Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GLAS SVOBODE
»glje moč!	GLASILO SVOHOT>OMISELMIH SLOVENCEV V AMETUK.I	Od boja do zmage
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stex). 38.
Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under"Act of March 3rd, 1879
Chicago, lit., 17. septembra 1909.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti za svobodo!
Leto VIII
PROTEST!
Black Diamond, Wash. 9. 9. 09.
Sklenjeno na redna mesečni seji dne 5. septembra 1909 pri društvu štev. 4, spadajoče k S. S, P. Z. v
Chicago, 111.
Mi člani protestiramo proti nesramni in podli pisavi lista Proletarec izhajajoč nekje v Chicagi, 111., kateri si nadeja da je delavski list, a ob jednem pa napada in sranioti člane S. S. P. Z., ki smo mislimo tudi sami delavci. Omenjeni list piše v neki štev., da smo pri S. S. P. Z. sami taki člani, ki smo' bili izbacnjeni od S. N. P. J. in sicer zaradi napadanja iste ali pa glavnega odbora. Mi kot nekdanji in nekateri še člani S. N. P. J. vas vprašamo: Ali je bil, le e-den član od našega društva suspendiran ali izključen' zaradi kakega napadanja na S. N. P. J.? Ako je bil kateri izobčen, je bil zaradi tega, ki ni kotel več plačevat jednoti asesment, a to pa vsaki sam ve, zakaj ga ni hotel plačevat in to tudi osebam okoli Pro-kletarca nič v nos ne bode.
Mi protestiramoi proti pisavi Kondotova zveza, Zveza je nas vseh k njej pripadajočih članov in vsaki ima iste pravice pri zvezi kot Konda. Njemu kot vsem u-■stanoviteljem, zveze, posebno pa listu “Glas Svobode”, se imamo najtopleje zahvaliti, za njih trud, ko se niso ustrašili težkega dela, ■da so ustanovili sedaj se tako le, po razvijajoče Zveze.
Osebe okoli Proletarca se hočejo norčevati iz naše Zveze in konvencije, ter sramotijo delegate; ali mi smo poslali poštene može na konvencijo, za kar odločno zahtevamo, da omenjeni list opusti take1 nesramne napade. Vsakemu listu je dovoljeno kritizirati našo Zvezo, to pa le ako podpre kriti-ko z resničnimi dokazi. Ali proti pisavi v Proletarcu, ki ni druzega kod sovraštvo do nekaterih oseb pri Zvezi, kar pa naj medsebojno poravnajo, ne pa da bi s tem sramotili celo Zvezo; proti tem odločno protestiramo.
V neki štev. nas imenuje bebce, potepence, pse, kozle, koštrune i. t. d.
S tem pač pokaže dotični pisec in osel osobje okoli Pr okle tar ca, kakšnjega značaja da so. Povemo ■vam, da pustite nas pri miru, ki vam’ ne storimo nič žalega. Ako znate pišite resnico in podučujfce (f!) ljudi o pravem socializmu (??!!), pa ne budalost, kakor je to že od’ nekdaj vaša navada. Podajte vašim eitateljem kaj koristnega (??), a ne delajte prepir med slovenskim narodom. Ne bodite tako neumnega mišljenja, da bi vi huimbugarji našo zvezo razbili, akoravno pišete, da za nove Jednote ni prostora. (Op. ur. Ni prostora za tiste Jednote, katere bodo Proletarčarji ustanovili!)
'S temi pač pokažete vaše mnenje, da kdor ne trobi v vaš rog in ne nosi nikelne v vaš žep, naj bi šol naravnost k vragu.
Proti vsej taki pisavi odločno protestiramo in zahtevamo, da se S. S. P. Z. pusti pri miru. Ako imate s kom kaj obračunati, poravnajte sodnim potom, in takrat, ko bodete kaj dosegli vam bomo verjeli, da ste nedolžni, kar vas “Glas Svobode” dolži.
Odbor društva št. 4 S. S. P. Z.
Black Diamond, Wash.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za $ 10.35 .................. 50	kron,
za $ 20.55 ................. 100	kron,
za $ 41.10 ................. 200	kron,
za $ 102.75 ................ 500	kron,
za $ 205.00 ............... 1000	kron,
za $1020.00 ............... 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order alipa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland 'St. New York 6104 St. Clair Ave., N. E.	Cleveland, Ohio
SVETOVNI PREGLED.
Avstrija.
Dunaj. 13. sept. Ministrskemu predsedniku baron pl. Biemerthu se je prosrečilo Nemce in Cehe vsaj za sedaj zjediniti. S tem bo mn go če, da bo češki deželni zbor zopet delovati pričel.
Češki deželni zbor se skliče na 29. septembra, in potem sredo oktobra meseca pa državni zbor. i
Ravnokar končani cesarski manevri so mnogo nezgod povzročili, od katerih »O' imele nekatere oso-depolne posledice. Največja nezgoda se je pri zaključku manevrov pripetila. Vsled blišeobe električne žarnice se je šestdeset konj
6.	moravskega dragonskega polka splašilo, ter so dirjali preko spečih vojakov. 19 vojakov je težko ranjenih.
Dunaj, 13. sept. Raznesena vest o samo umoru majorja grof Stanislav Szeptycki se dementuje. Govorica je bila, da se je načelnik generalnega štaba F. M. L. nadvojvode Fran Salvatorja, zapo-vednik dunajske konjiške divizije, zaradi spora z nadvojvodom usmrtil, ker je nadvojvodova divizija ponesrečeno vodena bila.
Divizija je prišla do cela iz reda, sovražniku za hrbet, ter si ni mogla pomagati. Yes škandal je pripisati ko so bili ljudje kot tudi konji do cela izmučeni.
Se ve, ko načelnika štaba ni glavo stalo, stalo mu bo sigurno zlati ovratnik.
V Južnih Tirolah so razkrili obširno Irredentovsko zaroto. Hišne preiskave in aretacije se vsaki da,n vršijo. Pričakujejo se veli-kamsk presenečenja.
Nemčija.
Lipsko, 12. sept. Zborovanje nemške socialdemokracije se je danes večer ob 7. uri, v dvorani ljudske hiše pod predsedstvom Rihard Lipieski, pričelo. Predsednikom z jednakimi pravicami sta izvoljena Pavl Singer in Rihard Lipiinslki. Iz poročil je posneti, da vzlie slabemu! gospodarstvenemu položaju je stranka znatno napredovala. Število moških članov je narastlo od 557.j78 na 571.050, a ženske od 29.458 na 62.259. Skupno število udov znaša 633.309.
Berolin, 12. sept. Državni poslane Viljem Seli a e k, je mandat odložil. Preiskava je uvedena proti njemu zaradi trgovine s človeškim mesom. (Op. ur. L-ep državni poslane !)
Španija.
Barcelona, 13. sept. Mednarodni Esperanto-kongres, je svoje zasedanje zaključil. Prihodnji kongres bo avgusta meseca 1910 v Washingtomu. Letošnje zborovanje je bilo zelo plodno. Obiskano je bilo od 1300 delegatov, kateri so 33 raznih narodov zastopali.
Velika Britanija.
London, 13. sept. Samuel Gom-pers, predsednik “American Federation of Labor”, je danes govoril pred! zbranimi delavci v Walworth o trgovskih razmerah v Zdr. državah. Gompers se danes poda na ozemlje od koder odpotuje v Ameriko.
Švica.
Bern, 13. sept.. Zmrznena trupla treh nemških hribolazcev in švicarskega vodja, kateri so pred kratkim v imietežu konec storili, so našli na znožju ledenika, t Švedska.
'Stockholm, 13. sept. Švedska vlada je v mes posegla, da posreduje imed delodajalsko zvezo in delavsko federacijo. Imenovani'so razsojevalci. V zvezi razsojeval-nega posredovanja, se imajo tudi regulacije izdelati v svrho poravnave bodočih razprtij, po razsodišču.
Haiti.
Portan Prince, 13. sept. Tukajšnji nemški poslano g. pl. Zimrne-rer, je vlado prosil za dovoljenje, da Nemško banko na Haiti 'Ustanovi.
'Značilno je, da New yorski bankirji imajo eno tretjino deleža .tukaj pri francoski banki.
IZ DELAVSKIH KROGOV.
NA GOVERNERJIH JE LEŽEČE.
Oblastva so izročila McKees Rocks zadevo gov. Hughes-u in Stuartu.
Washington, 12. sept. 1909. Ju-ridični oddelek je izdal formalno poročilo, da -je namestujoči glavni pravnik Ellis naslovil pisma guvernerja Hughes iz New Yorka in Stuartu iz Pennsylvanije. opozar-jujoč ju na rezultat preiskovanja v zadevi Pressed Steel Car Co. stavke v McKees Rocks, Pa. Glavni pravnik Ellis naznanja gover-nerjenta, da se je dokazalo, da se razne deloposredovalnice po svojih zastopnikih, pregovorile delavce, da so šli na prizorišče štrajka, ter da so zavzeli prazna mesta štrkajkujočih, ne da hi naznanili tem ljudem, kaim gredo, kake delavske razmere so tam, ali kaj bodejo tam delali; tudi jim niso dali nobene pogodbe, pisane v njih domačem jeziku, v kateri ■bi moralo biti vse to popisano, a poleg tega pa še zabilježek plačilne letvice za v pogodbi označeni posel. Tako namreč zahtevajo državni zakoni.
S onim pismom poslane so bile tudi vse kopije raznih spričevanj, katere so nabrali državni uposlen-ei v McKees Rocks, Pa. na podlagi katerih zahteva pravnik, da go-vernerji kaznijo dotične posredovalnice in sicer s tem, da se jim odvzame licenca in posamezne o-sebe pa kazensko prosekutira.
Do sedaj š'e ni nobenega poročila proti katerim: posredovalnicam in osebam se je že postopalo.
Pressed Steel Car Co. oziroma jekleni trust ki je pa največ zakrivil, pa bo ostal skoijo nekaznovan.
Zakaj se ne bi vendar proti vsirn enako postopalo ?!
Res je, da ameriška justica kaj rada poškili!
Pri zaključku lista:
Pittsburg, Pa. 15. sept. V Pressed Steel Car Works v McKees Rocks je 3000 delavcev v novic zastavkalo. 'Oni zahtevajo odslovitev “Bossov” in “Pod-bossov”.
Pittsburg, 15. sept. Štrajk steklarjev v tovarnah “American Window Glass Works” v Jeanette, Monongahele, Penn. 'dobi vedno resnejši značaj. Poiskus importacije delavcev, je zadel na odločen odpor stavkarjev. Prišlo je do mnogih rabuk, in kakor se čuje bodo konstablerji v Jeanette poslani. iStavkarji zahtevajo zbolj sanje plače za dvajset odstotkov, med tem, ko je družba samo 8% privolila.
Sago, Me. 15. sept. Po tritedenski brezposelnosti, se je danes 2200 delavcev na delo v New York Mill, povrnilo. Delo se je bilo ustavilo, ker je bilo 150 tkalcev zastavkalo, kateri so 'sedaj tudi šli na delo proti obljubi, da se jim bo plača prej ko mogoče zboljšala.
Fall River, Mass. 15. sept. V tukajšnjih tovarnah bombaževin tvrdke H. C. D. Borden iz New Yorka, je 1000 tkalcev zastavka-lo. Stavkarji, moški in ženske, večinoma Angleži zahtevajo zboljšanje plače za deset odstotkov in ureditev raznih neznatnih nepri-lik. Ako se sp o razumljen j e danes ne doseže, bodo delavci skupno 5000 oseb v drugih oddelkih tudi delo ustavili.
Louisville, Ky., 13. sept. 125 štrajkujoči brivci, za povišano plačo, so zmagali. Delodajalci so privolili povišek tedenske plače od '$9 ina $12. Da pa delodajalci na svoj račun pridejo, so ob jednem ceno britja od 10 na loc. in striženje las od' 25c na 30c povišali. __________________
Petrolej v morju,
Galveston, Tex., 15. sept. Kapitan Netherton od angleškega parnika “Comedian” je videl 160 milj od Galivestona tri močne oljnate vrelce iz morja bruhati.
RAZNE NOVICE.
Pošast v človeški podobi.
Boise City, 12. sept. Zloglasno znani Harry Orchard, kateri je 27 umorov pripoznal in se v prilog kapitalistov in države z brezštevilnimi krivimi prisegami “pošteno” trudil, da bi Haywood,-Mo-verdPettibomeja na vislice spravil, bil je svoječasino na smrt obsojen a po kapitalističnim orodju, go-v e mer ju Gooding na dosmrtno ječo pomiloščen.
Jetniška uprava, daje o Orchar-du vzgledno spričevalo; De samo, da vsaki dan našteva svoje dopr-nešene grehe, vedno moli, navaja in spodbuja sojetnike k bogaboječemu življenju, dal se je svetohlinski lopov d'ne 21. julija t. 1. krstiti, in sicer po adiventijskem popu, od katerega pričakuje, da mu bo popolno pomiloščen j e izposloval.
'Od druge strani se poroča, da se Greharda večina jetnikov izogiblje, ker, kakor pravijo, jim njihova “čast” ne dopušča, da bi s takim lopovom občevali. Edino ■svetohlinci ž njim molijo, ker se nadjajo na ta način svobodo doseči.
Povišek poštnine od registriranih pošiljate v.
Washington, 13. sept. Glasom odredbe generalnega poštarja Hitchcock, se poviša pristojbina od registriranih poštnih pošilja-teiv z dnem 1. novembra t. 1. od sedanjih 8 na 10 centov. Ob jedrnem se bo odškodnina za zgubljene registrirane pošiljatve povišala od sedanjih' $25 na $50.
'Povišek pristojbine se .s tem u-temeljuje. češ, da je pošta v tem oddelku do sedaj z izdatno zgubo poslovala.
Pametno.
Washington, 13. sept. Glasom odredbe generalnega poštarja ni-'so pismonoši primorani pisma in poštne pošiljatve v hišah dostavljati, koder psi prosto okolo leta-ja. Odredba se glasi: “Pismanošam ni treba poštne pošiljatve v hišah dostavljati, kjer zlobni psi prosto okolo tekajo. 0-sebe, katere imajo take pse, si morajo po poštne pošiljatve sami na pošto hoditi.
V samoti in brez pomoči umrla.
Truplo 20 let stare Frances Flo-rek, je bilo najdeno pri kopici sena na Vainerjevi farmi, severno od Foley, Minn. Zdraven je ležal tri dni stari otrok, kateri je še živel. Mrtvo gleda je dognala, da je mlada mati že pred več dnevi u-mrla. in da ji ni bilo že popred mogoče otroka dojiti. Dekle je bila na potovanju k prijateljem, ko jo je smrt zasačila. Osamotena in brez pomoči je reva konec storila. Umrlo so našli neki z avtomobilom se mimo vozeči, ker so bil' vsled' otročjega joka opozorjeni. Umrla je bila prišla iz Morriltown Morris County, v Foley, da bi službo kbt dekla kje dobila. Sedaj iščejo nezakonskega očeta.
Raznos kotla.
Sau Francisco, Ca]. 13. sept. Vsle'd! razpoka parnega kotla v Lurline kopališču št. 2163 Geary St. je več kot en ducat ljudi ranjenih, več od teh smrtnonevamo. Poslopje je skoraj do cela porušeno. Moč raznaša je kotel vzdignila iz obzidja, ter ga vrglo visoko iv zrak in padel na Gearp cesto. Gospa Elise Eieihler se je sto-prav kopala, 'ko se je nezgoda pripetila; ranjena jie toliko da ne o-kreva.
Praktično.
Hartford, Conn. 12. sept. V Hartford je Charles Raymond Goddard, študent in 20 let star, kateri je z nogavicami po hišah krošnjaril da si je sredstva pridobil za študiranje na Yale Law School (juridična fakulteta), 72 let staro premožno udovo gospo Matildo Treat poročil. Sin “mlade neveste” je tožbo vložil, da se mater pod oskrbo postavi.
Listu v podporo.
A. Lubej 20c; P. Hočevar 25c; J. 'Slkozier 25a; F. Peterlin 25c; Darovalcem': hvala!
na PRAGU smrti.
Iz New Yorka se poroča: Onih 3'7 mož, kateri so iz Sibirije na, iz kož narejenih čolničih v Alasko pribežali in so bili otd' uradnikov vlade Zdr. držav pridržani, ne bodo krvavemu earu izročeni.
John C. Chase, predsednik o-brabme lige političnih beguncev, je dobil včeraj od odvetnika Simon O. Pollock iz New Yorka, kateri je omenjene begune zastopal, obvestilo sledeče vsebine:
New York, 9. sept. 1900. John C. Chase,
180 Washington St., Chicago'. Moj ljtuhi Chase!
Vsim našim ljudem, kateri so se v Alaski izkrcali, je naseljitev dopuščena. Jaz Vam časti tam za Vaše brzo posredovanje. Vaš
Simon O. Pollock. Vlada Zdr. držav je začetkoma trdila, da so begunci naseljniške postave prekoračili. Po kratki preiskavi se je dognalo, da so trije —- Vladislav Mistawic. Evtijan Kruglechenko in Karol Lapin — politični beguni, koji so carskemu krvniku ušli. Oni ne bi bili deportirani pač pa. ostali, ako' se ne bi ■bila League krepko zanje potegnila.
Kandi kot cerkvena vada.
Wilkesbarre, Pa. 13. sept. Pastor J. O. Slenker, župnik krščanske Nemšteo-iluterauske cerkve v HaAetonu je vsakemu dekletu, katera dva imladenča v nedeljsko šolo seboj privede, škatlo sladkarij obljubil. Župnik Slenker se je izrazil, da mladenči prostovoljno ne pridejo, zato je dekleta v službo za dobro stvar postavil.
Taft v Chicagi.
Chicaga srečna metropola ! Wii-jem “ta debeli” vladar Zdr. držav je bil' včeraj gost našega mesta. Spremljevalo ga je nebroj skrivnih policajev in politikarjev. Šolski otroci so pa zapeli taftovo himno.
Socijalisti se mu niso poklonili. Druge nesreče ni bilo.
POZOR!
člane društva št. 2 S. S. P. Z. v Claridge, Pa. opozarjam, da se polnoštevilno udeleže redne mesečne seje, katera .se vrši dne 19. septembra.
Kateri izostane brez tehtnega uzroka bo 25c. kaznovan, kakor jc bilo sklejeno na seji dne 17. januarja t. 1. Z bratskim pozdravom John Mlakar, predsednik.
“Krvava noč v Ljubljani.
‘G. Jacob Hočevar nam naznanja, da je knjiga “Krvava noč v Ljubljani” in “Najdeno Srce” že
tiskana ih gotova za razpošilja-tev. Cena ji je 40e; elegantno vezana pa 75c. Dobi se piri izdajatelju Jakob Hočevar, 1142 E. 72nd ‘St. N. E. Cleveland, '0'hio.
'Slov ensfco - an gl e šk a	slo vni ca,
slov. angl. tolmač in angl. slov. slovar za samo $1.00 pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York.
ZA SLOV. DEKLETA!
Iščem1 slovensko dekle v starosti 20 do 25 let v svrho ženitve. Samo na resnie ponudbe poislane s sliko se odgovori. Sliko na zahtevanje vrnem. Za podrobnosti se je obrniti na
Ivan Gajmerac,
821 Lymch Ave. E. St. Louis, IH.
37—38.
Francija.
Pariz, 13. sept. Francoski izvoz v Zdr. države, se je namesto zmanjšal pod1 novim tarifom silno brzo pomnožil. Skupni izvoz .meseca avgusta znaša 76 odstotkov več, kot v tistim mesecu leta 1908. Največ se jie kož izvozilo. Le tih se je v toliko množini v Ameriko izvozilo, da so francoski tovarnarji v strahu, da bi Amerika strojarsko industrijo monopolizirala, in domačini primoram bili ustrojeno usnje impurtirati.
S. S. P. DRUŠTVA POZOR!!!
Večina društev še ni poslala naslova kam se jim naj glasilo pošilja., Že prej smo opomnili društvene tajnike na konvenčni sklep ki se glasi, da vsako društvo mora biti naročeno na uradno Glasilo. Prosimo toraj, da se naslov z naročnino vre,d) odpošlje na u-pravništvo Glas Svobode.
Dolžnost vsaeega društvenika naj bi bila, da je ob enem tudi naročnik na Zvezino glasilo 'Glas-Svobode’ da bo vsak član vedno vedel in čital, kaj dela glavni odbor, kako napreduje Zveza in posamezna društva.
Prepričani smo, da so večina članov S. S. P. Zveze, katero ščiti list Glas Svobode pred raznimi zlovoljnimi napadi zavistnikov, tudi' naročniki na list. S tem pa da ¡so samo naročniki pa še ni dovolj. Gledati bi morali, da se list kar najbolj med rojaki razširi in Glas Svobode bo pa zopet obratno agitiral za Zvezo in društva.
‘V slogi stojimo v neslogi pademo. Z združenimi močmi lahko koncentriramo malo četo proti veliki, nesložni armadi.
Toraj člani in društva potegnite se za svoje glasilo, in pridobite mu novih naročnikov, novih moči in novih članov.
Z bratskim pozdravom!
Glas Svobode Co.
OPOMBA .- Tem potom naznanjamo, da bodo v teku enega tedna gotove sledeče tiskovine: 0-pravilnik pri društvenih sejah, konvenčni zapisnik, vplačilne 'knjižice. Tudi pravila in ustava S. S. P. Z. gre v tisk prihodnji 1*-den. Prosimo toraj, da glav. tajnika za te tiskovine ne nadlegujete, ker če jih nima vam. jih tudi ne more poslati. Ko hitro bodejo gotove bo Vam pa iste takoj razposlal.
ZAHVALA.
1	------ ■ V*
Tem potom se iskreno zahvalju-jeml društvu št. 2 S. S. P. Z. v Claridge, Pa., ki mi je priskrbelo postrežnike za časa moje bolezni od 12. avg. 'do 6. sept., da sem se nekoliko izvlekel iz hujših bolečin. Zahvaljujem se tudi sobratoma Josip Matku in Jakob Jerasu, ker sta imi dobro postregla, sploh izrekam' še enkrat zahvalo celemu društvu št. 2.
Z bratskim pozdravom,
Johann Mlakar.
Claridge, Pa. 18. 9. 1909.
IMENA DAROVALCEV ZA SLOV. PISATELJA PODRAVSKI.
G.	Johh Batieh iz Claridge, Pa. je poslal $1.56 in sicer so darovali : Ant. Šemrov, 25c, John, Batieh 25'c, po 10c. Jos. Matko, 'S. Groše 1, Lov. Sturm., Val. Rednak, M. Draftina 5c, M. Potočnik 15c, Blaž Likar 10c, John Drečnik 15c, Mat. Jeras in John Hrovat po lOe.
G. F. Peterlin, Virdien, 111. je poslal $1.10; darovali so Fr. Peterlin 50e, Jožef Turšič 25c, John Mlekuž 25c, P'eter Froljančič lOc.
G. Jos. Malar, Sheboygan, Wis. je poslal $5.40 ter so darovali: Frank Zoran 25c, Jos. Urbančič. 25'C, Anton 50c, Frank Starič 50c, Anton St. 20c, Anton Starič 25o, Joe Starič '20c, Frank Štarocar 25e, Frank Zaverel 10c, John Zupančič 10'c, Joe Urbančič lOc, M. Perhine 10c, F. Terk a j 5 c, John Babič 15e, K. in P. 10e, Joe Starič 10c, John Papeš 15c, John Zoran 15’C, Anton Kovačič lOc, Fr. Bučar 25c, Alojis Sklandar 15e, F. Roie 5c, J. Mergole 5c, Pavel Valentinčič ‘ 10c, Frank Povh 10c, Anton Vodnik 10c, Joe Bolšga lOc, J. Veršaj' 5c, Frank Urabec 26c, Anton Shša 25e, K. in J. Malar 306.
Vic. S. Skubic, v Chicago, 50e. Skupaj	$8.56
II.	izkaz	$4.25
Skupaj	$12.81
Živili darovalci!
Agitirajte za “Glas Svobode”.

Strahovalci dveh kron |
v.	V
l/Q~	-----*	-	v>J
ZGODOVINSKA POVEST.	Spisal FRANJO LIPIČ
DRUGI DEL.
XLVI.
Kada li blizu dojedriše,
Udariše pašine bo rij«,
Zavikaše Turci janjičari Galijice živi oganj daše.
'Stoji jeka bubanj i svirala, Grmljavina silnih lumbarada, Stoji zvižda šiba i pušaka, Lomljavina tari« ni h galija,
Stoji zauk po mora deli ja.
Kada li se, pobre, sastadoše Sve galije turske i latinske, Rekao bi : nebesa se ore,
A planine u «tubi ji ni nore. Žarko sunce pomrčalo biše Od črnoga praha i ulova,
Sve se sinje more tresijaše Od topova turskih i latinskih Po mora se dugo ne vidjaše Nego vesla, jedra i lantine.
I tilesa turska i krščanska Po hiljadu zajedno plivaše, Jedan drugom smrtcu zadavaše.
Hrv. narodna.
Dan po uničenju piratskega brodovja sie je pojavila v grških vodah beneška mornarica z ladjami svojih zaveznikov. To je bilo na dan sv. Justine dne 7. oktobra 1. 1571.
Beneško brodovje je prišlo tako nenadno, da Turki niso utegnili odriniti izmed otokov na ¡široko morje, n,ego so bili prisiljeni zbrati se v Lepanskem zalivu.
Turško brodovje se je razpostavilo tako, da je imelo obliko po-lumeseea. Tako so se Turki v pomorskih bitkah vedno bojevali. Najmočnejše ladje so postavili v središče, obe krili pa ste imeli nalogo, objeti sovražnika in s tem olajšati njegovo uničenje.
Benečani in njihovi zavezniki so se postavili v ravno vrsto. Na desnem krilu sta zapovedovala genoveški admiral Andrej Doria in sicilski admiral' Kordone. V središču so bile španske in papeške ladje, ki sta jih vodila Don Juan d’Austria in knez Kolonna, na levem krilu pa sta zapovedovala beneška admirala Venier in Barbarigo.
V dopoldanskih urah sta se bro-dovji začeli približevati drugo dragemu. Zagrmeli so topovi in potem sta se bro-dovji spoprijeli.
Prvi boj se je začel na levem krilu. Venier se je zapodil med turške ladje in udaril na admiralsko ladjo, kjer je bil Ali-paša iz Misira. Posrečilo se mu je, da se je nostavil ob stran turške'ladje in Benečani so jo prijeli z železnimi kljukami ter poskakali nanjo. Vnel se je srdit boj. Že so se bili Benečani polastili polovico turške ladje, ko sta prihitela Mahmut-'paša in beg Karaodže s svojima la djama. Njiju vojaki so izsekali Ali-pašo Benečanom izrok in se lotili Verriera in ¡njegovega moštva. Malo je manjkalo, da bi bil Venier podlegel. Toda pridrvele so nove beneške ladje. Generali Ivan Loredan in Juri Kontarino, Malpier in Alvar so se pognali z ljuto silo v boj. Potopili ali uničili so trinajst turških ladij, nekaj jih zavzeli in rešili Veniera. V tem boju je bil ubit beg Karaodže, vojvoda Parmski pa se živega ujel Ali-pašo in ga dal obesiti na jambor admiralske ladje.
In boj je trajal dalje. Barbarigo je bil zadet v oko. Njegove ladje so se že umikale, kar je prišel na pomoč 'Mario Kontarino. Rešil je beneške ladje a sam je padel v ljutem boju. Federiko Nani se je zapletel v boj s Karo-pašo in ga ujel ter zavzel njegovo ladjo. Proveditor Kamalo je zavzel ladjo Šilok-bega. Ta je ¡skočil v mbrje, a mladi Ivan Kontarino je v železnem svojemu oklo pu planil za njim v valovje, ga dohi-nl in mu v morju odsekal glavo.
Slabše se je godilo desnemu Grilu armade, Algirski kralj TJlu-zali-paša se je srdito vrgel na ■malteške ladje in jih je obkolil. Vnel se je strahovit boj najprej s touoJi, notem pa, ko sta se dve malteški galëri z vsem moštvom vred potopili, je Uluzali potisnil bližje, (hoteč ostale ladje zavzeti. Tu pa. je prihitel Andrej Doria s svojimi ladjami in po večurnem boju je premagal Turke in jih pognal v beg. A samo trideset ladij je odpeljal Uluzali seboj, druge so bile vjete ali uničene. Tudi
tuni ladjami bi se Uluzali ne bil rešil, da ga ni Doria nalašč pustil uteči, iz gole ljubosumnosti na zmagovitega beneškega admirala Veniera.
Tudi v središču je bil boj težak in krvav, dasi ne tako, kakor na obeh krili. Don Juan d’ Austria je poljutem boju prodrl vrste turških ladij, razbil polumesec, ki ga je tvorilo turško brodovje, in potopil več ladij.
Boj je trajal do popoldne. Potopljenih je bilo blizu sto turških ladij in isto toliko so jih Benečani in njih zavezniki zavzeli. Nad 30.000 Turkov je bilo ubitih, 5000 ujetih, med njimi sedem paš in mnogo begov, dočim so Benečani in njih zavezniki izgubili kakih 5000' mož.
(Zmiaga je bila nad vsa pričakovanja velika in sijajna. Mogočno in krasno turške brodovje je bilo uničeno, Turčija ni imela na morju nobene moči več.
Toda izkoristila se ta zmaga ni. Benečani bi bili lahko zavzeli zopet Ciper, ko bi bili imeli dovolj vojske. A imeli so same ladje, armade pa ne in zato niso ničesar poskusili. Ljubosumnost med voditelji in mržnja na beneško republiko je bila vzork, da se je združeno brodovje po dobljeni zmagi razšlo. Prvi je odrinil genoveški admiral Andrej Doria. Njemu je kmalu sledil Don Juan d’ Austria s španskim brodovjem.
Beneško brodovje se je vrnilo domov, doseglo je pač veliko in krasno zmago, a koristi ni imela republika od te zmage nobene.
Benečani so sprejeli svoje brodovje z največjimi častmi in so prirejali v proslavo zmage pri Lepantu vsakovrstne slavnosti. Le malo mož je bilo v Benetkah, ki se teh slavnosti niso udeležili, niti se veselili z ljudstvom. Med njimi je bil vojni minister Ženo. Zmaga pri Lepantu je bila največji triumf njegove organizacijske sposobnosti in njegove diplomatiške spretnosti. Poleg zmagovitih vojskovodij niso Benetke v tistih dneh nikogar tako častile, kakor svojega ministra Zena. Temu pa je dala bitka pri Lepantu povod, da je odstopil in se umaknil na svoje posestvo pri Portogruara na Furlanskem. Utemeljil je svoj korak s tem, da ta bitka, ki se ni mogla izkoristiti, nima nobenega pomena za beneško republiko. “Ciper,” je rekel Ženo, “je za Benetke izgubljen in le prekmalu se pokaže, da so za republiko izgubljene tudi drage kolonije v Levanti.”
Zenovo prorokovanje se je izpolnilo do pičice. Republika beneška se je sicer po bitki pri Lepantu vojskovala še dve leti s Turki, a nič preveč odločno in malo srečno, končno pa je morala vendar sprejeti 'mir pod pogoji, ki so jih določili Turki. Republika je morala Turko.m prepustiti bogati Ciper in jim izročiti tudi albansko mesto Sopoto, edini kraj, ki ga je bila v tej triletni vojni vzele Turkom. Niti sto let potem je beneška republik^, po dolgi vojni izgubila tudi drugi veliki otok v grškem morju. Kreto. S tem je prenehala biti kolonijalna sila, s tem je izgubila zadnje vire svojega bogastva in začel se je tisti žalostni proces hiranja in umiranja nekdaj tako mogočne republike, kateremu je potem Napoleon I. naredil konec.
Razven vojnega ministra Zena je bil v Benetkah še ¡en mož, 'ki se zmage pri Lepantu ni veselil, dasi tega seveda ni izdal z nobeno besedo. Ta mož je bil general della Croce. Opustil je bil prvotni svoj namen, spremiti Kržana in Asun-to na istrsko obrežje, a pravega vzroka ni povedal nikomur. Pač pa je zahteval, naj počakata A-sunta in Kržan na otoku Antiky-tira, da se vrne, ter se je sam odpeljal v Benetke. Kržan in Asunta nista vedela, ne kam je šel, ne čemu. “Kličejo ga pa-č posli,” sta si rekla, “saj ,v teh težkih vojnih časih me more beneški proveditor nikdar vedeti, kak nepričakovan u-kaz dobi in kake nenadne naloge va čakajo.” Vesela svoje sreče in svoje ljubezni nista Kržan in A sunta imela ne časa ne volje, si beliti glave z nepotrebnimi skrbmi.
Osem dni po bitki pri Lepantu,
prav ko so bile v Benetkah največje slavnosti na čast zmagovalcem, se je pripeljal general della Croce v Benetke. Veselo vrvenje, ki je vladalo v mestu, ta občna radost, ki je združevala zdaj tudi največje nasprotnike, ni našla odmeva v njegovem srcu, da obujala je v njem celo otožne misli.
—	Kako brezumno in nerazsodno je to ljudstvo, je mislil general della Croce, ko je, motreč narodno slavje na Markovem trgu, stal ob vznožju kampanila šv. Marka. Kaj bo imelo ljudstvo od te zmage, ki se je zdaj tako veseli? Iz zmagovitih mečev so se še vedno skovale najtežje verige za ljudstvo.
Zapustil je Markov trg in je krenil v doievo palačo. Na dvorišču je bilo zbranih polno odličnih nobilijev, čakajočih avdijence pri dožu ali pri Zenu. General della Croce je vedel, da bo moral potrpeti precej časa, predno ga ho mogel Ženo sprejeti.
Neprestano ga je vleklo k velikim zgodovinskim stopnicam,, na katerih je bil 216 let poprej obglavljen dož Marino Falieri. Spomnil se je, da je stal na tistem kamnu že enkrat, tedaj, ko je gojil símele nade in delal velike načrte. ki so bili zdaj, po zmagi pri Lepantu, vsi uničeni.
—	Da, ko bi bili Turki zmagali pri Lepantu, bi bili lahko razvneli ljudstvo proti tiranstvu lakomnih in krutih nobilijev. Premaganim vladarjem ni težko, vzeti krono z glave in jim iztrgati žezlo iz rok. Zmaga Turkov bi bila pro-vzročila revolucijo v Benetkah iu bi bila ljudstvo beneško rešila iz njegovega žalostnega položaja. Zdaj je vse izgubljeno. To ljudstvo je pozabilo, da ima na rokah in na nogah težke verige in vriska in se veseli, zmage, ki k' utrdi moč in oblast njegovih zatiralcev.
Naslonil je roko ob dlan in zrl nepremično na kamen, kakor bi se tam videli sledovi krvi, ki jo je Marino Falieri prelil, ker je hotel ljudstvo rešiti tiranstva svojih nobilijev. Naenkrat se je zasmejal in je odmahnil z roko, kakor bi hotel prepoditi misli, ki so mu vrele po glavi.
—	Zastonj vsak trud in vsak poskus. Morda vstane čez sto let mož, ki poskusi, kar sem nameraval in pripravljal, kar bi pa bilo danes blazno početje. Jaz pa pojdem čez morje domov, v to ljubo kranjsko domovino in se bom iz-vežbal v zibanju.
Vojni minister Ženo in general della Croce sta bila stara znanca še iziza časa, ko je bil Ženo polkovnik in della Croce miad kapetan v beneški armadi. Na to dolgoletno znanstvo je računal della Croce, ko je stopil pred Zena in ga prosil njiegove podpore.
—	Stari vojvoda dali Ferro je že skoro dve leti jetnik beneške republike in dasi nimate proti njemu nobenega dokaza, ga vendar svet desetorice ne izpusti na svobodo. Prišel sem zanj prosit. Starec je neškodljiv. Preslab je, da bi mogel republiki količkaj nagajati, kaj še storiti kaj resnega. Izpustite ga.
—	Vi prosite zanj. general della Croce? se je čudil Ženo. Tega bi pač ne bil pričakoval! Ali ste 'mar pozabili, kaj je vojvoda dali Ferro storil Vašemu bratu?
—	Pozabil n«, pač pa odpustil, je izjavil della Croce. Odpustil sem mu toliko laglje, ker hoče njegova bči to popraviti na mojem netjaku.
—	Težko pojde, moj ljubi general, je menil Ženo. Vojvoda dali Ferro je obdolžen prevelikega hudodelstva, da bi ga mogla republika izpustiti. Dokazov sicer nimamo, toda sum leti nanj in je tako velik, da bi ga bili kdaj že obglavili,, ko bi ne bil ravno vojvoda in sorodnik visokih cerkvenih dostojanstvenikov.
General della Croce je hotel novic dokazovati, da je stari vojvoda dali Ferro popolnoma neškodljiv mož, ali Ženo ga ni pustil do besede.
—	Oglasite se pri dožu, je svetoval Zeuo. Č.e mu postavite pomen zmage pri Lepantu v pravo luč, Vami morda ugodi. Mocenigo je nečiimern dož in pristopen lepim besedam.
'General* je umel ta migljaj in se je po njem' ravnal. Sicer je bil glede pomena zmage pri Lepantu tistega mnenja kakor Ženo, toda dožu tega ni razodel. Don Moee-nigo je bil svoj čas sam pomorski kapetan in je znal ceniti vrline in
zasluge generala della Croce. Zato pa so mu ugajale njegove besede in dal se je tudi preprositi, da je izpustil vojvodo dali Ferro iz ječe, s pogojem, da se odpove vsem pravicam do otoka Antiky-tira in da grad svojih dedov na tem otoku daruje beneškemu dožu.
Pravzaprav so bili ti pogoji jako krati, toda stari vojvoda jih je vendar z veseljem sprejel', saj je bil od dolgega trpljenja v ječi že ves oslabel in je že davno izgubil upanje, da še kdaj vidi beli dan.
S tresočo se roko je podpisal v pisarni sveta desetorice odpovedno listino in naročal doževemu tajniku, naj svetlemu knezu in dožu izreče njegovo zahvalo.
—	Zahvalite se raje generalu della Croce, mu je rekel dožev tajnik. Samo njemu se imate zahvaliti, da vas je svet desetorice izpustil. Znamenit vojskovodja jie, star prijatelj dožev in Ženov in le njegovemu vplivu se je posrečilo, da se je vlada odločila izpustiti Vas, čeprav se je mislilo, pustiti Vas v ječi brez sodbe — pozabiti na Vas. kakor so pozabili že na marsikoga, dokler ni izdihnil.
Strme je vojvoda poslušal dože-vega tajnika. Da ga je njegov največji sovražnik osvobodil iz ječe in rešil smrti, to mu kar ni šlo v glavo. Rad bi se bil generalu zahvalil, a izvedel je pri doževemu tajniku, da generala ni več v Benetkah.
—	Odpotoval je v Rim, a zapustil je za Vas pismo, je dejal dožev tajnik ter izročil vojvodi zapečaten list, ki ga je starec naglo prečital.
“Svetli vojvoda!
‘če hočete najti svoje otroke, pridite danes čez mesec v znano Vam* hišo nad Opatijo, kjer ste se mudili, ko ste bili v istrskih vodah rešeni s potapljajoče se ladje. General della Croce”.
—	Moji otroci — moja sinka — je zavzdihnil vojvoda — kaj je z njima? Kaj je z Asunt.o?
Skrb za svoja sina je vojvoda tako prevzela, da je pozabil na vse drago, zlasti ker je sodil, da je Asunta zanj izgubljena, bodisi da jo zadržuje Ladislav Gjačič, bodisi da je mrtva. Težko mu je bilo le to, bo moral še ves mesec čakati, predno vidi svoja sineva.
Za zdaj je sklenil posvetiti vso skrb poizvedbami po Asunti. Povpraševal je najprej pri beneških oblastvih za D e san tičem, o katerem je mislil', da mu bo gotovo vedel kaj povedati glede Asunte, potem pa tudi po piratih sploh in zlasti po kralju Gjačiču in njegovem. sinu. Kar je izvedel, ga je navdalo v prvem' hipu z velikim strahom. ¡Povedalo se mu je, da so 'Turki blizu Lepanta in pred veliko bitko uničili vse piratsko brodovje, pomorili vse pirate in kralja Gjačiča obesili. Da je padel tudi kralja Gjačiča sin, o tem ni nihče ■dvomil, vojvoda Dali Ferro pa se je bal, da je bila A-suuta pri svojem možu in storila s pirati vred žalostno smrt. Toda kmalu se domislil vsega, kar je Ladislav 'Gjačič obljuboval Asunti in zdaj je upal, da je Asunta živa in svobodna.
Mira stari mož ni mogel najti. Najel je več malih ladij in jih poslal na jug, da po grških otokih poizvedujejo po ženi Ladislava Gjačiča, sam pa je ostal v Benetkah in štel dni in ure, kdaj odrine proti Reki.
(Dalje prih.)
ZASTOPNIKI!
Prosimo Vas, da se potrudite in takoj pričnete pobirati darove od rojakov v Vašem okolišju za slovenskega pisatelja Podravskega. Te darove pošljite s imeni darovalcev na “Glas Svobode”, da iste priobčimo v listu in potem odpošljemo na merodajno mesto. S pozdravom!
“Glas Svobode Co.”
Angleščina brez učitelja,
po navodilu:
Slovenslio-anglešlie slovnice, SlovensKo-anglešl^a tolmača in Angleško-slovenslega slovarja.
Vse tri knjige v eni slane le $1.00 in je dobiš pri
V. J KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y.
PIŠITE PO CENIK KNJIG!
Domač pogovor.
Na potu do pošte.
Peter srečavši Toneta na potu do pošte: Hallo Tone! Hlej ha no. Ti prsmeta šturkla, si vendar pršu ?Ptedo b’ se te biu troštov. Ham pa vendar letiš?
Tone: Halo, halo Peter, kak se kaj maš? Na pošto grem .po “Glas Svobode” in pa naročnino imam za ponovt, ker že dolgujem od ta zadnga mesca.
P.: Ne, ne Tone! Vsed se mal na ta hamen, da se mal pohovori-va.
T. No pa se bom, če prav pošta odide, saj “Glas ¡Svobode” ni še tako na slabem, da bi čakav na mojo naročnino, da bi ž njo pla-čav tiskarske stroške ali pa mogoče poštnina. Kaj zaen popir pa ti štrli tam iz mauhe, gotovo imaš tistga zdražbarja. Kaj?
P.: Tone taku. pa ne boš hovura. Al še ne veš, da to je edin soci-klističn in delausk list ki nas ¡pod-ueuje. Na, le ber ha, pol še le sod!
T.: Nem ara m ! Veš Peter, jaz sem tud naročnik na Proletarca. Al zadnje čase to je okol dvejih let je čisto iz svojga pota in ne najdem številke, da neb blo notr zdražbarije in psovanja, zatega-diel se m’ je že čist ostudu.
P. Aha že vem ! Tone ti s’ tud en svobodaš, haj ne?
T.: Zakaj pa neb bi v? Na pa le ber, saj ti ne bo škodi, boš saj vidu kaj srna vsi naročniki. Vič to je ona prav zanimiva številka 99 in če že gl ih češ pa bom. Al očes na glas?
P.: Ne, Tone! Jaz sem ha že ¡prebrau.
!T. riProletarc št. 99 ... . hahaha.
P.: No kaj se pa režiš? Al se t’ morbit dobr zdi, ko srna že pri kraj ?
T.: Ne, tist glih ne, ampak ta le prva kolona je za smijat in za jez’t.
P.: Kaku je to?
'T.: Peter, al češ, da ti ¡povem svoje mneje o tej koloni?
P.: Ja, le povej. Poslušu te bom in ho boš fertih ti bom pa jaz en par povejdu.
T.: Hajd dobro. Vidiš Peter cela kolona ni drago ko batine po lastnih zobejh. Vidiš tnki piše, če ■mu ¡d« prvga augusta 500 naročniku pridobmo, da bo izhajav na vosmeh straneh in kir mu jih ne-smo, ostane kakor je al pa mogoče še tisto ne. Vidiš Peter tud jaz sem en tistih namarnih naročniku. —
P.: Al ti tud?
T.: Ja pa veš zakaj, kir list ni več za poštenga delavca. Jaz se.m ga mislu že en parkrat pestit, pa sem* le zmirom mislu da se bo mogoče kaj pobolšav. Glej lanska jesen sem' se kar za celga pol leta naroču; poboljšan ja pa le ni ampak zmirom več zdražbarije je v tem listu.
P.: Soj je je tud v Hlas Svobode.
T.: Ja pa imajo osem strani in če napišejo dve k večjem tri kolone kritike pa le še ostane sedem strani druzga dobrga in poduč-ljivga berila, med tem ko v proletarcu je na vsili štirih straneh sama zdražbarija in nič druzga, zategadel sem pa zmirom čakav, da mi proletarca ustavjo in da potem zaostala poravnam. Vidiš v tej številki in drugod proletarc zvrača vso krivdo na naročnke. On piše, da mi nočmo podučlivga berila, da mi nočmo lista na vosmeh straneh, da smo leni, kir mu •r.isma pripomogl do naroenku. Al veš Peter čigava je vsa krivda?
P.: čihava?
T.: Vsa krivda je za pripisat možem okol Proletarca.
P.: Ti s’ neumen, Tone! Cela krivda je Hlas Svobode pa tak’h naroči ku ko s’ ti.
T.: Ne Peter, motiš se! Da sm se jaz na Proletarca naroču je pripomogu Glas Svobode, ker je pišu, da se naj na oba lista na-ročmo in zatn ker mi je list Glas Svobode dopadu šeni si mislu: Tone, mogoče je Proletarc res dober. naroč se! In res pišu sem Kondat in mu tud denar poslav, da .mi naroči Proletarca, kar je Konda tud štoru. In sedaj, da sem ga opustu je kriva vsebina lista in če bo šlo tako naprej bo kmal zginu iž površja. Al se ne spominjaš več, ko so ga tako zmanšal, da kmal ga ne b’ blo vredno seboj nest za grm, da b’ se žnjim osnažu? Poslušaj Peter! Zdej ti (Dalje na 8. strani.)
Josip Komar
164 Reed St., Milwaukee,Wis
priporoča rojakom svojo lepo urejeno
GOSTILNO.
Snažno prenočišče se vedno dobi
Rojakom, ki potujejo skoz naše mesto se za obisk vdano priporočam.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljina leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island A ve-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.
TUKAJ živečim rojakom in onim. ki potujejo skoz Kenosho, priporočam svojo na novo urejeno
GOSTILNO
v obilen poset. Hrana in stanovanje se vedno dobi pri
LOUIS ROBSEL
113 Milwaukee Ave., Kenosha, Wis-
WELKY’S
Restavracija in gostilna,
552 Blue Island Ave.
CHICAGO
vogal Loomis in 18. ceste. Telefon Canal 145S
G. C. Glaeser
FOTOGRAF. Povečanje slik. 3 23 North 8th Street
nasproti požte
SHEBOYGAN, WIS. Phone295 Green
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St. Tel. Canal 1405
GOSTILNA!!!
JOHN DOBNIK
300 Reed St., iyiilwaukee,Wis
GOSTILNA!!!
ED. SIHRA,
izdelovalec finih Havana in domačih smodk. Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno. 612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
Dobra Unijsfca Gostilna,^“»
mrzel in gorak prigri- |AC Q O to cT n ir zek. : Pod vodstvom
650 Blue Island Ave.
delikA Dvorana za društvene in unijske seje, im Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
Frank Gregorič
priporoča rojakom-prijateljem svoj fino urejeni
SALOON
na 101 Main St.. I A SALLE ILL.
SALOON
z lepo urejenim kegliščem in sveže Schoenhofen pivo priporoča ANTON MLADIČ,
937 Blue island Ave. Chicago UL
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. PL
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja tel oanal 1386
IMPORTIRAN TOBAK, prodajam cigare in cigarete, razne vrste pipe ter izdelujem in popravljam dežnike in pipe.
J. VOKOUN, 559 W. 18. St.
Reinhold
Kroll
Izdelovalec in trgovec na veliko s
VINOM IN LIKERJI.
“GREEN BELL”
naše specialiteta.
410 Greenfield Av. Milwaukee
Phone 1547 J.
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sata producira.

MAKROBIOTIKA.
Čital sem že nebroj podlistkov, člankov, brošuri e in razprav o sredstvih, ki baje podaljšajo človeku življenje. Pride antialkoho-lik pa ti postavi za vzgled 100 let ali še več starega starčka, ki ni nikdar pil alkoholične pijače. Drugi stakne kje kakega pijančka, ki je doživel isto visoko starost. Ta zavrača krivdo kratkega življenja na tobak, drugi na prezgodaj začeto seksuelno življenje, na preobilno duševno delo in vrag si ga znaj na kaj še. Makro-bijotiko študirati s takih, navadno že a pripri strankarskih stališč, se mi ne zdi umestno. Kakor je pogoj človeškemu življenju nebroj činiteljev, tako zavisi tudi dolgost življenja od nebroj činiteljev, kojih vseh še daleko ne poznamo, pa jiih tudi ni neobhod-no treba natanko in imenoma spoznati.
Kdor hoče živeti dolgo, naj živi po naravi, naj živi, kakor nas uči narava živeti. To je sicer prav lahko reči, toda razumeti naravo, za to mora biti človek že od mladih nog odgojen, mora vsak še tako rahel migljaj hitro in natanko razumeti, in se mu nepogojno takoj pokoriti. Kako si mislim to življenje po naravi, opišem v sledečih vrsticah.
Naravni namen vsakega živega "bitja, med katere štejem tudi rastline, je ta, da raste, dozori, se zaplodi in pogine. Iz tegp, izhaja, da živi tisti dolgo, ki ume brez škode za svoje zdravje, torej v mejah, ki jih dopušča narava, vsakega imed teh 3 procesov nekako zakasniti, zavleči. Pri živalih in o-sobito pri rastlinstvu vidimo prav mnogokrat resničnost te trditve.
Naši nežni raznobojni metulji, ki povzročajo otrokom toliko veselja in dajejo pesnikom gradivo za raarsikako, lepo vrstico v pesmi, imajo v tej obliki kot .metulji, navadno kaj kratko življenje. Takoj ko vzbudi solnčna ali kaka druga gOrkota metulja, da izleze iz bube, miu vidno rastejo krila in v par minutah je dorastel in dozorel. Prva. njegova skrb je, da se zaplodi. Narava je dala metulju — samici poseben zelo močen duh, ki ga človek s svojim nerazvitim vonjem ne more zaduhati. Za tem ■duhom gre metulj - samec čez hribe in doline k samici, ki navadno mirno čaka, da pride metulj-sa-mec in jo oplodi. Ko se to zgodi, .je dosegel metulj-samee svoj naravni namen in pogine par ur pozneje. 'Samica poišče nato rastlino, kakršne jedo gosenice te vrste, zleže jajčka., jih po možnosti zavaruje in pogine. Življenje metulja traja torej navadno komaj par dni.
če se pa zleže. metulj v tako poznem jesenskem času, da ne more dobiti več metulja drugega spola iste vrste, išče nekaj dni ugodne prilike, da se oploditev izvrši. Ko pa take prilike ne najde in pritisne mraz, zarije se za drevesno lubje, v mah ali v kako razpoklino, kjer otrpne in prespi zimo. Spomladansko solnce ga zopet izvabi na prosto in tedaj) mn je usoda navadno milejša, — izpolni se mu želja, da oplodi oziroma da se da oploditi, —- potem pa takoj pogine.
Kaj mislite, da so metulji lepo rumeni citronovci ali pogrebci (Trauermantel), ki se prvi pokažejo spomladi, vsi šele spomladi izlezli iz bub? Kaj še! Velika večina je prišla na svet vže jeseni pa je prezimila, ker se ni mogla oploditi. Ppsebno pogrebca se pozna. ako prezimi ali pa je šele iz-lezel iz celice, ki si jo je bil zgradil sam. Pogrebci, ki nrezimijo, imajo bel rob, oni ki zlezejo šele iz bub, pa rumen rob.
Pa poglejmo naše rastlinstvo! Vsadimo dve enaki solatni rastlini in sicer en& na polje, pa jo prepustimo vremenu; drugo v gorko gredo, pa ji strezimo in zaiivaj-imo. Ta druga solata »e bo hitro razvila, razcvetela, rodila seme in bo poginila. Ona na polju se bo razvijala počasi in bo živela gotovo par mesecev dalje.
Pa vzemimo naše domače živali, osobito tisto žival, ki nam daje okusno gnjat. Če taka žival mnogo leži in ima dovolj jela, se bo hitro zredila, če pa noče ležati se ne bo zlepa zredila, če ima še toliko jesti.
Iz vseh teh primerov izhaja, da se tisti življenski organizem hitro razvije in seveda potem tudi hitro
pogine, ki ima vsega dovolj, kateremu se streže na vse mogoče načine in ki nikoli ne pogreša ničesar. Tisti organizmi pa. ki nimajo preveč hrane, gorko te. počitka itd., se pa razvijajo počasi in se radi tega razvijejo pozneje in tudi pozneje poginejo.
• Ako vpoštevamo vse to. potem razumemo malodane vse makrobi-jotike, kar se jih je napisalo do danes.
Če mi kdo trdi. da je ta ali oni starček živel 100 let, ker je kadil tobaki in pil vino in žganje, mu to rad verjamem. Imel je pač tako zdrav in takb urejen organizem, ali pa so bili drugi pogoji taki, da bi se bil organizem prehitro razvil, če bi ne bil umetno zaviral in zadrževal' tega razvoja. Jemal je torej v pravih dozah tvarine, — tobak, žganje ali kaj drugega — ki so le toliko škodovale njegovemu organizmu, da se ni razvil prehitro, da mu pa tudi trajno niso škodovale.
Pri abstinentu je drugače. Njegov organizem se sam na sebi razvija pravilno, brez tujih pripomočkov. *Če bi bil v žival alkohol in kadil tobak, bi bil razvoj organizma preveč zavlekel, toliko, da bi mu trajno škodilo. Je pač s temi strupi, kakor z drugimi strugi. Arzenik napravi včasih v pravi meri zavžit pravcati čudež, če ga pa vzameš preveč, oboliš ali urar ješ. Sicer pa tudi niso vsaka zdravila za vsak organizem.
Kako naj torej živimo, da zakasnimo in zavlečemo razvoj organizma pravilno t. j. ne preveč in ne premalo.
Nam vsem, ki živimo moderno življenje, ki zvečer dolgo čujemo, zjutraj dolgo snimo, ki mjemo in kadimo čez mero, ki vlivamo o stra in pikantna jedila in pijače, se navadno razvija organizem prehitro. In kaj bi se ne! Zvečer se najemo mesnih jedi j, potem 4 ali še več vrčkov piva ali nekaj četr-tink vina, če le mogoče se peljemo vsak korak in ležimo potem na mehkih blazinah pod pernicami. ■Seveda, če životu tako strežemo, se mora prezgodaj razviti in mora prezgodaj poginiti. Tak život ie pač podoben rastlini v gorki gredi.
Da dolgo živimo, je treba životu vedmo nekoliko — pa ne preveč — tega, kar poželi, odreči. Zjutraj je treba zgodaj vstati, toda redno ob1 istem času, le poleti bolj •zgodaj nego pozimi in napraviti Vedno enak sprehod. Poznam družbo, čilo družbo, ki prihaja pozimi in poleti, ob solnčnem in grdem vremenu na Rožnik na jutranjo mariaš-partijo. Kako so ti ljudje zadovoljni in veseli ves dan! Eden med njimi zahaja leveč desetletij redno- na Rožnik, je »tar okoli 70 let, -pa še marsika-kega mla.deniča “dene v Žakelj”, kar se tiče čilega zdravja, hitre hoje in zdrave sape. Ti ljudje odrečejo životu zjutraj predolgo le-' žanje. Teško je sicer vstati^ ali ko se vstane, je človek ves -dan sam -s seboj zadovoljen in vesel. Dopoldne se hoče človeku včasih, posebno ob vročih dneh na sprehodih ali potovanju čaše mrzlega piva ali brizganca. Vzemi ga! Toda ko se ti hoče še dalje piti, odreci si to. Nikakor ne smeš napraviti tako kakor kolesar-debelu-h-ar, kateremu je naročil zdravnik, da se mora voziti vsak dan par ur, da nekoliko shujša. Ko se je v-ozil 'kolesar že 14 dni, se stehta in vidi, da se je zredil za 8 kg. Prestrašen gre k zdravniku, kate ri ga vpraša, kaj da je je-de-l in pil •na deželi, kamor se je vozil. “O ne vel-iko”, mn odgovori kolesar, “po 4 do 6 steklenic piva sem spil pri vsaki vožnji in le za 1 K gnjati in za 1 K sira s 3 do 4 kru hi sem pojedel, drazega nisem vžival ničesar na ,potu”. — Ta kole sar je preveč stregel svojiemu životu.
Takisto je s kosilom, ki naj bo tečno in preprosto. Juho, meso, prikuho in malo kruha in kosilo je pri kraju.
Siploh naj se je in pije, dokler človek čuti potrebo, dokler je -lačen in žejen, -dokler zahteva želodec, ne pa, ko so le še oči lačne, ko jemo in pijemo le še radi vžit-ka (v ožjem smislu), radi zabave
'Sploh je dobro, da si človek tudi kak duševen vžitek odreče, n. pr. zadostiti radovednosti itd., ker se ojači na ta način volja, ki omogoča pozneje tudi vzdržnost pri telesnih potrebah. Vzdržnost r>a ne sme iti nikoli tako d-aleč, da bi organizem trpel. Nikoli si ne
smemo odreči jedila ali ":iače, dokler ne ugodimo pravi potrebi, kajti po tem momentu nam še vedno diši jed, pijača, sijesta, spanje itd., vendar prave potrebe potem ni.
Tako živeti se pravi secundum naturam vivere in v teh pravilih so izražena zdravila za dolgo življenje. Nimamo torej nobenih tajnih splošnih zdravil, ne pomaga in ne škoduje vsakemu ne tobak, ne alkohol, aminak je način življenja individualen. Vendar pa se da recept za dolgo življenje napisati s temi-le besedami:	Zadržuj
zmerno prehitri razvoj telesa, da se prehitro ne razviješ in prehitro ne pogineš. Živi počasi, da boš dolgo živel. Kdor hitro živi, hitro umrje, kajti sirota vsega vživanja posamičnika je nekako stalna; če popreje povžijem, mi preje zmanjka.	G. M,
PENNSYLV ANSKI KOZAKI.
Vsa izdustrijalna vznemirjanja so obžalovanja vredna ampak nikoli -v taki smeri kot takrat, ke-dar postane država “particeps criminis” v hujskanju in ke-dar se moč, ki se bi 'morala rabiti za iz-poslovanje in vzdrževanje miru, rabi za pod-n-etenje boja in umora. Bivša stavka delavcev Pressed Steel Car Co. -v McKees Rocks, Pa. nam daje znatno podlago za našo kritiko.
Vsakdo seznanjen s položaji ki so bili pred tem štrajkom, dobro ve, -da so imeli m-ožje veliko povoda za maščevanje vsakega poskusa za odstranjenje protekeije, katero jim daje organizacija proti zatiranju in izžemanju od strani te korporacije. D-elavci vposleni v teh izdelovalnicali so večinoma Slovani, Slovenci, Hrvati itd., od katerih so nekateri še ne dolgo tega v Ameriko prišli na vado, katero so jim razni o-d trusta v Evropo noslani agenti tam, že v starem kraju nastavli ker korporacija se boji, da bi konkurenca med delavstvom ponehala, če vedno sem ne dohajajo nove mase, novi delavski konkurent. Trostu je vse to mogoče, ker ima denar in vpliv. Na ta način se ustvari ta kozvani surp-lus delavstva in konkurenca. Kakor hitro pa delodajalci vidijo, da tropa delavcev importirani surp-lus, stoji pred vrati in ponuja svoje delo za ma njo, znižano plačo, tedaj skuša na podlagi te konkurence znižati plačo svojih delavcev, rekoč, če nočeš delati za ta denar, pojdi, zunaj ljudje komaj čakajo, da jim dam priliko delati za še manjšo plačo.
Upravitelji in delovodje takih korporacij so brez srca, nimajo duše, vesti in so nečloveški ter se radi tega ne ustrašijo,, če vidijo, da tako hočejo bosi ako se človeška kri preliva v potokih. Pit-tsbur-ski distrikt je praiv pekel v tem oziru.
Na podlagi tega so delavci v temi okraju opravičeni braniti se s tem, da se organizirajo. Delavci v jeklarnah United States Steiei korporacije od katere je Presseu Steel Car Co. del bi morali biti -vsi do zadnjega moža člani delavske organizacije.	V zadnjem
štrajku j-e Pressed Steel Car Co. da bi zmagala nad štrajkujočimi potom raznih posredovalnic in s misreprezentacijo	in prekano
skušala dobiti potrebne delavce in ko jih je dobila, spravila jih j:e skrivoma v zastražene -delavnice, jih tam s silo držala kot peone in jih prisilila delati v industri-jalnem suženstvu, ki je kriminal no, kakor tudi kaznivo kot sužen st-vo iz starih vekov.
Kaj pa je država storila v svr-ho prep-rečenja krvoločnosti in samovoljnosti teh korporacij Praktično nič. Že od obstoja je bila vedno na strani korporacij in j« še vedno roka v roki «'odpirala korporatno samovoljnost, ki je tako ofenzivna vsakemu zavednemu in patriotičnemu državljanu. In kedar pa pride do tega, da možje (delavci) skušajo poravnati stvari takrat -država koncentrira vso svojo moč da brani oderuhe pri jeklenem trustu. Tako -delo — obrambe — so prej -opravljali cestni roparji, zagriženci in pin,-kertonski vslužbenci. Ta sistem
packer-ja ustanovila državno kon-stabularico (kozake) katera stane državo -vsako leto približno $23-0.000. Ta konstabularica namesto, da bi skrbela za red in mir pa nasprot-no neti sovražstvo, prepir in samovolje.
Pri ustanovitvi se je trdilo, da ta kozaška banda bo patrulirala po deželi, kjer ni policajev, da bo branila farmarje pred “trampi” in “hoboji”, ampak do sedaj se te tolpe za to še rabilo, temveč se jih je vtaborilo po premogarskih in drugih industrijelnih “kampih” za edino to da plašijo delavce in pomorejo korporacijam pri njih tiranienih početjih.
Ravno isti efekt bi bil če bi poslali moža z rdečo ruto med texa-šk-e bike da jih pomiri, kakor če se pošlje državne kozake v industri-jalna okrožja da vzdrže mir in pravico. Ko hitro se ki e pokažejo vse ropota. To ni amerikaijsko. Možje vpisani v to službo so sami ¡m-alo-pri-dni potepuhi, biki — brez rog, pripravljeni sprejeti službo kjer s-e opravlja samo gnusno delo, katerega se loti le še kak rufi-jan in grobjak.
Pisec ve kaj. govori iz -lastne skušnje in opazovanja, iz občevanja s te-mi in po njihovem -delu. Še vselej so bili na potu spodobnim- ljudem in skalili mir v vsaki družbi.
Pred dvema ali tremi leti je bil poklican oddelek teh kozakov v Clearfield. Namesto da bi storili mir, so razgrajali in skoro -vse mestece je bilo na nogah. Ker se pa le niso te bestije potolažile pretili so navadni redarji s odpovedjo službe, ako mestece ne izžene teh kalileev miru. Njih vedenje je bilo direktno nenravno, tako in še slabše kot n. pr. navadnih potepuhov na Bowery v New Yorku, kedar zvezde svetijo.
Vedenje teh kozakov v Chester, Pa. ob času zadnje stavke pouličnih železničarjev je bilo direktno nenravno in izzivajoče. Mimo ljudstvo in štrajkarji so bili izzivam in kri je tekla.
V McKees Rocks so streljali žene in otroke, in -državljane, ki bi, če se jih bi pustilo pri miru vodili stavko na miren način. Komu ne bi zrasel' žolc, ko vidi na kak način se koljejo njegovi dragi brez povoda. In delavstvo je bile prisilj-eno nastopiti z orožjem. Pale so žrtve na obeh straneh. Ne govorimo o palih delavskih žrtvah pač naj omenimo, da je žalostno, da je bil sploh kedo ubit, še bolj žalostno pa je, -da je sploh tak človek (kozak) kedaj živ-el.
Ne moremo zapopasti kako more država kot je Pennsylvania nakopati si odgovornost rekrutiranja in vzdržavanja takovih čet neodgovornih, zavratnih pobalinov in jim dati ofi-cijelno moč ali oblast izvrševati svojo brutalnost v industrijalnih sredotočjih ob činstva. Res je, da konstabularieo odobravajo korporacij-e in njih so-euvstveniki ali nad njo se zgražajo poteče se delavske mase in pri šel bo dan, ko -bodo mase obglavile (odstranile) politikarje, katerih podložništvo korporacijskim interesom je ustanovilo ta ne-ame-riški sistem.
'Naše spoznanje s delavci v naj-nasprotnejšem položaju in ob času stavk, dobi obupa, nas sili, da povemo, -da uradnik v civilni o-b-leki, ki nima nobenega orožja kot samo svoj znak, bo več dosegel, da stori mjr in red kot pa vsi uniformirani kozaki, ki jih je sploh- mogoče rekrutirati. Ce se bodejo oblastva zanesla na uradnike, redarje in konstablarje (ne kozake) raznih krajev, bodejo varovala skupni interes bolj vspeš-neje, kakor pa s im-portira-nj-em in vposlovanjem ruskih metod.
Mi pravimo. Stran s kozaki, o-čedite ta gnili ostanek sramotne administracije in dajte nam ameriški sis-tem za ameriško ljudstvo !
Ueuropin Želodečni Grenčec
je znašel J. B. Scheuer, v nemškem Jas-sniku na Moravskem, Avstrija v začetku zadnjega stoletja in ga postavil na ameriški trg v letu 1900 Vsakdo priznava, da isti je najboljši želodečni grenčec v eksistenci! Ta grenčeč je napravljen iz izbra-nik zelišč in Koreninic, vsebujočih medicinske snovi in je gotovo, zanesljivo zdravilo proti kislini v želodcu, zaprtju, želodečnem krču in grižavici. Priporoča se ga za preganjanje plinov iz drobja. Samo en poskus pokaže dobre lastnosti tega grenčeca.
J. B. SCHEUER CO.,
IZDELOVALEC 158 W. Kinzie St.,
HI;
etn cago! USIA'	,
Chicago, Illinois 1
m
GARANTIRAMO DA ----- JE ---
SLOVANSKA
KORONA
zdravilno grenka vinska TONIKA napravljena izključno le iz starega, čistega kalifornijskega vina.
Ista vsebuje najbolj pomagljive snovi za človeški sistem, deluje na črevesa in jetra, Vam da trdno spanje in Vam ponovi Vaš potrt sistem lepše kot katerokoli drugo zdravilo.
Naročila na debelo za te, kakor tudi za žganje, likerje iu vina se lahko pošiljajo na
Mohor JVEH..A.IDIČ3
GENERAL AGENT
158 W. Kinzie St.	Chicago, 111.
CROtyfj
nerve FOOD invigorwor

w
CHICAGO U.S.A
bdplnipmn obleke po meri iz čisto volnenih, domačih in im-lilldlUjGIIIU portiranih tkanin.
Prodajamo S°^ove obleke za delavnik
Imamo vehko zalogo trdih in mehkih klobubov.
U za|0gi imamo vedno bogat izbor obuče in čevljev močnih za ub delo in elegantnih za praznik. Popolna zaloga srajc spodnjega perila, kravat itd. daje našim c. odjemalcem najokusnejšo zadovolnost.	Največja zaloga
vsakovrstnih hlač, finega izdelka in nizke cene.
Pridite, oglejte si i kupite!
PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA TRGOVINA S OBLEKAMI
JURIJ MAMEK,
581 S. Centre A ve.,	Chicago, 111.
		
	Vsak slovenski delavec naj čita “GLAS SVOBODE”	
M. A. WEISSKOPF, M. D.
----- ZDRAVNIK IN RANOCELNIK ---
885 Asliland Ave., Chicago, 111. tel. oanal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od L—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKQPP je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
B
3
poleg tega j-e bil splošno ofenziven- občinstvu kakor tudi -delavskim organizacijam.
Namesto teh pinkertonskih lopovov je postavodajnica ob času notorične administracije Penny-
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
624-628 Blue Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
Velik požar v Draždanih. Na ta-
kozvani “Vogelwiese”, kjer so razna zabavišča, in -karuselji, j--divjal v *pondeljek požar, ki je vpepelil 60 šotorov, 10 karosel-jev; 10 -o-seb jie težko, 60 lahko -poškodovanih.
Izlake pri Zagorju. Dne 28. na
i
M
i Pijte najboljše pivo
si
protekeije je trust- «veliko stal, a- večer se je obesil sin posestnika
¡S
Mozerja, ki je bil- na začasnem dopustu od v-ojaščme ra-di bol-e-znl Dne 29. m. m. pa bi bil moral zopet nastopiti vojaško službo, radi tega je tudi najbrže napravil samomor.
n Peter Schoenhoffen Brewing Co. ë
M	PHONE: CANAL 9
M
CHICAGO ILL.	M
rvi
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
_____________weekly ______________
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.___________________
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
------------in	velja-----------——
ZA AMERIKO:
Za celo leto...........
za pol leta..............
ZA EVROPO:	.	1A
Za celo leto.........kron	10
za pol leta..........kron	5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20TH ST.,	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivallišča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
GLAVNI ODBOR S. N. P. J. V ZVEZI Z JOŽA ZAVERT-
NIKOM & 00.
(¡Nadaljevanje.)
(Kakor s>e nam poroča, ni bil Ivan Kaker od društva “Narodni Vitezi” prostovoljno izstopil,-marveč društvo ga je bilo iz svoje sredin j e zaradi gotovega vzroka ven vrglo. Da jo potem društvo “Slavij a” Kaker j a, brez u-p oštevam ja razlogov, zakaj ga je prvo društvo izključilo, zopet sprejelo, je videti da “Sla-viji” je bilo na tem ležeče, samo da več članov-kimovcev šteje).
Joža Zavertnik se je več kot enkrat proti jednotnim pravilom pregrešil, ikar smo že čestokrat jasno dokazali in še dokazali bomo. Ako tudi konvencija — kar sicer dvomimo — pravila ne prezira, tako mora Joža Zavertnik u S. N. P. J. izobčen biti.
Naj si bo kakor si hoče, Ivan Kaker je bil pravila kršil, ko se je branil Protest priobčiti, in to temveč, ker ni bil merodajen sam, kot urednik jednotnega glasila razsojevati je li “Protest” opravičen ali ne. Dolžnost njegova je bila zahtevati, da se “Protest” pravilno izdela in podpiše, ter ga potem priobčiti v glasilu; razsojevati o njem so bili drugi poklicani, a ne Kaker.
Se li bo prihodnja konvencija S. 'N. P. J. s to točko bavila, nam ni znano, pravilno bi pa bilo in to tem več, ker je še več točk iz dobe La tSallske konvencije in izza časa izvanredne konvencije, katere čakajo rešitve.
S tem pa še daleč ni vsa zagonetka rešena, katera je v pogubo S. N. P. J. s vso silo na površje prekipela. čudom čuda simo opazovali, kakšen veter je v glavnim odboru S. N. P. J. zavel. Videli smo gorostasen absolutizem, kateri je zavladal in še vlada. Da se bo pa absolutistično brez ovire vladalo, bili so možje na krmilu previdni, ja -celo zviti, ter obljubili so na konvenciji v La Salle Kondu letno $100.00 “Glas Svobodi” podporo, toda se ve,, da ne sme napraim njim ničesar pisati; z drugimi besedami:	hoteli so
Kondu s $100 usta zamašiti, ali varali, britko varali so se! Oni so se prekleto varali, 'ko so mislili da je Kondovo poštenje na prodaj! In ko je Konda nerednosti v glavnem odboru S. 'N. P. J. pričel razkrinkavati, bilo je Kržeta and Co. prvo delo, da so Konda iz Jedno-te izključili! Ali je pravilno koga izključiti, in naj si bo to Konda, ali kdor si bodi, brez da bi se ga zaslišalo? Čemu je porotni odbor? Ali je Krže in Zavertnik porotni odbor? To je nasilstvo ne zaslišano nasilstvo kakoršnjega .mora le, po Zavertnik o vem izreku “neumni Kranjc” prenašati!
■Sicer pa, kdo sta ta dva možakarja Krže in Zavertnik? Kaj sta koristnega storila za S. N. P. J. ? O prvim nam je znano, da je bil pri “Vinarski zadrugi” v Pulju vslužben, kjer je bil njegov rojak g. Križ ravnatelj ; nenadoma »e je v New Yorku znašel kot urednik “Komarja” in zakaj da. je evropski zrak zamenjal s ameriškim, ne bomio tu razmotrivali, ker ne sliši k stvari. Toliko' pribijemo, da za S. N. P. J. nima nikakih zaslug in, da se jie v ospredje vrinil le z največjo zaslugo Joža Zavertnika.
Kdo je drugi možakar? Zavertnik, !ki je masikoimu znan še iz starega kraja in tudi smo že njegovo « preteklost opisali, tako da se nam ne vidi potrebno še zaradi njega papir tratiti in se ga bomo le tu pa tam še spominjali, kjer bo to 'neobhodno potrebno.
Tema dvema je bila in je za sedaj še usoda S. N. P. J. izročena.
Enemu kot izvoljenim, a drugemu kot vsiljenem svetovalcu. In kam sta Si N. P. J. zavozila, smo že obširno in neizpodbijoč dokazali ter hočemo samo se še nekaj točk dotakniti katere so silno važne za vsakogar, komur je količkaj S. N.
P.	J. pri srcu.
Cesto se je kvasilo in čečkalo in se še kvasi, da Konda in “Glas Svobode”, ista zoper S. N. P. J. in da organizaciji škodujeta. 'To mora le kakšen lopov trditi. “Glas ’Svobode” je vedno in bo nastopal proti vpijočem neredu, kateri se je v gnezdil v glavnem odboru in vsled katerih člani S. N. P. J. trpijo, članom se pravice kratijo in neopravičeno bremena nakladajo'. In zakaj to? Od kot izvira to? Odgovor je ta: Pravice se elanom kratijo s tem, ker je pravila, katero so bile na konvencijah v La Salle in potem v Chicagi od delegatov sklenjena, g. gl. tajnik Krže po svoje spisal, ne meneč za pravomočni ukrep. Bremena so se članom naložila brezpotrebno, nezgod ni izvanrednih, kužnih bolezni tudi ni, da bi bilo se bati katastrofe za S. N. P. J., tedaj čemu $1.26 mesečnega asesmenta trajno, ko je bilo na konvenciji za 3 ali 4 mesece dovoljeno! Zakaj se 'denar kopiči na stroške članov in potem se pa malomarno ž njim gospodari? Ali morabiti je to gospodarstvo, ko se ima vseskozi 5 do 10 tisoč in še čez dolarjev v banki na čekovnem računu, brez da bi jednoti le en cent obresti neslo'? .S. N. P. J. se je ustanovila s krajno neugodnimi financami, a vseeno- je z enim dolarjem asesmenta lepo uspevala in denar pri-štedila, toda brezobrestno, to je na čekovnim računu ne vemo, če je ke-daj nad 3000 dol. naloženega bilo.
Ako je sila se iz banke, tudi od svote na obresti naložene, vsaki dan in v poljubni svoti vzdigne, tedaj čemu, tolike svote brezplodno Ležati pustiti?
Famozni Zavertnik o tem molči z njegovim vzgledim “revol-veržumalom”, akoprav se vsako leto na ta način nekaj stotakov proč vrže. Mi smo že o tem pisali, da je gl. blagajnik pretolst, se ne briga za gospodarstvo v prid S. N. P. J., in če pa “Glas Svobode” take nedosta.tke ožigosa, so pa takoj vsi križi doli in prvi je Zavertnik, kteri v svojim “leibre-volverju” zakruli: “Glas Svobode” laže, gospodarstvo gl. odbora je vzorno!” Za tem. pa se še Krže v Glasilu s “pojasnili” o-glasi, tako da je konečno- le nered nad neredom, a- “zaplotarjem” je vse prav, vse je v najlepšim redu, ker živijo v na-di, da “sosed izza plota” jednotno glasilo postane.
Omenili smo že, da Kržetovo prvo delo je bilo, vse razumne može, kateri mu vtegnejo pri njegovem vzornem uradovanju zgago delati, iz jednote pometati. In posrečilo se mu je; njegovo geslo je bilo: vso ven, kar noče samo iti, pa jih polnečem. On je tvoril in še tvori ves glavni odbor in on je porotni odbor, vse v eni in tisti osebi. Kar ni članov iz jednote pometal, so pa sami šli; njemu se jo srce ohladilo, češ, s člani gl. odbora, bom že obračunal, saj vsi skupaj nič ne razumejo, kar je gl. odbornikom na seji tudi v o-braz povedal. Da tako spričevalo od strani Kržeta za glavni odbor ni ravno laskavo-, to bo vsaki sprevidel, toda upoštevati se mora dejstvo, da gl. odbor si ga je pošteno in v polni mieri zaslužil. Niti enega ni v celim gl. odboru, da ne bi pravila kršil, niti enega ni, da bi se po pravilih ravnal in niti enega ni, da bi računati toliko razumel da bi sedanje zmešnjave pravilno rešil. Računi S. N. P. J. so- zavozlani in nikdo sedanjega glavnega odbora jih ne bo razmotal.
Ali je kateri izmed vsih članov .S. N. P. J. toliko naiven, da bi računom verjel, katere izdaja glavni odbor vsake tri mesece v jed-notnem glasilu? ‘Mislimo, da ne. Pravega nadzornega odbora ni — tudi ga ni bilo; tisti ko je bil, je s svojo famozno izjavo še tisto malo zaupanje, katerega je užival, do cela snedel. Člani nadzornega odbora, to se pravi oni, koji se niso hoteli Kržetovi manupulaciji ukloniti, so odstopili — glej g. Fr. Bernik —, drugim, katerim je slabo prihajalo sq šli v domovino — a la Andolšek — »trajen je o-stal Fr. Mladic, katerega se stvar ne prime, in on ako kakšen ček — se ve zgubi, pa plača bolniško
podporo iz lastnega žepa, ( !) kakor slučaj Windisch, o katerem slučaju bomo še govorili, če bo potreba.
Tedaj nadzornega odbora ni, in da pa se računi podpišejo je dober dokazani prevera-nt Ivan Kaker, katerega podpis je toliko vreden, kot je cela oseba Kaker in pa tisti jednotni računi, katere Kaker podpiše, ali pa če jih poo-piše Fr. Mladič, kakšen- Andolšek ali pa Potokar, Zavertnik, Fr. Petrič et tutti quanti.
Tedaj z eno- besedo za nič! Računi niso takisto za nič, kakor so mo-žjie, kateri jih podpisujejo za nič !
Ali ni višek brezstidnosti, ko se je gl. odbor predrznil, da je Ivan Kaker četrtletne račune o-dobril ? Ali ni gl. odbor s tem jasno pokazal, da smatra vse -društva in člane za pravcate bebce, nevedneže in do cela nerazumne-že? Ali si- bodo društva in člani tako postopanje gl. odbora dopa-sti pustili? Marsikatera društva ja, njim- je vse prav, kajti ko bi jim' prav ne bilo, ne bi bili zopet delegatom volili može kafcoršnji so n. pr. Šavs in Žlemberger. Tudi poznamo še nektere druge, katere pa danes še ne imenujemo, zaradi kterih Krže vso jednoto svobodno- na glavo postani. Mi take može ne upoštevamo, zato ker od njih ni kaj koristnega pričakovati; bo pa precejšno število zavednih mož, katerim je blagor S. N. P. J. pri srcu in kateri svoje prepričanje za en milostni nasmeh od Kržeta ali pa Potokarja ne prodajo, in ravno na takih ■možeh bo ležeča b-odožnost jednote.
Toda o tem še spregovorimo pozneje, za sedaj moramo nekoliko nazaj poseči.
Ko j ko se je bil Krže od “Komarja” poslovil, se v Pullman voz vkrcal ter z njegovim oosestom 'Chicago počastil, smo znali, da to pač -ni kar si bodi. Toda kaj se •hoče? Na konvenciji je bilo med drugim tudi to sfclejeno, da se mu potni stroški povrnejo in konec besedi. Krže je sicer pravila po svoje predelal, ali tikajoč se točke povrnitve seljnih stroškov, te je pribil v pravila po izvirniku, -da jih nobeden vrag ne premakne. In ker pa ni bilo rečeno, kako se -naj iz New Yorka v Chicago vozi, tedaj mn je bilo vožnja slo-bo-dna in če bi se bil na vrhu dimnika železniškega stroja vozil, tudi nobenemu nič mar. On se je vozil in pripeljal se je srečno v Chicago in to- je -dovolj, kar si naj S. N. P. J. z zlatimi čikami v zgodovinsko knjigo zapiše.
Prišedši in prevzemši jed-notni urad, je bilo prvo delo. da je vse prejšnje knjige izvrgel. To je bilo za nič, ono pod nič itd. Prvo kar je bilo, je mož dognal, da je potreba novie knjige ; to pa je že prejšnji gl. odbor tudi vedel, ker knjige so- bile še prvotne od ustanovitve jednote, ter vse popisane.
Vsaki drugi bi se bil dela oprijel, za katero je bil izvoljen in pa prav dobro plačan. Delo je bilo za -dobro polovico zmanjšano, ker je odpadel predpis mesečnega ar se-smenta, tedaj je bilo knjige vre-diti in pa zaostale dooise rešiti. Ali g. Kržetu ni delo dišalo, nosil je neki notic v žepu in tisti notic mu je bila glavna knjiga. Katero društvo je redno mesečni ases-m>ent plačalo, je bilo dobro, katero pa ni redno- ali pa eelo ni plačalo pris-pevkev, tudi ni bilo v zlo všteto.	Dalje prih.
ZA KRATEK ČAS.
Da “sosede izza plota” resnim ne moramo smatrati, to smo že mnogokrat dokazali, da -se jim pa možgani vodene, ali pa da so se že zvo-denile, to pa, žal, da v vsaki številki svojega “revolveržurna-la” dokazuj-ejo. Kar na eni strani načečkajo, že na drugi prekličejo, kar danes trde za resnico, že jutri izpodbijajo, ter pravijo: “to je laž da bi bili mi kaj takega trdili.” In tako gre čas naprej, naročniki se pa jeze in list, oziroma naročnino preklicujejo, ker pravijo, da za tako duševno hrano se lepo zahvalijo.
Da je temu tako. hočemo tu navesti samo nekaj dokazov, pripomnimo pa, da to storimo edino v zabavo našim eienj. naročnikom, kor z ljudmi, koji imajo -skaleno vodo v glavi, se ne pečamo.
Ni dolgo tega. ko so vrli “sosedi izza plota” pisali, da z “božjo
previdnostjo” navdahnjeni Ivan Kaker ni ž njimi v nikaki zvezi. Mi smo to trditev takoj izpodbili in dokazali, da je obratno resnica. Prav nič se nismo čudili, ko pri-capla Ivan Kaker v št. 10‘3 “revol-veržurnala” kjer se hoče prati m ljudstvo še dalje farbati. Smešno, čez vse smešno je, ko -svojo farba-rijo nazivlje:	“Izjava”, češ, ta-
kemu možu kot je on, Kaker, se mora brezpogojno verjeti, ker se lastnoročno podpiše in še naslov pridene.
Da je oča Kake-rjeva “Izjava” sosedom izza plota dobrodošla, jie znana stvar, in bil mu je prostor v cunji na razpolago, samo da bi nas na laž postavil. Toda duševne reve so se zopet prekleto varale, kajti v položaju smo, da vso zadevo pojasnimo, kako da stoji in leži.
“Pošteni” Kaker pravi, da ne' misli nikogar prevariti, kdor se je na “Izobraževalno knjižico” naročil, ker z izdajo ni prenehal marveč samo prekinil in da bo ob priliki z izdajo nadaljeval. Možakar Kaker zna, da ako pravi, da je z izdajo samo prikinii, se ga sodnimi potom tako lahko ne prime ker sodnija ni prepričana, da namerava koga ogoljufati. To bi bilo, ko bi zadeva drugo zagonetko ne imela, in ta zagonetka je silno nevarna za Kakerja, in jz katere se tudi z “božio previdnostjo” ne izmota. Stvar je sledeča :
Gosp. Fr. 'Bernik, kot bivši posestnik- tiskarne v Chicagi in pa dič-ni Kaker -s-ta bila sklenila p-rea notarj-em potrjeno pogodbo, vsled katere je g. Bernik postal kompa-nijon s Kakijem za “Izobraževalno knjižico”. Kaker jo je urejeval in iz na “puf” kupljenih knjig prep-isaval, a g. B-ernik jo je tiskal in izdajal. Dobiček si bi imela deliti; a vrhu tega je g. Bernik Kakerju za druga pisarniška dela vsaki teden po $10. plačeval. (Pripomniti moramo tu, da pravi značaj Kakerjev pokažemo, da je g. Bernik vse to storil iz u-smiljenja do Kakerjeve rodbine.)
Dobro, “Izobraževalna knjižica” se je kot kompanijsko podjetje v Chicagi tiskala in izdajala. G. Bernik je svetohlinskemu Kakerju zaupal, a prekleto se je varal. 'Nekega dne vpraša prijatelj g. Bernika, kako je z “Izobraževalno knjižico?” G. Bernik pravi: “Dobro, je precej naročnikov; bo že.” “Ja, kaj pa je z naročnino, ali dobiš kaj denarja od Kakerja? vpraša prijatelj. G. Bernik o-suplo pogleda, ter pravi:	“Ne,
naročnine pa še nisem nobene videl!” Prijatelj sie je zasmejal in reče: “Kaj vraga si toliko zabit? Ali ne eitaš v “Iz. knjižicah”, da naročnina se ima na Kakerjevo soprogo v ‘Chicago, 629 Laflin St. pošiljati. Ti -se boš pač fino pod nosom obrisal.” In tako je bilo. G. Bernik je hitel nad poštenega Kakerja, -mu vse lumpe, sleparje itd. na glavo zmetal, mu zapretil, da ako takoj denar za naročnino ne prinese, ga da takoj zapreti. —
Kaker je stal pred g. Bernikom, kot polit psiček, ter tresel se na vsemi puhlavimi životu; bal se je, da kaj ne prileti po butici, in nam se prav čudno vidi. da ni. Sicer bi bilo zdravo, da bi oča Kaker par gorkih okolo ušes dobil, ker drugega ne zasluži. Drugi dan je Kaker g. 'Berniku prinesel $16 in $136.00 je g. Berniku še dolžan in bo dolžan.
“Izobraževalna knjižica” tista izdaja je bila in je še, zavita in z naslovi naročnikov previdena; vse je bilo pripravljeno za odposlati, a g. Bernik je odpošiljatev zaplenil in knjižice so še danes v ¡South Chicagi, toda pod konkur-zom. Ko bode konkurzna razprava končana, bo g. Bernik s poštenjakom Kakerjem zaoral. —
Taka je stvar in cenj. čitatelji naj si sodbo sami narede, komu in zakaj je “Proletarec” dober. “Gliha ukup štriha.”
Druga slika:
V št. 104, s-e ve zopet v “sosedu iz-za plota” oglasil se je možakar Ignac — ne Nace — Žlemberger! Oh, presenečenje! Vendar enkrat, Žlemberger, ja Žlemberger iz 'Gl'encoe, O.!! To pa to! Da nas ta mož tudi -enkrat počasti, to nas veseli. Toda naše veselje zgubi nravi efekt, ko vidimo, da tudi ta mož laže in pa še kar na debelo. ¡Stric Nace, to pa ni lepo od Vas! In nadjali smo se, da ste sc; poboljšali, toda vidimo da ste še
Dalje na 7. strani.
NAJBOLJŠI ZDRAVNIK
je tisti, katerega zmožnost in izkušenost v zdravljenju Vam GARANTIRA, da Vas zamore v kratkem času hitro, uspešno in popolnoma ozdraviti.
ŽE VEČ KOT 10 LETNO UREDOVANJE
T0? J	kot glavni zdravnik in ravnatelj na
J&, SLOVENSKEM ZDRAVISCU
------------V NEW YORKU------------
vam je dosti jasen dokaz, da je naš slavni svetovnoznani
Dr. J. E. Thompson.
Dr. J. E. THOMPSON,
najboljši zdravnik, kateremu je vsaka bolezen dobro poznana in kateri ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih bolezni, za to Vam ne bode nikdar žal ako se takoj njemu poverite v zdravljenje, ker le tako zamogli bodete v kratkem svoje zaželjeno zdravje nazaj dobiti.
NI JE SPOLNE MOŽKE ALI ŽENSKE BOLEZNI
katera bi ne bila Dr. J. E. THOMPSONU popolnoma dobro ne poznata in katere bi se on ne upal v najkrajšem času popolnoma ozdraviti. — Dr. J. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju vsih boleznih, ter Vam zamore z njegovo zmožnostjo GARANTIRATI da Vas bode gotovo uspešno ozdravil in ako bolehate naj si bode za katerikoli akutni, ali zastareli notranji ali zunanji bolezni, kakor tudi še tako nevarni in teško ozdravljivi moški ali ženski spolni bolezni. On je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, ne da ga osebno pregleda; njemu zadostuje natančni opis bolezni v pismu,akopram je bolnik od njega še tako oddaljen.
Dr. Thompson Vam jamči za hitro in popolno uspešno zdravljenje sledečih boleznij:
Posledice onanije, triper; čanker, sifilis; impotenco, ali nezmožnost do spolnega občenja; polucijo, ali gubitek moškega životnega soka; revmatizem. Vse akutne in kronične bolezni želodca, srca, glave, grla, ušes, ledic pljuč, prs, mehurja; kilo ali bruh, nervoznost; vse živčne bolezni; naduho, kat are in prehlad, neuralgijo, zlato žilo; božjast; vodenico, vse spolne boleznina notranjih ženskih ustrojih: neredno mesečno čiščenje; beli tok; padanje maternice; neplodovitost; — vse kožne bolesti; srbeiino, lišaje, hraste in rane; mazulje na licu; uši na spolnih delih, i. t d.
Zdravljenje vseh spolnih boleznij ostane strogo tajno. Zatoraj rojaki:	Ne obupajte ako Vas drugi zdravniki niso
mogli, ali ne morejo ozdraviti. Boiehate-li od naj 3i bode katere koli bolezni, ter Vam je zdravniška pomoč neobhodno potrebna, in ako želite da bodete v kratkem in popolnoma ozdravili, poverite samo izkušenemu, vestnemu zdravniku svojo bolezezen v zdravljenje. radi tega natanko in brez sramu opišite svoje bolezen v materinem jeziku, ter v pismu natanko naznanite kako je bolezen nastopila, koliko časa traja in se razvijala, ter pisma naslavjajte edino le na:
SLOVENSKO ZDRAVIŠČE
Dr. J.E. THOMPSON, 342 W. 27. St. New York
Uradne ure so: Ob delavnikih od 1 do 5 ure pop. V nedeljo in prazd.'od 11 ure do 3 popoludan
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1/19 So, Centre Ave., Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval In pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
EDINA VINARNA
kitoči najboljša Kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam pripeljemo isto na dom — brezplačno!
Naša kapljica je izvrstna in kdor je pil naše vino, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
Vsi dobro došlil
Jos. Bernard, 620 Blue Island Ave.
TELEFON Cana! 842
f Missouri!
Missouri! I
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel od J. Boyden ali Star Ranch, del posestva to je kos ležeč v Ripley okraju, Mo , in obsegajoč 3800 najlepše ravnine in najboljega sveta. Ta zemljišče sedaj vržem na trg med ameriške Slovence in sicer s takimi ugodnimi pogoji, da si lahko vsak omisli lastno ognišče
PRIHODNJI BANAT AMERIKE!
Cena akru $15.00. Pogoji: $6.oo na aker takoj, ostanek pa kedar hočeš s 6 proč. obrestmi. - Kdor se noče baviti s lesom, ga jaz vzamem v nakup in tedaj plača samo SlO.oo aker in sicer $2.oo takoj, $8.oo pa na izplačila. - Kedor meni les prepusti, dobi ves rezan les za gradbo poslopij zastonj. Nikdo ne more kupiti več ket 40 akrov iz vžemši če je velika družina, tedaj lahko kupi 80 akrov. - Špekulantom se ne proda niti čevlja zemlje. - Tekom 10 let bo svet vreden po $100 aker. - _ To zemljišče leži približno 1 do 6 milj od slovenske naselbine in ob železnici. - Vse posestne in lastninske pravice dobite takoj. Pišite po natančne informacije
F. GRAM, Naylor, Nlo.
naselniški zastopnik za državo Missouri
Opazka. Nekoj malega se tudi še lahko kupi med slovensko naselbino
Vsak slovenski delavec mora citati svoje glasilo t. j. “Glas Svobode!”
iarAli ste že obnovili naročnin« na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da s« Vam list redno pošiljal



Slovenska Svobodomisel. Podp.Zveza
Chicago,
uz ¿ü» vb T *
-J) CU
Illinois.
Vstanovljena dne 1. septembra 1908.
Glavni Odbor:
ANTON MLADIČ, predsed. ; 2348 Blue Island Av. Chicago MATH. GAISHEK, podpredsednik; Mt. Olive, 111. JOSIP IVANŠEK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave. Chicago M. V. KONDA, zapisnikar, 1518 W. 20th St., Chicago IVAN KALAN, blagajnik; 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Nadzorniki:
JOSIP BENKO (predsed.), 11212 Fulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ box. 271, Grand Works, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, 111.
Porotniki:
JAKOB ZAJC, (predsednik) bx. 44, Winterquarters, Ut. ANTON DULLER, Gamburg,Mo.
JOS. MATKO, Box 481 Claridge, Pa.
Pomožni Odbor.
A. H. SKUBIC, 2014 Blue Island Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2256 Blue Island Ave., Chicago, 111.
Vsa pisma n vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošilja i na tajnika Jos. Ivanšek, 1517, S. 43rd Ave. Chicago, III, Denar.,e tošiljatve pa na Ivan Kalan, 341—6th St., Milwaukee, Wis.
Uradno ¿tajilo je **CL.AJ SVOHODE"
Iz glavnega urada S. S. P. Z.
Sprejeta nova društva.
Št. 29 v Taylor, Washington: Mihael Skerbime, c. 669; Rudolf Gradisniek, 670; Jernej Skerbime, 671; Anton Gradisnick, 672; Anton Prank, 673; Frane Vrhove, 674; Ignac Pu gel, 675; Alojs Fink 676; Andrej Frank, 677; Josip Šercelj, 678; Frane Mesojedec, 679; Mihael Fertin, 680; Franc Kočevar 681; Frame Muzga, 682. Uradniki : Mihael Skerbinc, predsednik, Box 7; Rudolf Gradisnick tajnik, Box 15; Jernej Skerbime blagajnik Box. vsi v King Co.
Št. 30 v Bishop, Pa.: Paul Osebek, 683; Andrej Castran, 684; Ivan Murgelj, 685 ; Josip Murgelj, 686; Ivam Zupančič, 687; Josip Bizjak, 688; Andrej Benko, 089; Anton Plut, ml. 690; Ignac Wid-•mar, 691; Jurij Widmar, 692; Anton Plut, st. 693; Ivan Plut, 694. Uradniki:	Ivan Murgelj, predsednik; Paul Osebek tajnik,
Box 14, Bishop, Pa.; Andrej Benko blag. Box 13, Bishop, Pa.
Št. 31 v Farmington, W. Va.: Franc Leustiek, 701; I. Barna, 702; Josip Bedmaš, 703; Franc Lehiman, 704; N. Špehar, 705; Vinko Benkovič, 706; Matija Špehar, 707; Tomaž Kozlovič, 708. Ivan Kub in, 709; Adolf Mamkovič 710; V. Lipovščak, 711; Josip Kralj, 712; Jurij Fumič, 713; Paul Kasumič, 714; Ivan Koren, 715; Ignac Šepah, 716; Jurij Kasunič, 717; Ivan Kralj, 718; Marko Mli-nac 719; Andrej Hudnik, 720 Marko Radieh, 721; Josip Juraič, 722; Peter Dujmovie, 723; Teodor Šarie, 724. Uradniki: Josip Ju-raich predsednik. Box 21; Franc Leustik tajnik. Box 2; Ivan Koren blagajnik, Box 14; vsi v Farmington, W. Virginia.
Pristopili.
K društvu št. 6 v Winterquarters, Utah.:	Josip Brečko, 695;
Franc Lončar, 696; Anton Kamnikar, 697.
K društvu št. 28 v Madison, 111.: Ivan Majnarič, 698.
K društvu št. 16 v Clinton, Ind.:	Josip Tirgar, 699; Josip
Viškoč, 700.
OPOMBA: Vsa društva ozir c. tajniki naj blagovolijo pošiljati zdrav, spričevala novih elanov točno vsaki mesec, da priobčim v Glasilo z novimi društvami.	Jos. Ivanšek, tajnik.
DOPISI IN POROČILA
Reading, Pa. 5. sept. 1909.
Prosim za nekoliko prostora v lasem priljubljenem listu “Glas Svobode” in da priobčite ta moj iopis.
Ni še dolgo tega, kar sem poro-:al o našem položaju tukaj v Rea-lingu, zato pa tudi nisem mislil bratom S. lS. P. Z. še sedaj poročati; ker sem pa sedaj slišal nekaj nepričakovanega, sem primoran prijeti za pero.
Kakor sem bil poročal o delu, je še zmerom jednako, tako da iela je .preveč, denarja pa prema-
o.	No pa bom pustil delo primiru n vam kaj boljšega poročal.
Tukaj je nas Slovencev nekaj nad 100 duš in iz med teh nas je I svobodomiselcev, ki nimamo miru pred temi ubogimi na duhu; mnogokrat se kateri v nas zaleti | ter misli se silo nas premagati, a1 je vse zastoju. Š,e celo njihov pa-; stir nas grdo gleda, in zakaj ven-| dar? Toda, saj znamo zakaj, on se gotovo boji da mn ne bodo vse-gamogoeni tolarčki po žepu zvonili in tudi se boji, da mu ne bi ostale ovčice ušle k naši organizaciji. — Oni so potem prokleti in jih n;e gleda druzega kakor kramp pa lopata, ako nočejo da jim po trebuhu ne kruli.
Tudi to lepo novico vam moram opisati in sicer, da se je tukaj obletnica obhajala, katere smo mi svobodni bratje prav veseli. Tukaj je nam Slovencem najbližja cerkev Italijanska, za to so tudi Slovenci najrajši tam k maši bodili, pa tudi so za ernosuknježe kolekturo pobirali in ljudem nadlego s tem delali, ko so hoteli kar s silo “kvader” odnesti. Za vse
to jim je leta 1908 eden najlepšo dekle v fari v nebesa odpeljal in do sedaj še ni nikomur odpisal razven svojemu namestniku; a le ta je pa precej, ko je videl da se njegovemu predniku dobro godi, začel drugo življenje. — Groza nas mora obiti ko se spomnimo, da so tudi naši tolarski nekaj krivi te proklete pregrehe, ko se er-
nofrakci z k........ in kadar jo
...... ga pa angelji v sv. nebesa
odneso. a kuharca vstane s solznimi očmi in------. To nam jasno
kaže. da ti frakarji največjo go ljufijo na tern svetu doprinašajo Bog le znaj z kako peklensko lopovščino mlado in nedolžno dekle v svoje zanjke vjamejo? S peklom ji gotovo ne pretijo, marveč jim nebesa obetajo in nam pa pekel.
Takim božjim namestnikom bi mioral bog glavo streti, kakor je Marija devica kači strla, ki je E-vo za nos potegnila. Morabiti so pa ti črnofrakci tiste kače in nam le historijo pripovedujejo o božjih stvareh, a. sami pa nič ne verujejo, nego v vsegamo-gočni tolar in v mlado dekle. Ali niso to tisti Srni in hudobni angelji, katerih se moramo varovati, ki nam dobro obetajo, a slabo delajo, kakor kača ko je Eivo zapeljala.
Takšne dve kači smo tudi mi tukaj imeli, ena je ušla z dekletom leta 1908, druga pa leta 1909 s kuharico, želim pa da bi leta 1910 vse te kače -se pobrale s tega sveta in proti nebesom povandra-le. Da bi bili saj enkrat oproščeni teh zvitih kač, katere se le po ne-
dolžnih dekletih stegujejo.
Ne svetujem ne enemu čitatelju “Glas Svobode”, da bi dal svojo hčer taki zapeljivi kači za kuharico, ker proč je potemd Zatoraj bratje S. S. P. Z. imejmo edino naše svobodno in socialistično prepričanje, da bomo nekoč zmagali te zvite hudobe. Le naprej po naši poti.
S tem zaključim moj dopis in pozdravljam brate S. S. P. Z. širom Amerike, tebi “Glas Svobode” ,pa želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Čitatelj “Glas Svobode”.
Pony, Mont., 4. sept- 1909.
Ko sem danes delal pri kopanju nekega jarka, po katerim se bo napeljala voda na polje; sklonil se je nenadoma moj tovariš po tleh. Jaz ga vprašam Frank kaj ti je? A on se polagoma vsede in pravi, zopet me je začel zbadati revmatizem v nogah, ter me tako hudo prime, da moram kar na tla pasti. Jaz mu svetujem, naj gre domu in popoldan, če mu bo mogoče, naj gre k zdravniku. Ja, pravi, če bi bilo mogoče. Zdravnik stane denar, ali jaz pa denarja nimam, in med tem zgubim plačilo za danes in še za več dni.
Hudo mi je, je nadaljeval, pa si ne morem pomagati; ko bi sam bil, bi že še šlo, ali tako moram skrbeti za ženo in 3 otroke v starim kraju. In ko mu je malo odleglo, začel je zopet nadaljevati svoje delo s težavo in s solzami v očeh. Jaz sem ga sočutno gledal, toda pomagati mu nisem mogel ker sem sam reven delavec.
Pri pogledu na trpečega tovariša, sem si želel nadnaravne moči, da bi zrušil ta današnji kapitalistični sistem., kateri daje nekaterim kar «i morejo njih butiee izmisliti, med tem ko mora delavec, ko ji ves svet živi, dati zadnjo trohico svoje mioči za to revno življenje dokler ga smrt pri delu ne zgrabi.
Oh, če bi človek imel moč udaril bi najprvo po čmuharjih — po nebeških agentih, oni so v prvi vrsti pripravili današnji sistem, s katerim nas tako- kruto tlačijo. Delavska masa bi gotovo danes ne bila tako v verigah vklenjena kakor je, če ne bi bilo popov oziroma rimsiko-katoliškega trusta s svojo humibugarsko in nasiljeno vero, katera je delavski tilnik tako upognila, da ne more priti do prostega oddiha. Da, popi so v prvi vrsti nam delavcem krivi naših žalostnih razmer, in v drugi vrsti so itak posvetni kapitalisti.
Kapitalisti nas hočejo gmotno uničiti med tem, ko hočejo nebeški agenti vse imeti, tvoj zaslužek in tvoje misli, in te tako omreži s svojo namišljeno vero kakor pajek muho, da se ne more ganiti in potem ga začno gledati lepo od kraja, dokler vsega ne pogoltnejo.
Zavedni in svobodno misleči delavec ima orožje s katerim se brani proti napadom kapitalistov, med tem ko je delavec, ki je pod popsko komando oopolnoma nesposoben za delavski boj, ter je samo velika ovira zavednemu delavstvu v njih boju; kajti “guspud” je vtepel v glavo takim, ne-zavedmežem prepričanje, da ves današnji red — ali pravo nered in mizerija je postavljena od boga. In zoper to se ne sme kaj “slabega” misliti, ker to je smrtni greh, in kaj š.e le, kdor se predrzne dvigniti svoj glas, ali pa le s prstom migniti, tistega ima potem sigurno vrag v kremplih. Mislim, da zaradi tega si je Rimsko-katoliški trust zapisal v neko “sveto” pismo besede: “Če te kdo udari na desno lice, nastavi mu š.e levo.” Tedaj če te .pop in kapitalist do golega sleče, ponudi mu še kožo; saj tako je božja volja!
In če se taki ljudje, katere “guspud” nazivij.e dobre in verne kristjane, pri njemu kaj pritožijo, da jim slabo gre itd. jih potolaži z besedami: le potrpite, bog vas skuša; ostanite stanovitni in nebeško kraljestvo vam je zagotovljeno.
V takozvanim “svetem” pismu se tudi čita: “Blagor ubogim na duhu. ker njih je nebeško kraljestvo”; ali jaz bi pa rekel: Blagor popom, dokler je dovolj .bolnih na duhu.
Ja, tako je tako, brez božje volje ne pade niti las raz glave; tedaj je gotovo tudi božja volja, da se je začelo ljudstvo zavedati in spoznavati kake vrste dobrotniki
so božji namestniki. Seveda “guspud” rohni proti takim ljudem in posebno delavcem, imenuje jih nevernike in odpadnike. In če tak zavedni delavec postane žrtev kapitala, potem pravi “guspud” da ga je bog kaznoval.
Tedaj, bog ga je kaznoval za to, ker se je celo svoje življenje mučil, da je borno preživel sebe in svojce in da ste si vi htumbu-garji in kapitalisti redili vaše vampe.
Toda upajmo in deluj.mo na to, dragi sotrpini da pride enkrat dan osvete. Delujmo na to, da se bo kolikor mogoče zmanjšalo število na duhu bolnih in da se bodo večale in množile našie vrste. Dan .plačila bo gotovo prišel za naše zatiralce. —
In takrat bi rad iz groba vstal če prav bi moral potem še enkrat umreti; da bi z lastnimi očmi videl, kako bo ljudstvo, delavska masa, delila popom in kapitalistom njih že davno zasluženo plačilo.
Pozdrav svobodašem.
John Tokin.
Virden, 111., 11. sept. 1909.
Prosim odločite mi malo prostora v našim priljubljenem listu “Glas Svobode”, da nekoliko sporočim, kako j.e z delom1 tu pri nas. Kar se tiče, se je nekoliko zboljšalo, a ni tako kot bi moralo biti, je prevelika razlika med zaslužkom; toda ne bom razkladal zakaj. Unije imamo le, da osem ur delamo, bose pa da nam prostore — kraje — .pokažejo in potem če se kaj zasluži ali pa ne; pomoči ni nobene.
Rojakom ne svetujem sem hoditi za delom, ker se težko dobi in jih je veliko, ko čakajo na delo.
K sklepu moram še reči, da vsaki delavec bi moral biti naročnik na list “Glas Svobode”, ker le on je pravi delavski list; on se ne u-straši1 če se gre za pravico, a zdražbarje pa na miru pustiti, naj bodo tam kjer so.
Pozdrav rojakom širom Amerike, Vam pa g. urednik želim obilo vspeha, da bi skoraj v kratkim dvakrat na teden list izdajali.
Ob jedri e m Vam tudi pošljem podporo slov. pisatelju Podravski v Ribnici na Pohorju, Štajersko $1.10 in listu podporo 25c.
F. Perterlin.
Collinvvood, O. 10. se.pt. 1909.
Prosimo v imenu društva “V Boj !” št. 53 S. N. P. J., da sprejmete par vrstic v odgovor poročevalcu Proletarca št. 103 iz Cleveland O.
Omenjeno društvo priredi v čast bratom delegatom prihodnje konvencije S. N. P. J. velezanimi-vo narodno dramo: “Krvava noč v Ljubljani”.
Doti čari poročevalec dobro ve, da bode veselica sijajno obiskana in radi tega je nevoščljiv, ter boji se, da bi mi v .eni noči kapitalisti postali. To naj si zapomni po ročevalec, da priredi to igro društvo “V Boj” št. 53 S. N. P. J., in pri tem smo naprosili dramatično društvo “Lunder-Adamič”, da sodeluje pri tej igri.
Pomisliti moramo, da naše društvo ni tako močno, da bi moglo samo .prirediti zgoraj omenjeno igro.
Poročevalec “N.” piše: “zakaj pa pri nas pomoči ne iščete?” Dobro, povejte kdo da ste, potem, ako vidimo da ste dober “kome dijant” — glumač ste, to vidim > —, potem smo pripravljeni vas in vaše pristaše za dobro plačo najeti.
Toliko naj zadostuje za danes ko pa bode ime dopisuna “N.' znano, potem se vidimo, kakor smo že omenili.
John Potočar, Dominik Bli/mel,
predsednik	tajnik
Joseph Kunčič, podpredsednik.
Pojasnilo Proletarčarjem.
Lemont Furnace, Pa. 9. 9. 09.
Čital sem v “Glas Svobode” št. 36 poročilo gl. tajnik S. S. P. Z. da Proletarec napada Zvezo in člane Zveze, zraven pa še zdravnike, ki so člane preiskavah, češ, da niso spolnjevali svojih dolžnosti. Zatoraj povem vam Proletarci, da z vašo gonjo takoj prenehate in prekličete vaše ostudno 0-brekovanje naše vrle organizacije in ako tega nestorite pa svetujem, naj bi glavni odbor v angleščini poziv spisal in razposlal na vsa društva“, da bi društveni tajniki oddali jih društvenim zdravnikom. Mislim da gg. zdrav-
niki se nebodo pustili sramotiti in slepiti, kakor se mi slov. trpini; oni bodo zahtevali svojo čast in poštenje in angleškim zdravnikom se ne bo dalo skriti pod klop, to si zapomnite.
Pozdrav vsem bratom S. S. P. Z Ivan Gregorčič, tajnik, dr. št. 23.
Ladjedelnica v Tržiču. Govori se, da namerava vlada nakupiti ladjedelnico v Tržiču in jo spremeniti v ladjedelnico za bojne ladje. V tej zadevi se j.e baje mudil zadnje dni v Tržiču admiral grof Montecucooli.
Taki so cvetovi klerikalizma!
Časopis “Hlasy z Posaravi” piše: V klerikalni občini Prijemkah pri Hoteboru na češkem, je zažgal blisk gospodarsko poslopje. Ko našo prišli gasilci, da bi ogenj gasili, so se pa spustili dobri katoličani nanje, češ, da se ne srne gasiti, če zažge “božji sel”!
lovensko Narodno Samostojno 1 Društvo Uf
V RAVENSDALE.WASH.
Ustanovljeno
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	JOHN ARKO,
Ravensdale, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC,
B o x 9, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: MIKE FERLICH,
Ravensdale, Wash.
DruStvena seja vsako zadno nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Markuš v prvem nadstropju
GV>S
597 West 20th St., Chicago, 111. OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nahavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune m vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
društvena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
“Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo postno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
AVSTRO-AMERIKAHSKA-LINIJA.
Kf'
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK En OBRATNO


PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
M.	Washington, 25. sept. 1909 Alice,..........6. okt. 1909
Oceania,.........13. okt. 1909
Argentina........20 okt. 1909
“Laura in “Alice” sta nova parnika na dva vijaka. “Francesca” in “Sofie Hohenberg” sta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta uaj-novejša in jako elegantno opremljena.	J
Naša pristanišča so: tsr Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuie se v SLOVENSKEM JEZIKU	, uje se v
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
Ibisssi?	
	; 1 - L
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP
Chicago, nov parnik....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ëwing Ave. S. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
ALI SE BRIJETE DOMA ^	i»™ ponujamo bri-
SS "vr d	«raftlc
in katerih se je prodalo že tisoče v 33 letih t i od I 1H7(5 Mi samo poskušali dobiti boljše britve muprišli smo do prepričanja, da ravno te naše britve imajo najboljše last-Vsebritve so popolno jamčeSe in jih z vese-Jo1!l,Zan^eil'|ix1?10 j vsa^em event «lučaju. Še celo brivci ne morejo rači sodbe o britvi dokler je ne pošknšajo toda
CENAS?nnnCffi U Silk° -bri 1 vij° v cen» ^ $2.00 ah več!
mne man Chicago pošljite še 5e posebej za poštnino. ZALOGA POHIŠTVA.	Tei. C.nal 728
Ustanovljeno leta 1875.
JOS. KRAL \
25 W. 18th St., Chicago, 111. ►
PROSTOVOLJNA
ZAHVALA
NE VARA TE SAMI SEMI
Mož ali žena, kateri sam sohe vara, je sam svoj naj večji sovražnik. Bog Vam da ZDRAVJE, največji dar, katerega Vam njegova vsemogočnost zamore dati, zato pa tudi zahteva od Vas, da čuvate TA NEPRECENLJIVI DAR. — Velika drevesa rastejo iz malih zrn, — velike reke nastanejo iz malih potokov—a težke in o pasne bolezni nastanejo iz malih nepravilnosti in simptomov, AKO SE PRAVOČASNO NE ODSTRANIJO.
Oni kateri pravi: ‘-Jaz bodem čakal do jutri mesto, da bi se takoj obrnil na DOBREGA ZDRAVNIKA, ako se ne čuti dobro, je eden istih, kateri VARA SEBE IN SVOJO DRUŽINO. — Ako toraj bolujete na keteri iz med označenih ali sličnih bolezuij, kakor: bolezni pljuč, prs, želodca, črev, jeter, mehurja nato bolezni v grlu. nosu, glavi, nšesih, očeh, katar, kašlj, težkodihanje, bljuvanje krvi, mrzlica in vročina, nepravilna prebava, zlata žila (hemoroide), reumatizm, trganje po životu, nečista in pokvarjena kri, vodenica, gluhost, padavica, nervoznost in vse živčne bolezni, nemoč v spolnem občevanju, kakor tudi posledice samoizrabljevanja, mazuli. kraste in ostale kozine bolezni, izpadanje las, vse ženske bolezni, kakor padanje maternice neredno čiščenje, neplodovitost, ali jetika, sifilis in vso ostale notranje ali zunanje bolezni moža in žene, — NE VARAJTE SAMI SEBE Z ODLAŠANJEM, TEMVEČ obrnite se osebno ali pišite v slovenskem jeziku na naše svetovno znane PROFESORJE, kateri bodo Vašo bolezen natanko pregledali ter Vam zapisali in priredili ravno ista dobra zdravila, katera so že TISOČE BOLNIKOV OZDRAVILA KATERE SO ŽE DRUGI ZDRAVNjKI PROGLASILI ZA NEOZDRAVLJIVE. — NIKARI SAMEGA SEBE VARATI ŠE NADALJE.—Ni kari ne pustite, da se KALI IN MALI SIMPTOMI Vaše bolezni razvijejo v TEŽKO NEVARNO BOLEZEN. Ali če je Vaša bolezen zastarana ter Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, nikar ne obupajte, kajti vnaši SVETONNO ZNANI ZDRAVNIKI, KATERI IMAJO OBILNO IZKUŠNJO v zdravljenju Vas zagotavljajo sigurne pomoči.
Pisma naslavljajte na:
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Dr. E. C. COLLINS
svetovno znani medicinski Profesor ustanovitelj
slavnega “Collins N. Y. Medical Instituta”in pisatelj prekoristne zdravilne knjiga “Človek, njegovo življenje in zdravje”.
Dragi doktor: Želela bi, da bi vsi naši rojaki zvedeli za Vaša neprecenljiva zdravila. Edin i Vi ste mi vrnili moje zdravje, nad katerim sem že popolnoma obupala.
Lucija Tori Bo['^sj,8adow
Bsalk
-1 ——------------—.——■—	■ ■■ - —
Pošljite še danes za J 5 centov poštnih znamk za prekoristuo knjigo “Človek, njegovo življenje in »drayje”Vsaka slovenska družina bi jo mogla imeti
Uradne ure—Vsaki dan od 10-5 pop. Ob nedel. in prazn. od 10 do 1. V torek in petek od 7-8 zvečer.
Dr. J. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle, zdravniška ravnatelja.

Po svetu.
IZ STARE DOMOVINE.
Nekaj o božjih potih.
Večina starejših vera si predstavlja boga, kakor kakega posvetnega vladarja. On kraljuje v posebno lepi palači, v nebesih. Obdan je od svetnikov in svetnic, an-geijev. Na zemlji ima bog svoje posebne služabnike duhovnike, ki ga namestujejo in tukaj tudi višje' in nižje, kakor v nebesih svetnike višje in nižje vrste, prave svetnike in le blažene spoznane. Cerkev je proglasila koga za svetnika, ki je za cerkev veliko do brega storil. To je bila podelitev nekega plemstva, grofovstva. Človek, in posebno neveden človek se Čudi v vsem odvisnega od boga, od njegove milosti. On se o-brača z molitvijo do boga. Ali da njegova molitev prej in gotovej-¿e pride do boga, obrača se do svetnikov. Svetnic, katolik tudi do matere božje — «v. Marije. Tudi ako se hoče katolik bogu zahvaliti za kako podeljeno mu dobro, o-brne se do dotidnega ministra — svetnika. In človek to jemlje iz svojega državnega življenja. V njem vidi vladarja, katerega obdajajo grofi, knezi kot najvišji. In uradniki in ti ministri raje vstrežejo, ako se jim kaj daruje. Katoliški bog sam. rad vidi, da se mu kaj daruje. Ali v tem je nevarnost, da katolik zabrede nazaj v paganstvo. Včasih ub-osri katolik pozabi na boga in zahteva od ministra — svetnika! izpolnitev urošnje, stavlja svetnika na mesto boga; na duhu najrevnejši katolik zahteva od podobe svetnika, od podobe sv. Marije, ki se nahaja v kaki cerkvi, v katero hodi na božjo pot, da ga usliši, ali če si •misli, da je uslišan, se ji tudi zahvali, položivši dar na oltar, ki je posvečen dotičnemu svetniku.
Pravi cerkveni nauk o tein pa je, da sv. Marija, ali kak svetnik razodeva v posebnih krajih svoje čudeže, da hoče v njih posebno češčen biti. To zaobljubljevanje se najde v vseh starejših verstvih. In pri vseh starejših narodih najdejo se isti darovi. Kat. duhofnik jih je našel pri Grkih, Rimljanih, Nemcih, Slovanih. Začetkoma se je protivil proti tem zaobljubam, tem darovanjem, ali spoznal je, dfl, je to duševno razpoložje vseh narodov in pripuščal je to darovanje, to posebno rad, ko je postal obrtnik, ker mu je to neslo, bodi, da je on prodajal darove, ali jih posojeval proti plačilu. Duhovnik je prodajal roke, noge, srca iz voska za drag denar. In božja pota so bila zbirališča veliko ljudi, ki so plačevali maše, ki so drugače dajali premoženske stvari dotični romarski cerkvi in nje. nemu duhovenstvu. Na božjih potih razkazoval je lahko tudi duhovnik sam svoje moči, sebe postavljal na vzvišenejše mesto. In če se je kak “čudež” zgodil, bil je duhovnik prvi, ki ga je razbob-neval.
Stari Egipčani darovali, postavljali so v templih vrednostne stvari raznim bogovom, Židje svojemu bogu Jehovi. Navadno so napravljali noge, roke, oči in druge ude telesa iz brona, zlata, srebra ali druzih rud, ali tudi iz ilovine in jih obešali po cerkvah, zahvali vši se s tem dotičnemu svetniku ali svetnici za zaprošeno ozdravljenje dotičnega bolnega uda telesa. Cele občine so se tako zahvaljevale božanstvu za odpravo kake kuge. Razločujemo darove, k; se obljubijo v boleznih ljudi in živali in'se pote mi svetniku dajo, a-ko je pomagal in take, ki se dajo že naprej, ko se prosi. Posamezne bolezni imajo v katolicizmu svojega svetnika, ali pa ozdravlja jeden svetnik več bolezni človeka in živali. Znano je, da se stari bogovi niso dali odpraviti takoj ob nastopu krščanstva; kat. duhovniki so dalje časa morali trpeti, da ,še je tudi darovalo ajdovskim- bogovom —■ in tako so tudi prevzeli zaobljubljenj.e, darovanje ter postavili na mesto starih bogov in boginj svetnike, svetnice. Saj so se tudi ajdovske cerkve spreminjale v krščanske in prevzel sc je tudi ta fundus instruc-tus.
Od Rimljanov, Grkov smo prevzeli te navade tudi mi Slovenci. In ;mi ¡Slovenci smo katoliki, ka-koršni so samo še v Tirolah. Mi častimo v zdajštiem času posebno
sv. Marijo. Svetniki, svetnice postajajo stare, pridejo iz mode. Tako je prišla sv. Porciiunkola ob kredit pri Belokranjcih, — 2. augusta sta bila pred 20 leti še trg v INovem Mestu in v Ljubljani frančiškanski- trg polna Belokranjk v snažno belih oblekah. Minulo je to čaščenje. In zraven je šel z:a večno počivat- sv. Feliks, ki se baje nahaja v novomeški ka-niteljski cerkvi. Mati božja na Čatežu tudi nima več veliko privlačne moči in na Žalostno goro uri Mokronoem ne hodi več dosti Belokranjk. Sv. Lušarije so% že tudi ótenmele. Na sveto Goro pri Gorici tudi ne hodi več dosti ljudi z daleč. Najbolj še cvete češčenje sv. Marije na Brezji na Gorenjskem. To je mlajša romarska cerkev. Grki so imeli svetišča, v katerih so se ženske shajale, ki so hotele ljubezen uživati tujega moškega. Grki so to dopuščali, bodi da se zaplodi krepek zarod, bodi, da ima ženska j enkrat v-letu prostost. da stori kar hoče, kakor v naših mestih na maškeradnih veselicah. V naravi ženske je, da se včasih otrese vseh spon družabnega življenja in se prosto giblje. Romarska pota so za marsikatero kmetsko žensko to, kar za meščansko maškarada. Kat. duho-venstvo dobro študira naravo ver-, nikov svoje cerkve in s to naravo računa. Na Francoskem so odprli r>r e d' leti veliko romarsko pot v Lurd. “Lurdska mati božja” je zaslovela po vsem kat. svetu. Slov. duhovniki so se poprijeli z veliko vnemo čaščenja “lurdske matere božje”. Tej “lurdski materi božji” se je že sezidalo veliko kapelic po deželah. In lepe kapelice se zidajo. Stanejo 1000 do 8000 kron. Kranjski škof je peljal lani precej pobožnih žensk v Lurd na Francoskem. Zdaj je ta lurdska mati božja stran potisnila skoraj vse druge matere božje na Slovenskem in ne bo dolgo in imela bode tudi tukaj svoje svetišče, v katerem bode pobožni ljud molil za to in ono in bogato obdaroval svetišče in kar služi dotični cerkvi.
Nad Št. Jernejem na Dolenjskem, gori nad Volčkovo vasjo je v neki kostanjevi h osti skala. Iz te skale pcitaka dober studenec. Blizo je velik samostan mnihov kartajzov v Pleterjih, ki so se pred nekaj leti naselili pregnani iz Francoskega. Mnihi se sprehajajo po Gorjancih. Nastala je pobožna pripovedka, ki pravi, da so ti mnihi našli na navedeni skali podobico lurdske matere božje.
Da se ni namakala v dežju, vzel io
je jeden mnih seboj v svojo celico. Drugi dan je mnih podobo pogrešal. Šel je na sprehod proti skali in našel na prejšnem mestu podobico. Vzeli so to podobico mnihi večkrat seboj, a vedno jo našli zopet na skali nad studencem. Udolbili so potem votlino v skalo in položili v njo podobico. To pravljico pripoveduje dolenjski Slovenec in Hrvat ob Gorjancih. Sezidala se je kapelica ob skali, na kateri je bila podobica.
V to kapelico so prinesli kartajzi leseni kip “lurdske matere božje”. — Bil je ta kip že začrnel. Naše ljudstvo ljubi svetle, rudeee. plave barve. Pobarvali so mnihi ta Marijin kip in z veliko slovesnostjo se je blagoslovila kapelica in vanjo dal naveden Marijin kip. Veliko je bilo duhovnikov pri tem slovesnem činu in ljudstva. To je bilo pred par leti. Zdaj roma pobožen ljud k tej kapelici. Ženske si umivajo bolne dele telesa v studencu, ki izpod kapele iz skale pritaka in čudeži se že tudi pojavljajo. Upravniki te kapele že mislijo na to, da sezidajo še jiedno večjo kapelico, v kateri bi se shranjevale berglje, kite in roke, noge srca in voska. Romarji prihajajo že "v ta “novi lurd” iz dajnih krajev. Iz Hrvaške onstran Gorjancev jih je največ. Pa tudi po o-lavni cesti se vozijo zdaj mej mašami vozovi z loitrami in na njih polno’ žensk. Pa tudi kak lepši kaleselj se prikaže. Romarji darujejo precej denarja za zidanje bodoče cerkve. Boe: ve, če ne bo v kratkem v prijaznem dolenjskem zavičaju pri Št. Jerneju v Gorjancih večja romarska cerkev, ki bo “Mariji pomagaj” v Brezji na Gorenjskem- delala dosti konkurence! — Boj daj! Ako že mora biti to razvedrilo, to veselje za naše ženske, kakor je češčenje Marije na romarskih potih in se daj “lurdske matere božje”, potem je dobro, da se s tem okoristi tudi dolenjski človek. Romanje v Brezje vrže vsako leto gotovim krogom, duhovnikom, krčmarjem, voznikom itd. do pet tisoč kron. ¡Naj se vsaj ta/svota deli mej Gorenjsko in Dolenjsko. —
Amnestija za vojaške begune še traja. Opozarjamo, da je pomilostil naš cesar lani o priliki svojega jubileja tudi vojaške begunce, ki so se odtegnili naborni stavi in so odpotovali v inozemstvo. Tega pomiloščenja so deležni pa le tisti, ki so se odtegnili naborni stavi pred 2. decembrom leta 1907, ki so se vrnili v domovino najkasneje do 1. decembra- 1909 in se do tega časa osebno zglasili pri svojem •okrajnem glavarstvu. Kdor ima torej sorodnike, ki se mislijo kmalu vrniti v domovino in ki so vojaški beguni, naj jih opozori, da ne bodo nič kaznovani, če se vrnejo in zglasijo pri okrajnemu glavarstvu do 1. decembra 1909 in če so dani zgoraj obrazloženi pogoji.
Nesposobnih za vojno službo na Francoskem je vedno več. “La France Militare” poroča, da je na 380,000 vojaških obvezancev bilo okoli 29.000 mož, ki so bili priglašeni nesposobnim za vojaško službo. Od tega števila odpada pet tisoč na one, ki so povsem slabi. To število narašča od leta do leta ter se je skozi nekoliko zadnjih let podvojilo. Raste tudi število onih, ki trpijo na sušici.
Mrtvega dečka so izvlekli iz So-činega kanala, ki vodi v tovarno v Zdravščino. Deček, ki je bil star okoli 12 let, je utonil pri kopanju.
Ne trpite za reumatiziom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpelíerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z ¡¿bornimi vspe-hi v slučajih reumatizma prehlajen j a, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamei, Ili.
.Na vsaki steklenici je ft I Anaša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. FL Ad. RICHTER «Sr CO.
215 Pearl St., New York.
Rojaki aJi ste že darovali v podporo slovenskemu pisatelju? —
Zaprte gostilne. Anerleška zbor niča je sklenila, da se zapre 20.000 gostiln, ker ima ljudstvo veliko škodo od preštevilnih krčem. Zaprli bodo vsako peto gostilno.
Dolgo spanje. V Stockholmu na
'Švedskem se je zbudila gospiea
Karolina Karlsdatter iz letargičnega spanja, ki je baje trajalo 33 let. Zaspala je v starosti 13 let, zbudila se je v starosti 46 let.
Najmzje cene!
POZOR!
Naznanjam sl. cbčinstvu
V MILWAUKEE, WIS.
da sem odprl trgovino 8 čevlji In raznovrstno obučo. V zalogi imam najboljše čevlje, katere izdeluje svetovno znana:
METCALF BRADLEY CO.
Pridite in oglejte si mojo zalogo predno kupite kje drugje.
JOHN ERMENC
288 Grove St.
Milwaukee,	Wisconsin

Dolgo življenje.
Naravno je, da človeštvo želi podaljšati si življenje, kar je najbolj mogoče in znanstveniki vseh dob so skušali iznajti takozvani življenski uvarek. Ker pa nam ni dano, da bi večno živili, pa lahko do gotove meje podaljšamo naše življenje. Vsi svetovni zdravniki se strinjaj© v tem, da podlaga življenja je v prebavnem sistemu, to je v onih delih našega telesa, skoz katere^ gre hrana- Ko hitro pa je kateri del tega zelo važnega sistema bolan, že celo telo trpi. Ce nam pa je mogoče hitro ozdraviti ta bolni del, dobimo zopet naše zdravje in moč. Samo eno zdravilo je za vse bolezni prebavnih organov in isto je dobro poznano
Trinerjevo
Ameriško zdravilno Grenko Vino
Isto ni nobena skrivna medicina, pač pa je napravljeno iz dobrega, rdečega vina in importiranih grenkih zelišč. Isto ne vsebuje nobenih škodljivih snovij iuvsledni popolnoma nič nevarno najnežnejšemu želodcu. Celo zdravi ljudje najbi sem in tja pili kupico, da si ohranijo prebavne organe v popolnem delovanju. To znanstveno zdravilo
ÎOSEPHTEINEU'a

flCGIST.EREK
Daje zdrav tek do jedi, krepi mišice in čntnice, čisti kri,
napravi gladko obličje, odstrani zabasanost, povspeši čilost in ognjevitost, daje nemoteno spanje, in daljša življenje.
Istega sme rabiti v=ak član družine, od najstaršega do najmlajšega, za kar se neda reči o drugih zdravilih. Čistost in pristnost istega je jamčena po U. S. Ser. št. 346’ Tisoče priporočil naiuplivnejšib oseb potrjuje zdravniško vriednost tega zdravila. Zdravniški nasvet, pa pošti, zastonj! Pišite v domačem jeziku;
JOS. TRINER,
1333-1339 So- Ashland Ave.,
Chicago, 111.
Citatelje opozarjamo na Trinerjev hrvaški in slovenski brinjayec, importiran in domač izdelek.

\
Jamčeno po tvrdki W. F. Severa Co., v smislu kongresnega sklepa o hrani in zdravilih z dne 30. junija 1906.
Moški in ženski današnjega časa, ki se odlikujejo z dejanji, morajo biti močni, zdravi, delavni. Njihov ustroj mora biti močan, kri obilna in opravila vsacega organa redna. V slučajih, ko so živci slabi, pomore
SEVEROV
RVOTON
doseči moč in krepkost vsem tistim, ki so onemogli. Za nervozno glavobol, duševno potrtost, živčne bolesti, nespečnost, kisterijo in živčno oslabelost ga to zdravilo nima para. Cena $1.00.
“Bil sem tako nervozen in razdražljiv, da meje skoro vsak neznaten šum vnemiril, a po uživanju Severovega Nervotona sem spet zadobil potrebni mir. Posebno popitek pred počitkom je priporočati, ker pomiri živce in podeli telu trdno zdravo spanje.”	Ludvik Pokorny, Elma, Iowa.
Nervozen in razdražljiv
gorečica, težka : r bav , slabost, glavobol vsled pokvarjenega želodca, zolčnica in zapeka so straš i z aki kake želodčne nered osti.
pri otrocih, navadni kašelj in dolgotrajni kašelj —vse to so znaki kakega pljučnega obolenja. Ustavi ta strašni znak in prepreči razširjanje bolezni. Rabi
Severov
želodčni grenčec
donese učinke. Jed vam bo dišala in tudi teknila, ako jo le začnete s popitkoui tega grenč ca. Ta pijača zelo pomaga prebavljati in je prijetna tonika za uživanje v vseh slučajih malarijskih neprilik. Lena 50 centov in $1.00.
Severov
balzam za pljuča
Njegove zasluge temelje na njegovi do gi rabi in svetujemo ti, da ga uživaš ob prvih znakih ladnega kašalja tako preprečič hujše posledice. Cena25c i 50 centov.
Na prodaj pri vseh lekarnikib. Zavrni poneredbe. Zdravniški svet se daje zastonj
Ohicagi svojo redno mesečno sejo, na kateri je bilo 150 članov. Pred sejo je bil “sosed' izza ¡plota” prinesel dopis, kakoršnega zna edino Joža Zavertnik spisati. G. Anton Mladič prinese seboj na sejo dotično številko “šmira” in med drugim vpraša g. Mladič nenadoma, kdo je dotični, za S. N. P. J. oziroma nje uradnike skrajno žaljiv dopis spisal.. Joža Zavertnik vstane in pravi: Jaz sem ga spisal!7 A gledi čudo: na dotič-nem dopisu je bil “Ignac Žlem-berger” podpisan!!!
Sedaj pa trdi Žlemberger, d» on ni nikoli dopise prepisaval! Ja, ja Ignacius Žlemberger, Vi ste velik resnicoljub, zato pa tudi vso čast takimi delegatom1, kot ste Vi!!
Še nekaj pribijemo, in to je da Žlemberger niti peresa rabiti ne zna, toliko man.je da bi dopise koval. Gnojne vile so zanj a ne pero. In da je temiu tako, podamo za danes v zabavo našim cen j. čita-teljem samo dva dobesedna dopisa iz tumpastega svinčnika Žlem-beroerja:
“O. Glenco 13 moro 1908
Gospod Konda iztem prepode vašlist iz tem gorontiromo mi v Glencoe O. pane S. N. P. J. ker vos list je slabi kokor Amerikan-ski slovenee mislite dosmo mi tako neumni dabodemo šli natoke limonice kake vočte vizvobit v verst o nečlonan S. N. P. J. Drugo rajžo slesite koj ve odnos
Ignoe Žlemberger.”
Tedaj, to je eden duševni produkt tistega resnicoljubnega Žlembergerja, kateri je Kondu “gorontirol” da bo “Glas Svobode” propal. A mi povemo “Šele-bardi” da njegova “ gorontiron.-ga” ni tako' za nič, kot je ves Žlemberger od muh, in da on ne bo dočakal tega, da bi “Glas Svobode” propal. —
V drugimi slučaju je pa mož vse svoje trhle možgane skupaj zbral ter mislil, da bo nas prevari! Možakar za plotom ni imel poguma, da bi sebe na njegovo oslarijo podpisal marveč prelevil se j;e bil v Luka Primoš. Vsebina pisma s poštnim pečatom 27. feb. 1900 se .glasi.	'	1
V kilenkov vhoj 27 febuor. -ji Postati gospot vrednik nezamerte dajest vam nekaj pišem naročnino bi rat postlav pa-nemorom mislimi borna vsaki dan začel delat pabom postlav zono-zaj in še Zanoprej
jest muram nekaj povedat ka-ku ludje govorijo prinas tukej no klenkov Društvo in nanebi pravijo dobo do na glavni odbo Slovenke Norodne Podpone jednote pršilih dohoda mogli voš tožiti davi preveč lažete čez Jednota pavijo detako nesmej več jit naprej pravijo toje ta nobulši to Jednoto pa-tudi rejs jesbisomrot stopu pasem prestar jest vam papravic povem dabi vi pustli vse noghimoh Proletaro in Jednota jest bise u-pov veliku naročnikov dobiti toku ponobedn nemara Glos svobode brat pravijo dojie tonarbil lož-niv list.
nanaceto šlempergorje seeni jezijo zakaj doje poprej ogitiro za Glos svubode pravi deje poprej biv tisti vrednik pr Svubudi kojie zdej pr Petam alije rejs Petorca povsot hvalijo gaimojo vsakimi hovizu korso kratici no-kuai trju jest. mislim dabi blu bul-ši do nabmiab piste Pretarea in Jednoto bjest zložej zavas ogiti-rov taku ponesmemt nič reč ne sovsi budi name pravijo do Glos Svubode ne j zanič de laže Protor-co imoje patoko včosti jest ga tudi rat berom panemam plačo n ga
taku vas prov Ipu pozdravni Luka Primoš
Ako slepec prime za pisavo pr-vie dopisnice in to pismo, sprevidi čečkarijo in obšlata vzorno stilisti ko.
Imamo še gradiva, a žal ne prostora, da bi se z Ignaciusom “po-špasal”. Pripomnimo samo še, da se je pred nekaj časom neki Tomaž Mahnič iz Glencoe, O. Box 12 za pol leta na naš list naročil in do posl j al 75c. Pisava je Žlemiber-gerjeva kakor tudi Box št. Naš u-pravnik je naročnino za 5 mesecev upisa! ter to Žlembergerju in ne Primožu naznanil. Odgovora ni, tedaj smo pravo zadeli.
Ako hoče dieni Žlemberger še ka ’ več zvedeti, smo mu na razpolago, da mu podamo njegovo sliko; sedaj si jo lahko ogleda ko je naročnik na “Glas Svobode”.
Ja, ti Prokletarčarji so pa tiči!
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
PREŠERNOVE ULICE ŠT. 3
-5*7-
'1f/	c¿ne 30. aprila 1909.
V pojasni lo.
NaSi ameriški rojaki pošiljajo denar v staro domovino največ po Frank Sakserju v Novem Yorku, nekateri pa to store sami ali naravnos t po pošti.
Kdor poši lja denar ( vloge) v Mestno hrani lnico ljubljansko s posredovanjem Franka Sakserja, dobi v kakih 25 dneh uložno knjižico, ker se poslovanje med Frankom Saks er jem in Mestno hranilnico ljubljansko jako točno izvršuj e. Kdor pa pošilja sam denar, zavleče se stvar večkrat za več mesecev, in sicer zato, ker stranka zaj edno ne obvešča hrani lnice, kaj naj se stori s pos lanim zneskom, ali pa svoj nas lov tako netočno naznani, da se ji ne more knjižica poslati.
Gospod Frank Sakser je naš zaupnik v Združenih državah že več let, jez nami v zvezi in zato j e najbolje, da se ameriški rojaki naravnost do nj ega obračaj o. On gotovo vsakomur točno, hitro in zanesljivo ustreže.
V Ljubljani, dne 30. aprila 1909.
Mestna hrani lr.ica ljubljanska.

A
Í RAZNO IN DRUGO l
t1
F
■ ■ ■
- . *
Četrti reški ropar prijet. — V
Koros-Mezo na Ogrskem je bil a-retirau eleganten gospod z neko damo. ¡Policiji sta pokazala italijanski potni list in rekla, da potujeta v Rusijo. Ker je pa gospod popolnoma podoben Spectorju, četrtemu reškemu bančnemu ropaj-■ ju, so oba pridržali v zaporu.
Kupčevalci s človeškim mesom. V Oernovicah so aretirali šest Židov, ki so nabirali lepe deklice za “dobre službe”. Poglavar družbe, Motie Chrudil, je vsako leto potoval v kupčijskib zadevah v Brazilijo, Kino in v druge dežele. Chrudil se je tudi večkrat poročil in je potem nesrečnice pustil v kaki zloglasni hiši.
Mesto izginja. Mesto Dera Gha-zi Khan v Bratski Indiji bode nedvomno izginilo z zemeljskega površja. Reka Imd neprestano odnaša zemljo s hišami in mošejami vred. Mesto je staro, ima več zgodovinskih’ ¡znamenitosti in šteje krog 24.000 prebivalcev.
Presenečeni zborovalci. Dne 21. m. m. je zborovalo v kavarni ‘Ros-za’ v Budimpešti 26 anarhistov. Zborovanje je otvoril privatni u-radnik Karel Kraus. Takoj nato so udrli v zborovalni prostor detektivi, ki so zahtevali, da se zborovalci' legitimirajo, kar so tudi storili. Anarhisti so na o svobodno odšli, le srbskega v,:- učilišem-ka Savo Popoviča so odgnali v zapor, ker se ni mogel izkazati. Med udeleženci so bili 3 privatni uradniki, 4 kmetje, drugi pa so bili večinoma visokošolci in delavci.
Tovarno za kruh je sklenil zidati mestni občinski svet v Buda-pešti. Ker bi pa tovarna prodajala kruh ceneje, kakor peštanski peki, so le-ti na svojem zborovanju protestirali proti sklepu občinskega- sveta. Pozvali so občino, naj opusti zidanje nameravane tovarne. če jo pa že zida, naj se peče samo črn kruh.
Morala. Je že tako z bogovi! Moralne zakone o povrnitvi škode na. denarju, časti in dobrem imenu posvetni in duhovni bogovi in polbogovi ravnodušno ignorirajo'. Morda bo treba še moralo korigirati. -— Tako piše list katoliške duhovščine avstrijske.
Obdarovan umetnik. Ruski u-metnik na vijoloneelu dr. Sergij Barjansky je dobil v Londonu od neke častilke pravi Stradivarijev violončelo vreden 30.000 K.
Velika poneverjenja so zasledili v ladjedelnici v Gdansku. Vršila so se že izza več Jet. Kot glavnega sokrivca so zaprli prvega knjigovodjo Evverta.
Umor in samomor Kitajca. V
petek se je pripeljal v 'Franko-brod na Nemškem neki Kitajec, udrl v stanovanje artist in je R. Hoffmanove in izstrelil nanjo po kratkem; prepira štiri strele iz samokresa. Obležala je mrtva. Ko so ga hoteli prijeti, je ustrelil še samega sebe. Vse to ljubezen st’ri.
Divja mačka, V Biharskem ko-mitatu se je pojavila v občini Va-sad divja mačka in ugrizla 'smrtno nevarno 6 oseb.
Pred sodnikom zaboden. Dne 23. m. m. se je pri sodniji v čer-novicah obravnavalo o tožbi kmeta Antona Nagrowskega zoper svojo sorodnico Ano Skoromeda zaradi neke' dediščine. Ko je sodnik razglasil sodbo v korist tožnika, potegnila je Ana Škorome-da izza pasa nož ter ga zasadila Nagrovvskemu v prsi. Napadalko so takoj zaprli.
Dušik v vodnjaku. V novoizko-panem vodnjaku vrtnarja Rippla na Dunaju se je pojavil nenadoma dušik. 'Omamil je delavca Haberla, ki je padel z lestve sredi rova v globočino. To videvši sta mu priskočila vkljub opominom na pomoč domobranec Steyer in neki neznanec. Oba sta obležala v rovu. Šele došla požarna bramba je i/praznila rov s sesalkanii. nakar so zakrinkani gasilci potegnili mrtvece iz globočine.
Samomor. Dne 5. t. m. ponoči krog poltretje ure se je v tukajšnji domobranski vojašnici ustrelil čptovodjadvan Pirnat iz Spodnje Šiške. Nastavil je puškino cev pod brado ter z nogo' sprožil. Kro-glja mu je šla skozi glav<y ter je v zidu obtičala. Na mizi je pustil lisiič, na katerega je napisal, da pripade vse njegovo premoženje njegovi sestri. Vzrok samomora je neznan.
Zdravniki proti dvoboju. Zdravniki neke laške province so sklenili na svojem shodu soglasno, da se ne udeleže nobenega dvoboja. Ta svoj sklep so objavili po vseli novinah s pristavkom, da se bode pazilo, da kdo obljube ne prelomi, za kar bi ga zadela glasom dogovora društva kazen. Govori se, da je merodajnim krogom vlada skrivaj namignila, da se predlaga in odobri ta predlog. Pridružilo se je temu sklepu tudi nebroj zdravnikov cele Italije. Da je vlada to gibanje med zdravniki povzročila in pospešila to določbo, je prav lahko verjetno, če se vpošteva, da je laški kralj protektor vseh pro-tidvobojnih družb v Italiji.
Na morju. 421etni čolnar A. Vernic v Trstu je zvabil 121etno hčerko svojega znanca v čoln in jo popeljal na morje. Oddaljen od obrežja pa je deklico napadel in jo hotel posiliti. Njen klic je slišala neka družba, ki se je približala, jo rešila in povzročila a-retacijo- vsiljivega satira.
Trojni umor in samomor. V Šopronju je prerezal vrat sprevodnik cestne električne železnic J sebi in trem otrokom. Našli so mrtve v stanovanju. Vzrok odpustitev iz službe.
Žganja se je spilo preteklo leto v tostranski državni polovici 97.'600.000 litrov. Xa. vsakega prebivalca ga je prilu 3.70 litra. Naštelo se je 149.000 žganjarjev.
Konec velikanske klerikalne hudobije. Pri volitvah v kranjski deželni zbor je kandidiral na Dolenjskem proti Šukljetu naprednjak poštar v Gradcu Julij Mace-Te. Klerikalci so se bali, da bi u-tegnil biti Macele izvoljen. Zato so si izmislili ovadbo, da bi bil Macele kot poštar zadržaval neko brzojavko v škodo drugim, ter tako zlorabil svojo službo pri pošti. Prišlo je do porotne razprave, pri kateri je bil Macele oproščen. 'No, klerikalci niso mirovali. Po-d'ana. je bila ničnostna pritožba drž. pravdništva. katero pa je sedaj kasacijiski sodni dvor na Dunaju ovrgel. Naprednjak Macele je čist — umazani pa so ovaduški klerikalci.
Japonski manevri. Minule dni so imeli na Japonskem velike vojne manevre. Pešci so grozno t|pe-li vsled napornih pohodov. Neznosna. vročina je zahtevala med moštvom neizmerno veliko žrtev. Samo pri jedili vaji posadke iz O-saka je padla cela stotnija ljudi. V Takasakiju in Hamamatsu je padlo 42 mož. Japonska javnost se prav nič ne razburja zaradi teh vesti, temveč jih smatra za naravne, češ, da se moštvo mora utrditi za vojno.
Cela vas pogorela. Vas Dukovec pri Krapini je v nedeljo dopoldne popolnoma pogorela. — Požarni hrambi iz Krapine in Sv. Križa sta sicer dospeli na pogorišče, pa se že ni dalo nič vee rešiti. Nekate rim vaščanom je prav vse pogorelo.
Mrtvo truplo jo 'našel minule dni neki pastir na levem bregu Soče na Kobaridskem. — Oblastvena preiskava je dognala, da o kakem zločinu ne more biti govora, zaraditoga ne. ker so pri mrtvecu našli ves njegov denar. Po papirjih, ki jih je imel pri sebi, so ugotovili njegovo identiteto Imenuje se Rudolf Vulč, doma iz Čez-Soče, 37 let star. Bil je namenjen na božjo pot na Sv. Goro.
Nadaljevanje iz 4. strani.
Za kratek čas.
vedno ^ stari grešnik. Pa stri Ignac Žlemberger — hm, pristno Nemško ime, namreč zadnji 2 tretjini, prva tretjina je od .muh, kdo vrag bo žlemal! — kaj vraga Vam je v glavo padlo, da ste nam kar dve predali posvetili? Ali nas toliko čislate, ali kažete Vašo li terarno umnost, — prosimo, da se čita “umnost” in ne ‘neumnost’? No pa naj si bode kakor hoče, se bomo že sporazumeli. Kaj ni ta ko. stric Žlemberger? ‘
Tedaj začnimo od kraja: Igna-cius Žlembergerius I. po milosti prvih obersocialističnih humbu-garjev, v Ohicagi, 111. Centre Ave. pravi, da on ni nikoli nobenih dopisov na soseda izza plota prepisaval, ter jih na soseda odposlal, kot njegov duševni produkt. Tukaj pribijemo, da Ignac Žlember-ger, delegat S. fN. P. J. nesramno laže; laže kot le kakšen Ignac Žlemberger more!
Dokaz: Nekoč je imelo društvo “Slavija” št. 1 S. N. P. J. tu v
/
Prosto
3% obresti
sedaj oi prvega do desetega vsace-ga meseca.
Denar vložen med prvim i desetem v hranilnem oddelka nese obresti pričensi s prvim v mesecu
ndustrial Savings Bank
Nora št. 2007 Bliie Island Ave.
USTANOVLJENA 1890. Odprto od 6 do 8 večer vsako soboto večer.
Govori se Nemško, češko i polsko
“Austrian Club’’
GOSTILNA
JOE LENIČ, lastnik
f STR1NGT0N "rstetje Leadville, Colorado
PotnikiTdobro doSli! Zastopnik Glas Svobode
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “\Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horvat, Joliet, 111.
Schlitz pivo na čepu.
Louis Bergant
SALOON
257 First Ave., na ogalu Park St MILWAUKEE, WIS.
Biljar na razpolago.
ITALIJA
EGIPT in Adrijansko obrežje«
potom Azorov in Madeire.
Stara zanesljiva
CUNARD LINIJA
Ustanovljena I. 1840 Velikanski, hitri NOV parnik
C A R M A NIA ^na.tri viiake)
Največji parnik na morju
C AROMI A^dva vijaka)
Oba merita 677 6evl|ev, 20.000 ton in sta naJveCja na svetu.
ŠKOF MATZ.
Carmania zapusti New York, 6. nov., 22. jan., J. marca.
Caronia pa 27. nov., 8. jan. in /9. febr.
CUNARD
OgrskOf-Ameriška Linija New York v Reko čez Gibraltar, Genovo, Neapelj in Trst.
Novi moderni parniki na 2 vijaka
CARPATHIA..13000 tonov
PANNONIA...10000 tonov
ULTONIA....10400 tonov
Za daljše poizvedbe obrnite se na:
CUNARD STEAMSHIP CO , Ltd.
F.O. Whiting. Mgr.Western Dept.
8. E. Cor. Dearborn & Randolph Sts., CHICAGO, ILL.
ali na lokalne agente vseposvod
17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke ali ženske 18k SOLID GOLD filled z lepo okrašeniinclvojnim ►okrovom, derži vedno Korektni čas. primerne {-delavcem na železnicah. 1JAIVIČENA ZA let.
I Za prihodnjih 60 dni I pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot '■*se tu reprezetira NE PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaj$35.00 za ravno takšno uro ako 30 kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 14k pozlaeeno verižico in ru^.vezek darujemo z vsako uro.
EXCELSIOR WATCH Co
505 ATHEN/EUNI B’LD’G, Chicago
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, lil.
toči PERU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Pern, III.
Podpirajte krajevno obrt!
Kašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul.-
VLOGE 32,500,000.00
GLAVNICA . 8200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva i« edina češka državna banka v Chioogi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in pogojujemo denar na posestva in zavarovalne police.
J
Gemu pustiš od nevednih zobo-zdravnikov izdirati sveie, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kaT ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
| LAGER | MAGNET \ GRANAT |
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Ne trpite radi sramožljivosti. .
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Fouček, že 22 let lekarnar
585 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav nikov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo tudi razne zelišča in korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
The Rocky Mountain News podaja v svoji nedeljski izdaji zelo zanimivo dogodbo v zadevi rimsko katoliškega duhovna J. P. Carrigan, župnika fare sv. Patricka proti svojemu škofu Nikolaju
C.	Mat.zu v Denverju, potem ko je navedel skoro celo kolono nad-pisov, da se človek mora kar zgražati, ko eita samo te naslove.
Mi bomo tu poskušali podati našim citat el jem v kratkih in milejših potezah važnejše odstavke o tej aferi, katero priobčuje gori navedeni dnevnik.
Rekli smo v milejšem tonu. Da, in tako mislimo tudi storiti, ker kakor bodete videli škofovo početje popisano v takem tonu bo se marsikomu pristudilo, da se ho slov. svet poleg vse blaženosti zgražal nad početji ‘‘tako svetega” moža, kot je rimsko katoliški škof.
V	pisanem odgovoru škofu Matz, kateri je bil poslan v Rim, je duhovnik J. P. 'Carrigan, župnik -cerkve sv. Patricka formuliral vrsto težkih obtožb proti glavi denverške škofije. Žunnili, katerega je škof Matz nedavno tega suspendiral se je podal s škofom v konflikt, kateri je celo prišel pred posvetno višje sodišče v državi Colorado. Župnik Carrigan je tudi izjavil, da se je. v svoji obtožbi proti škofu omejil le na fakte (dejstva) katera lahko dokaže in pristavlja da dokumentarna .evidenca je v njegovih, rokah. Vsekako pa evidenca, o kateri govori župnik, ni zaponadena v brošuri, katero je poslal škofu v odgovor. Za ta čin se -izgovarja Carrigan s tem, da bo isto prej predložil cerkveni oblasti predno jo -poda škofu in občinstvu in za to tudi ni še dokumentov priobčil.
V	naslednjih odstavkih je v kratkem popisana obtožba proti škofu in njegovi prestopki. Iz Father Cerrigan-ove izjave in brošure povzamemo sledeče:
Ponarejevanje, goljufija, ponever-jenje in simonija.*)
Med obtožbami proti škofu Ma-tzu so sledeči prestopki:
Ponarejevanje listin, zloraba zaupanega denarja, razfrekanje zaupanega denarja na borzi, prilastitev not s posestvom, pridobljenim po goljufiji in zapoved duhovnu, da mora kršiti civilni zakon ogibom kanonične kazni; simonija, čitanje maše po zajtrku; prisiljenje kaplana neke bolnišnice, da nodniše lažnivo listino, v kateri se izjavlia da je bil neki duhoven pijan, izganjanje duhovnov, ki so,mu nasprotovali, iz svoje škofije; za.priseganje duhovnov, ki s*o vedeli o njegovem početju, da molče; prodaja pa-storata duhovnu; prodajanje odpustkov za kazni duhovnom, ka tere je sam. naložil, organiziranje protipoplavnega dvora in izbacne-nje (ferdamanjej duhovna ne v soglasju s cerkvenimi pravili.
Ko je prišel neki- poročevalec denverskega časopisa “News” k škofu Matzu, je škof odklonil vsak obisk in rekel: Ne želim, da bi ta afera “fat-ra” Carrigana prišla v javnost in da s.e bi v javnosti o tem govorilo, ker ljudstvo ni moj sodnik.
Glejte si no, rimsko katoliški škofje so dandanašnji tako visoke osebe, da se jih sploh z zakonom dotakniti ne more! To je pa le čudno! Ta gospoda si veliko predstavlja, če misli, da ljudstvo nima nobene pravice te “visoko-častite svete” može soditi.
Res škandalozno udarjajo take novice na ušesa vernikov, kedar morajo, tako neprebavljivo hrano nehote vse tlačiti. Papeži, cesarji, kralji, kardinali, škofi, posvetni in cerkveni vladarji so bili sojeni od ljudstva in da bi izjemo delal samo denverški škof, pač ni .mo goče.
Vsak prestopek civilnega zakona sodi od ljudstva za to postavljena oblast in če je potem oseba škof ali .papež, -cesar ali berač.
Matzov odvetnik pravi, da je to zabavljiv napad.
Odvetnik T. J. O’Donnell, ki zastopa škofa Matza pri obravnavi na državnem višjem- sodišču, ko je iprečital vsebino brošure je rekel:
“Da je tako v grozno nespodob-
*) Simonija pomenja prestopek radi kupovanja ali prodajajanja cerkvenih uradov (Webster).
ni, gnil in nedovoljiv napad na visokega cerkvenega prelata, prišel o-d osebe, -ki je imela božje blagoslove, skoro zgleda ne mogoče. Am-pak cerkev priznava, da stan se ne druži vedno s ordinacijo in od tod, kot del one velike svetovne politike ki je vzbudila nekvalificirano občudovanje sveta, si je priskrbela sredstva za zasačenje in odstranjenje neposlušnežev in upornikov. Da b>o ta izobčeni in nezaupni duhoven pravično kaznovan za svoja napačna predbaci-vanja, ne bo inič čudnega; mislim pa tudi, da bo sam prinesel dokaze na podlagi katerih ga bosta pravica in zakon sodila. Noben, kristjan ali pagan ne more citati te nagajive brošure, da se ne bi zgražal nad duhovnom, ki je tako osramotil stan. ki splošno in po pravici zahteva, da ga ljudstvo spoštuje.”
Takega mnenja- je škofov odvetnik. Seveda kot škofov odvetnik pač ne bo rekel, da je nasprotnik njegovega klijenta spoštovana oseba, da kar reče je res in td. To že vsakemu razum, pove, tora.j se ne more na noben način odvetnikovega besedičenja o Ca-r-riganu kot- za splošno resnico vzeti, Tožba še ni končana in Carri-ganu še ni dokazano, da je lagal.
Father Carriganov odgovor pa je sledeči: “Zdi se mi, da -sem ta-k-orekoč primoran odgovoriti, da razkrijem svetu -pravi vzrok zakaj me škof Matz preganja, sedaj .javno in pred pa več let na skrivoma. Molčal sem dolgo, ker nisem hotel, da bi nastal škandal, toda sedaj ni drugače, ljuds-tvo naj ve vse',”
Po- ipes-ecu novembru 1908 so zgubi i škofje v Ameriki pravico, da bi premeščali župnike iz far kedar bi -sami hoteli, a škof Matz pa se je izjavil in trdil, da so duhovni in razni župniki samo vgluž-b-en-ei na njegovih posestvih in da drže ali pa zgube svoj “job”, kakor on fare nazivlja, kedar se škofu tako poljubi”. Poleg tega pa Carrigan še pristavlja: “Duhovni. ki ne store tako kakor on zahteva, zgube svoja mesta. Duhoven ali župnik ki se “zapali” škofu nima nobenega priziva, ker duhovni navadno v njegovi škofiji nimajo n,e de-narja, -ne priložnosti in ne vpliva, da bi se očistili lažnivih in napačnih obtožb, katerih jih obdolži škof Matz. Katoliški ljudje poznajo to njegovo ravnanje predobro in to vpliva na dobre matere in očete, da če le morejo pregovore svoje sinove, da ne vstopijo v duhovniški stan. Tem-u dokaz že služi dejstvo, da so se samo tri mladeniči te dežele (Colorado) posvetili duhovniškemu stanu v teku zadnjih dvajsetih let.”
Svoj predgovor pa Carrigan zaključi s tem, da javno pove da ima škof navado, da piše na skrivnem pisma na višje v katerih ma že -proti takim duhovnom, katere črti ali se jih mogoče boji, da si predstojniki o takih duhovnih napravijo slabo sodbo in da je bilo veliko takovih od njega (škofa) pisanih pisem in napačnih ovadb poslanih na propagando v Rim in Washington. Carrigan tudi pravi, da škof Matz se je posluževal takega blatenja, kedar se je šlo v zadevi kakega vernika. Takrat je vedno pošiljal taka blatenja na de lodajalce in višje uradnike.
(Op. ur. To je navada črne garde, da se posluži takovih grdih sredstev, kedar hoče da uniči svojega bližnega. Glede takovih 0-vadb, katere so pisali razni duhovniki na delodajalce proti delavcem, ki ne trobijo v njihov rog smo že dostikrat slišali. Do sedaj smo bili -prepričanja, da so samo kakie mlekozo-be griže na farah tako impartinentne, kakor pa se sedaj vidi iz Father Carriganovega govorenja in obtožbe pa tudi škofje niso nič boljši. Od takih dostojanstvenikov kot -so škofje -pa se bi že smelo več značaja pričakovati).
Matz nesposoben za škofa.
V podatku kratke zgodovine svoje zveze s denversko škofijo p-ri^oveduj-e duhoven Carrigan kako je poplačal dolg fare sv. Patricka koliko novih cerkva in far se je ustanovilo- kot rezultat njegovega truda, kako je zidal novo cerkev sv. Patricka in poleg tega se pa še poda v diskuzijo glede imenovanja C. N. Matza za deD-verskega škofa. To je kaj zanimiva povest, a damo tu samo -površne podatke da ne bo stvar zgleda-la pretirana, akoprem je -popol-
roma resnična. Nekako meseca julija v letu 1887 se j-e raznesla vest po Denverju da bo Rev. C.
N.	-Matz imenovan coadiutor-ško-fom; pred par meseci pa se je Matz udeležil zborovanja colorad-skih duhovnikov, da protestirajo proti imenovanju Rev. J. B. Ra-valry (rodom Irc) škofom denverške škofije zaradi njegove narodnosti. Vest ,pa, da je naposled le bil Matz imenovan škofom je pa -povzročila začudenje med duhovništvom. ker ravno iste zapreke -so bile pri Ravalry-u kakor pri Matzu, namreč narodnost, a. noleg vsega tega pa Matz ni imel tiste vzgoje in znanosti kot Ra-valry.
V odgovoru pravi dobesedno: “Ko sem- si ogledal številke dnevnikov z dne 5. julija 1887 sem našel, da sem bil sam en tistih ki sem dal s-voje mnenje o škofu Mat-zu. Rekel sem. v primeri -s svojim prepričanjem v onem ča-
su.	da Father Matz ui sposoben že zaradi narodnosti in znanosti oziroma vzgoje in da je zaradi njegovih predsodkov še manj kot sposoben za denverskega škofa.
Dva in dvajset let j-e minulo od kar sem- se jaz tako v substanci izrekel. Da pa se nisem zmotil v obsodbi nad njim še takrat, to je leta 1887, ko sem govoril v smislu nasprotnem imenovanju Rev. Matza za Denverskega škofa, bom v -naslednjih vrstah -dokazal.
(Dalje -prihodnjič).
Nada-ljev-an je iz 2. strani.
DOMAČ POGOVOR.
povem zakaj ni naročniku. Vsak ki vsebino trezno -prebere, -si misli, glej no pa to naj bo delavsk list, ki se zmiraj le v delavca zaleta in m-u daje vsake sorte priimke ?
P.: A, b-ež, bež . . .
T.: Pust me, da končam. Rec-mo n. pr. jaz nisem soejalist pa prideš ti k men pa mi reč-eš: na-roč se na Proletarca; to je poduči jiv socjalisf-ien list, pa mi daš to številko 99 na oglet-. Dobro, jaz jo preberem. Hej, kaj misliš, da se mi ne b’ oči za palc zbulile, če mal pom-islim kako psovanje, priimke in eifre daja možem, kte-re morbit osebno poznani. Veš kaj ti -bom -pov-edu-? Pojt k vragu s takim so-cjalizmom in takimi ljudskimi očitelji, in ti ki me poznaš si boš mislu: Glej, res je, tega lista že n-esmem nobenmu priporo-čavat kot delavskega, če očem da ne bo so-cijalizem nazadjeval. In zooet Peter stopva nazaj na povečanje lista.
P.: Kaj b-oš! Ne matraj me, saj j-e že na teh 4 straneh dost hnilobe
T.: Da res, pa tudi dost zdraž-barije j-e. Veš cela afera me spominja na šolo. Men je moj učitelj včasih dejan: napros par tovarišu pa -pojdite in. mi prineste gorjač, da vas žnjimi nažehtam. Kaj misliš ti Peter, da sem- res šu komra-te fehtat?! Kaj še! Sam sem je popihav. Al me zastopiš?
P.: I kaku te neb Tone. Ti očes povedat, da nis šu iskat novh naročniku, dab Prohletarea -povečal, dah jh po nadolžnem obrek-val.
P.Taka je Peter. Zastopiš me, že vidim.
P.: Ker sma pa že taku daleč, pa m-i dej povej kaku si ti može ahul Prohletarea presta bi aš.
T.: To ti pa kaj hitr -p-ovem. Primirjam jih k farjam, ko prid-gaia živi taku kakor te jaz'ueim, pa n-e taku ko jaz delam.
P.: Hudiman. to je pa res.
T.: Vidiš Peter to me še neb’ tak raztogotil ko neb’ ta Prole-tare tolko norca bril iz Svobode, ki ustanavlja polj-edelsk list. Kar gabi se mi. Peter ti -sani dobr veš, da Amerika in Evropa so 2 dela sveta in da je velik razločk med poljedelstvom teh kraju. Al ni dobr, če b’ imel v Amerik polj-e-del-sk list?
P.: I kaku pak!
T.: No ja, al si pa bral v Prole-tarc dopis iz Canade?
P.: Prau hvišn.
T.: Kaj si si nek mislu?
P.: Veš Tone, ko pridem do padipisa farmer, so tud men uči izstuipl-e. Mislu sm si, o ti b-uha revca pa ne farmer. Š-e dons ne vem al je on taku ačen, da ne potrebuje nikohar, da b’ ga učil, al pa je ta baraba pouhna nevošlji-vosti Slovencem na kmetij. Ob e-n-em bi pa tga norca rad vidu na j-ehov farm, a kakor se pa men dozdeva pa kida hnoj pri kakem
farmerji in si je pri podpisu spo-zabu, da ni zapisu cel ime: far-rnansk hlape. Vič to je moja maj-nunga.
T.: Prav imaš Peter, zadnj-e bo ta ipu;av. Sedaj pa še par besedi. Konvencja Kondatov-e Zveze. Vidiš t-uki -pa piše Konda je oea, mat in bab-ca novrojene zveze. Pa bi svetval tejm možem, da tud pr tem ostanja, ker to je zlo velika zasluga za Kondata, ktero tud zasluži. Povem ti pa Peter, če bi pa kdai prol-etarc im-u kaj za opravt s to Zveza, da ne bo več Konda očka in mat pač pa Joža der šafla inženir in Proletarci Vidiš, ko bi bli Proletar-e pošten, bi pestil, da b’ biu Konda oča in Medica pa mat -S. N. P. J., ker so jo us-tano vil. Al te zasluge noben teh ne dobi. Druga pisarija je pa sama o-troearija iz -prvga razreda. V prvem klasu nismo znal računit -pa smo sam-o pacal po bukljah.
P.: Tone, kaj pomen cifra.
T.: To ime so dal Ga-ishk, kar povzamem iz Glas -Svobode.
P.: Hedo s-o pa Oskubene, La-jer, Ekspert in dru-ha taka space-drana imena?
T.: Vidiš Peter to je kaj druze-ga, s tem čjo u Proletary pomazat Mayera, Skubica pa Kondata, ker se pa boje šibe od strani pa se ne upaj-o ua dam -s celmi imen. Taku delajo pri nas sam -paglavčk, ki iitsja še b-rzo strel-ne hlaece, kaku prav proletarcev drskar.
P.: Tone, razložu mi še nis kaj očja reč s eksp-ertom.
T.: 'To ti tud ko j razložim. Zakaj to vprašaš.
-P.: Kir je tuki v Prohletar-c za-p-san ekspert Konda.
T.: To je pa taku. Ti s’ že menda slišu ime MciQ-uin?
P.: Ja, ja, sur, sej ha poznam, on je na ism-ie majn,.
T.: Vidiš on je mož, ki je študi-i ral ruda, kamenje s-ploh in če ka-‘ ka konipani z-ačn-e inajno si dobi tacga moža, da kaj zastop in ga imenuje potem ekspert. Različne eksperte imamo; ekspert McQuin je za ruda, ekspert McDaniel je za koln.
P.: In zakaj je -pa ekspert M. Konda, koha je pa on štediru?
T.: On je pa preštudira v Proletarce in vse p-ozma in po pravic ga zoveja -ekspert. Moram jet Peter, noč bo.
P.: Tud jas, še nocoj pa pišem po Hlas -Svobode in pošlem retur Prohletarea.
T.: Vidiš takih je več. Prole-tarc m-isl da stem ko napada Glas Svobode za se agitira, pa se mot ravno tak ko sem ti povedu. Moje mneje je da vsak ki zna bez -pomagača mislit in če oče, da Pro-letarc ne propade naj uzame svoje st ali še: zakaj je poklican od tistih, ki ga plačujeja.
P.: Res, lih taku je.
T.: -Saj ne more drugač b’t, a čudn se mi pa. le zdi pri Proletarc zah-tevaja $1.50 za naročnina, pa vsi zapston.j delajo, pa mu še slaba prede. Konda pa svoje ljudi -plačuje pa le list na vosme-h straneh drži.
P.: Taho j-e !
T.: Lahko noč.
P.: Živja! Lahka nuč.
A. B.
Telo pove.
Kdor koli pazi na svoj-e telo ne bo nikoli pregledal najmanjši nered v njegovem poslovanju. To mu bo dalo priložnost da polagoma začne s delom in bo v mnogih slučajih pre-precil nevarno bolezen. Najbolj opazljive ne rednosti se najdejo v prebavnem sistemu, in najneva-dnejši teh je zguba apetita ali pa kaka neugodnost v želodcu po jedi. Telo Vam pove s temi pojavi, da rabi pomoči in se edino na vas1 zanaša, če mu bodete dali ptomoč ali ne. Dobro veste, da 'Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino je zdravilo, na katero se smete vsigdar zanesti. Rabite ga takoj, ko opazite, da ne morete toliko jesti -kot navadno in 9 takim- veseljem,, kedar se dobro ne počutite po jedi, da se lahko vtru-dite, da vaš .spanec ni miren in -d» ste nervozni.
Na prodaj v lekarna-h, dobrih gostilnah i-n -pri izdelovalcu J°s-Trin-er 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, Tli.
Napis na grobu. Na nekem gr°' bil je stalo- napisano tako-le: *)c solze ne morejo zbuditi več mojt-raj-ne žene, zato se pa jokam P° nji.”