IV 63505 Največji tloveiuki dneraik v Združenih državah VaUa *a rte leto . . . $6.00 1 2 i Z Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozematro celo leto $7.00 GLAS NARODA * List .slovenskih ^delavcevy AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Itrr^ every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 1. — ŠTEV. 1. JEntered ag Second Class Matter September 21,_19Q3, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress U.rt" stenkirehnerjevo družino i/. Read-1 lil za točno in vestno uradovanje J*«« minwt'predsednik« • ingr. Pa. do Berlina. Ko je druži- Duei, 'kateremu je zagrozil, da bo! n;1 1(.i„ .. i»#M.i;n ;41 t-.L-..; n jejrovo mesto , • , , , • nobesrnil v danes zaprisezen. je star 42 let ter ! .. „ ,, ? • : , ir at i - |-Nenieijo < oriiehu Z. < odreanu. je sin Henrva. Morgenthaua. ki je , • , , . -•• , • - V -1 ker se je zbal aretacije. ............ poslanik ~~ ~ 1 m postregel s kavo. Hitler je bil Tako zaposlen z državnimi zadevami, da je moral Westenkirdmer čakati eno uro. p redno je jvrišel Hitler. bi! .svojfčasno škem. na Tur-i PREDSEDNIKOVI PRAZNIKI j Washington, D. C., 1. januarju, j P'-edsednik Roosevelt je posvetil I prvi dan v novem letu delu. Se-"stavljall je poslanico, ki jo bo na- llitler je naglih korakov stopil" Aretiran je bil tudi Codreanov! pred Westenkirehnerja x beseda-j oče. ki je tudi pristal* železne gar- (mi: "Pozdravljen. Nace! Kako sem de. nai železniški .ptvstaji. kjer ie! vesel, da te zopet vidim!" slovit na kongres, zvečer so pa pri!ši k njemu voditelji konprresa ter razpravljali ž njim o vladnem programu. .postaji, kjer je bil aretiran general Con tac učen u. I ko je ravno hotel stopiti v železniški voz. Svak uce Kadu Polizu je skušal maščevati umor ministi-ske-ga predsednika. Ivo je vlak. ki je imel odpeljati Dueevo trupo. pri »pet Xato nastane mučna tišina, dokler ne izgovori Westenkirchner: ''Da. bilo je precej časa". Nato poda< Hitler c«»li družini j roko in pravi : "Že sem preskrbel. da boš o-skrbnik dveh poslopij lista "Voel-peljal na pastajo v S i naj i. je PO- Jki.^cher IVeobachter"* v Monako-lizu izstojiil vrste »pogrebcev ter »vem. I)a. in tam boš tudi našel že odšel v železniško postajo, kjer l vse postelje". KATOLIČANI SO OPROŠČENI STERILIZACIJE Berlin, Nemčija, 1. januara. — Katoliška cerkev je od Hitlerjeve vlade prejela predpravice. da njeni verniki ne bodo podvrženi sterilizaciji. ako m1 ji ne bodo sami prostovoljno podvrgli. Toda vsa>k katolik, ki bo obsojen na sterilizacijo, bo moral stopiti v tzavod. ki prevzame ^..nj odgovornost. NEZAPOSLENOST V ANGLIJI London, Anglija, 1. januarja. — Delavsko ministrstvo je danes objavilo. da je bilo dne 1K. decembra v Angliji 2.324.07!) neza]M*de-n ih. T^atni ob istem času jih je bilo skoro .jk>1 milijona več. Ti> je Hitler pripomnil, ker je Westenkirchner svojim prijateljem rekel, da je U'.el s seboj vse svoje stvari razun postelj. je .setb'l vklenjeni morilec Nikolaj i'oiLstantinescu. Na jetnika je oddal dva strela, ki pa nista zadela. Polizu-a so razorožili in ga spremili iz^ postaje. ('onstantinescuovi tovariši, ki so bili tudi aretirani, so ravno tako hladnokrvni kot Constantines-cn. Duea ni mogel ubežati smrti, ker so bili zarotniki razpostavljeni tako. da intt je bilo nemogoče uiti morilcem, katerih vsak je bi! oborožen z revolver j«-m s l(i naboji. Kralj Karol je ponoči dvakrat obiskal J) utra v o truplo v kraljevi palači v Sinaji. Vsa.kikra-t je položil Venec na njegovo krsto. J__________ I'mor jeni Duca je bil iiripeljan Hangčov, Kitajska, 1. januarja.! v Bukarešto ob IštirHi po]>o!dne in | Navzlic, temu. da more vsak čas j ZAPLETLJAJI NA DALJ. IZTOKU V ladna armada ima več ameriških letalcev. — Nankinška vlada pDziv-Ija tujce, da se naselijo na otokih. KRALJ ALEKSANDER JE HOTEL P0MIL0STITI POLITIČNE JETNIKE DUNAJ, Avstrija, 1. januarja. — Zmagovita Hitlerjeva politika, ki je kot senca ležala po južno vzhodni Evropi leta 1933, bo v letu 1934 gotovo priš!a še do večje veljave. Zahteva po spremembi versaillske pogodbe je zelo podprla želje balkanskih držav po prernembi mirovne pogodbe. V začetku leta 1 934 najdemo Nemčijo in Italijo kot veliki nasprotnici Francije in Male antante. Vznemirjena vsled vojnega kli- [ ~ ca kanclerja Hitlerja, je -Mala an-tenta vprizorila sestanke kraljev in državnikov ter je izjavila, da je proti vsaki j>remembi versaillske pogotlbe. Romunski zunanji minister Nikolaj Titulescn je izjavil. da premeniba mirovne pogodbe pomeni vojno in da je Romunska pripravljena' braniti čehoslo-vaŠko tzemljo kot bi biJa romunska. Poskus kralja Aleksandra in kralja Karola privabili svojega tovariša kralja Borisa v tabor Male antante, se ni posrečil. Bolgarska noče ojnistiti prijateljstva do italije in skupno ž njo zahtevati mirovne pogodbe. Poleg tega. da vlada med balkanskimi držaVami veliko nasprotje gletle premembe ' mirovne jm-godbe. je še vedno v veljavi >res!o "Balkan Balkancem". velike države pa še vedno smatrajo Balkan za politično šabo>\"sko desko. Se-a bodo najbrže ptxstavila j>t»-dlag«» za medseb(»jni sporazum, zlasti Se. ker polaga na to vprašanje tudi Turška veliko važnost. pra je sprejelo vojaštvo, iled več I izbruhniti državljaaiska> vojna na ! SAMOMORI NA BAVARSKEM brvše«ra mmits.ti-sikega ka Bratianu. predsedni- stotUoč ljudi je njegovo truplo spremljala po ulicah kavalerija in telesiur straža. V svoji oporoki je Duca izrazil željo, da se njegovo truplo prepelje v rojstno hišo in se p<*ko.j>-l#je na bližnjem pokopališču samostana v Prsen i. Žitradi ostre zime v Prsen i ni mogoče izkopati Monakovo, Bavarska, 1. Jan. _ ?roba. zato bo Duca začasno po- Šele sedaj je bavarska vlada po-jkoP*n nai pokopališču v Bukare- <\seb. med temi 127X moških in 547 ibensk. Okoli 7.1 odstotkov samomorov je bila posledica gospoda-rskill razmer, finančnih izgub in družinskih razmer. Največ samomorov je bilo v aprilu. Motu v domovino, kjer bo sku-šai! ovreči obsodbo, ki je bila izrečena proti njemu zaradi komunistične vstaje leta 1923. dolgi fronti komaj 2(M) milj od Hanigčova. glavnega mesta province (Vkianig. je nr.sto primeroma mirno in se t udi ne zmeni za »rožnjo uj>orni'kov v Fiikiemi. »la se bodo |>olaslili (Vkianga. Da se meščani čutijo tako va»r-ne, tiči vzrok v tem. ker jim je varnost zagotovil general Ma C*un-jen. ki ima v mestu "davni stan. in k«*r .-še vežbajo aert»|>lani iian-kinprške vlade v bližini mesta. Kitajska letalce vežbajo ameriški letalci. General Ma pravi, da vladna armada po štev:'u zelo prekaša armado uporiblkov. in ker se na meji Fukiena in (Vkianga raztezajo gore do višine 7000 čeivljev, bo vladni armadi lahko oilbiti na pao!i-tieine jetnike, aiko njih voditelj tir. Vladimir Maček prosi za amnestijo. toda tir. Maček je ta odklonil in s tem ovrjrel kraljev nači'. Jugoslavija in Bolgarska sta se nekoMko zbližali, ko jo bil Boris z velikimi sveoanastmi .sprejet v Beojrradu. toda konečni uspeh je odvisen od tega. kaj 'bodo rekli Makedonci glede zbližanja obeh držav. Grški ministrski pretLsednik T.saldaris se zelo trudi, da bi bila sklenjena splošna balkanska Izvesta ter skuša .pregovoriti Romunsko in Jugoslavijo, da dovolila bolgarskim nian.i~.inam v svojih državalh večje pra'viee. da bi tudi Bolgarska pristopila k balkanski zvezi. JAPONCI ZAUPAJO V LETO 1934 Saito je za stalni napredek po srednji poti. — General Araki pravi, da bo Japonska vjdila Azijo. Tokio, Japonska, 1. januarja. Za novoletni pozdrav omenjajo japonski voditelji, tla je japonska ilržatvna ladja >rečii«» prej>'ula razburkani« morje v letu 1 !>-'{•'{ in tla ima tudi v letu 1!»'U pred boj še n kaj viharjev. —- Se dalje skrbite, da vedli« napredujete po srednji ]>oti. — je ministrski j»reiLsednik Saito .-svetoval . o ji m rojakom. — \e pustite .v premagati in ne glejte v.>e slabo. Velikanske svetovne premembe. 'ki .v* .s^laj v teku. še niso ilose*rle" vrhunca. Na Japonskem so notranji problemi dosegli sta! i-če r»*šitve, toda marsikaj je treba izboljšati v mednarodnih odnosa jih. Zunanji minister Hirola. ki j-imel v mislih rusko nevarnost, j« rekel : — Preveliko navdušenje ii; kratkovidnost v n:-katerih državah ovira jasno mišljenje. Japon ska želi sporazum in sodelovanje / \"semi državami. |H»sebuo pa s .sv >-jiini nejMKsreduimi sosedi. \ ojni minister «re-n. ra! Araki .)•• glede leta 1 !>:{:{ rekel : — Iztrebljenje zločincev i/. I)/.«•-hola. sveta vojna, ki je pregnal:! vpadnike i/. .Maiičukuo in i'/stop iz Lijre narodov so viden znak na-]>re«lka .laponske. Naš iz.stoj> i/. Li-ire je bil dogodek, ki nam je poslalo nebo. in je mednarodni i/.ra./ japonskega duha. Japonsko cesarstvo je do|'iv. tla združi v .so .skupino vzhodno in zapatlno civilizacijo. Tudi mornariški minister admiral Osumi vidi v letu 1 velik" napredek -Ja|w>nske. — Medtem ko smo ?>ttn-ili svoj del. da .smo i/jjio-jtolnili oborožitev, mornarica m-pričakuje, tla bi bila poklicana v obrambo domovine, toda upa. da bo nevarno.st odvrnila, predno bi v resnici |>ri.šla. da je tekom leta nakupila za za $5,(XM).(XK) ameriških a >e ropi a nov in v januarju ji"; (pričakuje zopet 20. IMENOVANJE MEST PO STALINU Moskva, Rusija, 2!l. decembra. Po sovjetskem doktatorju -hisipu Sta linu bo zopet imenovano ^novo mesto in bo s tem nosilo njegovo ime v Rusiji l."> mest. .Mesto Bobriki blizu Moskve bo j>rekr-fcčeno na Staliuogorsk. kadar bo-do .končane največje sovjetske kemične naprave. "GLAS Vi SODA« KgW YORK, TPB1SAY, JAgUABY 2, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. fl. A. "Glas Naroda" (A of tbora officera: Htm I«fc Cttj. N. - -d'- j1 .1 j—l — C. Stric iz Amerike. 28-letni Brodarjev Maks je vse "OLA8 NiRODI (▼•lee «f tka P**!«) Du Bx«pt Smdari and Holidays fti Mto lato roUa aa Aaariko ta kdo $6 UO !•••»•• M« • « • M • Ša Na« lork i Sa pol lKa .......... Za iBduutia aa oato Ea pol leta.......... .....$7.00 ...... $5.50 $7.0U ......., $8JMi Subscription Yearly $«00 Ad? t oo "gin Naroda" UhaJa tuM dan araendl nedelj In praanlkov. podplM In osebnosti se ne priobčujejo l>enar naj ae blagovoli fljall po Mam; Order. Pri spremembi kraja naroCalkor. prosimo, da m* — fdl pcsjiojs btralUHfe naenanl. da hitreje najdemo naslovnika. leto dekil v plodni in bogati Iva nadi in prav 2adovoljen se je vr - ni l z dolarji v žepu d orno-v. iXe- j davno je prišel v Ljubljano, kjer »o pa pa £a«čeli dolarji žuliti. Okrog Američana se je ubrala tudi družba dobrih prijateljev, ki jih je Maks povabil v goste. Vino je ka.r teklo od mize in družba je bila kmalu tžidame volje. Počasi je pa Matksu vino stopilo v glavo, .stemnilo se mu je pred očmi in naenkrat je na klopi sladko zaspal. Zjutraj se je zbudil s strašnim NAHODA", SI« W. 1M Street, New lack, N, - Med pat j o pa se jima je eden izmed obeh iztrgal iz rok nn se opustil v beg. Ker ni hotel obstati na njune ikilice, sta pričela stražnika streljati za njim. Obstrelila .sta ga, da se je zgrudil. Ko je eden izmed obeh stražnikov odšel k ranjencu, je še drugi avstrijski kmet hotel izrabiti priliko in je zbežal. Tudi iza. "tem »ta morala stražnika streljati ter ga smrtno nevarno ranila. O dogodku so bili obveščeni poleg domačega zdravnika, ki je obema ranjencema nudii prvo jkuiioč, tudi rdSevalci iz «lo-venjgradca. OdjpeljaJi so ju v bolnišnico. Med potjo pa je drugi 3W BULLIT V PARIZU PREDSEDNIK IN LIGA NARODOV Prejšnji teden so praznovali obletnico rojstva pokojnega predsednika Wootlrowa Wilsona. Ob tej priliki je imel predsednik Roosevelt zelo zini- j eilen govor, v katerem je tistim, ki žele, da bi se Združene države priključile Ligi narodov, uničil vse upanje. Wilsona je označil kot zelo spretnega državnika, ki je Ml pa preveč idealen in preveč zaupljiv. Z lisjastvom evropskih diplomatov ni računal, in vsledtega so se njegova prizadevanja razblinila v nič. Združene države bodo vedno sodelovale z Ligo, kadar bo šlo za ohranitev svetovnega miru, ali za kako drugo akcijo, ki naj bi bila v dobrobit vsemu človeštvu. mačkom* ki se mu je pa pridni- 1iz doiua drugega ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. tPo kratki bolezni je preminul v Canton, Ohio, rojak Frank Rotar. v starosti 34 let. Pokojni je bil doma iiz Kaki pri Št. Petru na Ki "asu. V Ameriki se je nahajal 13 let. — V Ohieagu je 21. decembra nenadoma umrl Lovrenc Lotrič. je v Avstriji, kamor je [očim 'Donalda Lotrkha. bivšega ^ .. podpredsednika SNPJ, postaLa prevroča. Slučajno je pri- I sta-r 47 !et. Zadela ga je kap. Po-»hiiškoval v neki gostilni v Gor-'kojni je bil doma iz i>ele nad nji Lendavi razgovoru cestnega J Škof if> Loko na Gorenjskem ter ZGODBA O DITAKTORJU. Ko je dospel na j»oTi v Moskvo litt { na drsni) s -svojo hčerko coski ministrski predsednik a*meriški poslanik William C. llul-Pariz. ga je pozdravil bivši 1'rau-Ilerniol (levi na. .sliki). nadzornika, ki se je 'podajal z nekim kmetom glede nakupa gramoza zai banovinsko cesto. V raz- Nikdar se pa ne bodo udeleževale njene politične de- govor .se viWetale visoke števil i wt 1 a7il>nmn t? cvniim ifnltf^... ............. k___: ,1..:____: i: ke. ki .so 'v lavnosti oziroma s svojim vplivom pomagale eni državi ali skupini držav na stroške njiliovih sosed. Predsednik Kooscvelt je povedal, kakšne vtise so napravila nanj mirovna pogajanja v Versaillcsu ter odkrito izjavil, da je versaillska mirovna pogodba skrpucalo političnega koristolovstva, osebnega sla voli lep ja in pohlepa po zemlji. Te rojenice so kumovale vei-saillski mirovni po-godbi in Ligi narodov pri rojstvu. Deset odstotkov vseh narodov sveta stremi po miru. ostalih deset odstotkov, ki imajo imperialistične voditelje, pa ogroža sveto mi mir. Cilj sveta mora biti:—Mir potom narodov, ne pa vojne potom vlad. Govor predsednika Roosevelta je govor dalekovidnega državnika. Želeti je, da bi ne ostal njegov glas glas vpijočega v puščavi. HITLERIZEM IN SOCIALIZEM potepinu zbudile- mnenje. da ima kmet večjo denarno vsoto pri sebi'. Dolgoprstnik je zato sklenil, da se polasti denarja. ■Ko se je kmet proti večeru vračal domov.'se mu je nepridiprav j nenadno pridružil rn ga potem med potjo na .samotnem mestu zaprosil iz a og<*nj. treuiutku. ko je kmet segel v žep po vžigalice, ga j« z "Tab: I za vrat, ga vrgel na t.la in mu zadal silen udarec v o-obraz. ki j<* kmeta omamil. Xaito mu je preiskal vse žepe, dokler ni našel denarnice. 8 plenom je izginil v noč. K sreči i>a v denarnici niso bili tisočaki, ampak le uiekaj drobiža. Kmet je roparski napad naznanil orožnikom, ki so šli takoj na zasledovanje. Roparskega napad adea pa ni (bilo mogoče več najti. Vse kaže, da) je ponovno pobegnil v Avstrijo. Oblast ra so izdala za njim tiralico. Tragedija dveh ubežnikov. f V Pernicah tik ob državni meji sta se pri posestniku Schiller ju j pred dnevi oglasila dva avstrijska kmeta v svrho kupčije. Medtem že večkrat. Priečla sta. zasliešvati oba Avstrijca, ki sta imela oba dovoljenje /za -prekoračenje meje. a nista imela dovoljenja za kupčijo. Stražnika sta jhna zatorej morala j>a-™ < plinu nu-j^Lijr. JiuuiCIIl Saarbruecker Zeitung je priobčila senzacionelni čla- !Kt* prišla mimo hiše dva obmejna nek, v katerem poroča, kaj so socialisti sklenili na zboro- *tražnika- ki sta vstopila, kakor yanju UL internacionale v Parizu meseca avgusta. Kongres se je skoraj izključno pečal z Nemčijo in nemški delegati so pritiskali na to. da se izvede čim strožji bojkot vsega nemškega blagu v inozemstvu. Enako naj se obvesti inozemstvo o požigu lieichstaga. HoHermann je razlagal nujno potrebo, da se v inozemstvu osnujejo oborožene formacije emigrantov, ki naj bi v danem trenutku planile čez mejo. Baje so takšne čete že formirane na belgijskem in holandskem ozemlju. Med resolucijami citira list sklep, pripraviti v Nemčiji splošno stavko. Socialisti vseh dežel naj pritiskajo na «vqje parlamente, da Nemčija ostane razorožena. Treba je vsem zavezniškim društvom poslati fotografije Hitlerjevih špijonov v inozemstvu. Po radiju naj se dela protihit-lerjevska propaganda. Inozemska nemška emigrantska organizacija ima se-dež v Bruslju. Beguncev iz Nemčije je okrog 6C,0<)0. ČE NAMERAVATE V DOMOVINO? Pilite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Yam, da boste po ceni ter udobno potovali. SLOVENK PUBLISHING CO. fTRAVEL BUREAU Mew York, BT. Y. zapušča soprogo, hčer in tri sinove. Po naravi je bil miren in strpen človek. ! '— V Chicago. 111., se je .John Lukač. star 52 let. na božični dan obesil v "šendi" za svojim stanovanjem. Policija je izvedela, da je bil dolgo časa brez dela in kon-čtk> .se ga je Jot i hi bolezen. ! — liožična tragedija, izvirajo-1 ča rz slame, razgrnjene podu sobe — Ktar .slovanski običaj — je terjala v Battle Creek. Mich..' življenje Mary Britvec. stare 42 let. in njene devet mesecev stare hčerke Katarine, slama .se jr u-žjrala in -povzrročila. požar v hKi. ki je -bila uničena-. Dete je zjrore-lo na mestu, mater s težkimi opeklinami so prepeljacli v bolnišnici. kjer je drugi dan izdihnila. Mati j't» hotela rešiti svoje dete in pri tem je dobila smrtne opekline. Glava družine. Ivan Britev**, je bil ob času nesreče pri sosedu. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 Naročile ga pri — KNJIGARNI GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY MODERNA TURČIJA Moderna Turčija -se je preporodih! tiuli v pogledu k rim mali stike. Medtem ko s h na njenem ozemlju še 1. li>24 našteli :'»{JSS kriminalnih p vi mero v, pravi >tatistika. da j«* .število z! o čin ste v te vrste ipadlp v zadnjem letu na 2774 slučajev, kar ie nedvomno velikanski u:ipredele. L. 1!*27 st> zabeležili v kriminalni kroniki !>04 primere cestnega ropa. Letos od januarja tl<; ki nea novembra jt* bilo takšnih slučajev samo 12S. V isfem i-azdobjn jr !ii-lo v Carhrrailu ."iS vlomov, dočim -So jih n:i?>teli lani v istem časti 19H8 Tudi primeri izsiljevanja so .sc močno skrrili. Turški noši ix> v kratkem odklon-kali>. kajti |»o naletu Kemala pase merodajni reformist i že izdelali enoten načrt nove obleke za turškega kmota. Obleka se naslanja tesno na evroj»ske \'o oblegala mhlatV, telovnik in jopič. •Se v nekem pogledu pa j<* Turčija potrebna relorint*. .Vjcni ilrsedanji ■v<«ovi eestJne železnice so namreč imeli poseben štirisedežni oddelek za ženske. Zdaj 'bodo ta oddelek ukinili, ker je spričo reform za ženske v Turčiji postal breiz pomena. 3UNIN V STOCKHOLM!! Ivan Biuiin je te dni dospel v Stockholm, da .prejme iz rok «ved-jskega 'kralja diplomo in rek za j Xobelovo nagrado. Xa >toekho!m-jski ]>ostaji trn je sprejela številna i komisija ruskih emigrantov ter J jx» starem običaju ponudila soli in kruha. I>unin se je pripeljal na Švedsko v spremstvu mlad ca francoskega pisatelja -laque.sa Kuziuvove. Ivo jo sto])i[ na švedska* tla, je izjavil. Lla pomeni Xobe.'ova nagrada priznanje in odlikovanje ne samo njega, ampak vseh ruskih emi-•rrnntov. Sovjetska propaganda, i j«- d«\M. je prika/.irvn !;i t-nvigravi-|jo vedno kot brezpomemben kup-jček izgublj»MiL-ev, Ju niso v stanu •ničesar ustvarili Podelitev Xobe-• love nagrade za književnost dokazu.;«* ravno nasprotno. Bunin je na kraju izrazil upanje, da se bo Rusija preporodi!* kakor pri stoj a njeni zgodovini in da se bodo enii- r V neki lepi deželi se je pojavil čloVek. ki je strahovito visoko cenil samega sebe. dočim je voljo naroda v 'blato teiptal. tXarod ni bil ž njim zadovoljen, j toda volja naroda aii prišla vpo-j štev. ker je bii!a globoko v blato ! poteptam a. t Vse ga je moralo slaviti, vse mu j je moral« na komando peti čast in sla'vo. ^ložak se je imenoval Diktator, kar je tudi bil v pravem pomenu besede. Diktator je človek, ki samo u-kazuje ter noče poslušati nikogar in od nikogar sprejemati povelj. Xihče ni vedel, kako .se je pojavi!. Xoč ga je dala. le-p solneni j dan ga pa ni hotel vzeti. Kako j tudi? V njegovi deželi ni bilo le-. pih in solnenih dni. i — Dejanja mičejo. Zgledi ivle-j če j o. — pravi pregovor, j Diktator ni ostal sam. Tudi po drugih deželah so se začeli pojavljati. Več in več jih je bilo. Rasli so ko gobe po dežju. Sorodne duše pa v Ječe skupaj, in nekoč so se diktatorji domenili, dat obiščejo velikega Diktatorja v njegovi lastili deželi. Od vseh strani so se odpra'vili na pot. Velikemu Diktatorju je bilo prijetno pri srcu. Ka....................Din. 100 200 300 500 " $22.75 ....................Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.00....................Lir 100 " $ 17.50 .................... Ur 200 "$ 42.75 ....................Lir 500 " $ 85.25 .................... Lir 1000 " $170.00 ....................Lir 2000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navetfeno, bodisi t dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $5.00 morate poslati_____$ 5.75 t' » $10.00 " ______$10.85 •» »» $15.00 " »»• $16_ •» n 120.00 » " _______$11— $40.00 " _____$41-35 " $50.05 i* •____$51.50 »MlMuilk tata v staram kraja lsplafilo v Nujna mkittiv izvriuj«mo po CaMs Uttar sa pzlatojblno SLOVEHIC /PUBLISHING COMPANY _ N »rada" m fHf tmk WttZT NE W TOMS* X- J, ___ , ' a L ^ j. Polurailna fraiu-o.ska agencija !'lIajvas'T poroča iz Alžira. chi je izbrulmnil ni t* d prevozom francoskih kaznencev iz Martina de Uč lia ladji "La -Martiničre" upor. ki ko je končal iz žalostnim'rezultatom : 40 z ločine cv je po uporu ob ležalo v m lak užali krvi. kjer so izdihnili v -borbi na življenje in smrt. Kazneniška ladja "La- Martiničre", ki prevaža delikvente v (Ju vano. je imela ob prihodu v alžirsko pristanišče na krovu (»70 zločincev. V AJžiru so jih hoteli .spraviti na ladjo še nekaj, tedaj pa je izbruhnil upor.'ki je spravil po-Ba>dko ladje za neaj ea.sa v obupno nevaren pobožaj. Kako hud je moral biti ta. (pojasnjuje dejstvo, da so se jiazmiki za zadušitev upora morali posihižiti skrajnega sredstva. ki je predivideno za takšne primere — krotenja upornikov z vročo paro, ki .so jo i-zpu«tili \v. ladijskih kotlov. Zoper revmatične bolečine Trpljenje revmatičnih bolečin je hi-tro. odstranjeno, če se dobro namažete * ANCHOR eain-ExjwHer. Tatoj. ko se iiamažtte s tem zanesljivim starim zdravilom, začutite gorltotu in udub- nost, kar vam dokaže, da Paio-Expel- ler vrši svoje delu. Ne tfpite, če Pain-Expeller dela a tako presenetljivo točnostjo. Pri vseh lekarnarjih—35c in 70c velikosti. Samo pristni ima Sidro varstveno znaihko. PfliN-EXFELLER Oprav bo večina« na to vprašanje odgovorila nikalno. .se ILsiea vemlarle razume na plezanje. Seveda ne smerno na to besedo nastavljati prestrogega merila. Nima rsieer v tem veščine kakor veverica. kuna ali juačka. zmore pa le nekaj. Po pro j jt> ta. daje deblo, po katerem naj .spleza, malo nagnjeno i ir luknjasto, dat se kremplji lahko zasadijo vanj. (Najrajši plezajo 1 iskre na takšna dre-v-esa. kakor vrbe, kjer imajo na vrhu čim udobnejše lež85če. takšnem drevesu ho žival v dobrem vremenu jirespaia v čas i ves dan. Tudi o kakšnem |*su, ki je li.siei sorodnik, poroeajo v ostalem. da more splezati* na ■Ja.kšen način po deblu kvišku in .se prav spretno jribati med vejami. IŠČE SE 1ZVEZBAXE SI VAL K E za mo. škr- slnmnike na nuili stroj. Oglasite se pri: S. MAYER, Grant. & Rust .Strs.. Ma»j>eth, Long Island. 2!»., :t(). & 2. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stpri. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. v]) rasa.! o : j — O. Ti veliki. Ti 'vsemogočni. Veliko milost .si nam izkazal, ker .si v .svoji debroti dovolil našim možganom prosit razmah, da lahko sprejmemo Tvoje go-ste na Tvojo zapoved po svoji volji. Milo-stno jili je odslovil in jim še trnkrat zabičil: — »Kot feeni že rekel, ponavljam : sprejem ne sme biti predrag. Nji obiskovalce mora izvesti mogočen vpliv, in narod mora imeti od sprejema velik dobiček. Ljudstvo m1 je vrnilo in se globoko zamislilo. Z nastankom jutranje zore je pa v ljudeh tudi .sklep dozorel. Približal .se je veliki dan. Od vseh .strani so jwioeii prihajali diktatorji. Iz bližnjih in dad jati h dežel. Pred prestolnini mestom .so so ustavili, kajti vrata so 1iila-zaprta in sprejem je bil določen za opoldansko uro. Točno opoldne so se mestna vrata odprla. Dostojanstveno so stopali tuje-zemski diktatorji -po glavni udiei, ki je vodila proti glavnemu trgu. - Ljudstvo je molčalo. Od nikjer nobenega strela v pozdrav, od Jii-kje/r nobenega pozdra va. Na. glavnem trgu se je imel vršiti sprejem. O brv ni tn-g je bil prazen. Nikjer nobenega človeka. Le sredi trga so bila postavljena ve-šaJa. In na 'vefsal.th se je zihal veliki Diktator. Ljudstvo je ravnalo natančno po na vod H i h: sprejem je strahovito presenetil vse- obiskovalce; narod je* imel od njega velik dobiček; stroški so zna«aili bw21t pet de. set lirštirideset Tir iza »vrv in de. set lir za iželcfcni tkalwlj. I^es /a vešala je P rim o rje brez-plaeuo prispeval<». Kralj je pa za mašo- dak mmm YOBk, TUMDAY, JAMVAXY % 1034 THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A. BELA ZENSKA CAKANIBALOV S. MAC II Mi RED MARIJE TEREZIJE Ob yet ill »zjutraj je odšel lovski »taljon iz spečega I'ribrama. — olnee je razgnalo nekoliko rdečih olačkov rn začelo veselo oripeka-. Kakor včeraj, kakor predvče-i j Mri jem. nem maršali, o načelniku general-iberhta. kakortudi načelnika gene-nesra štaba, o čast i loškega bata-' Ijoua. o • m 11 i kova njo itd. Potem je pozval stotnika Kriehubera. da razloži današnjo nalogo in razdeli j in se postavili v red. lirigrada se IKivelja. rahlega štalba. barona Becka. \* tem je zatrobilo. Pipe so u-gasiiile. vojaki so pograbili puške italjoii«m in kašfjnl s svojim ju--anjiiii kašijem. **Tis<*'' gromov." ' mrmral m pri «.ebi. ali vendar iko glasno, da je pontčnik. stopa-jč na čelu prve stotnije. imnrel sli-iti "ravno danes mi da stari ko-iMiuio! Seveda. kadar pride ee-ir-ka visokost, maršal Albreclit i general lieek. tedaj je Krieim-er dober! Tiro le i naprej! Kpoti- čital. d:« je zav.zela sovražniška divizija Pribram in č^i počila eno brigado proti nam. ki napredujemo; naš lovski bataljon da stoji na levem krilu, kkaterega obrambo tvori prva stotnija pod vodstvom ]k>ročnika Machana, (filozof, si j« nekaj podčrtal v svoji mapi), sieer pa on. stotnik Kriehuber. meni. sodeč |mi terenu, da bo sovražnik po. io se danes, filozof, kaj ne?*' je >kušal prodreti središče ali pa de okel poročniku. 1*110 krilo in da radi tega bataljon "Filozof!" m* je dolžnostno na- najbrže me pride v ogenj. To ob- mehnil. "Stari je dane* med sodnik:. j asu j* nje je le zasebno, of icijelno poročilo bomo slišali za pol ure na j je razhajala ua določena ji mesta. Stotnik Kriehuber je jahal pred Kriehuber je raztrgal ovitek in i Cez »rude zoranih |>olj se je- ~ s|KMltikal -poročnik Machan in za njim njegova utotdiija. Hitel je k raznaeeui skali. " Fautje. držite se tam bo mir, tam se bo ležalo in pušk ne bo treba danes niti ^istiii, ker ne bo priložnosti izstreliti niti črnega strcia. Fantje so se držali. Prišli so za skalo in logli v redko travo. Izvlekli so pipe in prižgali ostanke svalčic. Sulnce je prijiekalo skoro -peklensko. In nikjer sence. zemlja pa je grela pod lesom kot štedilnik. "Lepa pozicija'*, je mrmral Machan. "Za eno uro smo tu pečeni kot polangleški steak". "(io«4pod lajtnant. tam pred nami — kakih deset minut od ceste je gozd", je javil trobentač, kateremu je lil pot po celem obrazu. Bil je pri poznano najneumnejši eeje -tot e i je. . "Molči", ga je prekinil Machau. "-le taui gozdiček. lep gozdiček." je pripomnil drug lovec. 'Strela, tam je hladno."' — je meni! tretji. lovati. kakšna bo naloga bataljo-J " »Šiniti, tvoji lovci korakajo.; "In irospod lajtnant. tega ni ua la. izpraš-val pobočuiku. kako j*' v<^lj«*! Skoda, da niso pri ko-; nrapi. da je tam gozd." je vprašal n ima izpeljati in pregledal z njim "j«'"'''!" j nekdo'"naivno. napo ; Vse tedel včeraj prano v j 1,1 dobrodušen čuk se je zama-ioč 7. generalovim pobočnikom v| ;al v >«*dlu in dejal glasno podpol-rt tilni, dal -.j natančno pri^mve-' *oVr: eei s tem jadikovanjem : di siH-i priznanj- v-a j pri podrejenem poroč liki zof. ali ste slišali, kak«> se je izra- ni tam." zil general o nas.' In sle videli. 1 "<>n ima posestvo v Xemanicih.'"1 > - i - ..... i * 1 - i 1 • ----------- iku. In filozof mu je dal to pri-j4"1*0 "anioljuhno je prejel stan ta i "To pa že ne! V Hadobiinelih." nanje vsi dan. kajti Kriehuber i T*Jkh»n K, tako je to. mi se muči-' F i le,-»of Machau je prisluškoval ni a ,nu je omenjal dan za dnem svoje .luo s,ari lw« z,)ir» pri'.naiija ..." idgovorno stali: «'-<■. | v ,, - , , - ... -\a ziuraliaeii brigade je bilo ze So!nce je pripekalo. Vojaki se U'ivo. Bila Ma tam dva polku peho- pogovarjali. Moder oblak te .nekoliko markctcnder*kib vozie- tobakoy«'iTH dim. s,- je v! kel nad kov s klobasami, krnho.n. o črto bataljona in >e spajal /-!žiran«em in .-i-ar^an.i vzdignjenim cestnim prahom. pivom. Poročnik j«* mislil na svoje Ijti-|»ezni in na svoje verze, bi! je iiani-reč pevnik. — In k«-r j» neškami hodile med vojaštvom in piodajale sladke pijače. Krno-r nogi peki s;, vlekli svoje velike ko-hi.-ajno j % >vežim in še toplim pecivom y««del neki liko letnic iz z-odovin.. , d skupine do skupine. Hrup. smeh 111 j.- ,M«nal neka j Napoleonovih' dim iz pip in smodk. mrgole?!je umu. so ga na/i vali tovariši filo - jtemuoni^rih p^tav katerim so se ^ proti gozdu.... zofu Vsaj „jim cški hlad.... ta pojem krije,n s takim -winjem. loveev. __I "Fantje, za drevje! Da je vsak- tej govorici. Bilo 11111 je vroče. Zrl ie 1- jroztliču. Lep gozdh-ek! Muo-žiea rtarih drvees. debelejših kot človeško telo. In trava, kaka trava! Bleščala je do sem. Sieer pa — vse se bo odigralo v sredini. Kri huher se ji- gotovo pustil dobro po. uV*iti včeraj pri pobočniku — mo-g«K-e da čisto na nasprotnem krilu.... "Pokoaici!" je za povedal. Z odločnim korakom se je spuščal s ska- Nolnce je pripekalo. Xekj otlje so bili zbrani okoli ge- do skrit!" Lovci so se veselili. Ali ne dol- .Nekj,- na rarare^tj,, sta stala dva ..erala. suhega, nervoznega patro-1 L0VCI ^ se k".nj«'iiika. Po,Ipolkovnik. poveljnik na. katerega je ce|a armada i.azi-!?°-bataljona, k. je Inl danes, "meti vala "vrtelo". 'Kua d i vi vizij a j ket tonja' MKlnski" in brigadir konjenice, sovražnika ima zaseden Pribram' l^roC-uik Maehan! Ali. >t*r. neobičajno .lebel general z o- je r;,zlagal general s sikajočim gla- ^^ porot-nik!" je kričal v o-brazom, ki je opominjal na čuka. som. sekaje daljše besetle na dva za'l-iu sfotuik Kriehuber. "Kam, Bataljon se je n-tavil. Pod polkov-j ali tri dele. in končal .t namigom !za TraR** >te w spravili, narečen 111k je poklical "g.^pode" k sebi ' na prisotnost cesarsk« g. , ■— -------------------------visokosti, Govoril je o cesarski visokosti, pol- polnega maršala nadvojvode Al- čiovtkNiste slišali / Zaprem vas, (Nadaljevanje na 4. strani.) Koledar 1.1934 Bomback piše o ^BOULDER D AMU"; Troha govori o "DUHOVIH IN STRAHOVIH" ter o "KRIŽIH IN TEŽAVAH"; Rupnik pa klasično opisuje DOBO BLAŽENE PROHIBI- CUE, — vse to poleg kratkih povesti, zanimivih spisov, gospodarskih in tehničnih razprav, Cena najdete v letošnjem koledarju. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga pa naročite še danes. --:--- TEH 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNIH ZA VSAKEGA 50 CENTOV * / Slovenic Publishing Company 216 West iStb Street New York, N. Y. Otok Mera-Uki v Južnem morju je težko dostopen. Leži 'precej vstran od n&vackue prometne črte. Vrhu tega pa ga obdajajo koralne pečine, da ladja skoro ne more blizu — brez nevarnosti. Prebivalci tega otoka so na gia-su. da so nevarni kan ibali-Ijmlžpci. To so močni, dasi precej grdi ljudje. Posebno grde so ženske. Otok spada poti angl<£ko nadvlado. Zato je Anglija nekajkrat! poslala -na otok ka--,ensko eksj»edicijo, ki naj bi oto-čaiK»m izbila ljudožrjitvo. Anv|>ak to se je ekspedicajm prav tako malo po«rečilo kakor pred leti mormonskemu misijonarju, ki je prišel na otok ljudi spreobračat, a so ga divjaki požrli. Ameriški tovorni parni-k "Little Floy" bi se bil tega razvpitega o-toka prav tako rad izognil kakor vsaka druga ladja. Ampak ladji je zmanjkalo pitne vode. Zato so Američani hoeeš-nočeš morali pristati na otoku Mera-Uki. Kapitan pa .je bil previden mož. Dal je spustiti v DVE SIROTI Spisal A. D, ENHERY Peter je stal na pragu in gledal v stralin, kaj bo. jSavzlie svoji straliopetnosti se ni mogel premagati, da bi ne stisnil pesti. Frorkardka je res stopila k svoji žrtvi in jo začela slačiti. Videč Petrovo ogorčenje sc je -/ailrla na ubogega fanta: — Kaj pa delaš, tu, pokveka t... Ali se spodobi gledati, kako slačim deklino l In strupeno je pripomnila: — Da te ne vidi, to še ne pomeni, da jo fcaliko meni nič tebi nič takole požiraš z očmi. Poberi se, pokveka pokvekasta! In po kratkem«molku je pripomnila: — Odhajam; vrnem se kmalu, dušica, da zvem, če želiš za obed kiaj drugega. In Luiza je slišala, kako odhaja; pod njenimi težkimi koraki so škripale stopnice. V naslednjem trenutku je Frochardka žo kričala na Petra: — Mmis na cesto, pokveka! Treba je delati s podvojenimi silami, lenuh, kajti slav-ček tam gori še noče pokazati svoje umetnosti. Vrata brloga *o se zaprla. Luiza je slišala te besede. Toda njene mi- V hiPu- ko so Je docela udajala obupu, sli so blodile nekje po praznini. | Jc Pa Luiza zaslišala na cesti znan, prijeten Po krivičnem mučenju, ki ga je bila pre- j stala je bila pripravljena na vse, — saj je j . ~ Dajte brusit škarje, nože... dajte bru-bila izročena na milost in nemilost krvniku Iškarje, v osebi te stare beračiee. I J11 l>ouiislila je: Ko je Frochardka trgala z nji vse cape I ~ "»»j zaščitnik odhaja. •"» ('»«■< i r 41-11 uivu. I/O 1 jr- »| ' - " l ; r/ v 1 morje motorni čoln ter vanj 20 do \ srajce in kratke jopice, ki sta ji za-;. ^a<*udena nad zarecnn sinovim obrazom «.b oboroženih mornarjev. Strogoi kri vali telo komaj do polovice nog, se ni u-;in njegovim nenavadnim glasom je beračica jim je naročil, naj z največjo na-J pihala. * zagodrnjala: glieo dobe pitne vede ter morda še i kaj svežih sadežev. I>rugi častnik f D»niel Joyce je prevzel vodstvo tega moštva. Stvar se je v redu izvršila. Ko so Američani stopili na suho. jih je obkolilo precejšnje krdelo prav slabo oblečenih domačink, ki pa niso bile neprijazne, ampak so pov nujale napnnlaj ^veže sadje. Joyce je dal ženskam razdeliti steklene bisernice, žepna ogledalca in ceneno okrasje. Medtem so mornarji pri bližnjem studencu svoje sode nsipolitili s čisto Mudeučnieo. Čudno pa je bilo. da se Američanom ni prikazal niti en moški. Sirota je šklepetala z »obrni. Vse njeno Ah. tako, pokveka! Zakaj pa tako kri- drgetajoče telo se je zvijalo in treslo od • rlov<'k mislil. ixzdi*avom: How dolt . . . . 4 . you do? Ampak žonvka je odkičnio J kleiiid. In Peter je z«»i)et videl svojo mater oflkimala z gki-vo, »*-«t. da sse noče i l^ljaUO. razirnvarjati. j (\ h\ st> ]}\[ ti. odnesel bi jo bil daleč od tega zlo- ^'t^r^at^ slis'«^ b,4otfa- • v San Pranerseu. Ko^je bila stara j Namestil odločnosti je pa našel Peter 14 let. jo je oče vzel seboj na ladjo.' svojem srcu samo iskre plahega slabiča, pa da je .stregla. Leta 1939 je njihova ! ge te so sproti utišale. Plazil se je kot mačka ladja zadela na plavajočo mino in (>]) steui ju že je pripravljal »topiti lia stop-sc potopila. Ethno nio ie remi ne- . , • i , . ki otwAu in jO V svojemu kanu mce, ko ga je glasno matenno smrčanje pri- (čolniču)" prepeljal na suho. Ko se j kovalo k tlom. je zavedla iz omedleviee, je v svo- • Sedel je na prvo stopnico in se prijel za jo grozo opazila, da so okrog nje, glavo. Toda niti on, niti slepa sirota ni mo- cam! rllfialri . f v gla slutiti, kakšen |>eklenski načrt je zasnovala Frochardka. tebe. .Peter ni odgovoril; toda kriknil .p in še močneje kiir svojega eelta: — Da.ft i lirusii škarje, nože! Skozi priprto okenre je Luiza -ko se glas neprestano o ldaljujo. 1 li "v llSi I at li sami divjaki CVprav so ti otočani bili res lju-dožrci, vendar se je uiliče ni dotaknil. Rešil jo je pa poglavarjev sin, ki je zelo sknbel za njo, ji postavil lastno kočo ter ji čez več časa celo predlagal, naj ga vzame za moža. Ker se je čutila strašno zapuščeno in ker je divjaku bila hvaležna, ker jo je rešil, je Američanka Elen Pristlev vzela divjaka za moža. . čseasom se je navadila nove okolice. novih ljudi in navad. Prav za trdno je zatrjevala, da na otoku ivkopar niso več požrK, odkar je ona tu. Posrečilo se ji je, da je tako vplivala na moža, ki je sedaj poglavar tega rodu. Ko ji je časttoik .Tovee ponudil, naj .te ž njihovo laid jo odpelje v San Francisco, je odklauila. Ellen Pristley je dejala: *' Za kulturni svet nisem več spodobna. Tj j udje bi mene m moje rjave otrdke zaničevali. Se najboljfe tiOj če do konca življenja ostanem tu, kjer sem." .Le eno prošnjo je imela uboga Ellen Pristley: da bi ji » parnika poslali malo kave in kak trnek. — Kapitan ji je .iposla-1 celo več teh reči in še. nekaj blagu za obleke. Ko je parni k dvignil sidra, je piavo-lasa "divjakinja" stala-na obrežju in mahala kh pomikom v slovo, dokler ni izginila mtiSrnarjom iat--ii*red oci. Komaj se je zdanilo, se je začul hripav glas stare beračiee, ki je klela po svoji stari navadi že na vse zgodaj zjutraj. Skočila je po stopnicah, da bi zbudila Luizo in ji pripravila nove muke. Toda Luiza je bila že dolgo zbujena. — Vso noč jo je tresla mrzlica....... Frochardka je udarila s pestjo po vratih in zakričala na Luizo: No, gospodična, knežna, zdaj ko ste tako prijetno prebili noč, bi morda ne škodilo malo prigrizniti... ' In zasmeliljivo je nadaljevala: — Kaj pa diši vaišemu želodčku?... Ali ste premislili, da je bolje čivkati od jutra do večera, kot pa večno postiti se? Čim je začula ta z Operni glas, je slepa sirota planila pokonci. Niti za trenutek ni o-klevala. Vest ji je velevala, da se mora še in še upirati volji te krute ženske... Molčala je. Frochardka se je pa strupeno hehetala za vrati, — Nč ? Dobro, saj srno že pri kraju. Za~ jutrek je opravljen; to boš menda lahko prebavila. ' \ ' '' ' *■■ • # kolena in sklenila roke. — Z njim se oiulaljuje. *** 1 i i > i • • • „ da. — je pomislila. Za Luizo se je pričel prvi dan za], ira. Po odhodu kruti1 beračiee j«1 začela ■■»pel moliti. Prosila je ho.ira. naj ji pomaga prenašati strašne muke, ki jim je dajala ]•• . u-nost ]ired ponižan. Mn. ' Ta čas, ko je trpela Luiza duševne in telesne muke, je odšla Frochardka zelo volje z doma. Preklinjala je trmo svoje žrtve sluteč, da bodo dohodki tega dne Še manjši od onih prejšnjega dne. Na vojiadu Lonn-invške ulico je zapustila IVtra, velee mu, naj delu brez [»očitka. — Drevi naju najdeš na vogalu nabrežja Co nt i, ko bo tvoje-dnevno delo končano, ker boš moral položiti račun mojemu angelčku, ki nedvomno ne bo zadovoljen, ker je računal, da bo dobil za pogostitev svojih tovarišev nekaj tudi od te trmaste dekline. Zdaj je pa jasno, da dohodki ne bodo tako veliki. Potem se je pa spomnila, da ji zadnje čase ljudje nočejo več dajati miloščine, na-kremžila se je in zagodrnjala: — Babam nočejo več dajati, a da stare ne poinro od lakote, je treba prisiliti mlade, da bodo beračile za nje. Zvonilo je poldne, ko je zagledala Fro-cjiardka s Pont Neufa pred vrati bližnje krčme svojega "angelčka". — No. mati. — jo je vprašal, ko se mu je približala, — kaj si napravila s svojo podnajemnico l — Upira se!... — Glej jo no, lenobo leno!... Treba jo bo zapoditi od hiše, če noče delati. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "O L A 8 NARODA'' ___ 1 NEW YOU, - TUESDAY, JANU ARY'2, 1934 ^OTsnrnnnrnnrinsTOsninm^ ME SMEM TE LJUBITI 1 i Zanimiv joroan iz življenja • — ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H 33 * » Valili uuvzočnotvti svojega neznanca v tej hiši je bila tako presenečena. da nekaj ča.sa ni mogla jasno misliti. Šele, ko pride iv salon, •ve zopor zave. In t ?da j ji naenkrat .spoznanje šine .skozi glavo, da ?nož. za katerega .se je toliko zanimava, ne more biti aiikdo drugi kot grof lloehbrg. Ollvn zaročenec. To ji tudi pojasni njeno srečanje ž njim v Wiesbadenu, kjer ga je videla v družbi barona Sende-na m tudi, ko je prišel v vilo Fortuna. Da na to že ni |>rej prišla!--- Zlit čudno ji je brlT> pri duši. Čutila je lahno, pekočo bolečino, kot bi nekaj izgubiva, kar ji je bilo zelo drago. Spomin na srečanje tem niadim častnikom je gojila kot nekaj prijetnega. Odkar je prvič gledala v njegov sme joči obraz hi njegove zmagovite oči, je v notranjosti njenega bitja pričel izvirati .studenec, ki se ji je razlil po celem životu kot priliznjena pesem. In .sedaj? Bilo ji je. kot bi naenkrat pustala revna. zelo revna. So vedno stoji kakor ohromela poleg Ol-lvnega stola, ko vstopi grof Iloehberg. Oily jo predstavi .svojemu ženinu. Grof se uljudno prikloni. OHv mu je u-.svojem kratkem, stvarnem pismu sporočila, da si je najela družabni.-o. In seda; je vede', da je to krasno mlado dekle Gil-da Verdenova in da je v OMyni -službi kot družabniea. Vedel je tudi že. da >e bo ta družab lica skupno v drugimi preselila na grad Iloehberg. Tn ito ga flvapolni s tainim veseljem. Ne da bi sam kaj deloval na to, mu je u>-odai sama privedla to čarobno bitje tako blizu, da bi bilo nespametno, cko bi kljuboval temu nakliučju usode. Tn na to tudi ni niVvil. Mogoče mi bo ta mična družabnica življenje ob strani moje soproge z n:rzlim srccan ogrevala in osladila. Oily so- je moVala kot milijonarka izavedati svoje vrednosti, da si je postavila na svojo stran to kr?,sotieo. Gildo Ve rde novo. OMv mora biti prepričana, da. se ne hoji primere s svojo družab nivo. Tako si misli grof Ha raid. In tako se tudi grof izosne. kakor se, je izognila Gilda, da bi pokazal, tla .se -poznata že od prej. Tekom dneva je tudi -usoda tako naklonila, da je bil z Gildo nekaj čaisa sam. Vsi c -«ali m> £li čez verando na vtrt, da .se ipo soLn-cu nekoliko iapr?hodijo. Gilda je ostala v obednici ter je na srebrnem krožniku urejevala -udje za večerjo. To je grof Hochbcrg opa.zil od zuinaj in ker se je 0!\v z njegovo materjo raizgovarjala o ba'li, "Werner pa je bil v pogovoru z baronom Sendenoui o tovarnah, gre preko verande zopet v sobo. Gilda -se lahko zgane, ko stoji nenadoma pred nijlm ter jo gh* la s svojimi gospoduj očim i očrni. — Mi!ost!jiva gespica. že od danes oipoklne si belini glavo, kjer naj bi vas bil že prej kdaj srečal. Imam občutek, kot da se že oba poznava-. Mogoče mi sami nekoliko pomagate (priti na sled. — pravi ulju d.:: >, pa vendar na način, ki je pri Gildi zbitclil zanjpanrje. Zbrati je nvora'a vse svoje premagovanje, da se mu ni pokarala. kako 7.e'o jo je presenetilo odkritje, da je Ollvn zaročenec. Gilda ne odmakne pogleda od aadja, toda Harald opaz-i. kako .ie za žare. a. in kako se je trudila, da bi o^ta'a mirna1 brez vsake za-drege. Opazil je tudi. d« so s** ji roke tresle. In to ga popolnoma «lekt-rizira. N jegove cči z občudovanjem obstoje na njenem lepem obrazu. Gilda ni vedel«, kaj naj bi mu odgovorila. Imela, je samo edino želj«, da ^e za božijo voljo ne bi izdala, kaj se godi v njeni notranjosti. — Ne j-jpomin j am se, go-.-: ped grof. — p revi ko-likor mogoče mirno. Ilarald ne obrne od nje svojega pogleda. — N'e.' Toda meni se žili. kakor da sva .se nekoč srečala v položaju. ki .naju jo privedel precej blizu. I*rav gotovo morem trditi, da sem že slišal vaš glrts. da s-rm ? vami govoril. In tedaj Gilda iše »mnogo bolj zardi. Ta pogovor ji je 'bil silno mučen. Nejevoljna je bila. ker pri predstavitvi ni imela poguma, da bi ga >tprnvnila na ono srečanje. Š^laj je bilo prnpozno. Sedaj je morala tudi še dalje rstati nevedna in pozabljiva. — O takem sre-r-a-nju (prav ničesar ne vem, — pravi odločno. Toda ij*ri teh br>'(*d»a'h ji j<* srce utripalo do jrrla. Nekaj časa jo Harald molče opazuje. V njegovih očeh se bliska. a Ko tako molči, dvigne Gilda oči in se prestraši. Ilarald vjanie njem pog'< d in ga trdno drži. 'Njegove oči so govorile" nek čuden jezik. Ali misliš. i iim čnejša kot so bile druge, kpi-ca, niste navajeni govoriti neresnice. Gilda zapet naglo dvigne gfcavo in ga posrleda ravno tako preplašeno, kot tedaj, ko jo je vjel v .svoje roke. Zopet .zardi inipri tem izgleda nepopisno čarobna in — .premagana. Ilarald se ji nasmeje, da &•* Gilda zgrine. — Nič več ne tx>va skrivala med seboj, milostljiva gospica. Ve-.ste ravno tako dobro koit jaz. kje in .kako sva.se srečala. Ali od vas ni kruto, da mi to tajite? Se danes mi je gorko ob misli, da mi je tedaj usoda prinesla v moje roke tako krasno bitje. Tako govori tiho s prr'iznjenim glaf-ym. Gilda se uraianadcma vzravna Zopet pride do popolne oblasti n; d seboj. S svojimi jasnimi, čudovito lesketajočimi očmi. ki so gledale zelo re*:x> in zavračajoče, ga pogleda in mogla je tudi vzdržali pogled njegovih zapovedujoeih oči. Velika, jezna bolečina je biM v njeni duši, dai se je upal tako drzno ž njo govoriti, on. ženin Oliv Loraenove. — Dobro, gospod grof, tudi jaz sem vedela, da sem vas srečala v Berlinu in da ste mi .pri n.eki majhni nezgodi nudili svojo pomoč. Toda svojo zah valo sem iže tedaj oprajvila in sem hotela to sre-Aanje poizabiti. ker ste mi že takrat govorili besede, katerih nisem liotela .slišati. Tn sedaj ste storili isto. Sklicujem se na vase viteštvn l asproti *-a"benm dekletu ter ve-s p-esim. dat tega. položaja ne iz-krtrifčat* neplemenito. termveč. da tudi vt. kot sem jaz, porabite iprej- ft reč a nje. 'Nujno vas moram prositi, da govorite z menoj samo mojje vaša nevesta slijiti vsako vašo besedo. (Dalje prihodnjič.) KJER MOŠKI UMIRAJO OD STRUPA Vas Mali Torak pri Velikem tožilec i z Velikega Bečkereka je Bečkenkeku, ki >3teje okrog 3000 pri eni zadnjih raasprav zaradi za-prebivalcev, se ua videz ne razli- struplje&ja izjavil, da je gotovo kuje dosti od sosednjih vasi. Nad že polovica moških mrličev Male-to vasjo pa vendarle vlada stra- ga Torka žrtev jzastrupljenja. Če šna mora, kajti v nobenem našem bi se odkopale kosti vseh .premi-kraju, se še ni primerilo toliko za- nulih vašeanov, bi kemična anali-gonetnih smrti, povzročenih od za praiv goto»vo potrdila to do-strupa. iZastrupljenje je v Malem mnevo. v Toraku v teku let postalo strašna Stari in mladi možje umirajo navada, kajti strupu podležejo nenadno, v mnogih ivna noč ...40 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ...40 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodua iskrica ; Pri svadbi; Prf mrtvaškem sprevodu ; Geslo ................. 8. zrezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor): Prijatelji in senca (mešai. zbor) ; Stoj, solnčiee stoj; Kmetski glas ...40 10 15 .40 ne-«'nii.uminRiniuif 1 ntnj; i ti; u«iuif i/muaiainii^Hrriiniraiumiiariffiutiunmiit-j temaiiiiiiiiBiiiiiiitiiiimiiaijn'iHiiiiKiiiM® mi:; ;:niia;:«-iiiiEtniiii i .imumiiH icnocmsiimtinK!i lunaamn&xnBsumBBmuaai ittaMisiniiHmiiiiiiiiiiOTciiiBnnnniiiiiHiiwaMiiiffl^ CERKVENE PESMI: Domači glasi. Cerkvene pesmi za mešan zbor..............j _ 12. Tantum i^rgo (Premrl) Maš ne pesmi za mešan zbor — (Sattner) .................. 12 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori. (Foerster) ........ 12 Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Gerbič) ........... Hvalite Gospoda \ njegovih svetnikih, 20 pesmi ua cast svetnikom (Premrl) ........ ... .50 .30 .50 .50 10 ohhajilnili in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Gram) .. .25 M««* in honorem St. Joseph! — (Pogaeliuik)................ .40 Kyri© .........................60 K svetemu Re&njemu telesu_ (Foerster) .........;........40 Sv. Nikolaj ................co Koželjski: Poduk v citrah, 4 zvezki . .40 swwaas«^^ NOTE ZA 0ITEE: ieranju ua / J Buri pridejo, koračnica ........ .20 ...........3.— / fmsmHmrnpf SHIPPING NEWS 5. januarja: Eerengaria v Cherbourg 6. januarja: Lafa.yelte v Havre Hex v Genoa En ropa v- Bremen 10. januarja: Aquitanla v Cherbourg Roma v Trst 11. Januarja: Berlin v Hamburg 13. Januarja: lie de France v Ilavre 17. januarja: Washington v Havre 19. januarja: Olympic v Cherljourg 20. januarja: Charupia 111 ■ v Ilavre Conte di Sa.voia v Genoa Volenilam v Buulogue Bremen v Bremen 24. januarja: Hamburg v Hamburg Berengaria v Cherbourg 27. januarja: ICuropa v Bremen 31. januarja: Klanhnttan v Ilavre 3. februarja: lie de France v Ha vre v Genoa 9. februarja: ^ Olympic v Cherbourg •velikem ugledu bogarte hiše iit po-Icojni posestnik je bil pokopan, pb vseh pravilih bogatih romunskih rodbin. Vdova je ostala v intimnih zvezah z Oilezanom, dokleT se je la ni »naveličal in si izbral druge prijateljice. To je bila za va.s seveda nova senzacija, ki pa je postala seveda še večja, ko je vdova Ka.trca nekoč pred miaožico ljudi ustavila sVojega ljubimca ter mu zabrusila v obraz: t4Ti pa res nisi zaslužil, da sam izaradi tebe zastrupila svojega moža!" — O vsem tem je okrožno sodišče v Velikem Be-okereku zvedelo šele po ovinkih in naposled je bila leta 192-5 odrejena *?kshnmacija trupa posestnika Petra Subu. Iz pičlih ostankov nekdanjega vaf,kega imenitnika je analiza državnega laboratorija v Beogradu spravila na dan toliko mišniee. da bi se moglo z njo zastrupiti mnogo ljudi. Vdova Katica, je bila obsojena na dasmrtno ječo, njen prija-fce-lj pa na 10 let. t jKnialu po tej razpravi pa je dobilo 'krožno sodišče anonimno pismo, da je tudi soseda febso^ene Ka-tice. Draga Vuka.nova zastrupila svojega moža že precl 15 leti. Otlkopali so naposle^l tudi ostanke že davno pokojnega Vukaina ter tudi v njih našli veliik,o količino mišniee. Vdova pa .je Še pravočasno utekla na Romunsko, od koder je ni več, dasi so že ponovno zahteyali njeno irročitev. Xa dosmrtno ječo je bila obsojena tudi vesela vdova Saveta Damja,-nova in je tudi do njene obsodbe prišlo po anonimnem pismu. • Četrti senzacijonalni proces zaradi zastrupljenja. ki je popolnoma enak vsem prej%ijim, pa se se-1 daj že v drugič vodi proti bogati vdovi Magdaleni W^sterjevL Tudi Magdalena je imela bogatega j starega moža in mladega Iju-bim-I ca in nenadno je nj-en mož, ki je sicer že -precej časa 'bolehal, umrl. Po smrti in slovesnem pogrebu je bilo vse tiho, dasi se je pT>ej mnogo govorilo o nezvestobi lepe Magdalene. naenkrat pa' je sodišče dobilo anonimno pismo, v katerem je stalo, da je Magdalena zastrupila svojega moža, lyar ne bo težko .ugotoviti, če izkopljejo njegovo telo. Pisec je navajal še razne podrobnosti ter rotil sodišče, naj spravi .Magladuno "na vrv", ki jo zasluži. da.si on sam z vso 'zadevo noče imeti nobenega posla. Izkopa nje trupi a je potrdilo 11a- Peklenski ropot! Pri Kraljevem vedbe anonimnega pisma in pred|Gradcu v najhujši bitki ni moglo nekaj meseci je bila Magdalena hujšega gromenja. 10. februarja: Bremen v Bremen Champlain v ilavre 15. februarja: Con ti de Savoia. v fienoa Washington v Ilavre 16. februarja: Berengaria v Cherbourg 17. februarja: Paris v Havre Kur. pa v Bremen 21 februarja: Deut*cbland T Hamburg 2Z. februarja: Majestic v Cherbourg 24 februarja: lie de France v Havre Vo'er.dam v Boulogne »ur Sler 25. februarja: Kaltirnia v Trst 28. februarja: Hamburg v Hamburg Manhattan v Ha vre V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU 1LE DE FRANCE 13. JANUARJA 3. Februarja — 21. Februarja PARIS 17. Februarja — 17. Marca CHAMPLAIN 20 Januarja — 10. Februarja (NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojacnila in potne liste vprašajte naše pooblaščen* agent« breach J&ne 39 STATE STREET. NEW YORK # DNI DO JUGOSLAVIJE Z ZNANIMI EKSPRESNIMI PARNIKI BREMEN • EUROPA Ekspresni vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanj** v Ljubljano. Iz borne železniške zveze tudi iz Cherbourga. NAJHITREJŠA POT V STARO DOMOVINO Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnrga agenta ali NORTH GERMAN LLOYD — 57 BROADWAY, NEW YORK can. V obsojena na dosmrtno ječo. Ko, .je j postala razsodba že pravomočna, j pase je obesila maiti obsojenke ter I zapustila pismo, v katerem sama sebe obtožuje zastrupljenja svojega zeta. češ. da je izvršila zločin zaradi tega, ker je on z njeno hčerko sit »bo ravnal. Prizivu obsojene Magdalene je zaradi tega pisma sodišče ugodilo ter razpisalo novo razpravo, -ki se je te dni za- gozd je pridirjal ves žareč j Krichu'oer. Skočil je s konja in ob-Sovražn:k se je očividno prest ra-; jel Mnchana. Sen umikal. j "Filozof, filozof!" je vzkliknil Ali ne za dolgo. Verige njegovih , S11 umolknil. Nato je vzel iz žepa črt >b postale silnejše, gostejše ter smodko. "To je špecialiteta, vze-se bližale. Machan je mirno opazo- mite. Ve^te. da smo .zmagali. " In val bliske strelov, bliščanje sabelj ves-rte. da bi imela gotovo v slučaju in ugibal po številu častnikov moč vojne že oba red Marije Terezije' sovražnika. Kmalu se je približalo Ma—r:—je Te—re—zi—je!" nekoliko bataljonov. Ali strašno Maelian mu je pripovedoval o "treljanje njegove stolni je je so-jobikih Albrehta in Dečka \-ražr.ika očividno vznemirjalo. — XjegoA'e verige so postajale sihiej čet'a pri okrožnem sodišču v Velikem Beekereku. a se sedaj nada-tše. j) rest a le pa so naipredovati. ljuje v mLsterioznem Velikem Tor-1 Dva jezdeca sta se bližala z ku, kjer so v razpravno dvorano Izadja gozda, preuredili naj vete j o učilnico tamo- Nadvojvoda Albrecht s pobočni-1 site o tem pesem." "Vid'.te, kako 3te srečen! Presnet fant. vi napravite karijero! Midva oba. filozof, midva oba! Go-o-1 tovo bi imela že Marija ,TerezU0 j— 13 sreča, filozof, ta sreča! Napi- Slovenske narodne pesmi za tam* bura&ki zbor in petje. (Bajuk) ....................i._ NOTE ZA TAMBURICE; Na Gorenj nk t>m Je fletno......1 — Naročilo s Money ordrom pošljite na: KNJIGARNO "GUS NARODA" 216 West 18th Street NEW TORK, N. Y. 5nje Išole. Xa samem 'torišču toli- kom. kili zaigonetnBh zločinov skuša se- "Kdo (zapoveduje tu?*' — je daj sodišiče razsoditi . s pomočjo vprašal maršal s svojim skoro pi- mnogoštevrlniih prič. 'ki doslej Se hkajoč m glasom. — niso bile zaslišane, o zločinu"Ma-1 ''Ce^ar-ka visokost — poročnik gdalene West rove in v kolikor bo Machan, tretjega bataljona lovcev, to mogoče, tudi o strašnem slove- prve stotnije se najpokorneje pred- su Malega Torka sploh. RED MARIJE TEREZIJE iNadalieranje s 3. strani.) zaprem vas, k raportu vas poženem/' m Kriehu:ber je bU rdeč kot rak. — >t V tem je padel strel. — Sovražnik! "Vrag vas vzemi, sne j te. kar ste si skuhali. Jan vas ne bom branil." Nato je še zaklel in v m i mi od-liaijal proč. — _ - "Streljajte;" je zapovedal Machan. • .... Stotnija je oddala salvo.. Ko so padli streli, so se vojaki prestrašili. Bili so ogromni, čudoviti in so se ponavljali nekolikokrat. Krone dreves so se zamajale n zašumele kot bi hotele pokazati zadovoljnost. Skalovje v ozadju, katero je imelo biti zavetišče srtotnije, je ponavljalo salvo tri-«tirikrat . "Streljajte!" je zqp^yedal fi-lorxjf zyova. In drug mnokraten strel, strašljiv, doneč, "odjekovan. "Pozor, streljajte poLagoma drug za drugim!" Jstavlja." "Dobro, ne premaknite se od tu. poročnik." Odhajala sta. »itka je "divjala" dalje. Nova dva jezdeca. Baron Beck a pobočn ikoni. "Kdo zapoveduje tu?*' Machan se je predstavil. "Držite to pozicijo, gospod poročnik In prosite za ojačenje." Machsfti je poslal trobentača k Kriehubm. (Trobentač se je izgubil in se vrnil šele 'k večeru v Pribram). Bitka je šla po sreč*. Odmev je donel kot norec. Gozd je bučal in prijetno je bilo vznemirjenje v njegovem hladu. Nasproti stoječi sovražnik je narastel v ogromno množino; ostal pa je. na mestu. In naenkrat je zapazil Machan nasproti presenečenje in zmešnjavo. Trobenje, povelja. Čete so vstajale, se obračale in streljale a- neko ? mer. "Aha. naši so jim prišli za hrbet," si je mislil Machan. "Fantje. zaJnje patrone v puške! in streljajte kar se da!" Dvajset topov bi ne moglo napraviti večjega ropota.... Naglo trobentanje. Boj je kon- I11 je razlagal: Sovražnik je zbral svoje moči -proti gozdu, o katerem je vsled streljanja mislil, (ra jo nenavadno silno .zaseden : nasi so potem vrgli oslabljeno krilo nazaj, stisnili sredino in mu prišii za hrbet. > Na poyratku .je prijalial suhi general k Kriehitbrn. mu podal roko "n se nm nenavadno toplo zahvalil. Posebno raditega, ker4.sta bila cesarska visokost in baron Beck priči te strategično moj.sterske poteze. V resnem »lučaju, da 'prinaša lak čin red Marije Terezije.... Popoldiie je" povabil Kriehuber poročnika v vinarno. Naročil mu je hrenovko in osminko v^ia, čemur so se vsi, ki so poznali skopega Kriehubra. čudili. In na dolgo in široko je razlagal svoje dispozicije. da bi pojasnil, kako svojevoljno je moral ravnati naravnost preti ukazu, vedoč, da edino s tem do -*eže nepričakovan obrat celega bo-ia. in kako je sam •polni maršal pri šel k njemu in rekel: "Dobro talko! in lcako niu je baron Beek rekel: "Ostanite tu in ojačite posadko eozda." — Seveda, da je tudi njegov poročnik. Machan. zlat človek, kateri zna izpolniti uk»z. Oba bi mela Marijo Terezijo, če bi bilo v času vojne. . ^ I11 zvečer se je opil dobri Kriehuber nad mero.... Desetkrat je pri j)0 vedo val svojo historijo in desetkrat je vzdihniljpo vojnem času, v katerem bi ga Marija Terezija odlikovala. STE ŽE NAROČILI SLOVENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA 1934? - STANE 50 CENTOV. - NAROČITE GA SE DANES 020200000101020000022802235301010200000001310108020000010200003209100200