127. štev.
V Ljubljani, v torek 13. novembra 1877.
Letnik V.
Inierati te sprejemajo in vel ji (riatopna vratu:
li kr., ce ae tiska lkrat,
1V	"
u n n u - ii
u ti n n ^ -i Pri večkratnem tiskanji ae tena primemo tmanjša.
Rokopiil
ae ne vračajo, nefrankovana pisma ae ne aprejemajo
Naročnino prejema oprartiitvo administraciial in ekspedic.iia rta Starem trpu h. «t. 16
Političen list za
;i narod.
Po poŠti	preieman velia:
Z« ceio leto	■ . 10 gl. — *r
ta poi leta	. . 6 —
ta četrt ieta	. . 'J „ 50 „
V administraciji velia: .-v*"'«,..
Z.a ceio leto . . Si gi. 40 /r, ta pol leta	4 ., 'JO ,,
ta četrt leta . . 'J „ 10 „ V Ljnbiiani na dom pošiljali velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo na Bresti .'liSna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in «i«er v turen, četrtek in soDoto.
0 temeljnih resnicah.
„Že zopet teorija I" djal bo kteri bralcev našega časopisa, ogledavši naslov današnjega spisa ter bo preskočil na drugo stran, kjer se govori o njemu bolj zanimivih rečeh ; škoda! ravno takim ljudem je namenjen. To so oni, ki se vstrašijo vsega, kar diši le malo po mo-droslovji, cika le malo na sostav ; oni, ki se ne pečajo z večjimi sostavnimi deli, ker tirja to preveč truda, pa tudi v časnikih iščejo le poročil o vojskah, malih novic itd., pa ne bero spisov, ki malo globokeje prodirajo v one resnice, ki so temelj in podlaga vsem zahtevam našega časa, iz katerih izvirajo tudi naša načela ali bi vsaj morala izhajati, da bi bila dosledna in resnična. Mnogo je tacih , ne samo med neizobraženimi, tudi med izobraženimi, da celo med duhovstvom se nahajajo. Kako jih osramote v tem obziru priprosti so-cijalni demokrati, ktere hvali ,,Vaterland", da bero globoko mišljene, resne, umno prevdar-jene članke svojih listov nasproti navadnim bralcem vladajočih liberalnih listov, ki iščejo v vvodnih člankih le senzacijonelno, brez-mišljeno pa z obilnimi frazami okinčano. Slišal sem že semtertje: ,.Samo abstraktni članki, to me ne zanima. Kdo bo bral tako? Ce se hočem podučiti o tem, berem bolje spise v obširnejih knjigah", pa navadno opazil sem, da ne bero ne tega in ne onega. Odtod izvira , da tako grozovito mešajo svoje nazore, v vsi nedolžnosti izrazujejo najbolj liberalne nazore, kterih poslednji bi jih. morali ostrašiti, ko bi jih pomislili. Pa saj je ravno lahkomišljenost in nekaj tudi lenoba vzrok takemu počenjanju; ne
spoznajo važnosti temeljnih resnic ravno, ker se ne pečajo ž njimi in ne pečajo se ž njimi zato, ker se boje malega truda in časa. Če jirn pa manjka pravih nazorov, kakošna morajo biti načela, kakošno njihovo ravnanje, ki izvira ravno dosledno iz temeljnih resnic. Da povem zgled, vsakdo ve, da so časniki v naših časih važni in zelo vplivni, a koliko jih je, ki bi globoko prevideli, do kje da izvira ta vpliv? Zato tudi v djanji tako malo podpirajo liste bodisi duševno ali gmotno, zato naši domaČi katoliški listi toliko da shajajo, tako tudi nemški katoliški nimajo mnogo naročnikov , liberalni listi pa štejejo na tisoče naročnikov. Vsakdo ve, koliko da trpe ubogi delavci sedanjih časov, ve tudi od posameznih prevratov in prekucij, pa koliko jih je, da bi prevdarili opravičenost pritožb delavcev, da bi spoznali vir, iz kterega izhajajo napačne razmere njihove, da bi vedeli, kako jim pomagati? Tako bi lahko naštel še mnogo važnih prikazni, kterih vnanjost jim je sicer znana, a kterih temeljne resnice so jim čisto „terra incognita."
Boj, kterega bojuje dandanes ves svet, razcepljenje v dva tabora: za Boga in proti Bogu, ta boj je principijelen; iz temeljnih resnic izvira, iž njih jemlje orožje, ž njimi se bojuje. Vojskovodje enega tabora so napčna vednost, brezbožna država in gmotna samo pridnost. Voditelji dobro poznajo svoje namene, če prav jih skrivajo. V našem taboru nosi prapor rimska cerkev in njeni voditelji so papeži in škofje, potem v širjem peinenu sploh duhovni in v dnevnih vprašanjih izurjeni katoličani. In mi naj bi ne poznali svojega orožja,
svoje moči; naj bi po temem tavali v nazorih o svojih nasprotnikih?
Voditelji, djal sem, poznajo svoje principe ; a truma, ki jim sledi, jih ne pozna; vlada jih le brezmišljenost, topost, dobiček in strast. Slepi so in ne vidijo; oči zakrite so jim s frazami, s frazami napolnjena ušesa, da od teme in ropota ne vidijo in ne slišijo resnice. Res lepe pojme so si zbrali voditelji za fraze; najlepša čutila človeškega srca, njegove najblažje prednosti; govore o svobodi, luči, omiki, napredku, sreči a če se natančneje premislijo te besede, našli bomo, da skrivajo za njimi liberalci le sovraštvo do Boga in vsega božjega. In poznati jih moramo, poznati pravi in podtaknjeni pomen. Če pa sami nimamo temeljitih pojmov o njih, če ne poznamo njihove zveze, njihovih virov, resnic njim nasprotnih, če ne gremo do korenine vseh vprašanj, ki zdaj zanimajo svet, po kterih se vladajo dežele, po kterih se uči mladost, kako bomo se bojevali proti sovražnikom božje in svoje reči, kako ločili opravičeno in krivično, kako mogli delovati vspešno in nevtrudljivo ?
Pri vsaki prikazni toraj, ki se prikaže na površji bodisi na polju verskem , bodisi političnem, vednostnem ali narodnem, moramo se vprašati: ,,0d kje izvira ? Kaj ima v sebi? Kteri so nasledki ? V kaki zvezi je z ukoin božjim, z našimi dolžnostmi?" Mnogi so, ki sodijo le po vnanjem , gledajo reč le od ene strani in še to morda od napčne ; to izhaja odtod, ker niso dovolj podučeui v temeljnih resnicah, ker ne mislijo globokeje. Če na eno stran koristi, berž reč hvalijo ne misleči, da
Jakob Schell pl. Schellenburg in njegove vstanove.
(Dalje)
Schellenburg je nadaljeval svoje kupčije tudi potem, ko je postal plemič, jih je še celo razširjal. L. 1G9G je sklenil s Kodellitom Fahnen-feldskim i Dominikom Geilberškim pogodbo, da sta k njegovi kupčiji vsak po 30.000 ti. pridala, veljavno za tri leta i tri dni.
Ker so deželne stanove vojskine priprave mnogo stale i je Schellenburg deželi posojeval, na zadnje vendar je moral ukljub svojemu velikemu premoženju izposoditi si denarjev, da bi napolnil blagajnico. Tako je prejel od grofa Lamberga 1. 1098 12.000 gl„ 1. 1700 zopet 8000 i potem 1. 1702 9200 gl.; ves ta denar je porabil za deželne stroške. Od njega pa so vzeli na posodbo stanovi 1.{1G98 M0G2gl. i še isto leto 70.000 gl. Spoznavši te velike zasluge so ga deželni stanovi z diplomo od 2G. avgusta 1. 1G98, kakor tudi njegove naslednike, pa brata njegovega Tomaža sprejeli med deželne stanove kranjske in zraven povedali, da je do tedaj Schellenburg posodil
deželi že čez en milijon i si je tako popolno zaslužil to odlikovanje. A temu veselju sledila je kmalo potem tudi žalost nad smrtjo očetovo, ki je 1. 1701 v 78. letu svoje starosti umrl.
Schellenburg je bil v zvezi tudi z drugimi visokimi gospodi. Franc Karol, knez Tur-jašk', mu je prepustil pobiranje vsega denarja, kolikor ga je dobival iz posestev na Kranjskem s pogojo, da bi mu Schellenburg posojeval potrebne denarje. Ta zveza med njima je trajala mnogo let; zato je tudi Schellenburg mnogo odtod pridobil, ker je dobival iz kne-ževih graščin žito, ktero je potem prodajal; denarji pa, ktere je posojeval knezu, so se včasih nabrali tako, da ni zadostoval znesek iz kranjskih posestev, ampak je knez še povrh tega moral plačevati. Še le 1. 1711 bila je rešena ta zveza.
L. 1705 so si zopet izposodili deželni stanovi kranjski 40.000 gl. od njega i mu zato zastavili pobiranje vinskega daca v Loki.
Poleg pisma od 1. 1 708 sta se pogodila ljubljanski kuezoškof Ferdinand grof Kiihn-burški i Schellenburg, da naj ta pobira vse dohodke škofijskih posestev ua Kranjskem i
Štajarskem, da naj pa seveda vselej da pobotnico i kadar bi škof zahteval, izplača prejete denarje s 4° „ od dueva prejeme do dneva izplače.
Schellenburg i njegova žena Ana Katarina sta se tudi pogodila 15. grudna 1710 mesto poprej narejene ženitvanjske pogodbe, ktera je postala tako neveljavna, da naj po njegovi smrti vse podedva njegova žena razun podob, obleke, kupčijskih bukev, gotovega denarja i pa aktivnih dolgov. Zraven pa je zapustil 3000 goldinarjev, da naj se bere po njegovi smrti lOOO svetih maš za njegovo dušo. Nji je določil 1500 gl. na leto i pa svojo hišo v Ljubljani. Če bi pa ona umrla poprej, naj bi imela pravico voliti le 3000 gl. i obleko.
Tudi koroškim deželnim stanovom je Schellenburg mnogo posodil i je bil zato sprejet med nje s svojim bratom Tomažem 1!). prosinca 1713.
Vse te. posamne številke kažejo, da je bil Schellenburg s svojimi razprostrtimi kupčijami, raznimi početji i s podpiranjem dežele s posojili zelo izvrsten i dobroten mož. Pa tudi če se ne oziramo na njegove kupčije, jc bil
ua drugo trikrat toliko škoduje. Naj navedem kak zgled! Ni še dolgo, da so naši listi mnogo pisarili o zedinjenji domačih versko ločenih strank. Govorilo se je mnogo za in zoper; duhovščine sicer bilo je v resnici le malo za vresničenje in še tisto ne najbolje, • Nad veliko koristjo zedinjenja pozabljali so nemogočost. Kjer je v najglavnejem principu razpor, kako mogoče je soglasje v druzih? Kaj bili bi nasledki? Mlačnost in dvoumnost na obeh straneh. Seveda drugače je zedinjenje, kakoršno je bilo pri volitvah v deželni zbor ; a kdaj so liberalni udje naravnost obljubili podvreči se politično večini, ki je katoliška V Enaka je tudi drugod, kjer se skuša sprava ne glede temeljuih resnic. Odjenljivost v stranskih rečeh je mogoča, semtertje koristna in potrebna, a jenjevati v principih, bilo bi zatajeuje stališča. V glavnih resnicah naj se reč imenuje, kakoršna jc, naravnost, brez ovinkov.
Temeljne resnice toraj moramo spoznavati, moramo se podučevati v njih ; po njih vrav-uajo se načela in ona vodijo vse djanje iu nehanje. Zato je vsak katolišk časopis dolžan, prinašati člankov, ki nimajo veljave samo za en dan, ampak so imenitni za vse mišljenje in ravnanje, kakor izvirajo in se pečajo z najbolj opravičenimi resnicami. Zato naj pa tudi naročniki bero take članke, naj jih premišljajo, se podučujejo tudi od drugod o njih, jih po-poluujejo in tako pripravijo vse svoje nazore v pravo soglasje, v harmonično enoto. Le tako mogoče jc edino, vspešno, res katoliško delovanje.	Borin.
Ilusko narodno šolstvo.
V treh poslednjih knjižicah „Žurnala Mi-nisterstva Narodnega Prosveščenija" se nahaja ministrovo poročilo o narodnem šolstvu 1.1875 na Ruskem. Dovoljujem si navesti nekatere točke iz tega poročila.
Koncem 1875. leta je bilo na Ruskem 23.93« začetnih narodnih učilišč in 955.499 učencev in sicer 785.465 moškega in 170.465 ženskega spola. V primeri s poprejšnjim letom se je pomnožilo število učilišč za 1547, število učencev pa za 35.529 in sicer mej dečki za 30.810, pri deklicah pa za 4783. V tem poročilu pa niso všteta učilišča Kavkaškega kraja, Finlandije in srednje-azijskih oblastij
kakor tudi ue selska luteranska učilišča v pribaltijskih gubernijah.
Vzrok znatne razlike v pomnoženji števila mej učenci moškega in ženskega spola se pa po poročilu pojasnuje s tem , ker tisti, ki začetne šole dobro dovršijo, pri vojacih lažje shajajo.
Ne glede na občno pomnoženje učilišč in učencev vlada še vendar velikansko pomanjkanje v tem oziru, ker na 3216 prebivalcev pride jedno samo učilišče. V šolo hodijo otroci od 7. do 14. leta. Če pa sostavljajo otroci te starosti, kakor računajo statistiki, 15% vsega prebivalstva, potem bi moralo ljudsko šolo na Ruskem obiskovati ll'/„ milj. otrok, a v res-uici jih obiskuje komaj dvanajsti del tega števila. Bo zmernem računu pride jedno učilišče ua 1000 prebivalcev in zatega del bi morala imeti Ruska s svojimi 77 milijoni prebivalci trikrat več učilišč nego do sedaj. Pravim po zmernem računu, ker v zapadnej Evropi mora uže 50o prebivalcev svojo šolo imeti.
Število učencev v ruskih narodnih šolah' izraženo v odstotnej razmeri k prebivalstvu znaša jedva okoli 1'2%. Najbolj se obiskujejo šole v varšavskem okraju (2'4"/0), potem sledi moskovski in odeski okraj; st. peterburški in vilenski okraj ima četrto mesto, harkovski peto, kazanski in derptski šesto. Najbolj ne-vgodue razmere v tem oziru so pa v kijevskem in orenburškem okraji, v izhodnej in posebno v zapadnej Sibiriji (0-3%).
Po spolnej razliki je razmerno število učencev k prebivalstvu naslednje: izmej 38 milijonov moškega prebivalstva pride 1 učenec na 48 in izmej 39 milij. ženskega [prebivalstva pride 1 učenka na 211. Mej za šolo vgodno mladino pride 1 deček na 7 in 1 deklica na 34. Po tem takem obiskujejo deklice še petkrat slabeje šolo nego dečki.
Vsega skupaj se je izdalo 1875. 1. za na-rodua učilišča 5,906.803 rublje in sicer '/s (okoli 738.350) za dvorazredna in 7/s (okoli 5,108,453) za jednorazredua učilišča. PoČezuo je stalo vsako dvorazredno učilišče 1547 r. in vsako jednorazredno 228 r. Primeroma s poprejšnjim letom se jc za začetna učilišča izdalo 770.325 r. in izmej teh rubljev jih pripada samo 200.000 na državno blagajno.
Počezna plača učiteljska na jednorazrednili šolah je bila 190 r. V odstotnej razmeri je
dobivalo okoli 23ft/o učiteljev in učiteljic manj nego 100 r., 50% je dobivalo 100-200 rub., 20% je dobivalo 200—300 in 8% več nego 300 rubljev.
V vsacem slučaji napreduje narodno šolstvo na Ruskem, akopram počasno. Zatega delj si ne moremo v omenjenem poročilu pojasniti naslednjega zaključka: ,,Odtod sledi naravno, da je podučevanje za večino učencev v naših šolah po krajnej meri brezkoristno in da ne more ono v nobenem slučaji vesti k vresničenju te visoke naloge , katera je zapo-padena v osnovanji narodnega šolstva." S—n.
O dopolnilnih volitvah za kupi-ijsko iri obrtnijsko zbornico kranjsko.
Volilna komisija za kranjsko kupčijsko in obrtnijsko zbornico kranjsko je razglasila sledeče:
Volilno pravico imajo: Iz trgovinskega in obrtnijskega stanu oni, ki vživajo vse državljanske pravice in imajo v okraji zborničnem sami ali kot družniki kako kupčijo, obrtnijo ali kak rudnik, potem vodje kupčijskih ali obrtnijskih podvzetij, če plačujejo toliko davka, kolikor ga je treba za volilno pravico.
Volilci kupčijskega oddelka in oni treh vrst obrtnijskega oddelka store dva razreda, tedaj vsi skup štiri razrede. (Po starem volilnem redu le tri.)
Za kupčijski oddelek imajo volilno pravico: Bankirji in menjevalci, trgovci in špediterji, zalogarji, kupčijski agenti, kreditne in zavarovalne družbe, lekarji, železnice, brodarji in drugi vozniki — če plačujejo v Ljubljani prihodninskega davka najmanj po 10 gld. 50 kr., po druzih krajih pa po 8 gld. 40 kr. brez priklati. Za prvi razred obrtnijskega oddelka imajo volilno pravico fužinarji, fibrikanti, stavbene družbe in vsi drugi obrtniki, če od ene ali več obrtnij te vrste na Kranjskem plačujejo najmanj po 100 gld. dohodninskega davka brez doklade. Volilno pravico za drugi razred tega oddelka imajo oni rudarji, ki pristojbine (Massengebiihr) plačujejo najmanj po 4 gld. V tretjem razredu volijo vsi obrtniki iu fabrikanti, ki nimajo volilne pravice v razredu velikih obrtnikov, nadalje tisti trgovci, ki v kupčijskem oddelku nimajo volilne pra-
le kot človek blaga prikazen s svojo pobož-nostjo, ljubeznijo do bližnjega i posebno s svojo radodarnostjo. Za reveže je storil zelo veliko, kinčal je ljubljanske cerkve, podpiral samostane i nove zidal, kterih udje naj bi se pečali z odgojo mladine; z eno besedo, vse svoje veliko premoženje je porabil v dobrotne naprave.
Za kapelo sv. Janeza v tedanji cerkvi oo. Frančiškanov, ki je stala na sedanjem šolskem trgu i bila podrta 1. 1780, je napravil nov oltar. Pogodil se je 26. grudna 1694 s kamno sekom Mihaelom Kussa-tom, da bo naredil omenjeni altar iz črnega kamna, tabrnakel pa, kipe in druge kinčarije iz pravega genueškega marmorja i sicer do binkošti 1. 1695 za 9000 goldinarjev.
S pismom od 12. okt. 1703 se je zavezal Schellenburg, da bo dal napraviti pri tedanji cerkvi Avguštincev, sedaj Frančiškanov, v zakristiji omare i naslikati podobo sv. Avguština; zato pa se je zavezal avguštinski samostan, da bode dal opravljati vsako leto na dan sv. Jakoba i sv. Katarine, po smrti Scbellen-burgovi pa i njegove žene na dan svete Ane brati dve sv. maši.
Za šentjakobske zvonove, ki naj bi tehtali 89 centov, dal je jezuitom, v kterih posestvu je bila tedaj cerkev, 2000 gl.
S pismom 10. julija 1703 potrjuje frančiškanski konvent, da je Schellenburg tu vsta-novil večno mašo, prenovil i dovršil kapelo v cerkvi i marmorni oltar sv. križa. Zato naj bi v zahvalo se vstanovnika vsak duhoven, ki bo maševal pri oltarju sv. križa, spominjal; da bi vsakdo to storil, naj se obesi nad tuberna-keljnom tablica z napisom : Memento fuudatoris.
L. 16(15 jc postal frančiškanski samostan v Kamniku skoro podrtija. Da bi se pozidal, pridal je Schellenburg 16.000 gl. s pogojem, da bi imel čast vstanovnika kamniškega samostana i kakor tak tudi dobil one predpravice, ktere je rimski papež podelil vstanovnikom. Poleg tega naj bi se brala za njega i njegovo ženo vsak dan ena sv. maša, trikrat v tednu ima se obrniti v ta namen molitev v koru i peti črna maša z biljami v dan sv. Jakoba i sv. Katarine.
Da bi ostale te dobrote v večnem spominu, dal je frančiškanski konvent v Kamniku narediti ploščo s tem le napisom:
Nobilis eccc pater aniini, dc.xtraeque beatac, Quem clarum natu nune quoque gesta docent. Si non ignorat mens Nobilis cssc benigna, Nobilior Jacob, viicrit ulla tua. Tc merito celobrant PraneiscuB et Uršula Patrcm Duui fundas aedes, tcniplaque aaera strma, Ergo cum dare, quam capere, cssc bcatius, inquis, Quo raage prac nobis, quacso bcatius eris? Parenti Mire bcnfefico dicabant, l'. P. Minores Reform. Prov. Carnioliac.
Njegovi ženi v spomin pa naslednja plošča : Quac tibi, quam cernis praefigitur cxtiina nobis Intima fundatrix redditur atquc Parcns. Franciscus claustrum, por Tc Virgo Uršula sedem PoBsidct, mule tuaB naeta reponis opes At quo foenore? ais : Pro uno centena prebendes, >Sic inopes dito, ut ditior indc bitem. Pcrge inopuin cssc Parcns, et tunc diflidito aorti, Cum Domini dextrac Maxima dcfuerit. I lis dignis Matri rccincrc P. F. Minores Kcfonn. Prov. Carnioliac.
Tudi stolna cerkev ljubljanska je priča Schellenburgove radodarnosti. Poleg pobotnice od 30. grudna 1709 plačal je v roke tedanjega generalnega vikarja Janeza Antona Dolničarja 1000 gld. za popravek stolne cerkve i njene zakristije.	(Dalje sledi.)
•vice, če plačujejo dohodninskega davka vsaj po 4 gld. 20 kr. brez priklade.
Kdor ima v več oddelkih volilno pravico, more voliti le v enem, v kterem hoče. Če si pa sam ne zbere oddelka, mu pošlje volilna komisija volilni list za najviši razred, v kterem je po svojem prihodninskem davku.
Trgovska ali obrtnijska društva imajo le po en glas, kterega oddajajo tisti, ki po postavi iu pravilih zastopajo društva. Ženske ali osebe pod varstvom, ki imajo same kako kupčijo ali obrtuijo, volijo po voditelji te kupčije. Nihče drugi pa ne sme voliti po pooblaščencih.
Voliti in voljeni biti pa ne smejo oni, ki po veljavnih postavah te pravice tudi v občini nimajo.
Imeniki bodo od 12. do vštetega 2G. novembra 1877. 1. javno za oglaševanje kacih ugovorov razgrnjeni in sicer: volilski imeniki o trgovskem odseku in o tretjem razdelku obrtnega odseka (ostali obrti) pri c. k. davčnih uradovih oziroma glavnih davčnih uradovih, imeniki o vseh volilcih v prvem in drugem raz delku obrtnega odseka (razdelek vclicega obrta in pa rudarski) pri c. kr. okrajnih glavarstvih, imenik o vseh volilcih mesta Ljubljanskega pa pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem obroku oglasiti pri imenovanih uradovih ali pa tudi naravnost pri podpisani volitveni komisiji, katera ima pisarno v Ljub Ijani, turjaški trg št. 4, I. nadstopje.
Ta razglas priobčimo za zdaj brez vsega dostavka; naj bi ga naši bralci pregledali in se že zdaj pripravljali za volitve. Več o tem bomo še spregovorili, ko zvemo za čas volitve.
Z bojišča.
Tihota, kakor pred veliko nevihto, le tu pa tam se zabliska ali kaka strela švigne, pa brez velikih nasledkov. Vsak dan je pričakovati važnih novic o propadu Plevne, Karsa ali Erzeruma, pa do zdaj teh novic še ni. Vsacega pametno mislečega človeka misel je , da se bodo podala ta mesta vsak hip.
Pri Plevni gre že h koncu. Osman-paša je sicer dobil neki povelje iz Carigrada, braniti trdnjavo na vsak način, ali kako? Živeža ni nič več in predreti kje rusko črto je skoro nemogoče, ker je vsa telegrafično zvezana, to raj bi bil napad povsod skoro na celo armado. Vendar je skoro gotovo, da bodo Turki po skusili predreti, predno se podado. Šefket-paša jim gre sicer z blizo 25.000 možmi cari gradskih, v Bosniji nabranih in iz Sipke vzetih vojakov na pomoč, a Itusi mislijo ga v Orlianji zgrabiti s 40.000 do 50.000 možmi. Tedaj je malo upanja, da bi Turki kaj opravili.
O zadnji zmagi Rusov v Armeniji se zve natančneje, da so vjeli 8 turških častnikov in 300 mož ter vzeli 40 kanon. Rusi so zgubili okoli 800 mož mrtvih in ranjenih, število mrtvih Turkov je veliko veče, a ne še znano
Tudi pri Karsu so poskusili Turki svojo srečo. Butnili so iz trdnjave, a Rusi so jih zapodili nazaj ter z bodalom šli za njimi v neko trdnjavico, kjer so posekali posadko in pokončali kanone , potem pa zopet odšli.
Pri Erzerumu je majhen rusk oddelek 8. t. m. poskusil naskok na trdnjavo, a je bil odbit. Iz tega je Muktar-paša skoval velik telegram o zmagi, posebno povdarjajoč, da je vjel tudi 15 Rusov. (Te bodo pač po vsi Turčiji za denarje kazali.) Smešno je posebno še to, da nemški listi ta telegram z debelimi
črkami tiskajo, zmage Rusov pa le z majhnimi. Črnogorci so pričeli bombardiranje trd ujave Srdan ob Spužu in nastavili pod poveljstvom Maše Vrbice 20 topov proti Podgorici ter jeli oblegati tudi to trdnjavo.
Turkoljubni listi pljujejo zdaj po Angležih, češ, da Turke tako na cedilu puščajo, ko so |im prej vse obetali. Dokler je Turkom dobro šlo, pravijo, so bili ž njimi, zdaj pa, ko jih preganja nesreča, so se združili z Rusi in jih šuntajo, naj Turka prej ko mogoče pokopljejo. Mi mislimo, da je tako zabavljanje krivično. John Buli bi že rad pomagal Turkom, če bi mogel. Vsakako pa je toliko pameten, da si za-nje ne bo ožgal prstov.
Ruska pa vnanje posojilo. Kjer je vojska, tam je treba novcev. Ruska, akopram je bila poprej mej evropskimi menda jediua brez navadnih deficitov, je sedaj že precej zelo v dolgove zabredla. Ali ona ni delala tekom te vojske dolga zunaj svojih mej, ampak je le svoje papirnate novce pomuože-vala in ravno s tem je napravila veliko na pako. Dobro pišejo v tej zadevi „Iiusskije Vedomosti": Naj bi bilo kakor koli visoko odstotno plačevanje za posojilo, bi bilo še vendar manje nego vsota, katero zgubi državna bla-ganja vsled brezcenjenosti valute. V teku poslednjega leta je bilo izdatno kreditnih biljetov za 209 milijonov rabljev v srebru. Če bi se bila dobila ta vsota po vnaujem, če tudi 8 odstotnem posojilu, bi morala blaganja v tacem slučaji vsako leto 17 milijonov rubljev več plačati v tujini. Ali po vplivu papirnato-de-narnih izdaj je pala uaša valuta v teku poslednjega leta za celo tretjino in naša blagajna bo morala letos na pogašenje in odstotke poprejšnjega vnanjega dolga plačati ne (15, ampak 87 milij. rublj. t. j. pribaviti bo treba iz dohodkov za ravno ta predmet 22 m. r. več, kakor bi bilo pa treba plačati, če bi bili nov dolg napravili".
Že od tod se razvidi, da je tako imenovani brezodstotni dolg veliko dražji nego najtežji odstotni. Glavno je pa, da zamore država pri sistemu kratkoročnega pogašenja vselej brez posebnih težav ponižati odstotke pri svojem dolgu.
,,Recimo", pravi omenjeni časnik, ,,da naša država ne more dobiti posojila spod 8 ali 9°/„, ali kaj de to? Ko se konča vojska, bo kriza minula in naše finančno opraviteljstvo bo lahko preobrnilo 9 odstotni dolg v navadni 5 odstotni".
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
Y Ljubljani, 12. novembra. 'tt Duuttja ni nič posebnih novic. Državni zbor je sprejel postavo o ekspropri-jaciji (posilnem odkupu) pri železnicah. Debata je bila dolga in dolgočasna.
Važneje ko to je razglas v „Wiener Ztg." od 8. t. m., po kterem so ,,starokatoličani" pripoznani za državnopravno versko družbo z nnenom „starokatoliške cerkve." — „Po tem takem — opomni neki dunajski list — smo mi drugi katoličani novoverci, t. j. krivoverci." — Za zdaj šteje to „ve.rsko društvo" še le tri občine: „ua Dunaji, v \Varnsdorfu (na Ogerskem) iu v Riedu (na Avstrijskem.)
Ogerski ®I»or je sprejel predloge o banki, z majhnimi premembami, le en del še, o dolgu 80 milijonov, je še v obravnavi. Dalje so prišle na vrsto predloge , kakor v dunajskem zboru, namreč o eolnem tarifu, o pogodbi z „Lloydom" in o davku od petroleja.
Vnanje države. I¥« Angleškem je Disraeli pri slo vesnem banketu rekel, da se Angleška zmiraj drži še tiste politike, ki jo je s konca imela, namreč, da Turčija ostane samostojna in cela. Ruski car hoče le zlajšati osodo kristjanom. — A znano je, da Turčija dobiva ves denar iu orožje z Angleškega, čeravno je v svojem času zavrgla predloge Angleške. — V tem pa se Angležem spravljajo skup hudi oblaki v Aziji, v Afganistanu je punt že gotov. Angležem bo trda šla.
Ifa fcVaueoskem je Mac-Mahon pridobil si večino senata, tedaj sme zbornico poslancev zopet razpustiti brez posebne nevarnosti. Zato pa Gambettova stranka ne bo — kakor se je prej namenila — zavrgla vseh konservativnih volitev.
\ Carigradu je zopet velik ropot, Turki nočejo miru in zato rujejo zoper sultana, o kterem pravijo, da se mu je Mahomed prikazal ter mu velel, skleniti mir. Zopet je strup in davljenje Muradovih in Midhadovih služabnikov. Tudi kristjani so v velikih skrbeh, ker ni več prave vojaške posadke v mestu, meščanska straža pa ni nikjer zanesljiva.
Državno romanje v Jleko. Zarad velike revščine in denarnega pomanjkanja napravi sultan na državne stroške vsakoletno božjo pot v Meko k prerokovemu grobu in sicer z darovi. Ta božja pot, „surre ha-majum" nazvana, gre vselej skoz arabsko puščavo, akoravno bi bilo krajše in ložje skoz Sueški rov. Vsi romarji, kateri imajo opravilo s prenašanjem teh darov, se branijo na državne stroške. To karavano spremlja vojašk oddelek, da bi bili darovi in popotniki zavarovani pred beduiui, kateri imajo dasiravno so mahomedani veliko poželenje do teh darov. Vsa ta priprava iu oprava stane 6 milijonov pijastrov (100.000 cekinov) Turki se pripravljajo ravno letos bolj kakor kedaj poprej za to pot, da bi sprosili od Mahomeda moč in nepremagljivost za pravoverno turško vojsko.
■*erziški Hali je razveselil svoj narod s tem, da mu je odpustil za štirnajst let polovico vseh davkov, ker so se v Ahmedabadu našli zlati rudniki, kateri bodo šaha nagradili za vse davke. Škoda, da je iz Perzije tako daleč v Cislajtanijo.
Kakor se poroča iz Carigrada, je povzdignila evropska diplomacija svoj glas proti brutalnemu načinu, s katerim Turki Bul-gare morijo na najživahnejih prostorih glavnega me_-ta. Posebno ostro se je izrazil princ Reuss, pa menda, kakor se vidi samo zato, da bi se muzelmanski fanatizem z nova raz-palil. Ni še znano, ali so imeli ti ugovori kaj vspeha. Javlja se pa, da se je na zapoved Porte moritev Bulgarov v Plovdivu ustavila in da so bili mnogi zaprti Bulgari izpuščeni. Žalostno je za „vek človečnosti," pravi „Obzor," koji hoče krščansko vero popoln iti z novimi nauki, če velevlasti zoper tolike okrutnosti, divjosti in krvološtva nad nedolžnimi žrtvami nimajo druzega sredstva, kakor nekoliko rezkih besedi. Boljega označenja vrednosti te moderne nekrščanske človečnosti ni treba iskati.1'
Izvirni dopisi.
I k TJuliljane, 10. nov. („Turški list.") Vi si ne upate vselej navajati članke drugih, zlasti slovanskih listov, ker Vas skušnja uči, da marsikaj, kar se drugej sme tiskati, v Ljubljani ni dovoljeno. Morda bo dovoljeno Vam priobčiti članek „Turškega
lista," ki se nahaja v 8t. 258 od 9. t. m. pod napisom „Zu den Waffen" in ki ga Vam jaz podam tu skrbno poslovenjenega le brez bedastih pristavkov ljubljanskega buteljna, pre-puščaje vsakemu, naj si misli o njem, karkoli hoče. Omenjeni list piše:
„Petersburger Zeitung" je pred nekimi dnevi razglasila manifest do Čehov, v kterem se opozorujejo na to, da je sedanji trenutek prav posebno vgoden jim stopiti na politični oder. Omenjeni list kliče Čehe, naj popuste sedanjo pasivnost, politično nedelavnost, naj ne gledajo več molče, češ, da so razžaljeni, početja v prnžkem deželnem in dunajskem državnem zboru, kjer črteni Nemci šarijo, kakor se jim zdi, ampak naj se vzdignejo ter bojujejo za svoje zgodovinske pravice.
lluski Ust kUte Čehe v orožje in jih opominja, da tihi upor dozdaj ni nič hasnil, da pa tako stanje ne more več dalje trajati. Naj toraj narede tako, kakor Madjari, da bo iz njih na svetu kaj.
S podpihovalnim glasom nastopajoči ruski list kliče Čehom v spominj 1. 1419 in 1618, ko so se znali hrabro braniti. Če bi se Čehi na noge spravili, bi Srbija, Črnagora, Bosna in Hercegovina se lože vravnale znotraj, Čehi bi ne zboljšali le svojega, ampak tudi Srbov, Slovakov in Rumunov stanje, ker bi se s temi združili za boj proti svojemu in vsega Slovenstva najhujšemu sovražniku — Madjaru.
„Petersburger Ztg." dalje opominja, da bi se v sedanji dobi brez truda posrečilo, skleniti zvezo Čehov z Ilusini v Galiciji, s Slove n c i in Srbi na Ogerskem, da bi Madjare, s temi pa tudi Poljake in Nemce spodili iz njihovega stališča. Panslavistični manifest kliče Čehe, naj stopijo na noge, smejo si biti svesti sočutja vsega slovanskega sveta; naj pomislijo, da so le prva četa velikega naroda, čegar je najbližnja prihodnost.
Tako se glasi — pravi „turški list" — najnovejše rusko pismo do čeških bratov. Ne čudimo se, če se po tem takem ne da govoriti še dolgo ne o mirnem sprijaznjeuji avstrijsko-ogerskih narodov. Pauslavistična stranka na Ruskem meče gorečo bakljo upora tudi v po krajine avstrijskega cesarstva .... Se li moremo čuditi, če tudi Slovenci po Kranjskem in Koroškem dobe iz petrogradskih studencev tekočega strupa in zavoljo tega politično nore?
Potem pride stavek, ki zelo po „špiceljnu" diši, namreč: , Res, zadnji čas je Avstro-Oger-ski, proti ustajo in upor oznanovajočemu pan-slavizmu, proti kugi, ktero hočejo z Rusije na Avstro-Ogersko zatrositi, poprijeti se naj-ostrejših, najobširnejših pripomočkov varnosti."
Vprašam: Kaj hoče ta „turški list" doseči s priobčenjem tega članka? Gotovo le denuncirati Slovane, posebno Slovence. Sicer pa bi jaz rad še nekaj dodal, pa bom počakal tako dolgo, da bo tem „turškim" petelinom nekoliko greben postrižen. Morebiti bo potem nekoliko bolje.
Čudno se pa zdi, da smejo taki turčinski pritlikovci tako hujskati zoper mogočno Rusijo, ktere eara je naš presvitli cesar javno pozdravil kot svojega prijatelja.
V IJuliljaiil 11. nov. ,,Vaterland' ima med izvirnimi dopisi z Dunaja 9. t. m. tole: Katoliškim učencem po naših srednjih šolah je pravica do prejemanja sv. zakramentov postavno odkazana. V dejanji je izpol-novanjc te katoliške dolžnosti sklenjeno s takimi težavami in zaprekami, da le vnema in potrpljivost katehetova, ki zahteva pa že precejšnjo mero, in posebno dobra volja, pa ve-
lika, dijakom ne vselej lastna gorečnost storijo, da morejo izvrševati postavne odločbe. Prejemanje svetih zakramentov ne sme v šolskih ura h^vzroko vati nobene zamude, glasf se zapoved. Realke imajo celi teden v dopol-danjih urah zapovedano podučevanje in o prostih popoldneh turnanje in lepopisje. Kako naj bi torej z ljubeznijo in veseljem učenci prihajali k tem svetim opravilom kadar so prisiljeni proste popoldanjske ure žrtvovati, za rana k sv. obhajilu hiteti in ob osmih zjutrej nahajati se že spet v šoli pri poduku. Mnogi učenci iz cerkve ne morejo več domu k zajuterku. Vsak človek si premnoge iz tega izvirajoče neprijetnosti lahko sam misli in spozna, da število teh, ki svojo dolžnost spolnujejo, dosega komaj polovico vseh. Pač čudna prikazen v naši skoro povsod le od kristjanov naseljeni Avstriji je to, da se judovskim učencem dovoljuje, svoje praznike posebej praznovati, da se glede ua te dijake celo v šolski naukovski razredbi paziti mora na soboto, da se ta dan ne uči noben predmet, v kterem se piše ali risa, dokler za katoliške učence ne poznajo nobene enake blagovoljne skrbljivosti." — K temu dopisu naj pristavim to, da se vse omenjene pritežnosti nahajajo tudi drugod, težave s spovedniki, težave z učeniki, in da morajo dijaki v četrtek že samo dopoldne pripravljeni biti najmanj iz treh raznih, semtertje težkih naukov. Povedal bi še marsikaj, ali da ne propade list zarad tega bralcem, naj rečem le: Videant c o n s u 1 e 81
Mokronog, 11. novembra. Sinoči krog desete ure se je pri nas zopet čutil mo-čau potres. Bil sem že zaspal, ko me zibanje in pokanje po sobi vzdrami iz sajn. Ljudje pravijo, da se je celo na prostem guganje zemlje zelo čutilo. Tudi pred lcacimi 14 dnevi je bil enkrat, vendar rahleji potres. — Vreme smo imeli že več tednov zaporedoma lepo, po dnevu je solnce prav toplo grelo; brž ko ne se bo pa Martinovo leto z današnjim dnevom poslovilo, ker oblaki nebo prepregajo in veter brije. Bilo bi pa tudi zelo potreba dežja, ker v hribih že jako vode pomanjkuje, celo v nek terih vodnjakih je je zmanjkalo. Strni pa zbog suše se ne morejo zarasti.
Domače novice.
V Ljubljani 13. novembra.
(„Beseda") v ljubljanski čitalnici je bila le srednje obiskana, a točke programa so se v obče hvalevredno vršile.
(Slovensko gledišče.) Rosenova vesela igra ,,Kolikor glav, toliko želja" se je preteklo soboto z malimi , komaj zapazljivimi izjemami vrlo dobro vršila. Lični prikazni obeh gospic Nigrinovih ste se prikupili občinstvu tudi z živahnim, umnim igranjem in prijetnim glasom, gospa Odijeva je bila v svoji nalogi na pravem mestu, gospod Kocelj, čeravno take naloge inenda niso po njegovi meri , je vendar držal .se dobro, isto tako gospod Schmidt in gospod Kajzelj; vsem je občinstvo priznalo to med igro in ob koncu. Grajali bi le prevod igre, ker so stavki taki, da si jih mora človek še le v nemški nazaj prestaviti, da jih ume. Tudi izgovarjanje besedi ni povsod pravilno bilo, na pr. ki/, mesto krv ali krt, da je poslušalcu nehote prišel na misel krakovski krf. — Toliko o igri, ki je v obče gladko tekla, ali — gledišče je bilo prazno — prazno, da je bilo groza. Vzrok temu je nekoliko mlačnost našega občinstva in pomanjkanje denarja, več pa trma, dal trma glediščnega vodstva, ki hoče naše občinstvo prisiliti,
da bi se po njegovem okusu ravnalo in vži-valo le tuje, v domače perje zavite pridelke-Vsako vodstvo se ravna po občinstvu, le pri nas naj bo drugače! Dajte našemu občinstvu domačih pridelkov, saj se jih menda ne manjka, in plačevalo vam bo to z obilnim obiskova-ujem gledišča. Ako pa je že pri drugi predstavi gledišče tako prazno, kaj bo še le pozneje — proti koncu!
Razne reči.
—	Slovanska b i b 1 i j o g r a f i j a. Z novim letom bo začela izhajati v Peterburgu (Boljš. Sadovaja dom 121 kv. 12) mesečna „Istoričeskaja Biblioteka". Imela bo dva razdelka. V prvem se bo obdelovala beletristika, v druzem bodo pa izvirne in prestavljene zgodovinske obravuave, preiskovanja, monografije, dalje zgodovinsko pravoslovna, etnografična, in topografična poročila s prilogami in književni kazatelj. Mesečni zvezek bo obsegal 10 — 15 pol. Naročnina brez pošte znaša 6 rubljev 50 kop. Pri komitetu „Pravlenija Akademii Nauk" se prodajate sledeči za starinoslovce važni knjigi: „Sv<5denija i zametki o neiz\0-stnih i maloizvestnih paiujatnikah J. J. Srez-nevskago" v dveh zvezkih po 1 r. 50 k. „Pa-leografičeskija nabljudenija po pamjatnikam grečeskago pisma J. J. Sreznevskago. Cena 35 k. Knjigotiskarna „Cyrillo - Methodejska" bo izdala in založila „Katechetickn kazani" (pridige). Celo delo izide v šestih zvezkih po tri pole. Cena 1 gld. 50 kr. Prvi zvezek se bo že 15. novembra razposlal. Te pridige so spisane v ta namen, da bi se krščanska od-goja mladine v cerkvi v toliko popolnjevala, v kolikor se ne more dovrševati v sedanjej na liberalnej podlagi osnovanej šoli.
—	Baron Pip i t z, guverner avst. narodne banke je 8. t. m. na Dunaj i umrl.
—	Kdaj naj sestavijo ločnice? Gospod bi bil slugo porabil rad tudi za pisarja; a ta je tožil, da mu sicer pravopisje gre izpod rok, da le tega ne ve, kdaj se mora kaka ločnica postaviti. „Veš kaj," pravi gospod, .,hočem ti kratko pravilo dati o ti reči. Kjer je inisel pri kraji, naredi piko; kjer je na pol pri kraji, naredi vejico; kjer je pa nič ni, naredi kar hočeš."
Umrli so:
Od 3. do 5. novembra : Pr, Dollier, kup. strežnik 58 I., Ana Maue, zaseb. ž 71 1., oba za vodenico. Marija Klopčič, del. o. 5'/4 1., za škr-latnico. Antonu Muhkotu novorojeno dete vsled slabosti. Aug. Mihclič, liis. o. 4 1., za škrlatnico.. Jernej Grum, železn. čuvaj, 75 1., za vtriplj, pljuč. R&vUava. Luav.vi, gost. o. 4 l., v.\	UtSa
Matjažič, vrt. ž. 58 1., Avgusta Grabek, telegr. si. o. 3 m., za drisko. Jožcfina F a tur, vrad. h 38 1., za jetiko.
Telenrnllene denarne cene 12. novembrn,
Papirna renta GJ..'tO — Sreberna rent« 00.90 — Zliita renta 73.70. — 1860let.no dr/.«vno posofilo J12 — Bankin« nkeije820— Kraditnn altrije 20.1 25 — London 110.20 — Krebru 108 30. — Oua. kr, cekini 6.68. — 20 frankov '.) 69.
Samo z nakazanimi novci se more naročiti :
II. snopič Slov. narodnih pesni.
Na 22, strandh veliko 8" obsega 22 manj poznanih , četveroglasno upravljenih domačink. Cona 90 kr. Novi g g. naročniki dobi! I. in II. zvezek za 1 gl. 50 kr. — Gluha pisma se prezirajo.	(1) Kanal na Primorskem.
Josip Kocijančič.