mraku«, ljubkonežni zbor (oz. čveterospev) »Sijaj, sijaj, lunica« in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom »Lepi Jurij«. Ženski zbor pa je zložen na Gregorčičevo pesem »Pogled v nedolžno oko«. — Vse te skladbe niso sicer iiič epohalnega in najmanj kaj takega, kar bi pomenjalo preobrat na glasbenem polju, a so vendarle prikupljive in čedne, flarmonizacija je vseskozi priprosta ter izvzemši par mest korektna. (Str. 2, 1. sistem. 2. takt naj poje drugi bas mesto če-trtinke g, dve osminki: g in e; sicer so vsporedni oktavni postopi med 1. ten. in 2. basom. Str. 12, 1. sistem, 1. takt pa naj poje drugi bas na četrto dobo dis mesto
h.)	Je seveda še semtertje kako mesto, ki bi se mu dalo oporekati, toda mnogokrat ima pa tudi vsakteri razumni skladatelj svoj razlog, da napravi tako in ne drugače. V celoti so ti zbori — kakor rečeno — dobri in bodo gotovo z veseljem sprejeti, kjerkoli se bodo izvajali. Posebno dobro bodo učinkovali zbori: str. 3, 4, 5 in 7. Trio pri koračnici, posvečeni »Bratom Orlom«, je*naravnost mojstrski.
Fo svetu.
Gospodinjsko šolo so ustanovili v Spljetu in je ministrstvo za javna dela 'imenovalo za učiteljico Marijo Bulic, ab-solvirano učenko' dunajskega seminarija .za odgajanje gospodinjskih učiteljic. Šola je nameščena v stavbinski in umetniški obrtni šoli.
Poštni avtomobili v Dalmaciji. Iz Dunaja bo prišel v Dalmacijo dvorni svetnik Hoffer, da uredi uvedenje avtomobilov v poštni službi. Bržkone bodo uvedli poštne avtomobile za enkrat samo v severni Dalmaciji.
Policijski pes in zločinec., V Parizu se je dogodil sledeči slučaj: 2e poldrugo leto je neki tat vznemirjal okrožje vil mesta Pariza z veliko premetenostjo in ni puščal o sebi nobenega sledu. Policijski prefekt je razpisal za njegovo aretacijo 1000 K- Ko so se vlomi vedno bolj ponavljali in se je moglo dognati, da izvirajo vsi od ene in iste osebe, je začela policija mrzlično zasledovati tatu. Cel oddelek detektivov je bil na delu in pri zadnjem vlomu so našli par manšetov, ki jih je pustil storilec. Te manŠete so dali poduhati najboljšemu pariškemu policijskemu psu, ki so ga potem izpustili. Pes je tekel iz stanovanja po ulicah ven iz Pariza in potem pa obstal pri nekem potoku. Vsa prigovarjanja niso nič pomagala, pes je izgubil sled. Ta uspeh je bil za policijo naravnost brezupen, zlasti ker je tat odnesel to pot dragocenosti za 40.000 frankov. Čez par tednov pa je dobila slučajno policija v roke tatu, ko je hotel v Reitnsu nekemu zlatarju prodati dragocenosti. Pri preiskavi je povedal tat Andrče Lamonjou, kako mu je bilo mogoče ogniti se zasledovanju policijskih psov. Po vsaki tatvini'se je tat popolnoma preoblekel, v onem potoku, do katerega mu je sledil pes, se je celo okopal. Z raznimi dišavami je vsakokrat napravil močan popolnoma drug vonj in tako povzročil, da mu je biio najboljše vohanje psov neškodljivo. Policija se je pač zopet naučila nekaj novega od tega tatu.
Smrt 140 let starega človeka. Maja Azija je dežela, kjer se še vedno dobe ljudje, ki nekoliko diše po Metuzalemovi starosti. 100 let stari ljudje niso redki. Pred nekaj časa je umrl v Koniji mož 140 let star, Hadši Bessin. Ta prastarec je bil do svoje smrti v popolni posesti svojih duševnih in telesnih moči. Sc pred nekoliko leti je romal v Meko, da si je malo pred svojo smrtjo pridobil ime liadži.
Strašne posledice ločitve zakona.
Neki nemški kolonist K. v Perguineo (Chiie) je živel s svojo' ženo v, prepiru. Žena je vložila tožbo za ločitev zakona, ki je imela tudi uspeli. Ko je žena zapustila svojega moža, je ta vzdignil ves prihranjen denar iz banke in ga sežgal. Potem je z nožem umoril svojo 16 let 'Staro hčer in 17 let starega srna ter zažgal svoja poslopja. Skočil je sam v ogenj, v katerem je zgorel.
Svojo ženo ustrelil v postelji. V Kun-čicah na Češkem je premožen kmet Rez-niček, znan kot notoričetv pijanec, že dalje časa mučil svojo ženo. Neko noč je prišel pozno z gostilne domov. Zena je že spala. Rezniček je prišel v sobo, vzel s stene puško in ustrelil na ženo, ki je bila takoj mrtva. Rezniček je hotel potem ustreliti še samega sebe, a so prihiteli sosedje to preprečili. Naslednji dan so ga oddali sodišču.
Zakon za ženske obleke. Parlamentu ameriške države. Illinois je bil predložen pred nekoliko dnev' iledeči načrt »zakona za žensko obleko«. Po tem zakonu, bi nobena ženska ne smela nositi prekratkega krila, nego samo takega, kateremu ne manjka več kot 15 cm'do tal. Dalje niti ena ženska ne. bi smela nositi steznika, razen če dovoli zdravnik. Tretji paragraf prepoveduje nošenje prozornih tkanin. Razen 'lica se ne sme videti ničesar golega. Temu zakonu seveda so ženske napo^ vedale hud boj. Na čelu tega boja st6ji časnikarica Ella Weejer Wilcot.
Borba za prvenstvo na morju. Nemška in Angleška se borita za prvenstvo na morju z veliko vztrajnostjo: Priihodnji mesec bo spustila Angleška v morje več bojnih ladij raznih tipov s 112.000 tonami deplacenieuta, med tem ko bo Nemčija v istem času spustila v morje bojnih ladij s 121.000 tonami. Z ozirom na premoč Nemške v tonah, hočejo sedaj na Angleškem zgraditi več takozvanih dreadnutk, od katerih vsaka bi imela 24 do 26 ton deplaceinenta, dolga 500 korakov, imela bo 12 topov s 350 mm kalibrom ter bo vozila na uro 23 milj. Dosedanji1 tip »dread-noughts« ima samo 17.000 ton deplace-menta, je dolg 500 korakov ter ima 7 topov s 350 mm kalibrom in vozi 21 milj na uro. Tudi oklopi novega tipa bodo močnejši. »Super - Dreadnonglrt« bo nadkri-iila vse dosedanje največje vojne ladje. V Nemčiji seveda nočejo mirovati in hočejo zgraditi še večje ladje od »Super - Dread-noughta«. Kako se bo vse to_ končalo, je | veliko vprašanje.
Morilci po narodnostih. Na 100.000 duš pride morilcev: v Italiji 8T2, v Španiji 7'83, na Ogrskem s Hrvaško 6-09, v Avstriji 234, v Belgiji 178, na Francoskem 1-56, v Nemčiji lil in na Angleškem 0'60.
Japonska vojna sila. Leta 1904. so imeli Japonci 168 batalijonov pehote, 59 konjeniških stotnij, 114 baterij topov, 19 pehotnih topniških batalijonov, 14 trdnjav-skili batalijonov in 2 prometna batalijona. Danes pa imajo 244 batalijonov pehote, 89 konjeniških stotnij, 161 baterij topov, 28 pehotnih topniških batalijonov, 19 trdnjav-skih in 5 prometnih batalijonov. Vsega skupaj ima Japonska 1,904.000 izvežba-nih vojakov, 115.000 izvežbanih ljudskih ustašev in 846.000 izvežbanih dobrovolj-cev. Glavno pa je iskreno tovarištvo med častniki, ki jih veže velika ljubezen za stvar domovine.
Velikansko posestvo Schaumburg-Lippe v Slavoniji je zopet na prodaj. Kupil je je pred par leti knez Wrede, ki je pa vkljub temu, da je v najboljšem stanju in vzorno upravljano, ne more ohraniti. Sedaj se hrvaška javnost zopet živo zavzema za to, da se ta silna zemlja pridobi za narodno posest. Vlada se je tudi zavzela za to, pa izrekla, da naj posestvo kupi imovna občina Brod na Savi. Toda če se pomisli, da se ceni posestvo na 42 milijonov kron, kar naj bi bila tudi kupna cena, da pa posestvo ob najboljši upravi nosi komaj \Vn—2 odstotka dobička, ko denar, ki ga ima občina na razpolago, nosi isti 4 odstotke in bi morala enake obresti plačevati tudi od vsote, ki bi jo za nakup posestva najela, da dalje hitra parcelacija ni izvršljiva — potem je jasno, da bi taka kupčija bila usodepolna. za brodsko občino. Strokovnjaki sedaj nasvetujejo, naj vso stvar vzame v roke deželna vlada in izvede nakup s pomočjo večih imovnih občin in drugili narodnih organizacij, za še manjkujočo kupno svoto pa naj se najame avtonomno-deželno posojilo. Posestvo obsega okroglo 60,000 hektarov zemlje in je velikanskega pomena, da ta zemlja ne pride za vedno v tuje roke. O nadaljnem razvoju te zadeve bomo poročali.
Statistika smrtnih obsodb. Ruska glavna vojna uprava je izdala seznam statističnih podatkov o delovanju vojnih sodišč. Iz tega seznama je razvidno, da je bilo leta 1906 236 smrtnih obsodb, leta 1907 že 620, leta 1908 pa je narastlo to število na 1130. Največ obsodb se je izvršilo v Odesi, kjer jih je bilo leta 1908 — 659. 1 -
Za kulisami 20. septembra.
Mnogo mamic se je včeraj jokalo. Rdeči roži, ki rasteta iz grobov Adamiča in Lundra so rosile včeraj solze dveh slovenskih mater. Bile so to solze, ki jih je lilo materino srce, vsi smo čutili s temi solzami in v srce nas je spekel prizor, ko sta na to roso materinih solza položila venec — dr. Oražen in Ivan Hribar. Bilo je, kakor bi cekini zazveneli, kakor bi na vencu namestu rož bili nemški dukati in kakor bi iz groba mrtveca se oglasila: »Pustite nama materine solze! Vi, ki ste leto osorej govorili, da naj hodimo mimo nemških trgovin, sami pa ste šli k Nemcem in jim za dober denar proidali slovensko posest. Za slovensko zemljo je tekla najina kri, na to zemljo pa ste Vi postavili za spomenik 20. septembra nemško vele-obrt . . .
Pa smo žalosten pogled vrgli na ta grob dveh slovenskih src, ki sta bili strti za tak uspeh. Pa zdelo se nam je, da vidimo solzne oči še mnogih slovenskih mater, še mnogili slovenskih otrok, katerih sinovi in bratje so šli na cesto, da se jih je prijel prah, in ki sedaj svoja še živa srca napolnjujejo z gnjevom, da so dneve in mesece žrtvovali za tak — prah.
Pogledali srno po Ljubljani žalost tistih, ki taka srca nikdar niso razumeli in so jih vedno le izrabljali. Po sv. Petra cesti je hitel naš korak. Nad Bončarjevo hišo je vihrala črna zastava, iz gostilne pa se je čulo vesel popevke. Ustavil se je naš korak pa s praga smo zaklicali ogorčeno v gostilno: Naj utihne vaša žalost! Spravite črno zastavo, pa popevajte naprej. In dalje smo korakali. Iz podstrešja hiše gospoda Predoviča je visela ogromna črna zastava v znak narodnega žalovanja nad septemberskimi dogodki. Iz prvega nadstopja so gledali zadovoljno nemški častniki, ki stanujejo za dobro plačo v hiši gospoda Predoviča. Iz pritličia zvene iz gostilne veseli zvoki godbe, ki vabijo na ples: Pod streho protinemšika in protivojaška demonstracija, prvo nadstropje zadovoljni vojaki-Nemci, pritličje mednarodno veseljaštvo. Čez vse je pa gospod svinjski trgovec iu mestni oče gospod Predovič ....
Gospa dr. Tavčarjeva se je peljala na pokopališče. Ni šla po najkrajšem potu, v odprtem vozu jo je morala videti cela Ljubljana: z Brega, mimo kazine, Šelen-burgovih ulicah, Prešernovih ulicah, čez Marijin trg, Stritarjeve ulice, pred škofijo, Jožefov trg, jubilejni most, sv. Petra cesto. Oh, dolga pot do slovenskih src na pokopališču! V vozu je imela ogromen venec. Ob taki javni žalosti dr. Tavčarjeve rodbine smo takoj oddali na Jesenice brzojavko: Koliko vencev je doslej dr. Tavčarjeva rodbina položila na grob žrtve, ustreljene od dr. Tavčarjevega sina, koliko plačuje za žrtvo? In kmalu je z Jesenic prišel odgovor: »Ves čas le en venec, 120 kron so plačali očetu za ustreljenega sina, pa kamen so postavili na grob!« Obrisali smo si z brzojavko solzne oči. Ce bi ar. Tavčarjeva gospa svoje žalosti na pokopališču tako hitro ne opravila, vrgli bi ji bili brzojavko v voz.
In od vseh teh, ki so se včeraj tako Široko žalostili, ni nihče vrgel pogleda na omrežena okna, za katerimi trpe žive žrtve — brez pogleda nanje šli so k mrtvim. Mrtvim se upajo približati, živih se boje in za mrtve se lažje skrbi kot za žive. Nas pa je včeraj gnalo tudi k živim, stisnili smo jim hoteli roko, hoteli smo jim ob ob-Jetinci 20. septembra pokazati, da jih vse ni še pozabilo ...
Stal sem pred strogim jetniškim oskrbnikom. Z ostrim pogledom me je motril Pravijo, da taki gospodje časnikarjev nimajo nič kaj radi. Rekel sem mu, da b: rad govoril s prijatelji. Končno je vendarle dejal pazniku, stoječem v polni pokorščini poleg njega: »Gehen Sie zum Ernst Windischer und fragen Sie ilm \venn er den Besuch empfangt.« Kmalu nato so se odprla vrata in skoro je pritekel skozi vrata v jetniški opravi Ernest Windi-scher. Bleda lica so se mu zrdečila.
Stisnila sva si roko. Oskrbnik je stal pri oknu in naju je ves čas motril, za menoj je stal paznik. Oskrbnik, trden Nemec, ne je prosil, naj počasi govorim, češ, da, slovenščino dobro razume, vendar bi rad vse natančno slišal.
»Pozdravit sem Vas prišel, danes, ko se je obrnilo leto od onih žalostnih dni. Mirno je po Ljubljani . . .«
»In na nas ne mislijo, me je prekinil \Vindischer. »Vi ste prvi, ki ste se name spomnili. Dne 3. oktobra prestanem prvo kazen štirih mesecev, potem odsedim drugo kazen dveh mesecev. Oh, če bi ne imel tako človekoljubnega gospoda oskrbnika, bi mi bilo obupati. Tako pa dobim nekoliko dela za pisarno, dobim knjige in dobra beseda me tolaži, mi daje pogum.«
»Da, le pogum, kmalu se zopet vidimo v zlati prostosti.«
Windischer se je prijel za srce. »Časih me tu okolu srca nekoliko zaboli.«
»Pa barva na obrazu Vašem jc rdeča, dobro izgledate,« sem pripomnil..
»Ali res, ali res,« se je razveselil, »kako sem tega vesel.«
»Vse bo še dobro,« sem ga tolažil.
»Dobro! Za one je dobro, ki se sedaj nočejo nič več nas spominjati,« — in ponosno se je zravnal moj mladi prijatelj, za-žarcle so mu oči in poln ntladeniškega ognja je zaklical: »Ni ta kazen moja sramota. Kot mož jo bom pretrpel. A nekaj me boli. zelo boli: Če bi tisti ljudje, ki so hujskali, vsaj bili hvaležni. A kaj to — izrabljajo, izrabljajo me sedaj,« je vzkliknil ogorčeno.
»Kaj,« sem ga začudeno vprašal, kaj mislite s tem, vsaj Vas tu v zaporu ne morejo izrabljati in če Vam kdo kaj stori, pokličite Vašega pravnega zastopnika dr. bviglja, slovenski odvetniki so Vam brezplačno na razpolago.«
»To pravite Vi,« me je zopet prekinil Windischer, »pa res ni.«
»Kaj,« sem se čudil, »to da ni res?«
»Ni res! 200 K mi je računal dr. ŠvI-gelj za zagovor in ko sem bil že v zaporu, ko si nisem mogel več pomagati, hotel je od mene še 60 kron, pa pisal sem mu ogorčeno pismo. To je denar moje uboge mamice,« — solze so ga oblile ob spominu na mater — »revica se je trudila po sejmih, da je spravila skupaj nekaj krajcarjev.«
Stemnilo se mi je pred očmi — skoro nisem videl več pred seboj Windischerja, videl sem kakor v sanjah narodne prvake ob Adamič-Lundrovem grobu in stisnil sem pesti in srce mi je zajecalo: »S takimi spomini praznuje v ječi obletnico prvaške-ga 20. septembra uboga živa žrtev . . .
Oskrbnik je dajal znamenja za odhod: »Pros.m, prosim vas, g. oskrbnik,« je hitel Windischer, »lepo vas prosim vsaj nekoliko besed naj še govorim, vsaka beseda mi je tolažilo.« Smela sva Še izprego-voriti dve, tri besede, Windischer naročil mi je pozdrav mamici,« pOtem pa sva se ločila.
In ko so se zaprla vrata za Windi-scherjem, sklenil sem, da dobri Windi-scherjevi mankici izročim na tem mestu pozdrav plemenitega sina.
Pričel sem prositi oskrbnika, naj mi dovoli govoriti še s Potnikom, mizarjem Korenom, dijakom Kozincem in Kamen-šekom. Pa le še s Potnikom sem smel govoriti, ker sem mu imel sporočiti stvari v zadevi trpeče njegove rodbine.
Bledega z brado obraščenega obraza, udrtih očij je stal kmalu pred menoj, časih tako živahni, veseli Potnik, ki je •svojim hlapcem prepovedal udeležiti se lani vsake demonstracije, ki se je sam ognil liberalnega shoda, ki je pa na potu domov prišel pred kazino v gnječo, in ki sedaj trpi za to, kar vnovič in vnovič zatrjuje, da ni storil.
»Prijatelj, obletnico 20. septembra praznujemo danes in prišel sem, da Te pozdravim. Vsi Tvoji bratje pevci pri »Ljubljani« Ti izročajo srčne pozdrave.
»Hvala Vam vsem,« je dejal z zamol-kio-žalostnim glasom, »sedaj sem ravno dotrpel dva meseca. Se dva meseca trpljenja! Prvi dnevi so bili neznosni. Win-discher ima samotno ječo, da pridobi s tem 50 dni, jaz pa v samotni ječi nisem mogel vzdržati in zdravnik me je dal med druge kaznjence. Sedaj delam kuverte. S tem se nekoliko razvedrim.
Tolažil sem prijatelja, ki mi je žalosten naročal pozdrave svoji blagi ženi, svojim nežnim otročičem. Da bi slišali nekateri gospodje kako sodi Potnik o njih, zardeli bi sramu. Da, prav praviš, prijatelj Potnik — »poskrijejo naj se ti ljudje, ne pa da praznujejo 20. september.«
Ko sem bil zopet na prostem, zadihal sem globoko. Svež zrak je vel okolu mene. Ulica je bila prazna. Zamišljen sem korakal v uredništvo. — Ves čas pa, ko to pišem, zdi se mi, da vidim pred seboj dogodke, ki so povzročili toliko gorja. Vidim ogorčeno množico pred kazino, kateri policijski kordon zapira pot. Ze se je policiji posrečilo, da ne udere množica naprej. Kar se pripelje voz gnoja. Neki mož se povspne na voz in zakliče: »Kaj mi Slovenci ne bi imeli tudi pravice iti mimo kazine. Mislim, da je tudi za nas prehod!« Na te hujskajoče besede je bil predrt kordon, kmalu so zaropotala okna. Žrtve pa imamo sedaj — Slovenci! In tisti človek, ki je vse to povzročil, se upa še ponosno hoditi po Ljubljani! Vsaj danes, 20. septembra, se skrij sramu, da te ne srečam!
Žalosten si za naša srca 20. september. Kako smo pisali lani v »Slovencu« o tebi: »Ob črni zastavi stoje užaloščeni vsi Slovenci« ... Iz prelite slovenske krvi pa zraste slovenska neskaljena moč in kakor je bil slovenski grob ob turnarskih predrznostih na Jančem mejnik preporoditve Ljubljane v slovensko središče, tako budijo grobovi teh dni klic k združenju vseh nesebičnih Slovencev. Kri ki se je prelila včeraj, naj požlahtni slovenstvo in njegovo odporno moč! . . .« Tvoja obletnica kaže vsem nesebičnim Slovencem pot. Pošteni in nesebični naj se združijo preko tistih, ki s kupa gnoja vodijo pocestne demonstracije, da nam ustvarjajo žrtve, sami sc pa za gnojem skrivajo!
Črtice o 20. septembru.
Če bi še živel slavni Cervantes zdajle v Ljubljani, poteklo 'bi izpod njegovega peresa še boljše delo, kakor tisto, v katerem opisuje junaštva viteza iz Manče. Tudi mi žalujemo', ker je rdečila lani po krivdi liberalcev kri ljubljansko zemljo. Smilijo se nam uboge žrtve, ki blede in •venevajo v ječi, kamor jih je spravilo če-stihlepje tistih ljudi, ki prisegajo na evangelij tiste stranke, kateri vse demonstracije nc izbrišejo sramotnega pečata zveze ■z Nemci s čela, ljudi, ki dasi so nahujskaii ubogo ljudstvo proti postavi, so sami na ubogo ljudstvo klicali vojaštvo. Tako je bilo in nič drugače v lanskih september-•Skih dneh, v tistih dneh, ko so liberalci na eni strani uprizarjali protinemške izgrede, na drugi strani pa pozivali na ubogo ljudstvo — oboroženo vojaško moč, da ■se narede gotovi ljudje lepe tam na Blei-weisovi cesti.
Tista stranka, ki je tako postopala lani. je hotela letos praznovati obletnico svoje hinavščine. Obletnico ubogih ljudi, svojih žrtev, dasi bi morale biti žrtve čisto druge osebe, ki se njim dobri godi, ki jih ni zadela svinčenka, ljudje, ki se ne pokore za svojo krivdo v temnici, za katere se marveč pokore zapeljani reveži. To je tragedija, ki prisili solze v oči tudi skalnatemu srcu. Škoda, da ne živi v naših dneh več Euripides. Snovi bi dobil boljše -in žalostnejše, kakor -je njegov krvavo-solzni Ajax.
Gnjusi se nam, da hočejo taisti ljudje praznovati in v svoje politične namene izrabljati lansko ljubljansko september-sko žaloigro. Zato smo po zasluženju ožigosali gotove Hudi.
Pametni Ljubljančani se strinjajo z nami. Liberalci pozovejo Ljubljančane, naj razobesijo zastave. Včeraj zjutraj smo mislili, vsa Lju'bljana bo črna, a beraško malo črnih zastav je viselo po Ljubljani. '»Ljubljana je kapitulirala«, so žalostno zdihovali tisti, ki so povzročili lani uboge žrtve, mesto da bi žrtvovali sebe. Včeraj se je agitiralo za razobešanje zastav. nekaj jih je zato pokukalo s streha ljubljanskih hiš. Občinski svetnik Kozak n. pr. je klical po gostilnah: »Razobesiti moram zastavo, če ne mi okna pobijejo.« iZato je danes nekaj zastav več 'kakor včeraj. In ko bi živel še Cervantes, ne bilo bi se mu potreba truditi. Samo Ljubljančane bi bil moral poslušati in boljši bi 'bil ljubljanski kakor je martški junak žalostne postave. Dr. Oražen -je pozabil obesiti zastavo na svoji hiši, Dunajska cesta, takozvana »Aurova« pristava z oštarijo in z vrtom. Rotovž sam je pozabil razobesiti zastavo na tisti hiši, kjer ima župan svojo pisarno in v tisti rotovški hiši, kjer je bila prej Mestna hranilnica. Dr. Tavčarjeva ■zastava je scefedrana in strgana, Ljubljančani pravijo, da zato, ker je dr. Tavčar z nami vred že ponovno obsodil lanske septemberske izgrede. »'Narodna delavska organizacija« je pozabila obesiti •zastavo, ker hoče po Tavčarjevem nauku postati »zmerna«. Iz veselja, da lahko nemoteno toči Koslerjevo pivo naprej, ker se zapre Aurova pivovarna, je razobesil črno zastavo sekserbirt na Dunajski cesti, li kateremu zahaja zelo veliko naših ljudi, osobito z dežele, kakor tudi »figa-birt«. Občinski svetniki so seveda obesili zastave na svojih hišah, a predsednik ■»Kmečke posojilnice za ljubljansko okolico« Knez je pozabil razobesiti zastavo na posojilnični hiši. Perdan, trgovec na Cezarja Jožefa trgu, je tudi razobesil črno zastavo, pravijo da v znamenje žalovanja, ker hoče imeti Hribarjev prijatelj ■»mlačni« Slovan Bilinski monopol vžigalic. O Škrlju, lastniku hiše »Bavarski dvor«, govore zlobni Ljubljančani, da je obesil črno zastavo, 'ker žaluje, da ni več uradni vodja »Gospodarske zveze«. O barvarju Hauptmannu pa pripovedujejo, da je zato obesil črno zastavo, ker žaluje, da ga je tista pravda, ko ga je tožil občinski svetnik in poslanec Turk, toliko stala. Zakaj žalujeta trgovec in hišni posestnik Vesel v Prešernovih ulicah im mizar Vidali, nam ni znano. O tiskarju Blas-niku govore zlobni Ljubljančani, da je zato obesil črno zastavo, ker žaluje za »Novicami«. Naglašamo, da visi zastav v Ljubljani jako malo. Ni ravno malo ulic, ki nimajo nobene črne zastave. Ljubljančani in tudi veliko liberalcev med njimi, so dokazali, da se ne puste strahovati in da se ne puste izrabljati od tistih, ki so povzročili lanske septemberske izgrede.
Največ povoda, da razobesijo črne žalobne zastave, imajo pač ljubljanski policijski mestni stražniki, ki se nam dejansko smilijo. Reveži morajo danes delati službo že tretjo noč! Ker Hribar to zna, je razobesil na svoji hiši dvoje zastav, da žaluje za tiste uboge policijske stražnike, ki dasi morajo delati službo tri noči, le še niso postali def.nitivni. Hribar -je razobesil začetkoma le eno zastavo, a ker je videl tako malo zastav, je razobesil še drugo, da tako podžge Ljubljančane, a trud njegov je bil zaman. Ni prav, da so razobe-šene zastave po mestnih šolali.
Liberalci pritiskajo zidaj, naj se raz-obešajo zastave, zapirajo trgovine. Peha se za to osobito Ribnikar, mesto da dela službo, kakor jo morajo delati ubogi policijski stražniki in drugi magistratni uslužbenci. Vsak slučaj terorizma naj se nam nemudoma naznani, ker terorizem izvest-nih ljudi se mora zlomiti.
Dr. Orožnova mestna hiša ima zastavo. a skrita je v kotu hiše, tako da -jo komaj opaziš. Ljudje se radovedno danes povprašujejo, kdo je tako onesnažil hodnik pred dr. Oražnovo gostilno. Menda so mimoidoči ljudje ves hodnik popljuvali.
Precejšnja množica je pohitela včeraj popoldne na pokopališče k sv. Križu, vendar ne toliko kot smo pričakovali. Uniformiranih magistratnih in vladnih uradnikov, detektivov in policajev je kar mrgolelo. Mnogo je bilo ondi tudi naših somišljenikov, ker proti obiskovanju grobov ■nismo ničesar pisali in je »Združeni narodni odbor« preskrtoel vse potrebno za grobove padlih žrtev. Ob pol treh popoldne se je pripeljal po cesti na pokopališče župan Hribar, da si je ogledal svoje razpostavljene policaje. Ostal je nekoliko časa na pokopališču. Ko "je pa videl, da je •občinstva čimdalje več. se je odpefjal nazaj v Ljubljano. Na grobu Adamiča in Lundra smo opazili venec »Združenega narodnega odbora«, in vence nekaterih društev. Češki radikalni dijaki so tudi prinesli venec in nekdo izmed njih je imet •kratek nagovor. Tudi naši radikalci in pevsko društvo »Slavec« so prinesli venca na grob. Petje je vlada prepovedala. Zelo pa nam je imponiral nastop »Sava-•nov« s svojimi znanimi belimi, ponvicami. Bilo jih je šest, dva akademika, znani Est, ki kandidira za mestno zastavljalnico, in trije abiturijenti. Tisti, ki baje res študira, je nesel venec. Prikorakali so s trdim, ■vojaškim korakom, kar je vzbudilo veliko •občudovanje v občinstvu. Nekatere 'narodne dame, ki izrabijo vsako priliko, da se pokažejo svetu, so prinesle šopke na grob in kazale svetu nove toalete, dasi bi se spodobila črna obleka. Sicer pa ni •še v Ljubljani najnovejše mode. Pozna poletna velja za jesensko. Modernega klobuka nismo nobenega opazili. Obrnili pa smo se v stran, ko smo videli, da se je •župan Hribar pripeljal nazaj na pokopališče v družbi dr. Oražna. Imela sta s seboj venec s slovenskimi trakovi. Ljudje so si rekli, ko so ju videli: To sta pa ta prava skup! Eden je podpisal slovensko-nemško pogodbo, drugi pa je imel edini dobiček od lanskih septemberskih dogodkov, ;ko je prodal svtfjo pivovarno (Nemcem. Tako je! In potem se govori celo o ■slovenski zavesti ljubljanskega liberalnega občinstva! Drugod bi takim ljudem pokazali pač primerno pot. Na pokopališče ■se je pripeljal tudi s svojo družino dr. Tavčar, ki je tudi že neštetokrat podpisal liberalne nemške pogodbe. Da sta Lunder ■in Adamič žrtvi, so krivi- liberalci, a da •se upajo ti ljudje poromati na njihov grob, •zasmehovati s svojo navzočnostjo spomin svojih žrtev ter občinstvo, ki, je prihitelo na pokopališče, to je preveč. No, ■ko smo videli te liberalce, srno si mislili z Jeremijo: O vi vsi, ki greste tu mimo •---tudi vi boste prah in pepel!
Danes ob 9. uri dopoldne je bila slovesna maša zadušnica v Trnovem za rajne žrtve. Prav, da je bila. Pritrjamo. A niti zadušnica ni bila dobro obiskana. Nekaj svobodomislecev z mačehami, nekaj-agitatorjev liberalcev, nekaj žensk, to -je ■bilo vse. Naš poročevalec je zato šel iz cerkve, ki je bila na pol prazna. Polne so bile klopi (180 oseb), kakih sto osdb je stalo, 300 oseb se je udeležilo zadušnice. Zamudili so sveto mašo zadušnico ravnatelj plinarne Senekovič, ravnatelj užitnin--skega zakupa, občinski svetnik Likozar in — župan Hribar, ki je prišel k sv. maši po evangeliju.
Po sveti maši je nahruli'1 našega poročevalca neki bivši frančiškan, bivši »Narodov« sotrudnik in sedanji uradnik ■»Mestne hranilnice. Hotel je nahujskati nanj po sveti maši liberalce, a mož se je vrezal. Naš poročevalec se je razburjenemu možu smejal, ljudem se je pa zdel njegov nastop smešen. Popihal jo je, ne da bi dosegel svoj namen. Če hoče postati »žrtev« razžaljenja časti, naj nam javi, ker mu lahko ustrežemo, seveda le, ako to sam želi. ker ni naša navada spravljati »uljudne verbalne injurije« v ■pritličje na desno novega Zabjeka.
Kdo li se ne bo smejal ako zasleduje -komedijo, ki jo zdaj v potu svojega obraza uprizarjajo ljubljanski liberalci, da spravijo Ljubljančane na noge ne v žalovanje za žrtve, marveč v poveličanje preperele narodno-napredne slame ljubljanske.
Proslava liberalne slave se je izpre-menila v prizor podoben tistemu, kadar se sežiga pust na pepelnično Jutro. Maček vlada danes v vrstali ljubljanskih liberalnih ljudi. To, kar je, kaže popolno onemoglost liberalcev, kaže popolno liberalno blamažo. Kdor opaža nepristransko sedanjo liberalno komedijo, se prisrčnejše smeje, kakor če čita tisto poglavje v nesmrtnem delu Cervantovem. ko se je don
Kišot dva tedna pripravljal v gozdu na -junaški boj z barbirjem. Tako je, ne moremo pomagati!
Vojaštvo je imelo strogo pripravo. Na cesti tudi danes ni videti vojakov. Culi smo, da imajo celo za strojne puške pripravljenih tisoč patron. V mestu pa je •mir. In tako naj ostane!
Dnevne novice.
+ Izvršilni odbor S. L. S. ima svojo sejo jutri ob šestih popoldne v posvetovalnici »Katoliške tiskarne«.
+ Klub poslancev S. L. S. ima svojo •sejo v sredo oto petih popoldne v klubovi sobi (deželni dvorec).
-f R. I. P.! Obletnico 20. septembra bodo naši liberalci in radikalci dobro pomnili. Vsi bombastični oklici v »Narodu*, vse hujskanje in vse velike priprave za manifestacije — vse ni nič izdalo! Občinstvo je poslušalo pametne nasvete »Slovenca* in obrnilo negodnim ,radikalnim mladeničem ter dr. Tavčarjevemu odboru hrbet. Včeraj je Ljubljana pokazala, da se od klike ne da več terorizirati in da je večina prebivavstva uvidela, da bi liberalci 20. september le zase izrabili. Zato ni bilo včeraj v Ljubljani skoro nobenih zastav in cele dolge ulice niso imele niti ene — tako prav posebno v središču mesta. Občinstvo je s svojim dostojnim in razsodnim vedenjem jasno pričalo, da je ^Narodova« strahovlada strta in da niti dr. Tavčarjevi podpisi nič več ne izdajo. Zasluga S. L. S. in njenega glasila je, da so Slovenci v Ljubljani pokazali, da so kulturen element in da se ne dajo izrabiti v namene propadajoče stranke, ki bi sc rada s krvjo nedolžnih žrtev oprala. Ljubljana je sledila našemu pozivu: Dostojno in mirno! »Narod«, ki je pisal, da če bo oborožena moč »izzivala«, nobena sila na svetu ne bo mogla preprečiti demonstracij, je danes blamirau kot še nikoli tako. Ljubljana jc dala prav »Slovencu«, ki je razkrinkal, kako so liberalci povzročili lanske žrtve in kako so se potem »pripravljali« za skupen nastop v svrho proslave mučenikov. Slovensko občinstvo je včeraj glasno zaklicalo: Tisti, ki imajo Še roke črne od podpisa na pogodbi z (Nemci, nas ne bodo učfli! Liberalni ljubljanski terorizem: R. I. P.!
+ Radikalni fiasko. Strašna togota lomi radikalno dijaštvo. ker se jim je kongres tako ponesrečil. Pri prvem zborovanju je bilo navzočih, vštevši 80 čeških in nekaj hrvaških diiakov, 180 radikalcev, pri drugem 70. V soboto jih je bilo zopet .samo okoli 80, nedeljo pa, dobro šteto 70. Radikalci teh številk nc morejo utajiti; sicer pa sami odkritosrčno priznavajo, da jih ni več bilo: Zato pa se kar tresejo jeze. .saj ji'h je celo Lotri-5 s svojo kompanijo prekosil, kajti na svobodomiselnem kongresu je bilo vsegaskup 214 vstopnic prodanih, končna udeležba pa je bila 60 do 70, torej še vedno na radikalni višini. Na »kongresu« dominirata Korun itn Ribnikar, .najbolj nedolžna človeka na Slovenskem. Spričo tega je kaj smešno brati, kako se je neki rad.kalec na tem rumpfkongresu ustil, da je radikalna struja izvršila »cel preobrat« na Slovenskem iu da se je zato klerikalci tako grozno boje. Podobno je ideja! na framazonskem konventu Kisovec, da je klerikalcev njegovih krematorijev strah . . . Koliko se imajo »klerikalci« radikalnega dijaštva 'bati, kaže najbolj dejstvo, da se je ravno med radikalnim gibanjem število in moč katoliško-narod-nega dijaštva podeseteriia in da je kongres našega dijaštva zbral 400 diiakov, .medtem ko radikalci še tistih 70, ki jilt imajo, komaj drže skupaj. Češki dijaki so radikalcev postali tako siti, da so komaj dočakali trenotek, da gredo. Največja kapaciteta radikalcev, od katerega so pričakovali, da bo vse katoliške dogme z enim mahljajem prebrnil, se je pod trnovskim lustrom oženil in je rajši šel na ženitovanj-sko pot kakor da bi šel Koruna poslušat. Za Ribnikarja pa radikalci sami pravijo, da ga je sama — 'brada. Včeraj so se radikalci po vseh vogalih priduševaii, ker se jim ie shod skazil; priznali so tudi, da so nameravali velikanske manifestacije in demonstracije in da so shod zato nalašč priredili okoli 20. septembra v senci liberalne stranke, od katere so upali, da jim preskrbi za reklamo, dasi so od nje po Ženavoveni zgledu »neodvisni«. Zda] pa kolnejo, ker so spoznali, da se niti ljub-Jjansko občinstvo nič več ne ozira na liberalne komedije in rajše posluša »Slovenca« in njega pametne nasvete. Ce bi bili radikalci tako pametni, kakor niso, bi bili svoj kongres ob drugem času sklicali. Ker so pa šli z liberalci, so z liberalci vred krvavo blamiraiii. Zdaj imajo priliko opazovati, kako velik preobrat sc je v istini zgodil na Slovenskem — ampak na tem preobratu so radikalni dijaki tako nedolžni kakor mlada jagnjeta. To radikalci sami čutijo in zato je včeraj eden izmed njih drugemu, ki se jc jezil, da je tako .malo črnili zastav v Ljubljani, dejal: »Pa še te naiu vise!« Tableau!
T Ves kredit so izgubili radikale!. Zdaj bodo trobili, da se je njihov kongres zato ponesrečil, ker jim vlada ni dovolila javnih shodov. Ta izgovor je seveda jalov, ker jim nihče ni prepovedal, da 'bi smeli priti skupaj vsi radikalci, kar jih je. Vzrok, da jih ni, je ta, da — jih ni. Med mladino so namreč radikalci izgubili ves renomč, kakor blago, ki ga preveč raz-kriče, pa je plesnjivo. Danes pravijo tisti, ki niso naših načel, da rajši gredo med Sa-,vaine ali pa kar naravnost med svobodo-jniselce, kakor pa med radikalcc, kojfh glavna programna točka je ta, da noben radikalec ne ve, kaj je. Katoličan ni, kristjan ni, veren ni, materiaiist — ni, inonist
—	ni, metafizik — 'iii, socialist — ni, svo-bodomislec — ni, sunima summarum — nič ni. Da taka struja nikogar ne mika razun tistih, ki malo mislijo, je jasno. Danes je med radikalci samo tisto dijaštvo, k: mu pravimo, da je srednje b'ago. Elita gre drugam. Res. žalosten konec za struio, ki ie svojčas kričala, da bo iz dolini gore napravila, iz gora pa doline.
Radikalni velmožje. Znano je, da so radikalci svojčas največ zidali na že-nije, ki se bodo iz radikalizma rodili. Prvi je bil Žerjav, ki se je pa zdaj poliberalil in zraven še pokatoličanil. Drugi je bil Pavel Grošelj, ki je pa kmalu s svojo evolucijsko ■modrostjo umolknil, tretji je bil Ribnikar, ki ni nobenemu človeku nevaren; zato so zadnje upe stavili v Rostoharja, velikega gromovnika absolutne narodnosti. Ta Rostohar je tisti, ki je letos na jeseniški skupščini koroški duhovščini očital, da na narodnem polju nič ne dela. Zdaj smo pa od beljaških Slovencev o radikalcu Rostc-harju izvedeli sledeče: Steber absolutnega Slovenstva je pustil slovensko zaročenko, ki je potem kmalu umrla, in se oženil s trdo Nemko, hčerjo beljaškega župana Fischerja. Mož je s tem dobil vse nemške nacijonaice za žlalito. Posledica tega je, da Mihajlo Rostohar. ki je koroški duhovščini očital, da narodno nič ne dela, v Beljaku niti v slovensko družbo ne hodi, marveč poseča s svojo ženo celo »Sud-markine« shode in prireditve! Čast takemu narodnemu radikalizmu! Mi smo le radovedni, kako Rostohar svoj naraščaj vzgaja. Pa tudi to bomo še izvedeli. Najbolj značilno je, da naši radikalci za vse to vedo. pa molčijo, ker se gre za enega izmed njihovih »stebrov«.
! Radikaci so se sprli. »Obzor« javlja. da na shodu radikalnega dijaštva, vštevši Cehe, Hrvate, Bolgare in Srbe ni bilo več kot 120 oseb! Medicinec Crnič ie napadal Ribnikarja, ker je radikalno struio popolnoma udinjal liberalni stranki, ki ni demokratična. Ribnikar se je zagovarjal, češ, najboljše je ostati v liberalni stranki. On že ve, zakaj . . .
+ Za žrtve. V Št. Petru na Krasu je visela črna zastava na hiši z napisom: »Narodna gostilna«, preje »Narodni hotel«, ki pa ima na pročelju še sedaj tudi napis: F r e m d e n z i m m e r, in ravno nad tem »Fremdenzimmer« je žalovala črna zastava, skoro gotovo v znak kesa-nja, da ni več liberalne zveze z Nemci! Zivio »Fremdenzimmer«;
+ Imenovanje. Cesar je imenoval deželna sodna svetnika Fr. Andolška in dr. Martina Travna v Ljubljani za dcželno-sodna nadsvetnika.
+ Srednješolstvo. Naučno ministrstvo je imenovalo suplenta na I. drž. gimnaziji v ljnbljani Henrika Klešnika za pravega učitelja na celjskih gimnazijskih razredih s slovensko-nemškim učnim jezikom.
+ Priznania dobiva uredništvo Mla^ dosti« zadnji čas od duhovniške strani od vseli plati slovenske dežele; eno teli se glasi: »Bodrim Vas, da vztrajate v tem načinu boja, kot ste ga začeli nasproti svojim nasprotnikom! Bodite uverjeni, da ste na pravem potu. Duhovniki na deželi z največjim odobravanjem čitanio izvrstne članke v »Mladosti« in »Slovencu«. Dulia nekdanjega dr. Malmiča nam je potreba. Resnico sebi in nasprotniku brezobzirno razkriti! »Resnica Vas bo osvobodila«, pravi apostol v sv. pismu. Bog daj, da vzrastejo iz naših mladeničev odločni in neustrašeni možje!« — Liberalci naj iz tega spoznajo, 'da je njihovo prizadevanje napraviti iz nas »heretike« zaman, in da vzbuja na deželi samo viharno veselost in pomilovanje z liberalci, ki so že tako pri kraju.	,
+ Mednarodna lovska razstava. Včeraj se jc vršila seja centralnega odbora za Kranjsko, ki je prevzel nalogo, da preskrbi za dostojno udeležbo kranjske dežele na mednarodni lovski razstavi na Dunaju. V odsotnosti načelnika kneza Win-dischgratza je predsedoval deželni glavar pl. Suklje. Na tej razstavi bodo razstavili svoje izdelke tudi vsi obrti, ki so v zvezi z lovom, tako da bo razstava tudi za obrtnike znamenita.
-f- »Ogorčena« Gorica je mirna. Ire-centovska klika ne more izzvati -ogorčenja« proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gor.co. Zato so sklenili te dni sklicati dva protestna shoda v
—	Trstu iu Puliu. V Gorici si tega nc upajo. Sicer pa je zdaj tudi v Pulju dr-
žavna policija in je zato upravičeno upanje. da bo ostalo »ogorčenje« v pravih mejah. Vlada pa bi se krvavo osmešila, če bi se ozirala na te irredentovske komedije.
+ Marica Gregorič zdaj po Trstu pripoveduje, da ie bila le slučajno v Ljubljani in bila slučajno izvoljena za predsednico svobodomiselnega kongresa. V tem smislu zdaj trka na različna duhovniška vrata. Stvar je pa ta, da se Marica Gregorič, ki je učiteljica, boji, cla se ne 'bi od mero-dame oblasti protestiralo, da hodi avstrijskemu šolskemu in temeljnemu zakonu podvržena učiteljica na shode, na kojih se ne napada samo vera in verskonravna vzgoja, ampak tudi država, zoper katero ■je na zadnjem kongresu zabavljal C. Je-kovec, rekoč, da svobodomiselci ne priznavajo državne morale in tudi ne njenih zakonov! Marica Gregoričeva naj se ni-kari nič ne izgovarja — onaje že dolgo zaupnica S. M. in jc celo v Skednju glasilo S. M. uvedla!
+ Viški Orli šo v nedeljo zopet pokazali, kako naj se razvija odsekovO življenje v prid odseku samemu, igra »Čevljar« je bila igrana z največjo skrbnostjo, tako. da je bilo obilo Občinstva, ki se strinja z Orlovimi načeli, popolnoma zadovoljno. Ce bi hoteli ocenjevati posamezne nastope Orlov v igri, bi skoraj ne sodili, da so to sami priprosti viški fantje. Priznati moramo, da so igralci tekmovali med seboj v vlogah. Čast jitn! Po igri smo imeli priliko opazovati nastop naraščaja. Ce smo gledali njih izvajanje v prostih vajah s pra-porci in efektno skupino, skoraj ne moremo verjeti, da obstoji telovadba naraščaja komaj mesec dni. Glavna zasluga za lepo izpadlo telovadbo 48 članov naraščaja, gre gotovo v prvi vrsti vrlemu načelniku viškega Orla bratu DermaStiju. Z vzradoščenim obrazom so gledali starši svoje malčeke kot mlade Orle! Glasna pohvala in veseli obrazi so pričali, da je bil lep napreden dan na Viču. Kakor ču-jerno, se Orli z Viča že pripravljajo za prihodnjo igro. Le tako naprej! Na zdar!
—	Nečaka umoril iz maščevanja. Iz Celovca se poroča: Znan nasilnež Andrej Makun se je maščeval nad ženo svojega brata s tem, da ji je umoril petletnega sina. Sunil ga je v truplo večkrat z nožem.
—	Nov Lloydov parnik. V Trstu so v soboto spustili v Lloydovem arzenalu nov parnik »Karlsbad« v morje.
—	Spor med zagrebško mestno občino in prostovoljno požarno brambo je nastal zadnji čas, in sicer radi tega, ker hoče 'magistrat ustanoviti požarno hrambo po poklicu, nc da 'bi se pri tem oziral na prostovoljce, ki so doslej požrtvovalno delovali za varnost pred ognjem oziroma pomoč v nesreči. Tudi je občina sezidala -nov mesten dom za požarno brambo, ki je stal 25.000 kron, a je v zadevi gradnje čisto izključila vsako sodelovanje prostovoljcev. Magistrat zavrača očitke in pravi, da se ne pusti terorizirati. Zupan dr. •Amruš je za nadpoveljnika imenoval mestnega inženirja.
LMaisls mtiit
lj Poročilo o včerajšnjih dogodkih v Ljubljani priobčujemo pod naslovom »Za kulisami 20. septembra« pred dnevnimi vestmi.
lj Natančna statistika. Kar je liberalno ali se saj od liberalcev da slepiti, ima danes črne kravate. Ima pa črno kravato komaj vsak dvajseti človek. Od teh pa polovica črne kravate nima z namenom, ki .bi bil v zvezi z 20. septembrom. Iz tega sledi, da ie v Ljubljani le pravili liberalcev, takih namreč, ki slede dogospo-darjeni kliki kakor backi.
lj Češki dijaki so Se danes dopoldne odpeljali iz Ljubljane v Trst.
Ij Hribar je za jutri napovedal shod, vlada pa je shod prepovedala.
Ij Liberalni terorizem. — Izjalovljene nade. Viki Rolirmann star. in več drugih •liberalcev letajo po Ljubljani od hiše do ■hiše z zahtevami, naj posestniki izobesijo -zastave. Tako se le profanira žalost, če je treba ljudi s knuto siliti na obešanje zastav. Tako liberalci umevajo žalost. Naj •se liberalci na glavo postavljajo: blamirali So se in te blamaže ne morejo popraviti! Liberalci, ki so včeraj z dežele prišli s črnimi kokardami, da 'bi sodelovali pri izgredih, na" katere so bili povabljeni, so bili silno presenečeni, ko so videli, kako so jih •ljubljanski liberalci pustili na cedilu.
Ij Dogodki danes popoldne. Danes popoldne so z vladnim dovoljenjem »Sokoli« šli na grob Adamiča in Lundra ter imeli na grobeli govore. Tudi socialni demokratje so prišli na grob. V Samasovi Ob 3. uri so pričeli zapirati nekaj trgovin.
lj Veteranskemu društvu bo jutri cenjena oprava in v četrtek prodana. Prošnja na cesarja ni imela uspeha. Tudi pri tem društvu je liberalna nerodnost povzročila razpust.
lj Poduk na orglarski šoli v Ljubljani se prične v torek, dne 21. septembra s sv. mašo, ki sc bo ob 8. uri darovala v stolnici.
— Poroke. Poročil se je g. Fran Bo-nač z gdčno Roziko Lorenčič. Vse najboljše. — Na oklicih je inženir Hugo Uhlir z učiteljico Marijo Jelene.
Judovski zdravniki na Ogrskem. Izmed 1100 zdravnikov je v Budimpešti 800 Judov. Izmed številnih sanatorijev sta samo dva v rokah krščanskih zdravnikov. Veliko slabše je v provinci. Veliko občin, ki išče okrožnega zdravnika in razpišejo mesto, da sprejmejo samo krščanskega zdravnika, ga ne dobč in morajo vzeti judovskega. Iu to se ne bo moglo omejiti z lepa, ker je izmed slušateljev medicinske fakultete 70 odstotkov Judov.
TeMonska in brzojavna poročila.
ZBOROVANJE »SUDMARKE« ZA LEX KOLISKO-AXMANN NA DUNAJU.
Dunaj, 20. septembra. V dvorani dunajskega magistrata je sklicala včeraj »Stidmarka« protestno zborovanje proti češkemu življu na Dunaju in Nižjem Avstrijskem. Zborovalcev je bilo okolu 6000. Zbor je zahteval sankcioniranje lex Koli-sko-Axmann. Ker zborovalni niso mogli vsi v dvorano, je ostali del občinstva zboroval pri glavnih vratih pod prostim nebom. Vsi govorniki, med njimi poslanec Weidenhoffer so zahtevali sankcioniranje lex Axmann. Sprejela se je tudi v tem smislu resolucija. Po zborovanju so priredili sprevod od mestne hiše po Ringu do Goethejevega spomenika. Neredov ni bilo. 300 rediteljev je skrbelo za red.
VELIK POŽAR.
Gradec, 20. septembra. Trg Arvež
gori.
ČEŠKI ODGOVOR NA NEMŠKO NAPOVED OBSTRUKCIJE.
Dunaj, 20. septembra. Cehi izjavljajo, da se Nemci jako motijo, ako menijo, da se bodo tiajpreie njihovi kandidati v deželni odbor izvolili, oni pa da bodo potem •lahko obstruirali dalje. Ce Nemci ne izjavijo, da obstrukcije ne opuste, se deželni •odbor sploh ne bo volil. Češkega deželnega zbora ne bo, ne bo pa tudi ne državnega zbora!
ZBOROVANJE AVSTRIJSKE NEMŠKE SOCIALN EDEMOKRACIJE.
Liberce, 20. septembra. Včeraj zvečer je bilo tu otvorjeno strankino zborovanje avstrijske nemške socialne demokracije. Prišlo je 230 delegatov, med njimi tudi K. Kristan iz Ljubljane. Za predsednike so bili izvoljeni poslanci Perner-storfer, Schafer in Tomschitz. Meritorična razprava se je pričela danes.
LAŠKE OSLARIJE.
Pulj, 20. septembra. Tu se je vršil shod zoper premestitev slovenske pripravnice v Gorico. Demonstracij ni bilo, ker državna policija ne sledi tradiciji bivše mestne policije, ki je izgrede sama pro-vocirala. Na shodu so se klatile različne •fraze, najbolj značilno pa je bilo, da se je vodja puliske socialne demokracije Li-•russi izrekel za resolucije! Krasno izvajajo laški socialisti svoj narodnostni program!
LAHI NE DAJO MIRU.
Trst, 20. septembra. Včeraj je prišlo nekaj lačnih gostov iz Treviza, Mo-dene in Padove v Trst. Najbrž so jih hoteli Lahi v Trstu izrabljati za kake demonstracije in je vlada za to vedela — kajti, ko so šli v obhodu po mestu, jih je policija razgnala na vse štiri vetrove. Regnicoli pravijo, da bodo za večne čase pomnili, kako so bili v Trstu sprejeti — mnogo od njih je namreč, -ker so mislili, da je avstrijska državna policija podobna karabiner-jem, dobilo od tržaških policajev — spomine v gotovi obliki.
VEZUV BLUJE.
Rim, 19. septembra. »Corriere d' Ita-la« poroča iz Portici: Vodniki na Vezuvu poročajo o izvanrednemdelovanju vulkana. Dim, ki prihaja iz žrela, je bil vedno gostejši, lava je vedno bolj naraščala ter se je slišalo lahko podzemeljsko bobnenje. Tujci, ki so si hoteli ogledati to naravno prikazen, so se morali vrniti vsled močnih vodnih parov.
DIJAKI
se sprejmejo na stanovanje. Kje, pove uprava ,.Slovenca". 26is 2-t
z dvema sobama in pritiklinami se odda za november termin pri gospodu Skerlju, Dunajska cesta. - Vpraša naj sc: Dunajska cesta štev. 32, II. nadstropje. 26J0 3-1
Priporočamo našim rodbine
%XolinsRo ciRorijo g
Ali ste že odposlali na položnici dar za sklad obmejnih Slovencev? Nabirajte, odpošiljajte! Nobena položnica naj ne :: ostane neizpolnjena! ::
Priznano Rffiao sredstvo Za zdrave iobolo« otroke kakortudi zabdtena žekdcg
Knjižica: Otroška hranite? zastonj pnNESTlf Dunaj i.Bibersirassell.
Potrebujem
Žagarja in
ciHcularista
Nastop tako). Vprašanja na parno žago v Staj-nici via Oguli», Hrvatsko.	2621 3-1
Mizarji, pozlatarji
dobe trajno delo pri Petru Rutarju, Osilnica
pri Kočevju.	2622 5-1
JMova hiša
blizo »Zvezde« se iz p'roste roke pod ugodnimi pogoji ceno proda; v pritličju pripravna za malo obrt s stanovanjem. Naslov pove upr. tega lista.	2124 (1)
Mlininžaga
v Št. Rupertu na Dolenjskem
se proda ali pa odda v najem s 1. novembrom. Dr. Josip Kolšek Laški trg, Štajersko. 2579 3-1
Oklic!
C. kr. okrajno sodišče v Žužemberku naznanja, da se bo na prošnjo gospe Zofije Poš v Žužemberku prodalo
dne 2. oktobra 1909 dopoldne ob 10. uri
»Poževo posestvo« vi. št. 86. kat. obč. Žužemberk obstoječe iz prostostoječe enonadstropne zidane hiše, velikega sadnega vrta z vodnjakom, gospodarskega poslopja in pritiklin. Posestvo je arondirano iti ima nad 1 oral pov. mere. Najmanji ponudek je 10.000 K. Dražbeni pogoji so tusodno na vpogled.
C. kr. okrajno sodišče Žužemberk
oddelek I. dne 17. septembra 1909.
2620 3-1


Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsegamogočni poklical našo ljubljeno mater, oziroma staro mater, taščo in teto, gospo
Marijo Mikuž roj. Poženel
hišno posestnico in gostilničarko
danes, dne 18. septembra ob 8. uri zvečer, po kratki mučni bolezni, prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 65. letu starosti v boljše življenje.
Pogreb predrage rajnke bo v pondeljek, dne 20. septembra ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Kolodvorska ulica št. 3 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubljana, dne 18. septembra 1909.	2612
Ivan, deželni rač. revident, Dragotin, Vladimir, sinovi. — Marija Kodi roj. Mikuž, Antonija Kostanjevec roj. Mikuž, Ivanka, Frančiška, Kristina, hčere. — Ciril M. Kodi, mestni arhitekt, Makso Kostanjevec, c. kr. fin. tajnik, zeta. — Marta Mikuž roj. Gerber, sneha. — Vnuki in vnukinje.

■•i-'.'--.:-

' ('-'-V, -y ■
V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tugepolno vest, da je Vsemogočni poklical našega iskreno ljubljenega, preblagega in nepozabnega soproga oziroma očeta, sina, vnuka, zeta, brata, svaka, strica, nečaka in bratranca, gospoda
MILANA MOČNIKA
mag. pharm.
po kratki in mučni bolezni, previdenega s svetotajstvi za umirajoče, v 28. letu svoje starosti danes ob 1/4 11. uri zvečer k Sebi v boljše, večno življenje.
Pogreb predragega in prerano nam umrlega bode v ponedeljek dne 20. septembra, ob H. uri popoldne na pokopališče iz cerkve na Žaljah. Svete zadušne maše sc bodo brale v več cerkvah.
V Kamniku, 18. septembra 1909.
2619
Žalujoči rodbini Močnik-Orožen.
ca
ra
Katoliška Bukvama v Liubliani
Ims v zalofll
za ljudske, obrtne, meščanske in srednje šole v najnovejših izdajah.
IfcST Seznamke predpisanih učnih knjig oddaja brezplačno.
Bukvama je založila in v lastni tiskarni tiskala sledeče učne knjige:
B
Brinar Josip, Zgodovina za meščanske šole z 21 slikami, vez. K 2 20.
Matek Blaž, Aritmetika in algebra
za srednje in višje gimnazijske razrede. I. del broš. K 2 20.
Matek Blaž, Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede, I. del broš. K 2—.
Mazi Josip, Geometrijski nazorni nauk za prvi razred srednjih šol, vez. K 1'—.
Pajk Milan, Zemljepis I. del, vez. K 1-80.
Pečjak, dr. Gregor, Katoliški verouk za višje razrede srednjih šol. Druga knjiga: Resnice kat. vere. K 2"80.
Stroj Alojzij, Liturgika. Nauk o bo-gočastnih obredih sv. katoliške cerkve s 40 slikami, vez- K 1'40.
Svetina, dr. Ivan, Katoliški verouk
I. knjiga, vez. K 2 80.
Tominšek, dr. Josip, Grška slovnica,
vez. K 3—.
Tominšek, dr. Josip, Grška vadnica, vez. K 3 50.
0(3)0)
Breznik Anton, Slovanske besede v slovenščini, broš. K — 80.
Dokler Anton, Slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim Sedlmaijerjeve izdaje, vez. K 1*90.
Grafenauer Ivan, Zgodovina novejšega slovenskega slovstva. 1. del
od Pohlina do Prešerna, broš. K 2-—, vez. K 2 50.
Jeršinovič Anton, Livijev komentar,
broš. K —-60.
Koritnik Anton, Slovarček k I., II. in III. spevu, broš. K — 80.
0
Katoliška Bukvama v Liubliani.
ca
SI
3
ca
spali! oprava
motna, malo obrabljena: 2 postelji, 2 nočni omari, t umivalna miza, 2 omari in 1 dekoracijski divan s stoli se pod roko najceneje proda. - Več se izve v Kolodvorski ulici štev. 6 v delavnici.
2382 3-1
Dobra in zanesljiva	=
KUHARICA
dobi službo v bližini Kormina. — Mesečna plača od 25 do 30 kron. — Več se izve pri upravništvu Slovenca. 2571 3—1
Veliko zalogo absolatno zajamčenega
pristnega vina,
1097
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maSna vina, ima Kmetijsko dru&tvo v Vipavi. — Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni „Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1*20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmetijsko drufttvo v Vipavi.
imssuiiofliB:'
Specialiteta za kadilce.
3265	Glavna zaloga:	(11)
Lekarna Ub. pl.Trnkozcy t Ljubljani
Zaloga koles
Puch, ($tyria). Globus. Regent ln dragih Specialnih znamk ter posameznih delov.
Izposojevanje koles
prejem koles za emajliranle, : ponlklanje ter popravila :
solidno in oeno.
__Karol Čamernik
Ljubljana, Dunajska c. it. 9.
Hotel Jivoli'
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.	2534 1
Sprejemanje učenk
2463
v od c. kr. vlade dovoljeno šolo za
krojno risanje in izdelovanje oblek
se prične s 1. septembrom 1909-
Marija Nachtigall-Slavceva.	Knaflove ulice št. 5.
Dobe se tudi krojni vzorci po meri. Istotam se sprejmejo gospice z dežele na stanovanje in hrano.
3f'"l 'Mil—)C3^WBS8t5g II I Ht
i
P

s
i odhodi za
sko mladino
k
h-amr
po najnižjih cenah je v e
=---£=3-----
ME, Ljiiana, Mestni trn štev. 5.

priporoča svojo
popolno zalogo
vseh na tukajšnjih in zunanjih učiliščih, zlasti na tukajšnji c. kr. I. in II. državni gimnaziji, na c. kr. državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom, c. kr. državni višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču, na privatnih, ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
najnovejših izdaj po najnižjih cenah.
B Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj.
V PRID „DRITŽBE SV. CIRILil IN METODA!"
splošna delniška družba za zavarovanje v Pragi
Generalno zastopstvo za vse slovanske dežele v Trstu, ulica Donizetti št. 5.
EDINA	slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje,
EDINA,	katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom,
EDINA,	katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom. 0 13 0)
Zavaruje	najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM!
Pojasnila dajejo veiino brezplačno okrajna zastopstva v vseli večjih slovenskih krajih.
Nadzornik v Ljipi ie vpl GESI! IVAN, Meckpa cesta štev. 16.
^SHBSSssii&ssEBt^sBsnsssasia (asstsffiiissasi sssšsaEra
2336 m
Letnik
2358
naše,Družinske pratike'
c ravnokar izSel in se dobiva skoro po vseh trgovinah, na debelo pa v Ljubljani: v „Katoliški bukvami" prodajalni „Katol. tisk. društva", dalje v trgovinah flnt. Krisper, Vaso Petričič in Iv.Koren-čan; v Trstu: prodajalna „KatoI. tisk. društva", v Celju: Zvezna trgovina.
Cena komadu 21 vin., po pošti 10 vin. več. Zahtevajte jo povsod in ne dajte si vsiljevati drugih pratilsl

torej brcxp!ssčno dobi vsak človek v lekarni Trnkcc2*y zraven j rotevža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.	3257 52—
m
eh m
se razpisuje pri Sv. Martinu na Pohorju
pri Slov. Bistrici na Štajerskem. - Prednost imajo oženjeni cecilijanci, ki bi bili zmožni sprejeti tudi tajništvo pri občinah. - Nastop takoj ali vsaj do 1. novembra t. 1. Župnijski urad Sv. Martin na Pohorju, pošta Slov. Bistrica, Štajersko. 2583 3—1
Kupi se že rabljen, a v dobrem stanju ohranjen •• s » •	s
5 3 Razpis službe.
Pri podpisanem županstvu se odda s 15. oktobrom 1.1.
služba občinskega tajnika.
Letna plača 1500 kron. Prosilci, ki so popolnoma zmožni za to službo, naj vložijo prošnje najkasneje
do 1. oktobra f. I.
Posebna pogodba se izvrši pri podpisanem županstvu pri sprejetju s poznejšim odobrenjem občinskega odbora.
Županstvo v Cerknici
dne 15. septembra 1909.
Ivan Lavrič 1. r.
župan.
Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Šmarju pri jelšah (na Štajerskem) je izpraznjeno mesto pravega poštnega sela. Inteligenten, slovenščine in nemščine v govoru in pisavi popolno zmožen prosilec s kavcijo naj dopošljejo svoje prošnje imenovanemu uradu. Začasna letna plača 700 K, službena obleka in pa prinos za bolniško blagajno.	2587 3-1

F
liTl
E)
Tehnični biro in stavbeno podletie
kdr.Jovo Strnit
kom. društvo Dolnja Tuzla. Bosna.
Sodi
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
od litrov 56-70	od litrov 180-250
100-120	„ 250—150
„ „ 120-180 „ „ 500-700 nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po
nizki ceni M B?ngllOI,&Tn v	Poleg
pri tvrdki Ml.llUdllCl HLU. Kosler. pivovarne.
0C
© ^
U
M
Izvršuje načrte, statične proračune in stroškovnike ter prevzema vsa v arhitektonsko, stavbinsko, inženirsko in zemljemersko stro-ko spadajoča dela — vse proti primernim cenam in po najnovejših znanstvenih - in strokovnih načelih. —
S
h.
2560
10-1

S
■i|i|
in orinori
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici si usojam najvljudneje naznaniti, da sem prevzel na račun dobro znano

! VI
jlniiT
* ■
n
m	m
m	m
m	m
m	■
kjer bom točil priznano pristna naravna vina ter vedno skrbel za izborna gorka in mrzla jedila.
s:
j Pozor kegllavci!
• Izborno urejeno	^
j kegljišče	rj
l je na razpolago, in še za ne-	i
: kaj večerov v tednu za oddati,	i
■	a
■	■
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Za obilni obisk se priporoča velespoštovanjem
■	•
■	■
■	■
■	■
■	■
'-m ir
(Venezianergatter) z vsem železjeni na jermen na 7 ur daljave rezu. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo ..Slovenca". 2605 3—1
Vino po ceni.
akaj kupiti vino v £ .stilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Boč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 2474 26—1
Lav. Schwentner,
za vse šole v najnovejših, odobrenih izdajah, kakor tudi vse druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah priporoča =====
knjigotržec v Ljubljani.
2191 10-1

Splget, Celovec
in Trst
- Delniška glavnica -K 8.909.U00.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2
sprejema vloge na knjižice in na te- /JBS I/ O/ koči račun, ter je obrestuje po čistih -JHL
Kupuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem knrzn. -gaj
Podružnice
Splfet, Cclovec
In Trst

Rezervni fond K 300.000.