227. številka. Ljubljana, petek 3. oktobra. XII. leto, 1879. Izhaja vsak iIhu, izvzcmši ponedeljku in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g v r h k o dežele za celo leto Iti >rld., za pol h ta H gL, ih ćetrt luta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo letu 13 #1(1., za četrt leta 3 gld. SO kr., za en mesec 1 tfld. 10 kr. Za pošiljanje na doni bo rafalna 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, Kolikor poštnina iznaSa. — Za gotpodt uditelje na ljudskih šolali in ca dijake Aelja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 f>0 kr., po pošti prejenian za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plafujo od četiristopne petit-vrate ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kuluianovej hiši št. 3 „glcdalifika atolba". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narednoj tiskarni" v Koluiauovej hiši. Ruski glasi o Bismarkovem prihodu na Dunaj. [luske novine se nekako ironično izražajo o dunajskem „romaoji" nemškega državnega kancelarja, ter se posruehujejo nemškim novim m, ki ho v zadnjem hi. u toliko vedele pripovedovati o nekem „panslavizmu", zoper kateri bi morala neniško-avstrijska zveza v boj stopiti. nNovoje Vremja- vpraša: nKje pa je oni tako/vam panslavizein, literarni in politični? Takoj pa odgovori sumo: „Kadar se a tujega pošilja k nam na Ruako grom na adreso panslavizmu, je namerjeu samo na narodno gibanje ruske politike.w 0 Bismarku, ki je bil čel na Dunaj prosjačit, in o posledicah tega pohoda piše na drugem mestu isti ruski list: nKnez Bismark je prišel deues na Dunaj. Pravi Avstrijec moral bi se- .tr, lium v .-kliknit, : Hanibal aute porti s. Dižavni mož deuašuje Nemčije uij jedeu izmej zmermb liberalcev, on zida razruševaje; če je prijel on na Dunaj napravit zvezo Avstro-Ogerske z Nemčijo, tedaj gotovo razi uši dober kos avstrijske samostalnosti. Najvišja politična in trgovsko-politična uprava prenesena bo z Dunaja v Ikri u nevidno in oeopaženo. Dunajska nemška žurna -libtika se ne ogiblje take perspektive, oua se pot.it v naročje jtubu, samo da izbe/i priuio-ranju pripoznati jeduakopravnost slovanskih narodov z Menici, in razdeliti z njimi vlast. Avstrija te obstoji, ali Avstrijcev nij več. Politiki, tresoči se za svojo oblast, uij&o pomislili tega — da tudi Bisinarki Lurnajo meči na dolgo zadržati teka narodnega življenja, da kaVor hitro se ono dtločno projavi, končajo tudi Bismarki s tem, da napravljajo otlo la-dijo svoje umno spletene politike po najbolj Metek. Žrtev ljubosumnosti. Povest iz Ameriko. (Konec) Toda Lola je tudi Se pri obedu tožila o Bvojej bolesti. Ut)Ogo dekle nij zut suilo vso noč očesa, ter je jokalo, — bo ve, o tem nij izvedel nikeoo; in potrpežljivo je vzela Lola zdravilo, katero jej je podala Matildina lOka. Ko je stopila teta Ema zopet vLolino tobo, je iltkle spalo. „Zlati srček, pridi! čas je, da se obleče?,*' reče iu j«-j poljubi nežno lice. Lola počasi odpio oči. „Tako trudna Bem," i/pregovori. „A bal —u ,,1'u tite mi, naj Se spim," prosi in silnem teku, če tudi z jedinim čuvstvom samo ohranjenja. Pojavljenje avstrijskega Slovanstva ne more biti zatito diplomatskimi kombinacijami; bilo mu je bliže in ugodneje stopiti v spo razumljenje z Dunajem; pa Dunaj sam zakriva svojo politično fizijognomijo, tedaj mora Slovanom Avstrije končno biti brezrazlično, kdo bode primoran priti jim nasproti — Dunaj ali Berlin. I)» moustrativuo b:ižanje kneza Bismarka z Av8tro-O^er>ko, zbbžanje, od katerega ga uij mogli zadržati njegov ce.sar \Vilhslm, raz-jasnuje položaj ruske politike*, ona se bode morala krepko držati nacionalnega pota, d> bode vravnotežila soboj zjedinjeno germansko moč v Nemčiji in Avstriji. Tako ravnotežjf bo zulog uiiiu, gotovo zavarovanje proti nezmernim pretenzijam, proti mogočim osvojitvam. Močen je močnemu tovariš; dober ra Čun ne pripušča, da bi se trčila. Jeden iz najbiižujih nasledkov zveze Av stro Ogersko z Nemčijo mora biti tema zveza avstrijskih in ogerskih Slovanov mej sobuj ; potrebna jim je občna političua strategija. Irlandci podajejo primer zaslužeč posnemanja. Irlandci bo poskusili vse načine politične borbe z Angleži — vojsko, pasivno opozicijo, orga-ni/ovano vstajo in vojno po samem, imeli so poiaodi in vselej neuspeh, in izučeni po skušnji so Bi izbrali postavni pot. Slovani Avstrije pripravljajo Be vstopiti v dunajski državni zbor, in bilo bi prav praktično, če bi se slovanski poslanci vseh dežel — Češke, Moravske, Šlezije, Galicije, Bukovine, Kranjske, Dalmicije itd. zbrali pred začetkom zborovanja, določili vzaji ume svoje interese, vzajemni nač'n delovanja v parlamentu in postopanje nasproti ministrstvu. — (Kar se je uže storilo. Ur.) Kolikokrat so uže prijatelji in omahne nazaj na bhmie, ko ki ustopa M a tilda. „Nuj spi, teta! Kaj je jeden sam ples v dolztm življenji, in kci'6 zna, da ne obo i, ako bi vstala. Nekaj dnij Bem je uže tako bolehun." „Istina; vendar žal mi je, da bi ne šla na bal, tembolj, k*r ima tako lopo obleko." „Spomuili ste me, da še sama nijsem pripravljena. Naj sp;, naj spi! Jaz jo oprostim pri govedi!" Bankir je bil vrlo tožen, ko se mu je poročila vest, da Loli nij moči biti navzočnej pri veselici, a menil je tudi, da je boljše, pustiti bolnico v miru. Ponosen je ogledaval Matilde, ko je ustopila v dragocenej turskej obleki. Izpremil je hčer do kočije, dasi mu nij bilo možno pomiriti Bkrbi in nepokoja zaradi Loli ne bo Hovražniki poudarjal*, da slabost Slovanstva odvisi od tega, ker se poda v politični boj z razdrobljenimi močmi, od tega, ker se Slovani vedno sovražijo mej soboj radi neumnosti, |olajševajoč miago vsem, kdor ima le pogum nad njimi. Treba, da se uče jedinstva v delovanji pri Neme h, in Bismark-Andra^svjevska šola — nj slaba šola." „Coloa" pravi, „da po mnenji zap.ulnili politikov bode še na dalje osobna ždja Bis-markova odločevala. Ume se, da to la^k* njegovemu samoljubju in da bi on rad igral rolo najvišjega gospodarja evropskej usod*, kar ga je baje tudi gnalo k Bvojemu vratolomnemu in efektnemu potovanju na Dunaj.J Politični razgled. V Ljubljani 2. oktobra. Nadvojevoda Ja.~«»*<»# fjttttvik je prišel dre 30 m. m. v Prago, kjer ga je čakal C2-sarjtvič Rudolf Velika množ ca ljudstva ga je ■č slava-klici sprejela. Dozduu|i predsednik *fi -?«t■-»«•// * »•*», dr. Rechbauer, ju ra/posial va in državnim poslancem sledečo okrožnico: „Ni podlagi § IG. o opravilnem redu dne 12. maja 1873, imam čant naznanjati, da se bode vsled sklicanju obeh hiš nržavnega vbora po cesarskem patentu od 22. m. m. pričela prva seja državnega zbora dre 7. oktobra t. I. ob 11. uri dopoludno. Na Dunaji dne 28. Bept. 1879.** Namesto odstopivšega kneza Ai.er perga bode imenovan za prvosednika v gospod* *k*'j zbornici dozdanji drugi podpredsednik grof TrauttmansdO' ff. Glede tega, ker so Čvhi sklenili brez kakovih fjaranej vstopiti v državni zbor, piše praška „Politiku : nZ Dunaja se poroča, da bode v hi u češkemu deželnemu zboru predložila načit zakona za jednakopravuost obeh narodnosti j in načrt za r» formiranje volilnega reda za dežtlni zbor. Ako preudarimo vedeiije vlade ob volitvah, potem odnošaj, da se je lezni. lzvestno je bila zelo bolna, ker se je tako prostodušno odpovedala veselici. /umišljen se je na plesišči oziral bankir po šnrovitej gneči, ko pristopi k njemu Ev genij D u n k i r k. „Kako, da nijste maskovani?" vsklikne stari gospod začuden. „Niisem utegnil," brzo odvrne Kvgenij. „ VaB li smem prositi besede, gospod G o r d o n V" „Smete." Bankir in Evgenij Dunkirk otideta v bližnjo sobo, da ju nihče ne moti. „Ntdvomno ste uže zapazili, da ljubim vašo Bestričinu Lolo." „Sem. — Tudi vem, da bi vaša snubitev pri Djej ne bila brezvspešua.a „Zntorej mi dovoljujete, da jo snubim?" nOd srca rad vam to dovoljujem. Odkritosrčno povem, da ne poznam moža, kateremu bi rajši dal svoje golobče.u doBeglo v državnem zbora vsaj nekoliko pravim razmeram primerno zloženje, in da je tudi jeden Ceh poklican v ministerstvo, to vidimo, da ho se nuni dejansko dale garancije, vsled katerih se vstop čeških poslancev v državni zbor ne kaže neuspešen.u Grefu ^F«€o//V».ju Se ?mirom dohajejo 8 Češkega adrese, a zdaj so mu jo poslali tudi župani iz Kehberga, malega in ve ikega A u i/1 n ta in T.milni t i, vsi V n t- m '• k e m K >-kiim k m Hudskem okraji, lef pozdravljajo T t t! ■ vo n niere kot deželi koristne, katere hočejo tudi o ii podpirat. „Gi/eta Narodova" poroča, da avtono-misti delajo na to, da bode za predsednika kluba IV»^«fco« voljen kuez Czartorvski. Vlltanje drtuve. #*«»/*/♦»»"■*-»■• vojni minister in bvši ruski gentralmajor je od ruskega carja bil poklican v I/vadijo, kjer imajo rmki državniki, kakor smo uže p>ročali v svo;em listu, posve tovanja, da se teh tudi on udeleži. Knez A'ekBander I. je prišel 30. m. m. v Cotroceni. Knez Karel rumunski ga je se svojo družino sprejel in navzočni so bili vsi ministri 'fttivijt* je v Iliru otvorila konsulat. Albanska liga pak je turško vlado prosila, naj jej ona naznani, katero ozemlje hoče v Epira odstopiti Grškej, da bode potem odpn stila one vojake, katere je liga nabrala v onih krajih. t#<•«*/-■# legitimisti so imeli v ponedeljek banket v Parizu na čast rojstvenega dneva grofi Chamborla, ter so mu sklenili »d reso poslati, katero mu bode izročila komi-Bija, sestoječa iz legitimiških vodjev. .1 §tt/!«'.%• .i državni dohodki od 1. dne mestca julija t. 1 do 30. minolega meseci zna-8ajo 100 305 st. manj, nego ob istem času vlan-k-^a leta. Mttilijuns! /r vlada je izdala takozvano .zeleno kniigo", v katerej je 386 pisem od 22. decembra meHeca 1875 pa do 1. julija letošnjega leta. Večinom se ozra ta knjiga na egiptovsko vprašanje, katero Italija nehfce prepuščati samo francoskemu in angleškemu uplivu. Italijanski general Luigi Mezzacapo objavlja v časopisu „Nuova Antologia" članek pod naslovom „<,> ml f.iciendum", (,,Kaj nam je storiti") kot odgovor na /.inno knjižico obr-Bta Ilnvmerle-ja, v ki.torej je on svaril pred Italijo. Mezzacapo zahteva, naj se hitro italijanska utrjenja dovršć, ker so potrebna za obrambo domovine. On pravi, ka italijanska vlada mora delati po načelu: če hočeš imeti mir, bodi za boj pripravljen. JMtti »L tt it m k. mgres sj je otvoril 10 dur septembra. Prvosednik Diaz je dejal, da eo razmere na vnanje ugodne, v notranjem pak da so se financije o bolj šale. Dopisi. Od Mtivlii.f«- 24. sept. [Izv. dop.] Učiteljske konference, pri kojih se o raznih fiol-Bkih predmetih predava, imajo važen nameu učitelje posebno za šolski poduk izobraževati, ia je torej po VHej pravici zahtevati, da se pri takih skupščinah razni učni predmeti v tem jeziku obravnavajo, v kojem učitelj v Soli podačuje, to je, za slovenske šole v slovenskem jeziku. Nerazumljivo je torej, da pri učiteljskih konferencah mnogi Blovenski učitelji učne predmete rajši v tujščini obravnavajo nego v materinščini, v kojej deco od gojujejo. Nemški učitelj na pr. gotovo nij tako nespameten, da bi za praktično učno vajo kak šolski predmet v tujem jeziku obravnaval, marveč poslužuje Re marljivo in zvesto nemškega jezika, v kojem podučuje, ki ga mladina govori; le nekateri slovenski učitelji ravnajo ravno narobe, njim ne gre zdrava pedagogika v glavo, da bi se v prospeh lastnega izobraževanja materinščine posluževali. V naših — za slovenske Sole nemških — učiteljiščih se pripravniki nauče malo slovenščine, kojej je borih pbr ur odmerjenih in ako se tudi potem v praksi in pri t«cdi priložnostih, ki so poduku in izobraževanju odločene, večinom s tujščino ukvarjajo, nij Čuda, da se morajo gospodje nadzorniki o učiteljih pritoževati, da slovenski ne znajo. To je nasledek in sad naših nemških učiteljišč, ki nam v naše šole pošiljajo učitelje nezmožne našega jezika, katerega se mnogi tudi pozneje v praksi ne nau,u se na sin i h i m oni, „in morebiti pride tudi še Lola sem." Rudolf Gor d on razkrije Matildi, o Čem sta se menila z gospodom I)u n k i r ko m. Nje lice se je Čim dlje, tem bolj temilo. mPojdiva domov, oče," reče tožno M a-tilda, dovolj mi je hruma in šuma." Hud jej je ustregel bankir. — V tem je hitel Evgenij Dunkirk k svojej izvoljeuki, da se osvedoči, ako mu bode možno doseči svojega žitja najvišji smoter. Teta E m a je čitala in plcLla, ko oglasi snubaČ. „Kik6, nijste li na balu V" pozdravi ga začudena. .Prišel sem pogledat gospice L a g ra uge.u „Ubogo dekle jo boluo, toda poizvedet hreni, da li jej je moči govoriti." V sobi Loli ne j je bila tema, in teta Ema prižge plin, predno izpregovorf. „ Kuk o trduo spi! — Da bi je le ne vzbudila nagla svetloba! — Lola, gospod Dunkirk bi rad s toboj govoril, Lola!" To rekši položi jej roko na čOlo, — in Kdaj vzkrikne, da je zazvenelo po vsej hiši. L o 1 i n o lice je bilo v smrti otrpnilo. Nikdar več se nij imelo probudili mrtvo dekle, niti ne izvedeti, kaka neizrečna sreča jej je cvetela. Bolestni krik je spravil na noge vso družino. II teli so po zdravnika in gospoda Gordo na. V obupnoati se je zgrudil Evgenij Dunkirk poleg postelje svojega strastno ljubljenega dekleta. Poljubljal je drobni ročici, skleueui na tihih prsih, glađU mrtvoj Loli raz bledo in mrzlo čelo svetle kodru, jo pozival po imeni z najslajšim glasom — toda nje modro oči so bile zaprte za vselej, nobeden nasmeh nij imel več odgovarjati njega ljubezni. golo pristopivSi učitelji bo se v nemškem jezika izobraževali. Po državnih ljudskih šolskih postavah obsega uk na mariborskem učiteljišči devetnajst predmetov; no, mej temi devetnajstim predmeti se le jeden, namreč slovenščina, v slovenskem učnem Jeziku podnčuje, vsi drugi v nemškem. Od tod pride, da so učitelji le nemščine navajeni in da nemških čitav poželiujeio Ako bi se pn, kakor bi se spodobilo in bi bilo pravično, tudi na njih izobraževanje v slovenščini gledalo, učilo bi se na učiteljiščih, posebno na 6nih, iz katerih prihaiaio učitelji, ki opravljajo svoje službe v slovenskem delu dežele, lehko jedna polovica učnih predmetov v nemškem, druga polovica v slovenskem jeziku. Žalim le, da He to prepričanje, da bi se tudi na izobraženje učiteljev v sloven-kej materinčini na učiteljiščih kolikor mogoče oz;ralo, nekoliko bolj razširi." Na to odgovoril je ces. kr. namestnik g. baron Kiibeck sledeče: „Mislim, da sem se tuli jaz nekoliko uže po deželi ozrl, pa še v istini nijsem zapazil, da bi se učitelji v spodnjem delu dežele v njih materinščini, v slovenskem jez'ku, v govoru in pisavi ne mogli izraziti. Popolnoma pritrdim, da je potrebno, da se oni Slovenci, ki učiteljišče obiskujejo, tudi navadijo, v svojej matrinščini podučevati. In baš v tem obziru bi jaz štovanega pred-govornika na to opomnil, da je na mariborskem učiteljišči Sola vadnica". Zakaj omenjam sedaj po preteku skoro celega leta to razpravo? No, zato, ker je moj prijatelj „—nim —" (to ne pomeni „nno-nvmus', nego je zlog iz poštenega njegovega slovenskega imena) v „Slovenskom Nanulu" Stev. 214 prijavil besede g. c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika celjskega, v katerih se g. nadzornik pritožuje, da „86 na spodnjem Štajerskem učitelji nahajajo, ki še slovenski ne znajo". — Primerimo sedaj odgovi r c. kr. deželnega namestnika g. KUbecka na prošnjo poslanca g. Žolgarja, da bi se na učiteljiščih nekoliko bolj na slovenščino oziralo, in pa sedanjo preopravičeno tožbo g. nadzornika! Kaj Bledi iz tega? — Ker nam tiskovna svoboda ne dovoljuje o tem tukaj dalje raspravljati, poprosili bi samo g. Žolgarja, da pri prihod-njej priložnosti Še bolj energično dokaže istinitost svojih besedi j, da „učitelji slovenski nijso in no morejo biti slovenskega jezika v govoru in pisavi popolnoma zmožni." Tistemu g. nadzorniku pa, ki je, prečitavSi ,ntm"-ov dopis iz celjskega okraja, rekel: „Wozu solche Sachen veroflVntlichen, es wird deshalb gar nicht bes ser!*, moram reči, da imam ,prokleto malo rešpehta" pred možem, ki uvidevši k^k nelo-atatek, nehče po mogočosti za njega odpravo delati. Domač«* «tvari. — (G. J. Jurčič) ae uže malo bolje počuti. Tek bolezni je normalen, temperatura gre nazaj in tako je upati kmalu stalnega poboljšanja. Kdor dopisov za naš list neče pošiljati naravnost uredništvo, naj jih pošlje pod adreso g. P. G r a s s e 11 i j a. — (Na slavo imendanu presvetlega cesarja) bode g. knez in škof dr. Po-gačar jutri ob 10. uri v stolnej cerkvi opravljal vel'ko mašo. — (Pogreb) g. Pavla Skale ta je dokazal, kako ie ljubljansko meščanstvo pokojnega spoštovalo. Sprevod je bil zopet veličasten in udoležili so ho ga vsi narodni krogi. Cital-niški pevci ho rodoljubnemu podporniku narodnih di uštev za slovo izkazali običajno čast vb slovensko pesnijo, katero je on zuiirom tako rad posluša'. Njegov spomin naj živi! — (LaŽnjive govorice.) Iz pisem naših spoštovanih dopisnikov tržaških in go-rifikih posmmljemo, da so se minole dni raz-naSale po Trstu in Gorici vznemirjajoče vesti o silnih pretepih mej — nemškufarji in Slovenci v Ljubljani! V Trstu so Lahonje neki pripovedovali, da je več mrtvih in veliko ranjenih, pa da sta dva bataljona vojakov na bojišče poklicana bila mir narejat! Povod tem lažem jo bojo to, da smo v naše mesto dobili začasno bataljon 41). peš polka, ker tukajšnji garnizon nij tolik, da bi opravljati mogel vojaško službovanje v Ljubljani, zdaj ko bo se začele vajo z novaki. — (Imenovanji.) G. Jurij K a as, gimnazijsk profesor v Gradci, je imenovan ravnateljem na učiteljskem izobraževališči mariborskem. — Praktikant pri tukajšnjej dežel-nej sodniji g Anton Leveč je imenovan av-skultantom. — (Val vazo rja) G G. zve/.čič je izšel pri g. Krajci v ltudolfovem in obseza poleg deset dobro ponarejenih slik origrnalovih iz Vlrnega izdanja XV. knjige oddelke pod našlo vom: „Von den Jahr Gesehichten in Crain, unter dur 0-*sterreiehisehun Rjgierung." Duri se olpr6 in gospod Gor don ustopi se svojo hčerjo. Matilda ostrmi. Potem plane in se vrže na prsi mrtvej sestričini. „Nebeski Bog, tega nijsem htela", je tožila na ves glas. „P>og v<5, da to nij bila moja volja. Jaz, jaz sem jo umorila 1 Zabraniti, da bi ne prišla na ples, sem jej dala opija, a nikakor mi nij bilo v mislih, jej s tem škodovati. Lola! O Bog Be me smiluj! Tega nij sem htela!" In omahnila je očetu v naročje. Kar jo govorila nesrečna Matilda, je potrdil zdravnik. Lola Lagrange je umrla ker je použila proobilo opija. B^nstvo in imo* očetno sta pomogla, da se vest o tem dogodku uij raznesla mej svet. Ljudje so le izvedeli, da je umrla Lola za opijem, kateri jej je rabil za zdravilo bolečin v glavi. Evgenij Dunkirk vrnil se je v svojo domovino, ko bo mu bili zagrCbli vsega živ- lienja srečo v hladni grob. Niti jedno slovo njega ust nij naznanilo, je li slutil ali ne, da je ognjena strast zanj dala povod Matildi-neiiui dejanju, ("'as bodi „Mahnon njega rani", došlo" se nij še zacelila. Prijatelji Matildini se čudom čudijo, kako se je ipremenila. „Saj vendar Lole nij tako ljubila", rd* knjo, „in vendar je po nje smrti vsa druga. Ponos in mrzlota nje srca sta ae umeknili ljubeznjivej oskromimsti, izogiblje se vsem veselicam, in da nij protestantinja, šla bi gotovo v samostan." Tudi Mat i ld i nem u očitanju vesti in brhkemu kosanju podeli Čas pokoji lito odvezo! Naj ta prememba Matild i nega bitja tesnejše sdruiuje hčer z očetom, nego li ja je prej družila sreča. A do denes se še n»j vrnila v neke laj tako brezskrbno obitelj radost. Se vedno jo dom Gordo u o v dom noht, tožuosti in pokore. Prevel V. Eržrfo. — (O trgatvi) naj nam blagovolijo poročati čestiti prijatelji našega lista po Slovenskem. Zadostuje nekoliko besed na dopisnici, če kdo obširneie pisati ne more alt pa na kratko lehko — vse pove\ — (G. Jožef Pera z), nahajalec stu-deneev iz Mmakovega, pride 3. ali 4 oktobra v St Jurij poleg južne železnice, da bo tamkaj pričel pregledavati tla in iskati sledi studencem. — (Čitalnice v Kanalu) napravi ^no 5. okt t 1. besedo v g. Šegalovej dvorani. Snored: 1. Pozdrav, zbor, zložil Nedved. 2* Slavnostni govor. 3. Slovo, zbor, zložil Kocijančič. 4 Vsladkih sanjah, čveterosnev zložil Kocijančič. 5. Pes in mačka, veseloigra v 1 dejanji. G. Oblačku, zbor, zložil Kocijančič. 7. Prva ljnbezen, čvetero^pev, zložil Tliidrih. 8. Binovei, zbor. zložil P»riž. 0. Tombola s pri-mornimi dobitki. Po besedi društvena zabava. Vstopnina .'10 kr. Ker Be bode porabil čisti dohodek za nagrobni Hpomenik Josipu Kocijančiču, se hvaležno sprejme vsak večji donesek. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — (Goveja kuga.) „ Novice" poročajo, da jim je od c. kr. deželnega predsedstva došla žalostna novica, da imamo govejo kugo v deželi, zaneseno brž ko ne iz Bosne po hrvatskih živinobarantačih. Bil je namreč nedavno živinski trg v Šentvidu pri Zitičini, kamor se je prignalo iz različnih kraiev in tudi iz Hrvatskega nad 2000 goved. Tu je kupil neki kmet iz Polinn blizu I/tije par živinčet, pri katerih se je prikazala bolezen, katero bi bil kooje-derec zatajil, ako bi ne bil eden bivših učencev naše živinozdravniške šole — hvala mu — kugo izpoznal in to nemudoma naznanil c. kr. okrajnemu glavarstvu. Ker se po postavi prepovedo v tacih okoliščinah živinski sejmi in živinski shodi, mora, se ve da, prepovedana biti tudi razstava in premiranje goveje živine v P os ton j i dno G. t. m. Ali bode mo,»la še letos pozneje biti, ne more se u*e denes reči, ker ae ne ve, ali je okuženo bilo več Živine alt le ta, ki je za kugo poginila ali zavoljo nje pobita bila. Bog daj, da ne seže ta grozna nesreča dalje po deželi! Zato, gospodarji, ki ste kako živinčo kupili na Šentviškem sejmu, pazite, pazite skrbno, ali nijste z živino kupili tudi kuge. Poroča se pa Se, da so govejo kugo užo v Trstu zapazili na dveh volih v klavnico pripeljanih. Kar brž sta bila pobita in vlada je ukazala vse, kar je treba, da Be zatare ta kužna bolezen, o katerej v prvem hipu nij znano bilo, od kod je prišla. — (n Slovenis c h es Sprach- uni ITebungabuch".) Nebst einer Chrestoma-thie nnd einem slovenisch-deutschen und deutsch-slovenischen VVorterverzeichniNs. Kiir den er-sten llnteiricht bearbeitet von Dr. Jakob S k e t, k. k. Gvmnasial-Lebrer a ni Staatsobergvmna-sium zu Klageiifiirt. Klagenfurt 1S7!>. Druck und Verlag der St. Herningoras-Buclidruckerei. To je naslov baš izišle j Solskej knjigi. Nje spisovatelj jo je sestavil vsled poziva, da naj pnpravi in prenaredi deveto izdanje A. Jane-ličevega istoimennega dela, katero je bilo razprodano letos do zadnjega odtisa. Knjiga, ob-seznjoča :?00 stranij, se za šolsko in domaČo rabo posebuo priporoča kakor po lepem papirji tak A tudi po ličnem in razločnem tisku. Z vesel] eni opažamo, da je g. pisatelj pazno oziral *Q na raznolikost gradiva in se Bkrbno ogibal one suhoparnosti, katera mnogim sicer učeno in temeljito pisanim slovnicam v toliko škoduje, ker v učencih ne vzbujajo se -svojim obsegom niti veselja do oblik. Jedino nekaj nas je (ko smo površno listali knjigo) dirnolo neprijetno — in aicer to, da se je g. pisatelj V njej premalo oziral na — akcente, kateri so baš v našem jezici silno važni. Zali našim novejšim in tudi nekaterim starejšim pisateljem no naglasi zadnja briga, za o jih ali niti ne stavkajo, ali, kadar jih upotrebljavajo, delajo z njimi kakor — neka koristna do mača žival z mehom. Nij namreč vse jedno, ali pišemo „bo le", (er w.rd), „lovč", (sie fon-gen), ,srtc", (daa herz), namesto „boieu, (ker „lddeu rabi jedino v pomenu: er sticht), love, Brce itd. Dandanes, ko so — hvalo Bogu! — konci po nekoliko uže urejena pravila o slovenskem taglasu in njtga znamenjih, bilo bi vsekako želeti, da se naglašanje zUgov posebno točno omačuje zvlasti v knjigah, namenjenih ljudem, kateri se tekar uču slovenščini. — Nadejamo se, da izpregovoii tudi se kakšen Blovensk Blovničar o tej dr. Sketovej knjigi, ter razglasi svojo strokovnjasko oceno v katerem naših listov. —y. I.lNtnira ur«'«liii«it \ h. Gospodu G—ovomn v Zagrebu. Hvala vam na poslanem, pride Se ta teden, će posebnega zadržka nu bo. I/.niej družili navedenih spisov smo samo „Doktorja" našli, ostalo ima menda g. .Jurčič shranjene. Opravmštvu smo naročili po Va-MJ želji, vrhu tega puk — čestitamo! Gospodu — v Zatieini. Kakoi mu nam do-I deva, ste se nad tistim člankom nekoliko po nepotrebnem iako raztogotili, in sieer zato, ker nikoli nikjer nij bilo slišati, da sto Zatiški narodnjaci L—a zaradi njegove predrznosti prejeli. Torej m mmM zameriti," da nili avtor n elunUa »ttvai nij bila znana". Će bi bd kdo kaj poroeal o tem, kar so je pozneje godilo, gotovo bi bil odlični pisatelj, kateremu — kakor so samo ob sebi uineje — nikdar nij bilo v mislili, koga žaliti, ost s\ojih hesedfj — dragani obrnil. Z vašim dobi o nam do.ilim dopisom jo reč na mnogo stran popolnem razjasnjena, Glede prej poslanega rokopisa vam začasno uredništvo no ve odgovora: izvolite potrpeti, da se g. Jurčič ozdravi. Iin/iie vesti. *(Kraszevskega slavuost.) Deuea se slavi v Krakovem OOletuica slavnega poljskega pisatelja Jožefa Ignacija Kraszevskega kot pisatelja. Za to slavnout se je uže jedno celo leto pripravljalo ne samo v Krakovem, nego po vsej (ialičkej in vseh pokrajinah nekdanje Poljske. Obširneje budemo o tej btvari govorili jutri. * (Kačji pik.) Delavka iz Blaukera-dorfa je imela nedavno opravila na polji inje svojega leta starega otročića v posteljico za vitega položila na grfvico. Po okončanem delu je vzela mati otroka v naroije in ga nesla domov. Zdaj dete zajoče. Z« na vsa prestra Sena odvije odejo in ugleda mladega pisanega modrasa, kateri je piknil otroka v lice bas pod okom. liana je takoj naraščala in ote-kala, vendar upa zdravnik, da otrok ne bode zanjo umrl. * (Volk jahač.) Na Ogerskem je od sile volkov in njih predrznost uže tolika, da celo v vasi pr hajajo. Tako je na priliko nedavno napal volk pri vasi Perecsouv pasočega ■e žre beta, in se je zajede! v njega vrat. Ubogo živim o je divje spustilo se v dir proti domu in, ker volkovi zob,o svoje žrtve mjso hteli izpustiti po nobednej ceni, prineslo je zrele volka na hrbtu v vas, kder so ga naposled ubili kmetje. *(Oninozib požarih) toži iuski „Go-Iob" tako: „Oi Dvine do Dnjepra uničuje Ogenj na£a metta zapored. Kar se tiče vasij, pogori jih vsak dan skoraj deset. To strašno slo mora naposled uničiti vse naše narodno blagostanje. — Iz Novega Jorka v Ameriki bivojavljajo dno 27. sept., da je velikausk požar pokončal mesto Deadvvood. Pogorelo je 175 hiš; 2000 Ijidij je brez doma. * (Prvi t u i- S k o n t 111 • k i slovar.) Gospa Kamila Buž ćka Ostoj (\ iz Zagreba, katera je tri leta redno pubajala javne tečaje nu iztoiiK-j akademiji dunajskej, je sestavila in izdala turSko-nem^k slovar, ter ga je poklonila našemu svetlemu cesarju. Za to je od njega veličanstva prejela zlato kolajno za ume-teljuost in znanost. Dosto Nemci mjso imel nobednega tur.ško-nemškega slovarja — le-iii je valjda dobro dosel našim slaboumnim tur-kofiiom. Bati se je zatorej, da se jih bode preveč prodalo. t;■uril v fcjuftjlj«*aki. 20. septembra: Marija liabuik, hišnega gospodarja hči, S m., v trnovskih ulicah št. 17, za božjastjo. — Terezija Skrjanee, mizarja hči, 14 dnij, poljanski nasip st. 16) za slabostjo. - Pavel Skale, živino-zdravnik in hišni gospodar, 64 let, na pnljuuskej cesti št. 63, za otrpuenjoui pljuč. tO. septembra: Martin Jančar, čre\ljar, 38 let, v Florijauskih ulicah št. Jll, za jetiko. — Ana Pelee, hči kovačeva, 9 m., v Gradišii št. 10, za drisko. 1. oktobra: Ludvik htego, delavko sin, l mes., na sv. Petta cesti št. '18, za atrofijo« V dežeiuej bolnici: 24. septembra: Alojzija Golob, delavka, :W let, za katarom v črevesu. 2f>. septembra: L'rban Žagar, gostač, 45 let, za krčem. 27. septembra: Jakop l.avtižnr, sedlar, M let, za rakom v želodci. 30. septembra: Franjo Pattelj, e. kr. linuučni nadglednik, za otrpnenjeui. — France Tavčar, delavca sin, ti let, za slabostjo. — France Vrečar, mizar, 40 let, za slabostjo. — Josip Lukek, zasobnik, 04 let, za pljučnico. 1. oktobra: Alojzij Sobrl, sabarničar, 60 let, na Žabjeku št. 4, za kihljevo tuberkulozo. 1. oktobra: Evropm Vemeda iz Kekc. — Dr. llaitlinger iz Diinaia. — Kliniprot, lJoiigratz i/. Krškega. in »iioiiui ut. Tau/er u (iradca. — Popovlč ll Trata. — Ulrich iz Celovca. — Jouko iz Kočevja. — Jam h iz Trsta, i n naiuii Sasinger iz bincii. — Koaouberg, M iifl i/. Dunaja. — Tornuk iz tiorice. Pri liHinrNiou) u«oru > Vi.tovo iz Materijo. — Uršič iz Is rije. — Bonigar iz Trsta. Štev. 5834. Razpis (436—3) 3 oziroma 5 deželnih ustanov, in več mest za plačujoče učence na deželnej vinogradnej in sadjerejskej šoli na Slapu pri Vipavi. Na deželnej viuogtadutj in sadjerejskej soli na Slapu pri Vipavi z dveletnim podukom je za pnhoduje Šolsko leto, ki bo pnčbe" dne 1. novembra t. I., izprazuenih troje, oziroma petero deželnih ustanov v letnem znesku po 120 gid. Prav co do teh ustanov imajo ubogi sinovi kranjskih kmetovalcev, ki so vsaj IG Itt stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja, in ki so z dobrim vspehom dovršili vsaj ljudsko šolo, ustanove se ne izplačujejo na roko, ampak dotični dijbivajo za to hrano, Btauovauje in poduk v soli. Dalje je i/.pra/nen.li več mest za plačujoče učence, kateri plačujejo po 120 gld. na leto za hrauo m stanovanje, in po 20 gld. šolnine na letj. s j 11 u 111. o se tudi redni vnanji učenci, ki plačujejo po 20 gld. iolfline na leto, in sicer zu pol leta naprej. Prosnjiki naj lastnoročno slovensko pisane prošnje do 15. oktobra i«7f> če mogoče oaibno i/nte vodstvu deželne vino-gradue in sadjetejske šole na Slapu. Prošnjam je dodati rojstveui list ter spričevalo o čvrstem zdravji, lepem vedenji, ter o dovršenoj ljudske) šoli. Prošnjiki za ustanove morajo predložiti tudi ubožue liste, proS-njiki za plačujoča mesta pa zavezno pismo glt de vzdržavanja. Od deželnega odhara kranjskega. V Ljubljani, dne IG. septembra 1870. Zahvala. Deželnega gospoda predsednika kranjskega vi eokorodna gospa Ana pl. K al lin u jo svoj dobitek pri nedelj>kej tomboli, znašajoč 10 gld. v srebru, naklonila prvemu ljubljanskemu društvu za podporo m oskrbljevanjo bolnikov. — Podpisani odbor se plemenitoj gospe za ta dar iskreno zahvaljuje. V LJ u bij a n i, 1. oktobra 1870. Odbor prvega ljubljanskega društva v pomoć in oakrbljovitiije bolnikov. Dunajska borza 2. oktobra. (izvirno telesi a licu o poročilo.) Knotni drž. dolg v bankovcih Fnotni drž. dolg v srebru . Zlata renta . .... L8t>0 drž. posojilo . . . Akcije narodno banko . . London , .Srebro . . Napol. . . C. ar. cekini «8 gld. 15 *>y n 10 80 n 85 m n 75 «36 n — 20 u«; p 60 n 8 „ SjjVi o n 57 v, &7 k 50 kr + Spoatovaiieniu p. n. občinstvu zahvaljujoč- su za mnogobrojno obiskovanju Koslerjevega pivovarnega vrta + bJL mej poletjem, naznanjam, da su jo ta vrt «Jk t z đbeiO 1. oktobra zatvorit in ob jednem restavracija v zimskem prostoru -i- otvorila. ■Jj* Poleg dobro pijačo so zagotavlja tudi dk izvrstna kubiija jako v cono, Šo za dalj- ■„ njo naklonjunost prosi t (4t;.i_jL) Terezija Jančigaj. + + + + Ponudba v zakon. Mlad ndoveo, kmetovalce, prijetnega obraza, B precejšnim pruiuožiuijeiu, z< li v zakon stopiti z dobro a tudi premožno gospodinjo. Ponudbe, katerim so s častjo garantira moloeSnoit, naj se blagovole poslati na pošto uabrežinsko (Nabrežina na Primorskem, posto rostantu pod šiframi lO. H al> JI. C») t4(i4—1 Oznanilo. Podpisani naznanja, da ima na prodaj črez; 150 kvintalov ali ]>a do lOOO in šo več 3raa.em.Ilc©"v- prav izvrstnega brinjevega zrnja za žganje po jako poštenoj eeni. Proda ga na malem in vofi skupaj, kakor kdo želi. (iarantuje se, da je robu prav dobra. Kedor želi kaj kupiti in natančneje po-izvedeti, naj so oglasi pismeno ali osobno pri meni. Janez i*' (468—2) 11 >:i n. posestnik v Suti, hiš. št. 8(i, pošta Komen na Krasu. gospodarska pomočnika, katera sta v trtoreji, kletarstvu, in sadjoroji popolnem, v splošnem kmetijstvu pa kolikor toliko izšolana, sprejmeta so pri dveh graščiuab na lir vat s U en takoj v službo. Plača jo pri obeh jednaka, namreč: 10 gid. na mesec, prosta gospodska hrana, prosta gospodsko stanovanjo s kurjavo, brezplačno perilo. Prednost imajo bivši absolviraui učenci deželne kianj-ke vinogradno in aadjerojsko lole na Slapu. Z dotičiumi spričali podprto prošnje odpošljejo naj so do 15. oktobru t. 1. pod adreso; Gospod Anton Kaučič, najemnik graščino (iorica, pošta Pregrada na llrvatakoui. (4 17- 3) St. 13351. Razglas. (4G5—1) Mestni magistrat naznanja, da je z ozi-itiiu na govejo kugo, ki se je i ■» uratlnem preiskovanji v vani S tanga, občine trebe-levske, v političnim okruji litijskem pričela, mesečui semenj v Ljubljani, ki bi imel biti 8. t. m., u s ta v lj en. Mestni magistrat v Ljubljani, dne) 2. oktobra 1871). Župan: L aH e lian. Izdatelj in m tunik Mukt>o Armič. Lastnina in tiak .Nurodue tisktrue". t