KLUB SAMOUPRAVLJALCEV Opora zavzetejšemu delu Klub samoupravljalcev občine Ljubljana Center je eden tistih klubov, ki so s svojim delom dokazali smotrnost obstoja tega samoupravnega inštituta kot pomembnega dejavnika nadalj-njega razvoja in krepitve socialističnih samoupravnih odnosov. O delu kluba smo se pogovarjali s Fedorjem Tominškom, samostojnim svetovalcem na Ustavnem sodišču SRS. »V treh letih, ko opravljam nalogo predsednika IO, je klub dosegel do-ločene uspehe, vendar ne predvsem zaradi angažiranosti članov kluba, pač pa zaradi pogojev za delo kluba. Ti pogoji so visoko razvita samou-pravna zavest in spoznanje, da je de-lo kluba potrebno. Te pogoje so omo-gočile predvsem družbenopolitične organizacije, tako zveza sindikatov, ZK in SZDL, pa skupščina občine in njeni organi.« Praksa pa je že velikokrat potrdila, da so uspehi največji tam, kjer so najbolje razviti prav ti, samoupravni odnosi, je dejal Fedor Tominšek in nadaljeval: »Klub je zato lahko pokazal dolo-čeno kakovostno delo. Razlogi, ki sem jih navedel doslej, so objektivni, obstojajo pa tudi subjektivni. Vidim jih predvsem v zavzetosti članov klu-ba samoupravljalcev in njegovih or-ganov pri uresničevanju nalog. Do-bro delo je tudi posledica realnega planiranja, saj naši letni programi na- stajajo na skupščini, torej so grajeni od spodaj navzgor. Izvršni odbor pa glede na aktualnost določi naloge, ki jih je treba najprej uresničiti.« Tudi po 300 delavcev na okroglih mizah Metode dela kluba so predvsem okrogle mize, tribune in pogovori. Udeležba na okroglih mizah narašča, tako da se včasih vprašajo, kako bo-do vsem omogočili udeležbo. Praktično delo poteka prek delav-ske univerze Boris Kidrič. Ko je tema izbrana, določijo uvodničarje in se lotijo organiziranja okrogle mize. Po-samezne se udeleži tudi 250 do 300 delavcev. Seveda ne vsi naenkrat. Na enem takšnem sestanku je največ 30 ljudi, kar je skrajna številka, ki še omogoča spontano delo. Razen tega, da obdelujejo različne teme, pa v ok-viru posamezne teme delijo okrogle mize na posamezne panoge (družbe-ne službe, gospodarstvo, državni or-gani). Vsak mesec obdelajo eno temo v okviru več okroglih miz. »Bistvo okrogle mize ni predava- nje, gre za izmenjavo in prenašanje izkušenj, pogovor. Tako smo, na pri-mer, organizirali več okroglih miz, kjer so člani prejšnjih delavskih sve-tov prenašali svoje izkušnje na novo izvoljene delegate. Doslej smo obde-lali različne teme: delo delavske kon-trole, problematiko kiilturnih anima-torjev, itd. V zadnjem času je ena najpomembnejših tem prav zaposlo-vanje mladih. Poleg tega smo imeli precej okroglih miz glede usklajeva-nja samoupravnih splošnih aktov z novim zakonom o delovnih razmer-jih,« je dejal Fedor Tominšek. Metode dela se prilagajajo potrebam »Po obdelani temi se sestane izvr-šilni odbor in sprejme pismeno in ustno poročilo organizatorja o konča-ni temi. Marsikatere okrogle mize se udeležijo tudi sami člani IO in potem v skupnem pogovoru pretehtamo, kako je bila posamezna tema obdela-na. Te ugotovitve potem služijo pri-pravam na naslednjo temo. Tako sproti pregledujemo naše delo in spreminjamo metode dela, če se po-kaže potreba.« »Osebno vidim vlogo našega kluba predvsem pri pripravi delavcev za opravljanje samoupravnih funkcij, pa tudi kot pomoč tistim delavcem, ki se čutijo nemočne pri doslednem uveljavljanju samoupravnih sociali-stičnih odnosov. Nemoč izhaja iz pre-majhnega upoštevanja novih sociali-stičnih vrednot, kot so poštenost, strokovnost, skromnost, skratka, splošno priznanih človeških vrlin. Deformacija človeških osebnih mo-ralnih vrednot namreč še zavira na-predek in razvoj naše družbe. Na okroglih mizah pa prihajajo takšni primeri na dan. Delavec zato tudi do-bi to oporo, ki mu omogoči, da polno zaživi v svojem delovnem okolju,« je na koncu dejal Fedor Tominšek. J. P.