SI. 6. vtorek 17. januarja. IV. Maj. «871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom ?.% v M leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ eetrt „ 9 „ 'JO „ Po posti: ta vse leto 10 g. —k pol leta četrt f- n — I „ 00 Vredniitvo in opravuistvo je na stolnem trga (Domplatz) hiš. it. 179. Oznanila: Za navadno tristopno vr»to so plnćnje : ''• lr. f- tiska 1 krat, D ,, u 2krat, i ... h n Mrat. veee pihnifiiko bo pla-fivjajo po prostoru. Za vsak tisek ja plačati kolok (steni pelj) za SO kr. Rokopisi ae ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. Pogled v Hl i An. jo |» rili odnosi. V nekterib domaćih krogih se nam je nedavno za zlo jemalo, ko nismo kakor David prod skrinjo miru in sprave plesali in veselo propevali prod novopotrjeno tirolsko brambovsko postavo , ali da se je nismo vsaj toliko poprijeli kakor češki listi in dokazavali ter ti rajali, da se mora zdaj tuđi nam dovoliti, kar se je dovolilo Tirolcem. Po naših skušnjah smo morali a Prezirnom vladi prepevati: „AP vervat' v tebe moč mi ni ; in sveta, čista glorija, ki vero da jo, je prešla !kt V potrjenji tirolske bramnovske postave nismo mogli videti relicega načela, ali vsaj začetka velicega načela, ktero ae bode dosledno izvrševalo, ampak videli smo v njem le malosten pripomoček, s kterim se hote doseči malostni cilji, ali kakor smo takrat rekli: tirolka bram-bovska postava ima namen nemške Tirolce ločiti od državopravnn opozicije in slednjo tako oslabiti. Kakor že tolikokrat je čas hitro opravičil nas in n išo neza-upno sodbo. Sedanja vlada, ki za dobe svojega vladarenja ni pokazala niti ene izvirne misli, oklenila so je tudi zdaj starega načela: divide et impera! (razdružuj in gospodari M Sedanja vlada? nas vprašajo naši bralci — kaj ni še konec njene moči V Videti je, da ne. Praškim vi,»/.Dim novinutn ,,Bobemia" se iz Dunaja piše, da bodo Potockija še na kormilu našel državni /bor, ako se meseca februarja zopet snido in da bržkone tudi druge ministersko listnice ne bodo dobile novih nositeljev. 'A ministerskim predsednikom ostane tudi njegov program, pravi vladni trobentač, a pozablja povedati, kteri je tisti program : ali cesarju dana in neizpolnjena obljuba, da bode mir napravil med avstrijskimi narodi, ali tolikokrat ponovljeno zagotovilo, da Potočki odstopi, kader se prepriča, da ne more izviršiti prevzete naloge, ali meglena obetan ju Polakoin, ali beračenje pri cehih, ali solzne oči pred sodniki drža\nega zbora, ali pošteno Potockijevo srce, ki je sicer v vsakdanjem življenji dobra las' , ki pa še nikakor ne dola državnika, ravno tako malo kakor se pravi mir in spravo delati med narodi, ako se Slovenci kakor brezpravna čreda prepuščalo germanizaciji in sovražni jim birokraciji. Potočki do zdaj ustavnvernih voditeljev — uči i as na dalje vladni list — ni Šo vabil v miniterstvo in jih ne bode, ker se mora bati , da bi se spodtikali nad njegovim programom; čisto parlamentarno mini-sterstvo pak sestaviti je zdaj nemogoče, kajti ko l>i tako ministerstvo dobilo vajete v roke, takoj bi zopet Poljaki, Tirolci in Slovenci hrbet obrnili državnemu zboru in ostanek v državnem zboru ohsedelih Nemcev bi ne zadostoval, da bi mogla zbornica delati veljavne sklepe. Torej sedanjo n>iuister»tvo mora ostati — epiod erat demonstraudum I in kaj bode počelo? Ker nima /a seboj nobone stranke, hoče cepiti obstoječe stranke. Delo je Že razdeljeno. Potočki in Taafte prevzameta drŽavopravno opozicijo, Stremavr katoliško - konservativno stranko, kar bode še manjkalo, bode storil Beuit, O Potocki-Taafiejevi nalogi piše „Bnhomia ..Ministerstvo bode skušalo upor proti državnemu zboru oslabiti in prema gati s koncesijami *), ki jih misli dati posameznim deželam. Najprvo pridejo Poljaki nn vrsto, potem Tirnici. *) Koncesije so prazne obljube, za ktero so kasneje niliee ne zmeni, ali k većemu v nasprotnem smislu , k ukor | SO to sijajno kaio pri 81, J'.*, ki ne *i je mod Avstrijo iu Itusijo sklenila popolna (formalna) pogodba, «•//'> /<«;./,■ Avstrija za to odškadovala na ju .no vzhodnih mejah,** Vredn. "'*) h istega viru §e nam o sneti s predstojeća vestjo pite: /luska diplomacija je namenjena to/pogodbo smatrunuti kot na/nid jooti Rusiji iu /m,(a />o tem ravnala." I n d u 1812 blagovoljno jemlje do znanja, pristavljajo le se zago-tovljamo, da smo po svojih najboljših močeh pripravljeni podpirati in pospeševati ono politiko, ki si bode v prvi vrsti prizadevala, da našo skupno državo ohrani in okrepi ter da jej preskrbi ono samostalnost in odvažnost, ktero tirja čast naše monarhije. Najspoštljiveje podpisani odbor konservativno - polit o' nega društva v Mariboru, 12. jan. 1871. I) o p i s i. Is Maribora, 10. jan. [Izv. dop.| (Naša preteklost in prihodnost.) Bodite mi srčno pozdravljeni, bralci „Slovenskoga Naroda", na začetku novega leta! Mnogo smo lanskega leta prestali. Naš jezik je ostal kakor do zdaj pred pragom šol iu kauelij; naše narodne zahtevo so niso uslišalo ne v deželskih zborih, ue na Dnnaji v državnem; ustava decemberska I vsemi svojimi lažmi jo nam ostala kakor do zdaj ma-čuha; dualizom ali razcepljenost našega cesarstva na Ogersko in Avstrijausko nam čem dalje bolj prsa stis-kujo; z eno besedo — vse deželsko, državno in cerkveno življenje jo ostalo zmedeno, kakor zmešana Stremi, in k drnarskim stiskani se že pridružujejo tudi zunanje nevarnosti, in to ne toliko od zunanjih, kolikor bolj od notranjih sovražnikov našega cesarstva, od nek-kterih zatelebauih Nemcev in od gnjusoejših še nein-škutarjev. Davki naraščajo od leta do leta, in zakaj? — Da se papirnata naša ustava vsaj uekoliko na svojih dragih berglah vzdrži. Med ljudstvom je ravs in kavs. Ali obrnimo se proč od neprijetnih prikazni našega javnega življenja! — Pogledimo raje, ali smo v čem napredovali ! Da nismo predaleč prišli, to se nam ne sme zameriti ; kako bodo narod na nogah in rokah okle-nen hitro tekel ? Na kar z najvećim veseljem gledamo je to, da se čem dalje bolj zavedamo, da smo Slovenci, da imamo tudi mi po svojem razumu in po svoji volji pravico, samostojno živeti. Mnogo novih društev je na slovenskih tleh nastalo; celo po vaseh, kjer preje ni bilo nič narodnega življenja videti, so se čitalnice in katoliško-političua društva osnovala, posebno po Primorskem, okoli Trsta in po uekterih krajih Štajerskega. Naši časopisi zmerom krepkejše tirjajo naše pravice in zahteve, in veseliti so smemo, da za njimi kakor železna vojska stojijo rajde najboljših rodoljubov. Naša prihodnost se nam tudi jasnejša kaže, od kar so rodoljubi u Hrvatskega, Dalmatinskega in Slovenskega v Ljubljani trdno zavezo sklenili, da se te tri dežele v eno zvežojo in tako požrešnim Nemcem in Taljanom naše zemlje utrnejo. Ljubljanski dogovori so prijazui svit naše prihodnosti; Slovenija, do ktere imamo pravico in od ktere nočemo nikdar popustiti, mora se z ilirskim kraljestvom v eno celoto združiti pod žezlom in pod krono habsburške hiše; to mora naš politični „oćenaš* postati. S Hrvati, GraniČnrji in Srbi vežejo nas naše reke Drava, Sava in Kulpa; t Dalmatinci nas veže jadransko morje, ktero mora naše jugoslovansko ostati. Ti narodi govorijo z nami eden jezik, po različnih krajih samo malo od našega različen; z njimi v zvezi ostanemo Slovenci in Slavjani, ostanemo njih enakopravni bratje; ako pa ostanemo pod Nemcem, ne bodemo nikdar njih bratje, ampak kakor zdaj njih hlapci in sužnji. Zato se hočemo z nam pravičnimi sosedi združiti; Nemcem in Lahom pa, ki nas bi radi še bolj v svoj jarem vprezali, nočemo več podložni biti. Zveza z našimi brati na Jugu, jugoslovanska zveza pod našim cesarjem — to je naša trdna, naša nepreklicana volja! — Is Zagreba, 8. jan. | Izvir. dop.| Neumnosti je več. Kna je, ki se jej pravi naivna neumnost, druga je dovtipna neumnost, tretja je kolosalna neumnost, da ! svet pozna celo take neumnosti, ki so zgodovinsko znamenite. Vse to neumnosti niso brez zanimivnosti za onega, ki prikazni dušnega življenja študira. Najzad nja in najgrja neumnost je prosta neumnost, in ta neumnost je, ki se denes po našem magjaronskem časo-pisji pase, iu za dragi denar na prodaj ponuja. Med neumnimi najneumneji je pa brez dvombe StarčeviČ-janski tednik .Hrvatska," ki je z novim letom izhajati začel. Zanimajoči se opazovanjem političnega gibanja na Hrvatskem, štel sem si v svojo dolžnost, da preberem prvi list .Hrvatske" od konca do kraja. Nadjal sem se, da bom našel v njem tajnost „idees Starče-vičiennes" saj na pol razkrito, in kar so v vrsticah ni dalo brati, da se bo to vsaj med vrsticami našlo. Naslovi poedinih spisov sami na sebi so ine že na branje vabili in nukali. Vsakega poedinega teh spisov sem začel brati, do konca pa nisem mogel nobenega dobrati Dušna mizerija je v vseh tolika, da je strašno. Kar so povsod drugod že do zadnjega rrnca izmlatili, se v „Hrvatskej" na novo mlati ; kar so povsod drugod žo do zadnje koŠčice oglodali, to se v „Hrvatskej" na novo gloje in žvekn ; stališča, ktera so povsod drugod že zdavnaj premagana, na tu se .Hrvatska" Še-le zdaj spenja 1 — časopise beroče občinstvo je denes razvajeno, ono hoče vsak dan kaj novega, iu če žo kaj novega ne, nsuj kaj pikantnega. Naj že bo neumnost ali laž, ali pikantna mora vsaj biti 1 Kdor nima fosfora v možganih, ta bo zastonj iz lapora iskre kresa). Vse ae da laglje povžiti in prebaviti, samo proizvodi dušnega kretinizma ne. Časopis, ki ne zna in ne ve temu okusu našega sprevidnega veka zadovoljiti, bode malo bralcev našel. Će je že prvi list dušno tako mlitav, na kterem je vendar vsa Starčevičjanska svojbina cele me sece duhtati in mozgati morala, kaj bo še-le z nasled nimi listi, za ktere bode samo po osem dni za pisanje časa imela I Če bi se hotel Štarčevič k meni potru diti, jaz bi mu drage volje stran Bucklea povedal, kjer bi se mogel naučiti, kakšno bodočnost ima neumnost. Še zarobljenega cinizma ni uaiti v .Hrvatskoj", in ven dar vsa troodina kraljevina ve , koliki cinikar je Štarčevič. Ne mara, ka mu je še to zadnja dušno orožje zarjovelo. Mesto cinizma zavzela je zloba. Nemce imenuje „Švabe", Srbe imenuje .Slavosrbe" in .Srbeže" Slovence, — nekdaj tako priljubljene „planinsko Hrvate* pa .Kranjce", ter norce dela iz .kranjskih pravic." Brž ko no je mislil pa na svobodo tiska , na porotne sodnije, in na pravico svobodnega združevanja, ka li ! ? — Format „Hrvatsko" je skoro toliki, kolikšen je format v New-Yorku izhajajočega nemškega lista .anzeiger dos vvestens" , ki jo glede formata med časopisi pravi orijaš. Pri .Hrvatski" so mora reči: veči prostor, veča praznina 1 — Starčevičjanei denes niso nobena politična stranka več, ampak samo neka na pol politična, na pol socijalna sekta, kakor so n. pr Skopci na Ruskem, ali pa Mormoni, špirituisti in travoždorci v Ameriki. Dr. Ante Štarčevič je .grossmeister" te sekte in pod enim tudi banove kobile trobentaš. Ali dosta o tem, kajti strah me je, ka ne bi za „Hrvatsko" preveč reklame delal. Denes se je naš sabor .slovesno" razpustil. „Le sabor est mort, vive le sabori" Ban Rauch je bil za .funkcijo* kot kraljevi komisar izbran. Glaa se mu je tresel, ko je dotični kraljevi reškript bral. Zakaj se mu je tresel , to mi dobro vemo. Ravno na dan trn-borskega razpusta prinesel je namreč telegraf novico iz Petrinje, da je Rauch tožbo proti Miškatoviću, Von-čini in Mrazoviću glede spisov o izsušenji lonjskega polja zgubil. Rauch se ledaj nasproti javnemu mnenju ni očistil, in lump , kterega mu je .Zatočnik" v lice vrgel, mu šo zmerom kakor stigma na čelu visi. Naši, dek tega bo, da bo m oral od banske stolice odstopiti. Za narodno strauko bi njegov odstop zdaj pred volitvami bil bolj ta škodo kakor v korist, kajti Rauch kot ban je najbolj na glas kričeča reklama za narodno stranko! — Več kot 2000 ljudi je Mrazoviča vračajočega se iz Petrinje na Zagrebškem kolodvoru pričakovalo, ter ga z živimi „živio-" klici do ujegovega doma spremilo. Slovensko dramatično društvo. * V Izubijani 3. januarija. S predstavo na sv. Štefana dan je dramatično društvo prvo polovico redne gledališke saisone srečno dopolnilo. Ko je bilo lani slišati, da društvo želi trikrat na mesec igrati v deželnem gledališči, posmehovati so se neprijatelji narodnega napredka na tihem in na glas ter sami sebe tolažili s zaničljivim prorokova-njem: Nu, ti se bodo grozovitim blamirali ! NemČurski modrijani, zdaj ste utihnili — „die Logik der T h a t-s a c h e n" Vam je zamašila umazana usta ! Kaj mislite, kakor stvar zdaj stoji, kdo se bo blamiral V! — Pa po pravici rečeno, tudi marsiktera poštena sloveuBka duša je zaradi .predrznosti" dramatičnega društva bojazljivo i glavo majala, neki veljavni nekdo, kte-remu se pa bojazljivost vsaj in puucto dramatičnih zadev in genere i gledaliških igralek in specie ne bi smela očitati, — ta nekdo je neki celo nekje nekomu rekel, naj ravnatelja nemških predstav vendar ne bosta tako otročja in naj se ne ustrašita tega, da je dramatičnemu društvu dovoljeno trikrat na mesec igrati : saj bo to le kaka dva meseca k večemu trajalo, potem se bo pa dramatično društvo naveličalo! Nu, tudi ta na rodni modrijan — da se bog usmili — je bil lažnjiv prorok . pokazal je, kako malo mu je v čislu dramatično društvo in kako malo zaupanja ima na bodo- čnost narodnih naprav, ua resnost narodnega prizadevanja. Morebiti so je zdaj tudi ta preučeni „mnogo-strnnski" gospod preveril , da dramatičnemu društvu gojitev slovenske dramatike, ustanova narodnega gledališča ni — humbug, s kterim on žo predolgo slovenski narod slepari l Poglejmo repertoirt dozdanjih slovenskih predstav, da uum bo mogoče presoditi, kako je društvo svojo težko nalogo reševalo. Prvo, kar tu vidimo, je znameniti, važni napredek, kterega je društvo storilo s tem, da se je letos spustilo na novo dramatično polje, ker ae je lotilo predstavljanja resne in celo ž a 1 o s t u e igre. Da, žalostne igre! Na Vseh Svetnikov dan leta 1870. post Christum natum sta „Mlinar in njegova hči" na ljubljanskem odru prvikrat po slovenski-kašljala. Gotovo je jako zanimljivo, da je bila Raupachova .dramatizirana ju tika" prva žaloigra, s ktero je nastopilo dramatično društvo. Bržkone se jo kakemu čmernemu slovenskemu estetiku žolč izlil, ko je to slišal ali brali Kajti med modrimi gospodi kritiki ta igra menda nima množili prijateljev. In po vsi pravici se jej smo očitati to in ono pa še marsikaj druzega — ali ka| pomaga vsa .Biva" teorija?! Recito kar hočeta, naj bo igra eBtetično opravičena ali ne, narejena je tako izvrstno umetno, da bo dopadala iu velik vspeh imela šo dolgo Časa. Kjerkoli se igra, občinstvo zvesto in pozorno — na ušesa in na usta — posluša ter so grozi nad brezsrčnim, skopim mlinarjem, plaka za nesrečno revico Marijo, miluje žarečega Konrada in izdihuje pri ma- slenih besedah gospoda fajmoštra — to jo chez nous comme partout! Najboljši dokaz temu je, da ae igra vsako leto 1. dan novembra povsodi ne samo na Nemškem ampak tudi po slovauskih mestih igra; v Pragi na primer jo predstavljajo ne le vsa stalna gledišča, tudi vsa češka diletantiška društva po dvakrat na dan zaporedoma in kazališča so zmerom povsodi čez in čez polna ! Zatorej je posebno tudi dramatično društvo po polnem prav storilo, da je ..Mlinarja" na oder spravilo, ker je ljubljanskemu občinstvu treba ustrezati s takimi igrami, da se bodo počasi v s i ljudje privadili slovenskih predstav. Kritični Radamanti, Vi pa malo zamižite in — odpustite, saj greh menda vendar-le ni smrtni niti glavni! Nadejam te, da bomo glede .resne" igre dorazumeli se tem lože. „Graščak in oskrbnik" je lepa, dobra igra — posamezne male tehnično pomanjkljivosti pač smemo prezirati. Sujet je vzet iz slovanskega (poljskega) življenja, in čeravno jo položaj nekoliko zu staro), je vendar lehko umeven, ker so razmere iz časov tlako in desetine pri nas še dosti znane. Blago-dušni, pa za svojo gospodarstvo nemarni graščak oboža, hudobni oskrbnik ga je s časom ogoljufoval za njegovo premoženje. Graščakova hči morala bi, da otme očetu siromaštva, žrtvovati srečo svojega življenja, odreči so ljubljenemu mladeniču in se omožiti z ostudnim sinom oskrbnikovim. Vaščani, gradski podložniki, kteri ljubijo dobrodejnegn graščaka iu črtijo odrtnika oskrbnika, zvedo, kar se godi in s svojimi prihranjenimi novci rešijo graščaka, da so potem vse lepo izteče. Značaji Poite in telegrafi v vojniškej krajini so od novega leta počemši pod ogerskega finančnega ministra postavljeni. To je prvi stvarni korak k .civiliziranji" vojniške krajine. Kdaj se bo razoroževanje pred vzelo, o tem še ni nič slišati, govori se pa, da bo „glasoviti" Waguer kot kraljevi komisar to rokovodil. Naj pazi, da iz vojniške krajine drugo Boko ne naredi. Is Dunaja, H,januarja. [Izv.dop.| (Kdinstvo Jugoslovanov in Srbi.) Oba srbska lista, ki sta proti ljubljanskemu sestavku pisala, oglasila sta se zopet. .Zastava14 je v tem prinesla še dva, srbski „Narod- en članek. Oba sta proizzvana po .Zatočnikovcm* odgovoiu. Ker je „Slovenski Narod" govoril o prvem Miletičevom članku, potrebno je, da tudi o teli dveh izjavah zadnjih svojim bralcem poroča, sosebno ker ste v glavni stvari jasnejši. „Narod" in „Zastava" se zavarujeta, da bi zato bila, ka so Slovenci nemštvu prepuste, ter izrekata, da sta za edinstvo Jugoslovanov Samo ponavljata, da bode „po razpadu" nalog vsega slovanstva rešiti nas Slovence. Srbi namreč nimajo, kakor strašno naravnost povedo, nobene vere o obstanku monarhije. Bili so in pisali so torej samo zarad tega proti ljubljanskemu shodu, ker so mislili, da hote Hrvati in Slovenci kakor Atlanti samo za ta namen /.vezati se, da Avstrijo otmo. A zdaj jim oni Srb, ki je v Ljubljani bil , v „Zastavi" sam razloži, da o tem ni govora bilo. S tem so nekako bolj zadovoljni. .Politik" je tu jako dobro opomnila, kam je av-strijsko-magjarska diplomacija žo pritirala, da so južni Slovani, med kterimi propagando delati je zlasti ena najljubših špekulacij Mapjarov, zdaj že svojemu lastnemu edinjenju vstavljajo, kor bi se Avstrija s tem okrepila. Ker se .Zastava", razjasnovaje svojo misel in ugovarjajo proti očitanju, da bi se Srbi ne bili za jedinstvo Jugoslovanov v bodočnosti oslanja tudi na do pis v .N. fr. Pr.", ki je bil v Ljubljani po „Slov. Na roda" članku narejen, --■ dajem tu ljubljanskemu do pisniku novo tvarino za dopis, če hoče istini služiti in ne samo ono pobirati kar jo razpornega med nami. Ruski listi prav nevoljno govorš o avstrijsko-j mada Še eno veliko poskušajo napravila iz Pariza pro- Piilitinii razgled. Cislajta tiska delegacija je vojni proračun dovolila in nekoliko zmanjšala tirjatve ministra Kubna Iz Pešte dohaja nova ministerska kombinacija; pri tej bi Scbmerling imel postati ministerski predsednik, Kiibeck in dvorni svetnik LInger bi dobila druge, do zdaj Še ne imenovane listnice. Kiibeck so zdaj neki res mudi v Pešti. nemškem prijateljstvu. Eden teh listov piše: .Brez skrbi ne pričakujemo londouske konference. Poleg čr-notnorskega vprašanja se bode tam reševalo Še drugo, veliko važnej e vprašanje glede prehodnjega političnega stanja evropskih držav in pokazalo se bode, ali ima Ruska v hvropi še kaj zaveznikov ali ne." Londonski „Observeru piše 15. t. m.: Do zadnje noči še nismo nič zvedeli, da bi bil Julos Favre odpotoval k konferenciji. Francoska vlada v Bordeaux si ne upa druzega poslanca pošiljati, Jules Favre pa ni dobil potnega pisma, da bi brez nevarnosti smel Pariz zapustiti. Zarad važnosti orijentalskega vprašanja pa je nemogoče konferencijo na daljo prekladati. „vVarrens Wochenschrift" pišo o londonski konforenciji: V publicističnem svetu edini mi nismo potolaženi o mirnem izidu londonske konferencije in smo prepričani, da so bode lota 1871 stavilo izhodno vprašanje. Dasiravno rusko ljudstvo parlamentarno zastopano, ima vendar svoj glas, kterega v carBki palači tem manj prcslišujejo, ker ga narekuje ruski patrijotizem. V Rusiji ne bodo mogli gledati, kako so mala Prusija razširja, da ne bi se vzbujala želja, s kacim smelim korakom tudi rusko carsko po-vekšati. V Petersburgu le predobro vedo, da zdaj Prusija ne more nič proti Rusiji početi, da pa bodo oja-čena in spočita v 3 letih hotela tirati drugo politiko. Deset jo staviti na eno, da bo svet v najkrajšem času vznemirjen zarad vzhodnega položaja. Ko bi se tudi — sicer nepričakovano — konferencija mirno razšla, lahko se na 10 različnih načinov najde povod za vojsko s Turčijo. Rusiji je treba le namigniti in knez Kari jo zginil iz Bukarešte in Bratiano tam vlada; na Srbskem in Bolgarskem se domači rodovi oborožujejo. Le en namigljaj in Grška se zopet poprime teženj, ktore je morala pred nekterimi leti popustiti." — Pri takih raz merah je prav dobro umljivo, nko naši pruski listi u la „Tagespost" svetujejo, naj se na londonski konte renciji podpira t i r jate v Srbijo in Rumunije po popolni državni samostojnosti, da se tuko v teh deželah spodkoplje ruski vpljiv ; ravno tako razumljiva je teh listov želja, naj so osmija neka nemško - avstrijsko - angležka „sveta zveza'1 proti Rusiji in Frauciji. Pač bi bila to dinastična zveza proti nekterim narodni, toda Ruska si bodo vedela svoje zveze tudi iskati in najti — kje? to ni tako težko uganiti. Zadnje dni je skušala parižka armada po ne-kterih krajih prodreti oblegujočo linijo — as slabim vspehom. Vendar ne bode onemogla, 30. decembra so v velikem vojnem svetu v Parizu sklenili, da bode ar dreti in da se bodo pri tej poskus nji rabile vse mesece sem v Parizu nabrane vojne moči. Kdaj so bode to storilo, ni se določilo. Bržkone se bode to v kratkom zgodilo. Nekoliko dni sem se vsa parižka armada zbira okolo Morit- Val eri ena in menda se bode parižko ofenzivno početje vršilo južno od Mont-Valoriena. Po zadnjih poročilih Faidherbe in Bourbaki ne stojita še tako slabo, kakor so te dni pruska poročila razkriča-vala. Faidherbe vsak dan dobiva novih čet. V Cher-burgu se zbirajo četo, ki se bodo združilo s severno francosko armado. Bourbaki je Prusom z malimi zgu-bami odvzel nektere pokrajine. On sam naznanja, da vsak dan še dobiva novega terena in da je a voditelji in vojaki jako zadovoljen. Ha/up stvari. * (Slovensko stolico v (1 r a d c u.) Iz Dunaja so piše v „Gratcer Zeitg.": .Kakor znano se je bilo odločilo, naj se predmeti judicijelnega državnega izpita na graškom vseučilišči podučujejo tudi v slovenskem jeziku. Glede izvršenja tega določila je minister Strernavr zaukazal, da so smejo lo taki ponudniki pustiti na slov. stolice, ki so se po obstoječih postavah habilitirali na vseučilišči. Ako bi so za praktične predmete v slovenskem jeziku, ki bi nekako dopolnovali glavno predmote, našle sposobne osebnosti, bodo se skrbelo za primerno remuneracijo." —To jo ravno toliko, kakor nič. P. (Gg. slovenskim jozikoslovcom!) Nemara še ni znano vsem gg. slovenskim jezikoslovcem, da je ruska vlada namenila 20 štipendij za tiste avstrijske Slovane, ki bi kot jezikoslovci dokončavši 0 semestrov na kakem avstr. vseučilišči želeli iti v Rusijo, da bi tam bili učitelji starih jezikov, Do sedaj bo se oglašali za te stipendije večidel llusini in Cehi, iz Slovencev samo dva in iz Hrvatov nikdo. Ministerstvo želi, da bi iz Slovencev oglasilo se jih več in prosil me je g. A. O e o r gi e v s k i j, vrednik „Žurnala mi-nisterstva narodnago proevečenija", ki ima ob enem skrb za slovanske minist. stipondijato, pisati o tem v svojo domovino. Prosil me je pisati, da bi so oglašali osebno ali pismeno pri episkopu ruskega poslanstva na Dunaji g. Mihaelu Rajevskera (VVien, L Wull-tischgassff 3.) *) Na pot dajo 100 rubljov; štipendija znaša nu leto 450 rubljov ; za enoletno vž i vanjo ati— *) G. Itajevskij, ki jo bil oktolira meseca prestavljen v l'e-terburg, ae .januarja vrne Bpcl na Dunaj. To i/, gotovega vira. Pi so skozi in »kozi dobro in dosledno risani, zapletek je mičen, dijalog duhapoln in zanimljiv. Du je sem ter tje kak prizor zelo raztegnen, ne škodi toliko ; temu se pri igranji prnv lahko pomore. Izvirnik igre jo poljski; slovenska prestava ima šo posebej jako hvalevredno lastnost in ta je izborni jezik. Prestop od šaljive k resni muzi je bil tod .j s to igro prav srečno inavguriran ; želeti je le, da bi kmalu imeli več tacih ; izkušnja nas uči. da j vrlo po godi. Cisto naravno je, da dramatičnemu društvu rabijo večidel oni dramatični proizvodi, v kterib Konms in Momus žezlo nosita. Igre te vrste so ložo in zato igralnim zdanjim močem bolj primerne, občinstvu pa dandenos nad vso priljubljene. Tukaj je preveč gradiva, da bi se mogel spuščati v preiskovanje na drobno ; zato samo nekoliko splošnih opomb. Vesele igre igrane ao bilo nektere ; najboljša med njimi je menda „PeBek v oči", ktera je bila neki tudi glede skupnega vtiska najbolje igrana; najveća vesela igra je bila .Matiček se ženi", ker ima pet dejanj. Razen teh dveh so se še predstavljale do novego leta sledečo vesele igre; „Klobuk", „Svojeglavneži", .Pot skozi okno", .Poprej mati" iu .Medeni tedni" — vso enoaktne. Večina teh iger jo francoskega rodii; znana stvar je, da so Francozi mojstri v tej vrsti dramatične poezije in učitelji vseh druzih narodov. Iz nomikega je samo poslednja, blovausk (poljak) original je .Poprej mati"; ko bi o le-tej .materi" hotel povedati vso, kar sem »predel v možganih, kam bi zabredel VI Zato samo pritaknem, da so mi znani dokaj boljši slovanski izvirniki, pa da toga intenzivna plinova luč našega odra menda ne bo več razsvečovala. — Vesele igre nižja species je burka, ktera so dandenes baš mnogo kultivira. Burk se je igralo pet iu sicer: „Nu mostu", .Dobro jutro" (obe ktere si človek more izmisliti, in tudi glasba večjidel ni nič vredna. Oe se dramatično društvo kakor doslej tako odslej ne bo ukvarjalo s takim nesmislom, bo vsak radostno pozdravljal tudi opereto. Slovenski gledališki listi prinašali so letos včasih posebno v začetku saisone naznanila muzikalnih pro- iz češkega, prva jako dobra), .Živo-mrtva zakonska", dukcij, ktero sicer pri gledaliških predstavah niso na-.Banova surka" in .Sveti večer na straži". Jako polzka vadne. Menda so bili ti .duetu", .arijo14, pesmi i. t. d. ta geore tudi večenui občinstvu ,pot to — burke, težavna stvar pri njih ,m o d i a m carpere vium" ; tu jo dramatičnih .smeti" kar na kupol Rad priznam in v dolžnost si štejem priznavati, da se ni predstavila nobena burka, s ktero bi se bil onečastil slovenski oder. Skoro bo moj sprehod pri kraji — ostaja mi le se omeniti ono igrokaze, kteri so so poslednja leta ugujezdili v gledališči, to so : operete. Ta čudna mo-šanica se jo tako udomačila in razširila, da jo tožko misliti si gledališče brez nje; zato tudi dramatičnemu drnStvu no bo lahko mogočo izogniti se operet, vsaj cjokler je taku „im>dau, ker jo iz praktičnih ozirov prisiljeno, ustrezati tir jat vam začasnega okusa. Da so to da doseči, brez tla bi bilo treba preveč kreniti na stran, dokazalo je dramatično društvo. Slišali in videli smo letos tri opeiete, uamreč : „Skrivuost ljubezni1*. „Pijerot in Vijoleta", .Čarobno gosli". Vse tri so take, da se ž njimi tudi ostrejša kritika moro sprijazniti ; razen, lepe muzike imata vsaj prva in tretja tudi za nimljivo, pametno dejanje. Žalibog resnica je, da so večini novejših operet podloženi nnjabotnejši libreti le — za Bilo, odlomki nadomostovali ?o kako muzikalno celoto — vsaj dramatično društvo no namerava take reforme pri gledišči V Suum cuicpie, pustito koncertom in besedam, knr se tem bolj prilega nego gledališki predstavi. Prvi del mojega poročila je zdaj končan. Ozrimo se šo enkrat na obseg onih devet predstav, ktere smo v mislih imeli! Če hočomo biti pravični, če našo zahteve niso prenapete, če nekoliko poznamo okolnosti : moramo svojo sodbo izreči tako, da jo dramatično društvo v tem oziru storilo, kar jo v zdanjih razmerah mogočo bilo. Komu se je pred tremi leti sanjalo, du ho i len es slovenska dramatika na tako častni stopinji ? — Du bi bil tu obraz iz našega dramatičnega življenja popoten, moral bi še govoriti o izpeljavi predstav, o igranji. Kuj rad bi igralne moči malo na rešeto dejal, pa ne gre, ker žalibog nisem videl vseh predstav; tako bi bilo pa moje poročilo pomanjkljivo in šo to bi se mi lehko primerilo, da bi no bilo pravično. Utegnil bi komu krivico delati, tedaj je pa žo bolje, da to za zdaj puntim, morebiti tje na spomlad lcaj o tej stvari /iuoiu ! pendije služi se potem dve leti z dosedanjo letno plačo, ki za 12 ur učenja na teden znaša 900 rubljev. Za vsako uro več se plačuje 60 rubljev na leto. Plača bo povikšana najmanje na 1200 rubljev za 19 ur na teden Petindvajsetletna služba dsje pravico na polno penzijo Spolnujem to prošnjo in imam čast prositi gg. slovenske jezikoslovce razprostraniti to nazuanilo med seboj. Ker pa ne želim, da bi mi kdo pozneje kaj očita!, ko bi ne mara ne bil z vsem zadovoljen v Ru*iji : pre.lrznem se svetovati gg. slov. jezikoslovcem, da dobro premislijo in se potlej odločijo. Smem pa reči, da velika večina bivših slovanskih stipendijatev so kot učitelji prav zadovoljni. Ko bi morebiti želel kilo o tej stvari od mene izvediti kaj več, ustregel bom vsakemu kolikor morem. Napis name: Dr. F. C e lest in, učitelj latinskago jazvka pri klassičeskoj gim-nazii v Vladimiru (VVlndiniir in Kussland\ po nižego-rodskoj žel. doroge. Dr. Celestin. * (Veselice in zabave v narodni č i-talnici na V r a n j s k o m) : 22. januarja: beseda na spomin Slomšeka, tombola in ples; 5. febr.: beseda na spomin Vodnika in tombola ; 15. febr.: streljski ples iu tombola; 19. marca: beseda v slavo prvih Slavjan-skih prosvjetiteljev Cirila in Metuda in tombola; 10. aprila : beseda v slavo godu častnega uda biskupa J. J. Srosmajerja . jugoslavj. mecenata in tombola ; 29. maja : beseda in tombola; 2. julja: beseda in tombola; 20. avgusta : beseda v čast rojstnega dne Njih cesarskega Veličanstva, tombola in velki ples; 24. septb. : beseda in tombola; 22. okt. : beseda v slavni spomin dr. L. Tomana in tombola; 19. nov.: beseda v spomin Francu Preširnu in tombola ; 2G. dec. : beseda in tombola. Začetek vsikdar po zimi ob 7. po leti ob 8. uri. Pri vsaki besedi se bo vpletalo podučljivo prednašanje iz znanstvenih predmetov; odločneje čez to se bo vsikdar po časnikih razglasilo. — 7. novembra 1.1. začenši bode vsaki torek streljanje s pušicami na tarčo. * (Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji.) C. g. Jan. Rome, fajm. na Ledinah, jo dobil Šempetersko faro pri Novemmestu, in ledinska fara je razpisana 10, pros. Listnica vrednlštva. Mariborskim slov. osmošolcera: Dobro berite dotično uo-tico iu videli bodete, da je Vaša čast neoskrunjena brez „pojasnila.- Izvolite drugokrat pismo dovoljno frnnkovati. — G, S. S. S. v l.jublj. : Vas sestavek „de profundis- je za pet „tujčevih pet-, ktere ?i ni upal zagovarjati noben »lov. pravdnik. Ako hočete sestavek pokriti a svojim imenom in k svojo visoko službo smo Vam ua razpolaganje. Razpis službe. Pri kolegijalni in mestni farni eerkvi sv. Marije Magdalene v Velkovci na Koroškem (,Včilkermarkt in Kiirnten) jo izpraznjena zedinjena služba cer k v e n c a , k a n t o r j a i u o r g a n i s t a. Prihodki iz raznih zalogov brez privatnega zaslužka v poeamesnih hišah -znašajo gotovih oOO gld. a. v. Dolžnosti pa so tele : Razun orglania pri vsakdanji kon-ventni sv. maši, pri Ustanovljenih obletnicah z duhov-ščiuo vred v koru peti. orglati, si pripravnega rer-kvenca vzdržati, godbo na koru s petjem vred ob nedeljah in v prazniki!) dopoldne in popoldne preskrbeti in gledati, da se r podukom sposobne mladine petje in muzika na koru v pravem, cerkvenem smialll duhu izvršuje. Prosilci za to zediujeno službo naj prošnje lastnoročno spišejo, v njih s spričali svoje dosedanje službovanje, lepo vedenje in izvrstne muzikalne vednosti dokažejo, iu jih do 25. februarja t. 1. po-Unine proste podpisanemu kolegijatnemu kapiteljnu dopošljejo Kol. kapitelj sv. Marije Magdalene v Velkovci, 11. januarja 1871. Andrej Alijanćić b. r., (2) kapiteljski dekan in mestni fajnio:ter. I>i*. France Munda, do sedaj odvetnik (advokat) v Kadoljri. se je pre-(2) selil v Ljubljano in je svojo pisarno v ..Zvezd i" št. nasproti nunske cerkve odprl. Razprodala suknenega. platnenega in dražega nia-nuiaktiiriiega blaga v prodajalnici Henrika Skodlar-ja na velikem trgu v Ljubljani. (9) V službo ■ e vzame mlad. neoženjen v svojem rokodelstvu vse stransko izurjen kovač, ali pa se mu tudi v zakup prepusti kovačn.ra. ktera je blizo železniške postaje V službo vzame ali kutavnino odda podpisani. V Podnartu na Gorenjskem. ' -1 France M i k I» »č i č , posestnik. Dobro došla! Narodno-gospodarski duh časa pozdravlja kuprijsko hišo TRAUGOTT-A FEITEL-A * na r>unaji , verlangerte hantnerstrasse 57. Kariitnerring Nr. 2. 1 Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega bronsa i/delana garnitura :»a pisne mize, viled risov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri t'. ; francoska garnitura f. 5 : a cizeliranimi in pozlačenimi robovi t, 13 : posamezni kosi po 20 kr. do f. 1. NajlepSe stvari iz litega bronsa: Par murnih svečnikov kr. bo, f. 1.80, 1.30. 2, 2.50, s; detto dvoročen par 1. S.60, 4. Ročni svečniki 'JO, M<~, 4 j, 50, 00 kr., detto z netiloni 30 kr. ; pepelnik v mnogih licih 20, 30, 40, 50 kr. Držaj za ure 80, 55, 65, 80 kr. I>ržaj za cigare z netiloni f. 1, 1.50.' — 1 hranilnica 25, 30 kr.: detto velika 90 kr., 1 gorkomer za sobe ©0 kr., f. 1.20, 160. Teža za pisma v figurah in živalih 15j, 50 kr,, 1. 1. Peresni ročnik 36, 60, 00 kr., f 1. Tintnik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik s peresnim ročnikom f. 1.50, 2. 30 kr. kineiko-s-n-bma žličica, garantirana. 00 kr. kineško-aiebrna žlica, garant. y0 kr. kinesko - srebrne vilice in nož, angleška Klinja. i. 8. album z muzike, igra "J igri. 10 kr. lakiran pas. 35 kr. usnjat pas, močan. 3 kr. praktična mašina za vtikanje niti. 10 kr. pletna korbica iz srebr. drata. 8 kr. igra otročjih kvart. 20 kr. pakfonasta žlica. 10 kr. pakfonasta žličica. 80 kr. pakfonasta velika žlica za juho. 40 kr. pakfonasta velika žlica za mleko. 40 kr. pakfonnst razbipavec za poper. 00 kr. pakfonast razsipaver. za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.00 taka z pisnim orodjem. 5 kr. ducent peresnih ročnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro. 00 kr. polna toaletna kaseta, veča t. 1, 1.50. f. 1.30 šah s kositrnimi figurami. 15 kr. rešta sekanih koravd, pravih. f. 1 lepa zapirljiva šatula za rokovice m šiv, iz palisandra. 15 kr. par tuanšetnih gumb novozlatik. 80 kr. cela garnitura šmizetnihiii iimn- šetmh gurub, uovozlatih. 30 kr. pozlačena napestnica, eleg. f. I, 1.50. 4.V kr. pozlačena broša za, fotografijo. BO kr. iz granata broša in uhani. 10 kr. elegantna igla za gosposke za- vratnike, uajtiueje kr. 25, 80. •J5 kr. pušpanove vilice in /lica za salato. 10 kr. gosposk zavratnik v barvah, f. 2.50 punca, ki kriči papa in mama, refie 8 1. 10 kr. 100 pravih angleških šivanjk. 10 kr. karton igli«; z* pletenje. 40 kr gosposka veriga novozlata. BO 9u kr. nežno pozlačen medalijon ca fotografije. kr. dekliški lovec, velika burka. kr. listnica, veča kr. 8, 10, kr. pozlačen bronsast rob, zlat obrazek : listnica z olovko, ele- ?;antna juftovina. ipuer-service za 0 oieb. kr. kaledar za ua steno, kr. centimeter. , kr. knjižica papirja za &modke. kr. strgulja za jezik, kr. pila za nohte, jekleua. kr. verižica za škarje, kr. kleščict« za orehe, kr. polet. kr. škatlica jeklenih peres, kr. ročni svečnik, masivna bronsa. kr. nožni bruz iz poroznega oglja, kr. električen brisač za lampe, prav praktičen, kr. tina škarje za šlinganje. kr. čeden ustnjat ettui , za iivanje napolnjen, kr. rbamo orodje, veče t. 1.20, 1.50, f. kr. pozlačeua sivnabla/.i napi »vrtljiva, kr. usnjata gosposka torbica . veča kr. 70, 90, f. 1.90. kr. globus za učence s podnožjem, kr. novozlata bro^a in uhani ! ! kr. morsko -penasta cev s fotografijo-kr. anglešk ščipavet- za cigare. 1. noz, 0 klinj želvedinoplatičen. kr. angležka jufiinvka mosnjica usnje- podšita. kr. otročja ura z biloni. kr. jako zanimiva družbinska igra veća in zanimivejša kr. 0(1, dO, f. 1-4. kr. lep karton pečatnega vozka. 1 JO prava morskopenasla pip« z jantarjevo cevjo, turška, kr. kos gliserinskega mjila. 3 kr. mjilo v obliki sadja, vsakojako , brezkve, jabelka, kumare itd. 50 kr. mjilo v obliki sadja v elegantnih korbičib, veče sorte 90 f. 1, 1,'JO. f. 2. Anglež na samokotu, isfo z uro. 20 kr. lepo pisana kositarjeva skude-lica, veče po kr. ,S0, 40, 50. 30 kr. lepo toalneto zrcalo s zapirlji-vo miznico. f. 2. isto ma>olnjeuo z mjiloin in vonjavo. "i kr. fino jeklena veriga za ure. 15 kr. fina jeklena verižica. IS kr. fina verižica z jeklenimi koral-dami. 05 kr. 100 angleških pismenih papirjev s gumiranimi ovitki. 8 kr. fino zobna pasta. 10 kr. fino zobna krtača. 8 kr. ostrivec za olovke. 10 kr. augležke škarje, veče 18, 'JU kr. S kr. zapetnik za rokovice. 4 kr. novozlata gumba za bele za- vratkinke. 80 kr. žalostinsk kinč. G kr. krasen umeten ogenj v sobi, veči 10, 15 kr. 30 kr. čarobna iglena škatlica, z iglami napolnjena kr. liurkast prstan -kropnik. 'JO kr. fino 6vilnat gosposk zavratnik, najtineji 30, 40 kr. 35 kr. NVertheimova hranilnica. 4 kr. lepo rezljati okvir za fotografije 40 kr. lino porteuionnaie, z bronsastuu robom, še elegantneji 50,00,80 kr. 20 kr. kovana možnjica za cigaretni tabak z usnjem preoblečena. SO kr. Netilo l lunto. 20 kr. par otročjih hlačnikov. 30 kr. par za odrastle, najfineji 40, 50kr. 85 kr. natanko regulirana vremenska Proti postnemu povzetju se hitro pošilja po pošti. Slurisches VerschkluugsgescJiift mul \\aaiviiluiiis Traugott ju Hfiea,hiiiiilerriii« % Kariilnerslrasse !J7. lađatel] ir. vrwlnik Anto« T'imšl* J.a»«t>i5ti Ur. Ji»i« Vo«-i|at in rlruKl Iiokiir l'.duitri! Janaeb'tz KFY