NO. 204
Domovi m
flkmm eri e/%iu—ho/vi e
AMCRICAN IN SPIRIT FOR€iGN IN LANGUAG6 ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, OCTOBER 23, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N€W6PAP€R
ŠTEV. LX — VOL. LX
Sovjefija gradi veliko trgovinsko brodovje
V manj kot desetih letih bo imela (po trditvah ameriških obiskovalcev še enkrat večje brodovje kot Amerika.
NEW YORK, N. Y. — Sovjetska zveza se je lotila na veliko gradnje trgovinskega brodovja Za visokomorsko plovbo. Skupina ameriških strokovnjakov za Pomorstvo, ki se je vrnila z obiska v Sovjetski zvezij trdi, da bo ta v pogledu modernosti in obsega trgovinskega brodovja Prehitela Združene države že v štirih letih; v devetih letih pa da bo imela še enkrat toliko ladij kot Združene države.
Ameriški strokovnjaki za mor-Eki promet so si ogledali Moskvo, Murmansk, Leningrad, O-deso, Novorosijsk in druga mesta Sovjetske zveze. V njiho-Vem imenu je razlagal Frank Nemec, podpredsednik Lykes Steamship Co., kako gradi Sov-Jetska zveza najmodernejše in skrajno avtomatizirane trgovinske ladje v takem obsegu, da bo ^gio ujela Združene države in Ph tudi prehitela. Do leta 1971 zgradila toliko ladij, da bo 11Jeno trgovinsko brodovje še enkrat večje od sedanjega Združenih držav.
Sovjetska zveza je v pogledu ^govinskega brodovja trenutno riekje na devetem ali celo dese-i-frm mestu na svetu, med tem *0 so Združene države
kjem.
na tre-
------U------
namerava mvssSp Preiskavo o neuspelem
Neli? sa!eh'$a Hanger
Washington, d. c. — v
r°gih NASA so hudo prizade-1 radi zadnjega neuspelega po-satelita Ranger 5 na Luno. 0 sedaj se je ponesrečilo 11 po-E Usov tekom 4 let, pa noben . ed njimi ni tako razburil na-“‘b strokovnjakov. Zadnjih pet oskuisov je bilo narejenih s sa-‘torn Ranger 5, nov poskus °^o napravili šele tekom pri-ftQdtljega leta.
Nič ne vedo, kaj Preiskava odkrije.
U lslijo, da tiči glavni vzrok ne-^Peha v sončnih baterijah, ki izkr Prav^no delovale. Vendar ljat kujejo možnost, da bi bile eijjer^e Poškodovane po radija-
Iitf0i5^US*’ da Pridejo naši sate-že na ^'Uno> nas stanejo do sedaj »koli $100,000,000. Samo sa-Onn „ danger 5 je stal nad $15,-NASA je imenovala Vi ^ ^ komisijo, ki naj napra-
Ihenr^rt Za Preiskavo. Ta bo b0 a zei° obsežna, kajti vanjo Pos V^^učena tudi uporabnost arnaznih strokovnjakov.
Novi grobovi
Christ Mandel
Po automobilski nesreči je umrl v University bolnici Christ Mandel, ml., star 56 let, stanujoč na 1920 Seneca Drive, Euclid, Ohio. Zapušča soprogo Stephie, roj. Balish, sina Christa, pastorka Louisa Florjančič, brat Lodija, ki je vodil lekarno na Waterloo Rd. in East 157 St., sestre Josephino Vidmar, Em m o Jolse in Diano Douglas in veliko drugih sorodnikov. Oče Christ, znani slovenski pionir, je umrl sephine,
1958. Rojen je bil v Clevelandu Bil je lastnik Mandel Hardware store na 15704 Waterloo Rd. Bil je član Betsy Ross A.B.Z., društva S 1 o b o d a H.B.Z. in East Shore Lion’s Club. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob desetih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. na pokopališče All Souls v Chardonu.
Jack Lach
Po več letih bolehanja .je umrl v St. Alexis bolnici Jack Lach, star 79 let, stanujoč na 1101 E. 63 St. Zapušča hčer Eleanor Sile, nečakinji Mary Klemenčič in Agnes Laseh ter nečaka Franka Laseh, k i oskrbuje pogreb. Rojen je bil na Rakeku. V Ameriki je bil 45 let. Bil je član L.O.O.M. Bil je zadnjih 20 let vpoko-jen, prej 'je bil zaposlen pri Fisher Body Corp. 15 let. Pogreb bo jutri zjutraj ob osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida oh 8:30, nato na Kalvarijo.
lahko vse Vsekakor
Bivšemu belgijskemu gospodarskemu ministru je dejal, tla bo to storil, če ne bodo Združene države sprejele njegove rešitve.
KOELN, Nem. — Nemško, francoske in belgijsko časopisje je prineslo poročilo o razgovoru bivšega belgijskega gospodarskega ministra z Nikito Hrušče-vim. V tem razgovoru naj bi bil Hruščev izjavil, da bo pred-leta 1955, mati Jo-iio^i] vprašanje Zah. Berlina roj. Sledic, pa leta Združenim narodom, če ne bedo
zahodne sile sprejele njegovih zahtev glede ureditve bodočega položaja Zah. Berlina.
Hruščev je pripravljen pristati na to, da ostanejo zavezniške čete v Berlinu, toda le v okviru ZU in če se jim pridružijo tudi sovjetske. Zahodne s;-le bi morale v tem slučaju priznati obstoj dveh Nemčij in opustiti zahtevo po združitvi Nemčije, ki jo že sedaj zastopajo bolj formalno kot dejansko.
V slučaju, da zahodne sile ne bi sprejele take rešitve, je dejal Hruščev Belgijcu, bo predložil vprašanje posebne ločene mirovne pogodbe z Vzhodno Nemčijo Združenim narodom. Pripomnil je, da bo Sovjetska zveza po 6. novembru nadaljevala razgovore z Združenimi državami o Berlinu z namenom, da bi se našla za obo. strani sprejemljiva rčšitev.
mSSSw Združene države bodo ustavile vsak
dovoz ofenzivnega orožja na Kubo!
—o-
Predsednik Kennedy je včeraj v govoru preko radia in televizije razkril ameriški javnosti in svetu, da je Sovjetska .zveza zgradila na Kubi oporišča za rakete na srednje daljave, ki so sposobne ponesti atomske bombe v dober del ZDA, Mehike in Srednje Amerike. Grade nova oporišča, na katerih bodo postavili rakete z 'dometom preko 2,000 milj. Predsednik ZDA je naročil vojni mornarici, naj ustavi in preišče vsako na Kubo namenjeno ladjo. Če vozi ofenzivno orožje, jo naj usmeri proč od Kube, v slučaju odpora pa jo potopi.
WASHINGTON, D. C. — Napetost, ki je vladala v mestu zadnje dni, je malo popustila, ko je predsednik ZDA J. F. Kennedy v govoru preko radia in televizije javnost obvesti! o položaju in objavil “karanteno” vsega ofenzivnega orožja na Castrovo Kubo. Ta je po besedah predsednika ZDA postala sovjetsko vojaško oporišče za napad na Združene države kljub izjavam samega Hruščeva, da Sovjetska zveza ne potrebuje nobenega tujega vojaškega oporišča, ker ima doma tako mogočne rakete, da lahko z njimi zadene in uniči katerikoli kraj na svetu. Kennedy je poudaril, da mu ie sovjetski zunanji minister Gromiko še zadnji teden zatrjeval, da na Kubi ni ofenzivnega orožja, da je vse, kar tam delajo Rusi, namenjeno le obrambi otoka. Pri tem je imel predsednik Kennedy že v rokah fotografije kubanskih oporišč, na katerih so rakete z dometom tisoč milj usmerjene proti Združenim državam. Predsednik je povedal, da grade na Kubi nova oporišča za rakete, ki bodo lahko ponesle atomske in vodikove bombe preko 2,000 milj daleč, torej v večji del obeh Amerik, Severne in Južne.
vni mir, pomaga ustaliti odnose z Združenimi državami in opusti načrt za dominacijo nad vsem svetom.
Položaj resen
Ko je naštel vse te korake, ki jih je storil za varnost Združenih držav, je predsednik Ken-Jnedy priznal, da je položaj resen, da pa je to edina pot, ki je deželi preostala v pogledu na njeno lastno varnost.
O vseh ukrepih so bili pred predsednikovim govorom obveščeni zavezniki v obeh Amerikah in drugod po svetu, prav tako tudi Sovjetska zveza.
Oborožene sile Združenih držav po vsem svetu so v stanju pripravnosti, dokler se položaj ne razčisti.
Sovjetska zveza doslej še ni k ameriškim ukrepom zavzela javno nobenega stališča, verjetne bo to storila na seji Varnostnega sveta Združenih narodov danes popoldne.
Castro je še sinoči, takoj po | jjadušnica— Kenedyevem govoru ukazal mobilizacijo vseh kubanskih oboroženih sil.
Iz Clevelanda in okolice
Iz bolnišnice —
Po treh tednih se je vrnil iz bolnišnice Joseph Hrvatin s 19405 Mohican Ave. Operiran je bil na očesu. Vsem prijateljem »e zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
V bolnišnici—
Preteklo soboto je bila odpeljana v St. Vincent Charity bolnišnico Mrs. Karolina Bobnar s 3579 E. 81 St., mati poznane pevke Mrs. Agnes Žagar.
Vabilo—
Pevski zbor LIRA vabi rojakinje in rojake, naj si oskrbe listke za jubilejni banket. Dobo se pri vseh pevkah in pevcih kot tudi pri pevovodji Martinu Koš-niku.
Dobrodošla—
Preteklo soboto sta prišla v Cleveland iz begunskega taborišča v Italiji Viktor Habjan iz Celja in Marjan Kavčič iz Ljubljane. Vse potrebno jima je uredila Liga slov. kat. Amerikan-cev, sponzor pa jima je bil J. Žakelj. Dobrodošla!
Grški pravoslavni duhovniki začeli akcijo za boljše prejemke
ATENE, Gr. — Grčija je doživela sefdaj nepričakovano gibanje. Dvignilo se je kakih 8,-Anglež obsojen zaradi |000 pravoslavnih duhovnikov, ki vohunjenja za iSovjetijo Živijo res revno življenje na svo-LONDON, Vel. Brit. — Usluž-b'ih žuPnijah- Njihovi povprečni benec admiralitete William J. [tedenski dohodki znašajo komaj Vassall je bil obsojen na 18 let $6.60 do $12.50 in s takimi do-zapora zaradi izdajanja angle- hodki morajo živeti sami in nji-ških vojaških skrivnosti Sovje- hove družine. Vsa pravoslavna tiji.	'grška duhovščina živi od pičlih
Rusi so ga menda prisilili k 'farnih dohodkov, ki jih za vso vohunjenju, ko je bil uslužlben jGrčijo cenijo komaj na milijon na angleškem poslaništvu v'Mos- dolarjev. Vlada je sklenila, da kvi. Ob neki priložnosti so ga doda temu milijonu še svoja povabili na zabavo, na kateri so dva, toda akcija je zaspala v par-ga pošteno napojil^ nato pa ga lamentu.
fotografirali v raznih obremenjujočih položajih. Z grožnjo, da bodo fotografije objavili, če ne bo vohunil za nje, so ga pripravili do tega, da jim je izdajal vojaške skrivnosti lastne domovine.
prevzeli Celzijev r toplomer
Brit .DON> VL Brit- - Velika pl0J*nBa je uvedla Celzijev to-Vrerar- k* ima ledišče pri ničli, Hi6sjSLe pa Pri WO stopinjah, na-ta(bi ° Fahrenheitovega, ki je v v Združenih državah.
Vremenski
prerok
pravi:
Predsednik je naročil podrobnejši nadzor Kube in njenih vojnih priprav.
Združene države bodo po besedah predsednika smatrale vsako raketo> ki bi bila s Kube poslana na katerokoli državo v hemisferi, za napad na Združen ne države in bodo odgovorile z vso silo z napadom na Sovjetsko zvezo.
Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Karolino Požar ob deveti obletnici smrti.
'Razmetavanje federalnih v četrtek, ob osmih zj. bo v dohodkov res ne pozna [cerkvi sv. \’ida sv. masa za^pok.
mejeJ	Johna in Frances Mišič ob 5.
WASHINGTON, D. C. — Fe- obletnici smrti.
deralno tajništvo za kmetijsko že sedaj odkrilo še nove farmarje, ki jih je treba podpirati: farmarje, ki gojijo seme. Pripetilo se je namreč, da smo nov farmarski zakon dobili pozno, to je že takrat, ko so vsi farmarji že posejali svoje površine,
Predsednik je ukazal vojnemu brodovju, naj ustavi in preišče vse ladje, ki plovejo proti Kubi. Ce bodo na kateri našli ofenzivno orožje, jo naj pošljejo v katerokoli drugo pristanišče, le ne na Kubo. če bi se taka
Stiska med pravoslavnimi duhovniki je tako huda, da so nekateri prosili, da bi se smeli iz- izjavi obrambnega tajništva pc-
Ameriško pomorsko oporišče [med njimi tudi farmarji, ki go-Guantanamo je bilo okrepljeno jijo seme.
novim oddelki marinov, med | Ker bodo na podlagi novega tem ko je bilo civilno prebival- farmarskega zakona zasejane stvo od tam umaknjeno.	Ipovršine manjše, ne bodo spe-
Predsednik je sklical takojšen jcijaUzirani farmarji mogli pro-sestanek Organizacije ameri-!dati vse količine semena, ki jim ških držav, da preudarijo skup-
no nevarnost od strani komunistične Kube.
Združene države so zahtevale včeraj sklicanje Varnostnega sveta ZN, da podvzame .korake
bo ostala na zalogi. Zatekli so se k federalnemu tajništvu za kmetijstvo in dosegli pri njem, da jih bo podprlo z zneskom $1,-500,000 za nerazprodane zaloge. To je vsekakor imenitna ideja,
Znance pozdravlja—
Obiskal nas je naš dolgoletni naročnik g. John Flajnik iz Pittsburga, Pa. Lepo pozdravlja vse svoje clevelandske znance.
Skupni poziv—
Kampanja za skupni poziv je doslej dosegla $8,475,000 od nameravanih $13,120,000. V četrtek bo končana.
ladja skušala upirati, jo bodo po proti najnovejšemu ogrožanju
seliti na zapad, kjer bi si poiskali delo kot delavci v industriji. Vsak med njimi seveda želi priti najpreje v Ameriko.
topili. V kolikor bo potrebno, bodo “karanteno” raztegnili od ofenzivnega orožja tudi na drugo orožje in blago.
svetovnega miru od strani Sovjetske zveze.
Predsednik Kennedy je v osebnem pismu pozval Hruščeva, naj preneha ogrožati sveto-
Pot Nikite Hruščeva v New York postala negotova
CLEVELAND, O. — Hruščev Rusk in Gromiko kar na samem.
tie^^aan° in hladno z možnostjo ZJa' Najvišja temperatura 49.
je na vsak način hotel tekom preteklega tedna izvrtati iz Ken-nedyja, ah se bo dalo z njim kaj govorit^ ako bi sam prišel na zasedanje ZN v New York, potem pa jo mahnil na Kennedyje-vo povabilo v Washington na razgovore. Zato je začetkom tedna povabil našega novega poslanika v Moskvi Koblerja na sestanek in se z njim razgovar-jal dolge ure. Po sestanku je njegova okolica govorila po Moskvi, da Hruščev resno misli na pot v New York. Najbrže niso moskovski časopisi o tej nameri Hruščeva prinesli niti besede.
Kot po načrtu je bil koncem tedna zunanji minister A. Gromiko na njegovo lastno željo sprejet od predsednika Kenne-dyja na dolg razgovor) potem sta se še ravno tako dolgo ali še dalj časa pogovarjala državni tajnik
Takoj po tem obisku je iz Bele hiše prišlo poročilo, da je bil predsednik Kennedy zelo hladen do ideje o sestanku s Hru-ščevim. Ko je razlagal svoje stališče Gromiku, je jasno povedal, da ne vidi, o čem naj bi se raz-govarjal z ruskim gostom, ker so vendar vsa važna sporna vprašanja “v slepi ulici.” Če bi prišlo do pogovora, bi Kennedy in Hruščev mogla samo izmenjavati poglede, ne pa voditi resnih pogajanj.
To je moralo tovariše v Kremlju s Hruščevim na čelu precej prizadeti. Takoj, ko so zvedeli, kako je potekal razgovor Kennedy-Gromiko, so v Kremlju začeli kazati drugo lice. Na sestanek med Kennedyjem in Hruščevim niso polagali več nobene važnosti; interes za sestanek, ki je bil preje velik, se je nenadoma stopil kot pomladan-
ski sneg.	političnem svetu. Končno mora
Moskovski politični opazoval- Hruščev računati tudi z razpolo-ci v diplomatskih krogih mislijo, ženjem v njegovem politbiroju, da je sestanek Kennedy-Gromi- Tam niso bili vsi zadovoljni že ko v marsičem prekrižal račune takrat, ko je Hruščev silil na
Vodikova bomba bi sko-ro eksplodirala
WASHINGTON, D. C. — Dr. (Ralph E. Lapp, jedrski fizik, je izdal knjigo “Kill and Overkill,” v kateri trdi, da bi bila .vodikova bomba z uničujočo silo 24 megatonov (24 milijonov ton ocimwwx w..v.w.w.u	običajnega eksploziva) lani skoki se je lahko posluzijo vsi, tudi J	v. ; ,	' ,	„
J	ro po nesreči eksplodirala v Sev.
Karolini.
tovarne, ki delajo vreče za trensport žita, tovarne za poljedelsko orodje, elevatorji itd.
Ali ne bi federacija mogla poslati nerazprodane količine v ti- , .	, , .	...
, v ,	,	v,.	, bojno povezane, da bi preprečile
ste dežele, kamor pošiljamo hra-
„	,	, . ,	, . ,	•	- nehoteno eksplozijo, je bilo pet
no? Morda bi tam kaj koristile?-	,	.	.	V
pri padcu bombe na zemljo
Bombo je odvrglo letalo, pred-no je padlo na tla. Od šestih varovalnih naprav, ki so medse-
Nobeno sodišče ne more ukazati
OXFORD, Miss. — Glavni dr. žavni pravdnik Mississippija Joe T. Patterson je dejal študentom tukajšnje univerze:
Noben sodnijski ukaz ali ol
[sproženih.
I Lappovo poročilo se nanaša verjetno na 24. januar 1961, ko je veliki B-52 jet bombnik padel na tla pri Goldsboro, N. C.
moskovskemu diktatorju. Naj- Dunaj, in napovedovali neuspeh.	^ more m
prvo mu hodi narobe njegova Isti člani politbiroja so tudi se- te univerze da bi se družili lastna izjava po svoječasnem se- daj proti sestanku v Washing- ali bratil. aH	na kakršen_
Stanku s Kennedyjem na Duna- tonu, ker ne pričakujejo od nje- koU način med sebe nezaželje_ da sestanki na vrhovih ni- ga nobenega uspeha.
ju, aa sesiamu na majo nobenega smisla ako ne. Konfno ^ ra.unat. z dosežejo -postavljenih ciljev. lmožnoslj da se je „ s(istanek Nov sestanek s Kennedyjem b, h()tel vrinjti z ^ si]o angleški
gotovo ne osege no enega ci mjn-s,rskj predsednik Macmil-
ha, ker Kennedy sam trdi, da so ,	,	, .	.
J	lan, kar bi vse skupaj spreme-
trenutno zabarikadirana vsa po- ni,0 v v<) kon(erenco na vr.
ta k sporazumu v kateremkoli hov,h N h konference bi
vprašanju Hruscev se dalje za--.^, y slu£.aju ,e §e
veda da m samo ruski poglavar,	^ ledice
r-.	1C . . v 1 . v-w-. 1 s ♦ i 1- r-v\ /-> /-4 vc «-» r’ev /4	*
nega študenta!’
ampak tudi politik mednarodnega kalibra. Neuspeh na no-1 Zato lahko verjamemo porovem sestanku s Kennedyjem bi Čilom zadnjih dni, ki trdijo, da mu ne škodoval toliko doma, ker je bil obraz ruskega diktatorja tam bi že komunistična propa- Iv javnosti bolj zamišljen in za-ganda poskrbela, da se blamaža skrbljen kot razposajen in raz-zabriše, kolikor v mednarodnem'igran.
Rusi so eksplodirali v ozračju 26-megatonsko bombo
UPPSALA, Šved. — Sovjetska zveza je včeraj razstrelila v ozračju nad Novajo Zemljo v Arktiku vodikovo bombo z ja-čino 26 megatonov.
Včerajšnji preskus je bil 16. v sedanji vrsti preskušanja.
— V Latinski Ameriki se u-kvarja 14 držav s pridelovanjem kave za trg .
Zadnje vesti
NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Nehru je sinoči v govoru indijski javnosti povedal, da bo Indija žrtvovala vse za obrambo svoje svobode, če bo potreba. Narod je zagotovil, da bo končna zmaga na strani Indije, ker drugače ni mogoče, pa čeprav trenutno “močan in brezobziren” sovražnik dosega uspehe v svojem napadu na indijsko ozemlje.
WASHINGTON. D. C. — Predsednik Kennedy in podpredsednik Johnson sta odpovedala vse nadaljnje nastope v sedanji volivni borbi zaradi mednarodnega položaja.
Ameriška Domovina
f\- v *


ii ■ i
rm
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
“	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio ^»»».83	No. 204 Tues. Oct. 23, 19G2
Ustavna kriza v Franciji
Francoska politika je bolj navajena na krize kot na redno politično življenje. Že cele rodove je nihala med parlamentarnimi krizami, za spremembo je imelo od časa do časa tudi ustavno krizo. Zadnja ustavna kriza je bila 3. 1958. Sprožil jo je general De Gaulle, ki ni hotel drugače prevzeti vlade, kot da mu narod potom referenduma da za vladanje potrebno zaupnico in polnomočje. Parlament je takrat kapituliral pred De Gaullom in se sprijaznil z ustavno reformo, nikoli pa ne pomiril. Stranke so dale De Gaul-!u vse, kar je hotel, samo, da napravi red doma in v Alžiriji. Ko bo doma red in rešeno alžirsko vprašanje, — so mislile — se bodo z De Gaullom na novo razgovarjale.
De Gaulle zaničuje sedanji strankarski sistem in ga smatra za krivega, da sta francoski ugled in francoska veljava tako padla v mednarodni politiki. Zato se za sedanje stranke ni nikoli dosti menil, celo za stranko, ki se je ustanovila z namenom, da v parlamentu podpre generalovo politiko, ni dosti maral in je ni nikoli naravnost podpiral. Hotel je izvršiti obnovo Francije kar sam po svoji lastni zamisli in po svoji lastni metodi. Ne bi mogli trditi, da se mu to deloma tudi ni posrečilo. Osvobodil je Francijo francoskega imperija, privezal je nove države, ki so nastale iz francoskih kolonij, na Pariz, uredil je francosko gospodarstvo, močno dvignil francoski ugled in vpliv po vsem svetu. Pri tem sta mu ostali še zmeraj dve leti, da uredi še dšTafe zadeve in preobrazi Francijo po svoji podobi.
Dveh stvari ni predvidel; da se je začel hitro starati m da mu žugajo atentatorji. Lahko ga čez noč zmanjka. Začelo ga je skrbeti, kdo bo njegov naslednik, kajti vso svojo politično filozofijo je zgostil v naziranje, da sedanji politični sistem ne odgovarja francoskim potrebam. Omogoča preveč strank, ki v medsebojnih prepirih in intrigah zapravljajo francoski ugled in vpliv. Francoskemu političnemu sistemu je treba dati močnega predsednika.
Močen predsednik je seveda nemogoč, ako ne zgubijo politične stranke nekaj svoje moči. Ravno t0 hoče De Gaulle. Stranke hoče pognati v ozadje, da se bodo spametovale in se združile v tri ali štiri politične skupine. Take skupine bodo pri vladanju previdnejše in bodo lažje shajale z močnim predsednikom.
Kako priti do močnega predsednika? De Gaulle misli, da naj ga izvoli francoski narod direktno in ne potom 80,000 volivnih mož, kot je to sedaj v veljavi. Ako narod lahko naravnost voli poslance, zakaj ne bi mogel tudi predsednika? Predsednik, ki bo izvoljen od vsega naroda, bo imel drugačno politično veljavo, kot če je izvoljen posredno. Zato je De Gaulle sklenil, da bo v Franciji 28. oktobra referendum, ki naj odobri njegov načrt o volitvi predsednika republike in o določitvi meje njegove oblasti.
Na drugi strani so francoske stranke uvidele, da jim bo sedaj šlo za obstoj. Zato so pograbile priliko in se spustile v boj z De Gaullom. Tiste more, ki jih je do sedaj tiščala k tlom, ni več. Alžirska kriza je rešena, Francija je osvobojena odgovornosti za kolonije, pot za bojevanje z De Gaullom je torej odprta, tudi cilj za bojevanje je jasen; Da Gaulle hoče močnega predsednika republike, stranke so proti temu, ker bi take vrste predsednik lahko dobil skomine po diktaturi, kot so jih pokazali Napoleon L, Napoleon III. in general MacMahon.
V nedeljo bo francoski narod odločil, ali je za močnega predsednika ali ne. Je nekaj znakov, da bo narod potegnil z generalom, kajti še ni pozabil, kako malo sposobnosti za vladanje so pokazale francoske stranke v zadnjih 4 desetletjih. De Gaulle bo torej 28. oktobra verjetno zmagal. Vprašanje je, s kakšno večino. Doslej je zmagoval s tričetrtinsko večino. Računa, da bo tudi sedaj tako. Ako bi zmagal z navadno večino, bi verjetno odstopil in vrgel Francijo v hudo politično krizo. Tudi to bo razlog, zakaj bodo francoski volivci glasovali za njegov predlog. Končno je general vendarle Franciji več pomagal v dobrih 4 letih kot parlament vse od 1. 1945 naprej.
De Gaulle je razpustil tudi parlament, ker je njego\a vlada tam dobila nezaupnico. Parlamentarne volitve bodo dve nedelji sredi novembra. Nastopile bodo vse dosedanje stranke. Pri zadnjih volitvah je DeGaullova stranka dobila 193 poslancev od 480, dvomijo, da se bo sedaj tako dobro odrezala. Lahko se pa tudi zgodi, da bo sedanja opozicija dobile več kot 240 poslancev in tako lahko izrekala vsaki De Gaullovi vladi nezaupnico. De Gaulle bi po določilu ustave prvo leto novega parlamenta ne mogel razpustiti, Francijo bi torej čakala od decembra naprej celih 12 mesecev trajna parlamentarna kriza. Kdor pozna De Gaulia, dvomi, da bi to prenašal. Demisijoniral bi, kot je že enk;at v škodo Franciji storil, deželo pa pahnil v novo hudo krizo.
Francija stoji torej pred resno nevarnostjo, da bo padala iz krize v krizo tudi pod De Gaullovim režimom.
Opozoriti moramo še na drugo nevarnost. De Gauilovi
nasprotniki trdijo, da je sedanji referendum protiustaven, ker se general ni držal zakona in se ni o referendumu najprej posvetoval s parlamentom, kar menda zahteva sedaj veljavna ustava. Ako tudi De Gaulle pri referendumu zmaga, njegova zmaga ne bo pravno nesporna. Ko ga ne bo več na oblasti, se ravno iz te okolnosti lahko rodijo za Francijo nove krize, ki bi vtegnile potresti temelje sedanjega francoskega republikanskega režima.
Vse to naj služi za dokaz, da sedanja francoska ustavna kriza res utegne postati za Francijo usodna.

BESEDA IZ NARODA

JOLIET, 111. — Berem in vidim, da po drugih krajih tožijo o davkih. Plačevati davke ni posebno priljubljena dolžnost. Brez davkov pa seveda tudi pri nas nismo in ti so za marsikoga še precej slani, če ne preslani. Zadnje tedne se računski izvedenci tudi pri nas trudijo, da bi se proračuni za upravljanje raznih javnih poslug in uradov v področjih našega mesta ujemali. To se pravi, da bomo vedeli, kaj bodo razne posluge in razne uprave stale in pa da bo dovolj novaca v kasah, da se bo stroške za iste krilo.
Radi teh razlogov je odbor za finančne zadeve našega mestnega sveta (City Council) priporočal, naj se mestni svet obrne na volivce našega mesta, da pooblasti potom javnega glasovanja, da se poviša davke za te namene, da bo moč kriti te predvidene stroške.
Mestni preglednik J. Grumb-ley, ki je obenem predsednik mestnega finančnega odbora, je izjavil na enem zadnjem sestanku, da sedanja davčna mera 67 centov na posestno obdavčeval-no vrednost vsakih $100.00 ne zadostuje za kritje stroškov za potrebne javne posluge našega mesta.
Stroški za razne javne posluge stalno naraščajo. Upravljanje in vzdrževanje ognjegaškega oddelka v našem mestu stane zdaj okrog $565,000 letno. Proračuni za bodoče leto za ta oddelek na podlagi obdavčevalne vrednosti posestev predvideva dohodkov za $765,000. Toda v te proračune so vključeni tudi predvideni izdatki za nova poslopja in razne opreme, ki so potrebne za ognjegaški oddelek, če naj se od istega pričakuje posluge in zaščito, kar se od ognjegaškega oddelka pričakuje.
Dalje policijski oddelek stane mesto okrog $505,000.00 letno. Tudi pri tem oddelku bodo izdatki in potroški v prihodnosti večji.
Čiščenje in pobiranje odpadkov po alleyih (garbage picking), stane mesto okrog $180,000 letno.
In tako naprej stroški se vrstijo in vlečejo, kakor litanije.
Kriti take stroške je mogoče ie z denarjem. Ta pa prihaja iz davkov in ker se zahteve večajo, bodo morali biti tudi davki večji. In to bo segalo v naše žepe, ker drugam nima kam.
Tako mučijo tudi nas davki in bodo bolj in bolj.
* POD POLITIČNIM1! KOTLI
tudi pri nas kurimo in polagamo na ogenj vse vrste polena. Je nas republikancev in demokratov Pred in ob volitvah se včasi kar pisano gledamo — in še kako! Drug drugega skušamo odrivati od političnih jasli, h katerim bi se seveda vsi radi pririnili, ker že od nekdaj pravijo, da v političnih jaslih je vedno dosti “ovsa”. Saj veste, kaj naj vam pripovedujem in razlagam, ljudje smo, zato nam politične jasli vabljivo dišijo — kakor n. pr.
vrabcem proso, ki bolj ko jih stran podiš, bolj silijo v proso...
Zadnji mesec je posetil naše mesto celo sam zvezni senator Everett Dirksen, republikanec. Prišel je z njegovimi političnimi poleni v naročju, ter je z njimi strojil kože demokratom. Indirektno si je privoščil še celo go-stolasega predsednika Kennedya povdarjajoč; “New Frontier is failing ...”
Drugače je pa senator Dirksen izboren orator. Tipičen politik. Njegova mimika je kar zanimiva, s katero razpolaga v njegovih govorih. Na glavi košati skravžljani lasje se kar zibajo, kakor pšenično zlato klasje v prepihih junijskih sap in vetrov, kadar on stroji kože političnim nasprotnikom. Nadvse prepričevalno obrača njegove oči in poglede, zdaj pobožno, zdaj ostro kar prodirajoče poglede in potem z veselim prepričevalnim obrazom vpraša poslušalce: Ali ni tako? Ali nisem prav povedal? In med množico pritrjeval-no zagrmi ploskanje.
Ej fantje, na političnih odrih se je treba znati sukati in obračati — in senator Dirksen se zna.
Tako kuhajo pri političnih ognjih na političnih odrih demokrati in rej^iblikanci vsak svojo župco, v katere zakuhavajo vsak svoje vrste dišave, samo da bi bila bolj vabljiva in da bi privabila čim več glasov ob volitvah.
Politika je pač politika.
* RADIO IN TELEVIZIJA dobro služita načrtnim propagandam. To je kaj dobro opisal neki poročevalec. Med drugim je zapisal tudi to-le:
“Povprečni Amerikanec, pa naj bo to delavec, farmar, ali kakega drugega poklica, sedi ob večerih in ob prostih dnevih večinoma pri radio in televiziji. Baš ob tistih urah, ko bi bile in so pripravne za kake sestanke in posvetovanja, so na dnevnem redu glasno oglašani programi. Večina tistih, ki poslušajo radijske in televizijske programe, se zanimajo za razne “detektivske in cowboyske programe” in pri teh so zvesti občudovalci življenja ‘Divjega zapada’ (Wild West). Mnogi so zvesti občudovalci rokoborskih in drugih pri-i kazov. Sedijo lepo v naslanjačih, zraven mnogi srkajo pivo ali kake druge pijače in v takem razpoloženju se seveda ne menijo, kako se svet vrti okrog njih. So v nekih “malih nebesih” in druge brige in skrbi jim niti na misel ne pridejo...
“Takle odmor pred skrbmi in težavami je kar na mestu. Vsakdo ga je od časa do časa potreben. Ta odmor in duševni odpo-čitek je vsakemu za privoščiti. Vsakdo ga je v neki meri potreben.
“To seveda, če bi šlo samo zato in pri katerih gre samo za to! Ampak marsikje in pri mnogih ne gre samo za to. Izgovori, pa naj bodo taki ali taki, so navadno vedno človeški, s katerimi bi se ljudje radi odkrižali gotovih odgovornosti in obveznosti. So za posameznega človeka in za vse ljudi gotove dolžnosti in obveznosti, ki se jih ne da izogniti kar tako z raznimi puhlimi izgovori.
“Kaj mislim pri tej pripombi?
“To-le: Medtem ko na milijone irt milijone ljudi sedi pri raznih radijskih in televizijskih progra-
mih in so njihove misli potegnjene in vtopljene v take programe, so na delu razne tajne sile, ki pletejo razne pajčevine (mreže), kako naj z raznimi ideologijami vjamejo v svoje zanke razne dežele in svet. Morda bo kdo izmed čitateljev rekel: to so sanje. Ali so res le sanje? Da bi le bile samo sanje!
“Naj opozorim le na nekaj! V nekih novih časih smo, mnogi se pa tega ne zavedajo. Lahko bi povdaril: večina se tega ne zaveda. Zato pa nihče ne ve in ne daje nasveta kam in kako? Le ena “velesila”, ki je preživela vse velesile tekom zadnjih dva tisoč let in ta “velesila” je veljavna za tostransko in enostransko življenje, se oglaša s svojo zavednostjo, da se je treba pripraviti za vstop v bodočnost, ki pe nam bliža. Kakšna je ta bodočnost, to bo nam povedala le bodočnost sama. A “velesila”, ki na to opozarja, je Rimsko katoliška cerkev, ki sklicuje vesoljni zbor. Zboravanje in posvetovanje je potrebno radi novih časov in razmer. Vodstvo sv. Stolice vidi in razume kaj prihaja, zato priporoča in svetuje, kar se ji vidi prav in kar je v skladu z božjimi in svetnimi pravičnimi zakoni in redom.
Vsaka dobra stvar in prizadevanje ima svoje nasprotnike. Kakor plevel duši in prerašča dobre sadove, tako nasprotni nauki preraščajo in zasenčujejo dobre nauke v življenju ljudi. Mladino današnjih dni sta osvojila v veliki meri radio in televizija. Posebno slednja s slikami že malim otrokom utiska v vid in spomin sleherni dan marsikaj škodljivega in jih že v detinskih letih pokvari. Posledice so vidne marsikje. Stara resnica je, v kakršnih okoliščinah in razmerah kdo raste, tak je več ali manj. Kako naj pričakujemo, da bo naša mladina moralno močna, če smo pa sami do iste brezbrižni, kaj bere, kaj gleda, kaj posluša in s čim hrani svoj razum in njeno gledanje na življenje? Tu je odgovornost, ki se ji ni mogoče izogniti. Starši, verske in posvetne organizacije, oblasti in država, vsi po vrsti so odgovorni za kvaliteto morale dorašča-joče mladine. Pri mladini je kakor pri pridelkih, taka je in taka bo, kakor skrbno je odgojena in v kakšnih okoliščinah dora-ste.
Katoliška cerkev se je za mladino vedno zanimala in se. Za pozdraviti je zlasti nastop nekaterih škofov v Z. D., ki so začeli s posebnimi gibanji za močnejše poučevanje mladine, posebno tiste, ki zahaja zaradi gotovih razlogov v publične osnovne in višje šole. Tej je treba v njeni dovzetni dobi vcepiti močno moralno zavest, da bo znala na njenih bodočih potih življenja izbrati in razločevati slabo od dobrega. Za dosego tega je treba novih, nalašč za to vzgojenih in pripravljenih učiteljev, ki bodo znali z novimi praktičnimi načini poučevanja, katero mora biti boljše kvalitete, da bo imelo uspeh. Novi časi tako zahtevajo.
Radio in televizija sta občudovanja vredni iznajdbi. Treba ju je vpreči le za dobro, da bosta služila dobri vzgoji — ne pa, da bo nam prikazovala zlasti televizija poboje, streljanja, ropanja ter gizdavost in pohotnost. Če sodobna družba tega ne bo ustavila, ne bomo imeli na svetu nikdar dovolj policije, nikdar dovolj ječ, ne električnih stolov, ne vislic ...
Na nas vseh je, da o tem razmišljamo in po svoji vesti tudi zahtevamo, da nam radio in televizija služita dostojno in pomagata vzgajati boljšo človeško družbo.”
— Članek je nadvse pomenljiv in par odlomkov iz njega bo koristno tudi za čitatelje te kolone.
Pozdrav vsem!
Tone s hriba.
P. John je odšel od Sv. Cirila
New York, N. Y. — Na slovenski fari v New Yorku :e pravzaprav zmeraj kaj novega. Čeprav cerkev ni nabito polna, morda niti polna ne; vendar njeni stalni obiskovalci — raztreseni faranij ki skrbe, da ni čisto prazna, opazijo spremembe. Nekaterih so veseli — kot na primer: prenovitve notrajščine predlani, in letos pomlajenega zunanjega lica pedesetletne slovenske fare v New Yorku.
Osebne sprememibe v duhovnem vodstvu farane vedno bolj presunejo kot ne; ker ob takih primerih ne odhaja zgolj duhovnik, katerega bo nadomestil drugi; ampak več ali manj tudi prijatelj. Menda je po vseh malih — zlasti izrečno — narodnih farah tako! Ljudje se na vsakega duhovnika tesneje navežejo. Vsake sprememibe slej ko prej itak dobrohotno sprejmejo kot politiko cerkvenega vodstva. Vendar, kadar se vezi pretrgajo hitro in nepričakovano, se vedno farani sprašujejo: Zakaj? In newyorski farani to vprašanje resno jemljejo v vsej svoji zgodovini. Morda se je, ravno zaradi te svojevrstne povezave ohranila — kot še edina tipično slovenska fara pod le-montskim vodstvof.
Vprav do danes sem mislil, da bo morda le kdo napisal nekaj misli in besedi za odhodnico kaplana p. Johna; saj je bil med nami devet let. Ob njegovem odhodu, zdaj skoraj za mesec dni, se često zamislim v njegovo delo pri fari sv. Cirila v New Yorku. Do neke mere bi njega lahko primerjal z mladoletnim Jezusom, ko Mu je bilo dvanajst let. Mlad Kristus je šel v jeruzalemski temipel in je učil ter razlagal zapovedi svojega Nebeškega Očeta. Doma, v Nazaretu, pa se je pod vodstvom rednika Jožefa vadil in delal kot rokodelec.
Mnogo let smo Fathera Johna poznali v fari na “Osmi” tako: Kot duhovnika v cerkvi in rokodelca v župnišču ter v cerkveni dvorani. Notrajščino župnišča je tako rekoč on v dobršnem delu prenovil. Ne z naročenim delom, ampak z delom svojih rok. Prav tako v kuhinji za odrom. Ta kuhinja se uporablja ob prilikah raznih priredi-; tev in zabav. Zelo rad se je ukvarjal z elektriko in akustičnimi napravami. In s tem je tudi obogatil dvorano ter oder, kolikor se je pač dalo. To so stvarna dejstva dejanskega dela kaplana p. Johna. Torej; na dveh področjih je v naši fari deloval, kolikor se v okoliščinah le da ustvarjati nekaj. In zaradi tega je več kot pravj da mu damo tudi odkrito priznanje in . zahvalo za vse duhovno ter stvarno delo, ki ga je opravljal in izvršil v dobrobit newyorške slovenske fare.
Karel Klezin. --------o-------
Koncert v Chicaga
Chicago, 111. — Z jesenjo se zqpet začne sezona za koncerte in predstave. Tudi Slovenski Mladinski zbor (Odsek Lige K. S. A.) bi se zopet rad predstavil z novim nastopom. Ta nastop bo v soboto, 27. oktobra, ob 7:30 zvečer v veliki svetoštefanski dvorani (1837 W. 22. Place).
Mladina se je za koncert začela pripravljati že med počitnicami. Zato izgleda, da nam bodo podali lep spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Pri klavirju bo — kot vedno na naših prireditvah — g. Alfred Fišinger, ki bo tudi samostojno izvajal nekaj točk.
Kot gostje bodo ob tej priliki nastopili plesalci Slov. Amer. Radio Kluba in izvajali slovenske plese.
Vsi Slovenci iz Chicaga in okolice so prav iskreno vabljeni k tefu koncertu. Pokažimo, da cenimo navdušenje naše mladi-
ne za slovensko pesem, slovensko besedo in slovenski ples; pokažimo jim s tem, da se koncerta udeležimo.
Po koncertu prosta zabava.
Na svidenje pri sv. Štefanu v soboto, 27. oktbbra, ob 7:30 zvečer!	P.
-----o----—
Zahvala
TORONTO, Ont. — Ob priliki vprizoritve Zvezdice Zaspanke v šenitviški dvorani se Slovenska šola Marije Pomagaj v Torontu, igralci in sodelavci Zvezdice, starši otrok in To-rbntčani gostje 14. oktobra 1.1., zahvaljujemo za prijaznost, gostoljubnost in priznanjej ki smo ga bili deležni ono nedeljo, 14. oktobra. Posebej se zahvaljujemo župniku Sv. Vida, msgr. Bazniku, č. g. Joštu Martelancu, ravnatelju šolej učiteljicam in odboru staršev ter njegovemu sedanjemu predsedniku, g. Megliču. Prav tako se zahvaljujemo Ameriški domovini m piscem člankov z ozirom na naše gosto vanje, ravnateljstvu slovenske radijske oddaje pri Station of the Nations, g. Pavlovčiču in vsem, ki so seznanjali in vabili občinstvo na našo predstavo. Vrnili smo se domov zadovoljni in z najlepšimi vtisi, posebno veselje in radost sta prekipevala v srcih in sijala iz oči mladih igralcev, ki so dočakali v Clevelandu tak uspeh in priznanje.
Upamo, da bodo bratske vezi, ki so vedno družile slovenski Cleveland in slovenski Toronto, odslej še trdnejše in prisrčnej-še, medsebojna izmenjava kulturnih dobrin bogatejša in obiski pogostejši. Vsem, ki ste napolnili dvorano: Bog povrni!
Tone Zrnec, C.M., ravnatelj Slov. šole Marije Pomagaj
IZ NAŠIH VRST
Wickliffe, Ohio. — Draga gospa Debevec! Hvala za opomin-Pošiljam naročnino za eno leto. Z zanimanjem berem člankCj p°' vesti in dopise. Zanimivi so sp0' mini g. Ambrožiča iz Kanade-želim mu, da bi se mu ljubo zdravje kmalu povrnilo in da bi še veliko let pisal za list. Ameriški domovini pa želim veliko novih naročnikov. Vse lepo p°' zdravi j am!
Mary Stušek.
* * *
Girard, Ohio. — Dragi nano! Tu Vam pošiljava celoletno naročnino za Domovino. Z listom sva zadovoljna in ga rada čitava-lajlepše pozdrave pošiljava vsem čitateljem, vsem sodelavcem, posebno pa Mrs. Mary Debevec-Mr. in Mrs. John Anzicek-*	*	*
Bridgeport, Conn. — Cenjen0 uredništvo! Pošiljamo Vam denarno nakaznico za nadaljno naročnino. Zahvaljujemo se Vam za redno pošiljanje lista. Jaz m moja žena ga oba zelo rada bereva. Spoštovanje!
Jožef Turner-♦	*	*
Philadelphia,	Pa.	—	Spoštovani!	Hvala	lepa	za	obvestilo. P°'
šiljam Vam enoletno naročnin0-List dobivam redno in sem zei° zadovoljen z njim. Lepe P°' zdrave vsem v uredništvu in vsem čitateljem A. D.
Franc Rabi0-*	*	*
Chicago; 111. — Cenjeno uprav' ništvo! Pošiljam Vam svojo na ročnino za Ameriško domovin0’ katero rada berem. Z najlep širni pozdravi!
Anna Ahačič-
*	*	*
Lake City; Mich. — Spoštova no uredništvo! Pošiljam Vam čel< za list, čeprav že malo Pozn^ Prosim oprostite, bom pa pribo njič bolj hitra. Lopa hvala, ste počakali. Težko bi bila breZ Ameriške Domovine. Pozdiav liam-vse sodelavce in vse čitam
J. Stih-

KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
“29. oktober”
Leto za letom se Slovenci v ftovih domovinah spominjamo fla najrazličnejših prireditvah 8voje narodne preteklosti, zlasti dogodkov, ki so oblikovali našo narodno usodo. Ob praznova-nju naših zgodovinskih dni nam kopajo pred oči tudi možje, ki so kovali to usodo, ko so našim Potem dajali smer. Eden takih praznikov, ki ne sme iti mimo nas neopažen, je praznik narod-bega osvobojenja ali kratko slovenski “29. oktober.”
Pred 44 leti so počile germanske verige, ki niso pustile slovenskemu narodu svobodnega razmaha ne na politično narod-bem, ne na kulturnem in ne na gospodarskem področju. Zato jo “29. oktober” gotovo najvažnejši zgodovinski dan, ki je odprl pot svobodnemu življenju našega naroda.
Ker narod doma danes nima svobode, zato naj svobodni sinovi proslavljajo ta praznik in si s tem znova in znova dopovedujmo, da so del naroda, četudi živijo na drugih zemljah; dopovedujejo naj si dalje, da na usodo naroda doma še niso pbzabi-ti, ker ne morejo in ne smejo. Karodni praznik je prilika, da btislimo na bodoča narodova po-^a> da jih ocenjujemo in skuša-bio izbrati tista, po katerih bi narod reš' mogel priti do tiste svobode in samostojnosti, ki mu kot narodu gre.
Proslavljanje naših narodnih Praznikov pa nam narekujejo tudi naše dolžnosti do naših °trpk, do rodu, ki mu samo mi naoremo posredovati poznanje baše preteklosti. To poznanje sPada k nujni izobrazbi slov. °trok, ki so rojeni v zamejstvu, ^oskrbeti moramo, da naši otro-c* ne bodo rod brez preteklosti, rod brez tradicije.
V Torontu bomo letos praznovali “29. oktober” v nedeljo 20. °kt. popoldne ob 5. v cerkveni dvorani na Manning Ave. Z bami na proslavi bodo predstav-biki tukajšnih oblasti. Igrala bo slovenska godba. Naš slavnost-bi govornik bo predsednik NO Slovenijo dr. Miha Krek. V barvnih slikah bomo videli grbo (40 po številu) slovenskih bi&st in trgov. Proslavo prire-
!a “Slov. kršč. demokratsko dru-
stvo.”
Naj nas združi na tej prcsla-
Slovenske ptuišks agencije se priporočajo:
PUODAJA avionskih in LADIJSKIH KAltT. Skupna, vodena potovanja v stari kraj:
b grupa od 22. aprila 1963 do “5- junija 1963 iz New Yorka SS
Mauretania in ss queen
MARY. Cena v obe smeri samo Can. $356.20.
Kdor želi, se lahko udeleži kratkega izleta po Italiji v tej zvezi: Napoli, Rim, Firence, Ve-bezia, Gorica, Trst — Can. $97.40 (8 dni polna oskrba).
K- grupa od 11. aprila 1963 do “°- junija 1963 iz Montreal SS HOMERIC, cena Can. $357.50.
. daviti se pravočasno, zahtevaj-te izčrpni program. Kdor plača v USA $ cena nižja za 8%. Cene biso bile nikdar tako nizke. Organiziramo skupinska poto-unja članom slovenskih organizacij z avionom po znižanih cenah.
°d 15. okt. do 30. junija imi-srantske cene!
l roda j a dinarjev, pošiljanje de-arja. slovenske knjige, paketi, izumi, potni listi za nedržav-lane, notar za garancije edno na razpolago.
WORLD TRAVEL SEWlffi LTD
258 College St.
Toronto, YVA 3-4868. PODRUŽNICA:
Montreal P. Q„ VI 4-5292 8968 St. Lawrence Blvd.
bili postreženi, a kaj ko človek ne more več, kadar je do vrha sit. Le prihranita, Micka in Tončka, če Bog da, še pridemo. Hvala pa za vse informacije in novice.
Poslovila sva se in najin šofer Janez naju je zapeljal k Sv. Vidu. Obiskala sva msgr. škerb-ca. Zdel se mi je mlajši in bolj živahen kot ob zadnjem snidenju. Ni pa gospod več tako u-daren kot včasih, in nekak pesimizem se ga prijemlje. Kako nais je včasih dvigal njegov optimizem tam v taboriščih. Kadar je bilo zelo hudo, je on prikorakal po taborišču in ves nasmejan pozdravljal na levo in desno. In odleglo nam je.
Ko sem v cerkvi Sv. Vida potožil svojo revo, sva jo mahnila h Kmetičevim. Že od daleč smo se pozdravili. Gos/pod Viktor nama je takoj prinesel borovničevca, ki ga je še sam pred 20 leti skuhal doma. Nekaj mu ga je sedaj poslala mati, nekaj ga pa še čaka doma, da ga pride osebno poskušat. Toda kmalu sva se morala posloviti s trdno obljubo, da drugi dan prideva na večerjo. Ko sva se s profesorjem ločila, sem odšel h Koširjevim. Zapel je telefon in gospod Lipovec me je klical na kratek razgovor. Vesel sem bil tega povabila, ker sem gospoda Lipovca zadnjikrat videl pri nas na farmi v družbi s pok. Jakom Debevcem in gospo Micko. Od takrat je pa poteklo že precej let.
Takoj nato je pa že trkal na vrata moj naj dražji prijatelj dr. Miha Krek, ki me je odpeljal na njihov prijeten dom. Po prisrčnem rokovanju z ljubeznivo gospo Malko, .smo se vsedli k večerji.
Lojze Ambrožič st.
■-----o------
Lovski
Toronto, Ont. — Lovci “Lovskega odseka” STZ so se vrnili Severa, kakor zmagovalci z bojnega pohoda.
Poleg letnega vremena slikovite narave kanadskega Severa jih je spremljala tudi precejšnja sreča.
Že takoj v začetku je F. Mušič, ko je bil na preži z ing. Grmekom, na ožini med dvema jezeroma, zagledal musa, dvigajočega se iz jutranje megle. Ko pa je po 9 strelih iz amerikan-ske voj. pol-avtomatske puške (32 Cal.) mus še vedno kljubovalno stal, je prihitel Grmek in ga zrušil s strelom iz Remingto-na (.303 Cal.) . Krava je bila težka okrog 800 lbs. in stara okrog 4-5 let.
Manj sreče sta imela Frank in oče Kus, ki sta tudi obhodila precej šume, a brez uspeha, zato sta se v petek vrnila.
V soboto zjutraj so prišli ing. J. Škulj, Matija Ambrožič, Janez Lovšin, Ciril Preželj in Frank Velikonja.
Veliikonj-a in Grmek sta streljala na musa (bika), ki se je skrival v gostem grmovju, naslednje jutro. Bik je odnesel še
vi misel na staro domovino in skupna želja, da bi bila zemlja pod Triglavom kmalu zopet svobodna.
Mo.j izlet v Cleveland
Oni dan je imel moj sin v Clevelandu važen življenski o-pravek. Da bi imel pripravno druščino, me je povabil, naj prisedem. Vabilo sem z veseljem sprejel, ker sem že dalj časa želel obiskati prijatelje moje starosti, s katerimi smo nekoč orali ledino” in prepevali orlovske pesmi.
V petek zvečer sva odbrzela po cesti 401 proti New Torontu, kjer sva naložila družabno Medvedovo mamo in njenega tihega sina. In že smo drdrali proti Clevelandu. Najprej sva oddala Medvedova dva pri gospe — vdovi Kovačevi, nato pa sva pognala naprej proti Koširjevim, kjer sva se ustavila ob eni čez polnoč na 59. cesti. Koširjeva sta se že odpravila počivat, toda na trkanje je Tone takoj prišel odpret. Tudi Polonca je vstala in smo poklepetali tje do dveh.
Zjutraj sem si najprej ogledal njun novi dom. Čedno hišico sta si.kupila in kar je največ vredno, stoji v bližini cerkve Sv. Vida. Samo eno napako sem našel na njej. Premajhen dimnik ima. Če bodo prišli komunisti s Kube ali ameriški partizani ropat, se mama ne bo mogla Skriti za njim, kot je to storila doma, da je niso ustrelili.
Zadnjič sem zapisal, da so jim dvakrat ropali, v resnici sc jim trikrat. Za vsak primer, Polonca, poišči si drug prostor!
Po zajtrku sva se zapeljala k Severjevim. Veselo in prisrčno smo se pozdravili. Mama je takoj zamenjala lonce in ponve na štedilniku z večjimi, češ dva sfradeža bosta več pri mizi. Povabila naju je na ko-silo. Vabilo sem rad sprejel, ker že od nekdaj vem, da Andrejčkova mama zna. Že doma na Ježici mi je dala takih žgancev, da sem jih vikal. Zdaj pa mami še Kristin-ca pomaga.
Ker je bilo še dosti časa, sva se s prof. Janezom vsedla v sprejemnico in kramljala o tekočih zadevah. Kmalu pa naju je zmotil prijatelj, stari Orel, nekdaj svetovno znani prvak na oredju, živahni Ivo Kermavnar.
“Stoodstotno” nama je prevzel vso besedlo. Kar letelo je iz njega. Precej stvarno je o-bravnaval in kritiziral Koroško in Korošce, kjer je žadnje čase prebival.
Pristopil je še elegantni Stane Vrhovec. Slišal je, da sem pri Andrejčkcvih in mi je prinesel razne pozdrave in novice, ki sem jih bil vesel in žalosten obenem. Med njimi so bile tudi iz “svobodnega raja.”
Tedaj šele je prišel domov neutrudljivi garač, penzionist, bivši župan na Ježici, moj dragi prijatelj, hišni gospodar France Sever. Po prisrčnem rokovanju in, če se ne motim, celo objema- dosti zdravo kožo, ker so se kro-nju, nas je tiha in marljiva hčer. gle odbile od dreves in vejevja.
Newtorontske novice
“Vinske trgatve,” ki so jih šča na grobove svojih rajnih in
imeli včasih Slovenci tako radi so za nami. Dokaj skromen obisk pri obeh “Vinskih trgat-tvah” v dvorani Brezmadežne, zlasti pri zadnji, ki jo je prhre-dil cerkveni odbor, je pokazal, da torontske Slovence te vrste razveseljevanje ne vleče več. Prisiljeni smo iskati tudi pri družabnih prireditvah novih načinov.
*
In res je odbor DNU z g. Feliksom Sebancem kot- predsednikom na čelu “pogruntal” nov način veselice, kakršnega doslej še nismo uporabljali ne v Torontu in ne v New Torontu. Uporabili ga bodo prvič v soboto, 10. novembra, ko bomo jedli Martinovo gosko in pili novo vino. Dvorana Brezmadežne se bo za en večer spremenila v nekak hotel ali restavracijo. Spominjala nas bo na unionsko klet v Ljubljani ali napake druge restavracije v Sloveniji. Gostom ne bo treba nič naročati pri baru in pri kuhinji. Bodo kar posedli okrog pogrnjenih miz, ki bodo nosile naslove raznih znanih krajev Slovenije. Natakarji in natakarice bodo hodili od mize do mize in bodo gostom postregli po njihovih željah tako glede hrane kakor glede pijače. Od polsedmih zvečer do osmih bo predvsem večerja za družine z otroki. Postreženo bo z golažom, vampi, kranjskimi klobasami, pecivom in kavo. Tudi pijač bo več vrst. Od osmih zvečer dalje bo zabava le zaod-rasle. Otroci in tisti, ki so prišli le na večerjo in zato tudi niso plačali nobene vstopnine, bodo šli domov. Gostje bodo ostali ob mizah kot prej; tudi s hrano in pijačo jim bodo stregli pri mizah natakarji in natakarice vse do polnoči. Vmes bo igral Triglav kvintet; kdor bo hotel, bo plesal ali se kako drugače zabaval; vmes bo tudi več zabavnih točk, med drugimi tudi šaljiva pošta, da bo v nas oživel spomin. na nekdanje veselice v Sloveniji. Upamo! da se bodo žup-Ijani bolje odzvali kot so se na “vinsko trgatev” in da bo ta nov način “martinovanja” privabil še marsikakega Slovenca od drugod, saj bo večerja bolj poceni kot je v restavracijah, pripravljena pa beljše) da solidne postrežbe natakarjev in natakaric niti ne omenjam.
smo bili raje prepričani, da so še v vicah kakor že v nebeški slavi. In prav je bilo tako. Kajti četudi so mnogi od njih že v nebesih, jih je pa verjetno še več v vicah in pričakujejo naše pomoči. Tudi Cerkev je ves mesec november posvetila spominu duš v vicah. Doma smo Slovenci radi hodili na pokopališča in smo krasili grobove svojih rajnih, zlasti za praznik vernih duš. Pa tudi sicer. Kolikokrat sem na škofjeloškem pokopališču naletel na Ločane in Ločan-ke, ki so prišli pomolit k grobovom svojih rajnih in so se nato molče in zamišljeno sprehajali po pokopališču. Podobne prizore sem doživel tudi na pokopališčih drugih župnij širom Slovenije.
¥
V Kanadi in v Združenih državah smo se Slovenci navzeli od tukajšnjih ljudi neke brezbrižnosti za pokopališča in za krašenje grobov svojih rajnih. V teh deželah so pokopališča zanemarjena in osamljena. Niti na praznik vernih duš ne ožive. Ljudje jim žele dobesedno, naj
oba iz Toronta, Ont., preč. g. Franc Mihelič, Lindsay, Ont., preč. g. dr. Emil Hodnik, Wis., U. S, A., preč. g. Jože Ferkulj, Quincy, 111.; $7.00 g. Ivan Senica, Toronto, Ont.; po $5.00 preč. g. Julij Slapšak, g. Janez Sever, oba iz Clevelanda, Ohioj preč. g. Janez Dolšina, Nashwauk, Minn. Torej vsega skupaj $102.00. Manjka še $42.00, da bo izplačan. Vem, da je še precej duhovnikov in odličnih laičnih izobražencev v Kanadi in v Združenih državah, ki so bili tudi gojenci škofovih zavodov in so škofa Jegliča že kot dijaki poznali. Zelo bomo hvaležni, če bo kdo od teh še kaj prispeval
za glavo škofa Jegliča.
*
Za glavo škofa Slomška je dp-slej prispeval le g. Martin Romih iz Clevelanda, Ohio in sicer $10.00 ter je obenem kiparju Goršetu povedal, da je sorodnik škofa Slomška in sicer tako, da je bila njegova babica Slomškova sestra. Po $5.00 smo še prejeli od: g. Franc Lončar, gdč. Manca Preša, gdč. Pavla Ziherl in od neimenovanega, vsi iz Clevelanda, Ohio; $2.00 je pa daroval g. Franc Sleme. Ker niso izrecno izrazili želje( za katero od škofovih glav darujejo, bomo vse te darove uporabili za glavo škofa Slomška. Kajti radi bi) da bi ob 100-letnici smrti tega svetega božjega služabnika čim več Slovencev sodelovalo pri nabavi Slomškovega kipa v naši dvorani. Prav taki darovi
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
v miru počivajo, naj imajo torej .	y
tudi mir pred nami -	najzgovorneje pokažejo, koliko
etc.
ka Katarinca povabila k mizi, ki se je šibila pod dobrotami. Naj omenim samo pečenko Bizjako-ivaga teleta. Bila je okusna kot včasih doma, to pa zato, ker so ga zaklali s petimi tedni. Tukaj pa mesarji prodajajo telečje pečenko od leto ali več starega go, j veda.
| Po kosilu sem prosil profesor-|ja, naj me malo spremlja okrog. 'Želel sem obiskati dobrovskega rojaka Gosarja in družini njtgo-jvih dveh hčera Mici in Tončke. Ker se je moj sin odpravil po !svojih opravkih, se je za voza-jča ponudil Francetov sin Janez. Gosarja na žalost ni bilo doma. fOibe gosipe Vrhovnikova in U-1 ran,kar jeva sta bili v kuhinji pri Urankarje vib. Zopet smo
in našimi obiski. To pa ni krščansko in tega Cerkev ne želi. Pri vsaki maši se rajnih spominja in poseben praznik je določila prav zanje in na ta dan dala možnost popolnih odpustkov za rešitev toliko duš iz vic, kolikorkrat obiščemo kako cerkev in zmolimo po namenu svetega očeta 6 očenašev in 6 zdravamarij in 6 čast bodi ter v osminu praznika vernih duš prejmemo svete zakramente.
*
Če so torej grobovi naših dragih rajnih redko obiskani, če zanje več ne molimo, je to le dokaz, da nam je ljubezen do njih ugasnila ali se nam je morda celo omajala vera v posmrtno življenje in v vstajenje teles, ki jih je Cerkev tako svečano pokopala v blagoslovljeno zemljo. Tudi ne bomo prav nič dalje živeli, ako se pokopališč in grobov naših dragih rajnih izogibamo in nočemo misliti na smrt. Smrt bo prišla po nas v času, ki ga je Bog za slehernega od nas določil, pa naj nanjo mislimo ali ne, naj bomo nanjo pripravljeni ali nepripravljeni. Pravzaprav je za nas milost, da nas Cerkev tako pogosto, zlasti, sedaj v novembru, spominja na smrt in na trpeče duše v vicah. Le pogumno ji pogljemo v o-braz in se je ne bojmo, saj je za pravične le prehod iz trpljenja in časnošti v poveličanje in v
Naprodaj ali v zameno
Lepa, 51 akrov velika farma, v Genevi, Ohio. Bi jo zamenjali za dvodružinsko hišo v Clevelandu. Zemlja leži na ravnem. Približno 45 akrov orne zemlje in 6 akrov gozda. Zemlja obstoji iz peščene gline. Zelo gnojna in ima odličen odtok. Sedaj je 8 akrov zasajenih s trto Concord Hiša ima 9 sob, polno klet, mo derno kuhinjo, povsod tla iz tr dega lesa, nov furnez na olje Dobra oskrba z vodo. Ostala po slopja vključujejo garažo z de lavnico, skedenj, kokošnjak, va^ lilnico. Vključeni vsi poljedelski stroji in orodje. Od našega urada do te farme je manj kot eno uro z avtom. Idealno za dorašča-jočo družino. Le nekaj minut od slovitega poletnega letovišča Geneva on the Lake. Odlične šale, avtobusna postaja pred vrati. Lastnica ni v stanju oskrbovati to posestvo in bo upoštevala vsako ponudbo. Cenjena za zamenjavo ali hitro prodajo. Zahtevajo $25,000.
STAKICH REALTY KE 1-1934	804 E. 185 St.
(204)
Ima pa mesec november tudi resen značaj. Spominja nas smrti in večnega življenja po smrti. Začenja se s praznikom vseh svetnikov, ki naj bi bil vesel veličasten praznik; saj nam prikazuje vse ti,ste, ki so šii pred večno življenje, nami v večnost in že uživajo pri	v.. , *
Bogu večno slavo in blaženost. G1?Ve yf*?h znamenitih slo-
Pa smo Slovenci na ta praznik Venfklh skotov v dvorani Brez-
skoraj pozabili, ker smo že na	P° SVCJe P^igajo. Mar-
dan doma hodili na pokopali-.™ °trok f* tudl odrasei me --------------------- • je ze vprašal, koga predstavlja-
jjo in imel sem lepo priliko, da
a stara dva sta izginila kot ka-jsem razložil. Tako sem pred
fra. Mladič je padel po 1 strelu kratkim nekemu fantu na vese-
je v nas resnične hvaležnosti do tega velikega Slovenca in tako zaslužnega katoliškega škofa Slomška. Za Slomškovo glavo je doslej nabranega $32.t;0. Manjka še $118.00.
*
Izrecno za kip škofa Barage je doslej poslala le družina Antona Gabra iz Chicage, 111., $10; ostalih $140.00 pa še čaka na dobrotnike. Svetniški kandidat Baraga je pa ameriškim in kanadskim Slovencem tako zelo znan, da njegovih zaslug za Slovence in Cerkev ni treba znova naštevati.
Zelo bomo hvaležni, če bo še j kak dobrotnik za katerega od teh kipov kaj daroval, škofa Baraga in Slomšek sta tudi že svetniška kandidata z uradnim naslovom Cerkve: božja služabnika, zato se lahko že v vsem zaupanjem obračamo nanju za pomoč. Na priprošnjo obeh se bosta morala zgoditi vsaj po dva čudeža, ki ju bo Cerkev priznala za čudež, preden bosta mogla biti prišteta med blažene in svetnike sv. Cerkve. Darove iz U. S. A. lahko pošljete naravnost na''kiparja Fratre Goršeta, 1135 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio; iz Kanade pa na slovensko župnišče 229 Brown’s Line, Toronto 14, Ont.
Sobe oddamo
4 sobe in kopalnica za $40 in 5 sob s kopalnico $45 blizu E. 55 St. in St. Clair Ave. Vprašajte na 1334 E. 55. St.	(X)
Iščemo stanovanje
spodaj z 2 spalnicami, plinski furnez in kopalnico, za garažo je vseeno. Ali pa enodružinsko hišo blizu St.Clair Ave. 3 odrasli. Pustite naslov v A. D. ur^du.
(206)
Stanovanje v najem Pet na novo dekoriranih sob oddajo na 1369 E. 52 St. Plinski furnez, v kleti pralnica. Pokličite EN 1-5943 od 2. pop. do 8. zvečer.	—(204)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj In znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK
Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
1167 E. 58 St.
4 sobe in kopalnica, spodaj, v najem. $45. Vprašajte za Mike-a ali kličite 944-5050 ali WH 3-0010.
(204)
Nove baterije
Baterije za električne svetilke, ki se dajo ponovno napolnjevati, uporabljajo ne samo za te, ampak tudi v druge namene.
IMPORTIRANO
BUČKO OLJE
in slovenske
gramofonske plošče
DOBITE PRI
MIHELIN
3956 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Zvečer je Grmek sledil po zelo divjem terenu musa poldrugo miljo daleč, ko se mu pokaže in nenadoma dvigne v tek.
3 kroglje iz Remingtona (.308 Cal.) v vrat ga niso ustavile. Po četrtem strelu v pljuča je mus klecnil, se obrnil v napad, na 40 m oddaljenosti pa ga je zadela krogla v srce.
Mus je bil trophy-bik, meril je 54 inč čez roge; kar je blizu rekorda za Ontario’in je bil težek približno 1200 funtov.
Drugo jutro je Velikonja lovil' na področju, kjer sta z Grmekom streljala na prvega bika in sedel ob potoku, kar ti priskakljajo mimo trije medvedi. Frank je užgal po njih, ko se jo razkadil dim, je mladič obležal,
iz .308 Cal.
Za ■ Velikonjem
je prihitel
lici ob razlagi glav teh škofov obudil vse spomine na škofa
Lovšin in ubral za medvedoma.'Slomška, ki jih je ohranil še iz Čeiz nekaj časa je na naslednjem lijudsk,e šole nanj. Zato mu ni hribu zagledal enega in streljal jžal, da sem, jih .nabavili za dvoma njega z puško na šibre, a brez rano, dasi darovi zanje počasi
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
Iščemo perico
Iščemo žensko, da bi prala samo za dva človeka. Malo pranja. Kličite HE 1-4696.
—(23, 24, 26 okt.)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
Š18115 Neff Rd. IV 1-4321 < Cleveland 19, Ohio
ljG^IXXXXXXXlLXXlž.JC.XIXXXIZHyrTTTZlIIlZ**Zz«»ZTT»'TTy»yT2
uspeha. Izgleda,
da sta oba medveda
odnesla zdravo kozo.
prihajajo. Le kip škofa Rožmana je bil takoj plačan, ker so ga iz hvaležnosti do blagopokojne-Našim lovcem iskreno čestita-'ga škofa Rožmana, hotele pla-mo, vse ostale Slovence pa vabi-jčati žene KŽL v naši župniji. Za mo na musov banket, kateri bo'glavo škofa Jegliča zbiramo da-3. novembra v cerkveni dvorani’rove od bivših gojencev škofo-na Manning-u, ob 8. zvečer. |vih zavodov — Jegličevcev. Ki-Tam si bodo lahko ogledali par Gorše ga je upodobil prav trofeje in puške, katere so po- takegt, kot je bil zadnja leta, kc
je hodil k svojim dijakom v ško-
'drle živali, imeli za večerjo muse in veselo zaplesali ob godbi naših najboljših igralcev, Riglerja, Lamovška, Vovka itd.
Vsi ste prav prisrčno vabljeni!
Bog živi!
Lela Grmek} tajnica STZ,
fove zavode. Doklej so za Jegličevo glavo prispevali sledeči bivši gojenci škofovih zavodov: $30.00 dr. Franc Puc, Hoboken, N. J.; po $10.00 g. Marjan Bartol, preč. g. Janez Kopač, C. M.,
NAPRODAJ
fm
POMPE! WINERY
Oliijsko in kalifornijsko GROZDJE IN MOŠT
3 3990 E. 89 St.	Dl 1-3185
pri Harvard
SXXXXXXXYt. lllIiyrTTTTYTYYYrTYTTTTmrTTTTTXXTTTTmi’iCTn
Mullally Funeral Home
t:racev \i,ni sistem
AMBULANTNA POSLUGA
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
365 Lasi 15Gta Street
KEiunore 1-1411

HENRY BORDEAUX:
Zametene stopinje
Prišel je po drugi poti in onu'nostna in usodna zmota, ki jo je bila razočarana: ni je videl,'je speljala na krivo pot. In ker ko ga je čakala. Želela je, da bilje bila rešena te teže, ni razu-bil drevored, kjer sta se nekdaj mela več preteklosti.
zaročila, priča tudi njunega svidenja, da bi jo varoval in blagoslovil.
Kje je? Zakaj se ne pokaže? Je ni slišal? Ni.spoznal njenega koraka in njenega glasu? Vrata v salon so se odprla, tu je bil.
Cim sta si stala nasproti, mu je ona tako hitro nudila lice v poljub, da se ni mogel nič pomišljati.
“Pote sem prišel”, je rekel on prvi.
“Kako sem te pričakovala!”
Spustila sta se in se gledala. V njunih očeh ni bilo pogledov, ki vodijo od ljubezni v spoznanje, ali onih, ki zakrijejo spoznanje s tenčico ljubezni. Obraza se jima nista zdela nova, v očeh pa sta iskala ljubezni, k; ostane tudi ob spoznanju.
Ne bo li ponosna, ker je prišel? Dolgo ga je čakala, toda prišel je. Dosegla je, kar je želela. Z njim bo vstopila v hišo, iz katere jo je bil spodil. Skupaj
Ona ni razumela več svoje drage preteklosti. A Mark jo je razumel tem jasneje. Na ramo mu je položila roko in lica so ji še vedno rdela: kri ji je le počasi zginjala z obraza. Plašna je bila ko zaročenka, ki se boji ljubkovanja in si ga vendar želi. In spomnil se je, kaj je pisala o Andreju Noransu: “Zgodilo se je, in v meni ni bilo veselja ... V strahu sem ga ljubila.” In še se je spomnila tožeče popevke svojega dragega: “Zaradi strahu v Vašem srcu ... zaradi upora, s katerim ste se branili moje ljubezni in potem tudi svoje ... ker Vam ne morem dati vse sreče, kakor bi rad ... zato Vas ljubim.” — Da, ta drobna in nežna, toda gibčna in občutljiva stvarca, ki ji je mar le tega, kako bi si ga znova osvojila, ki je v čakanju tratila svoje moči, ona ga je izdala, a on jo ljubi! Izdala ga je, ker jo njegova duša in njegovo telo mučita, ker je ni dovolj čuval in ni dovolj zahteval od
r«"!'	on pa jo Uubi bolj *0 bdaj
,	, prej in v svoji slabosti ji je to
lasmi res m bila tako lepa ko ^ -j . J
nekdaj, toda zdaj je poznala svo-/uc]i Prizna '
.	. -rj j ,	• Prva se je obrnila ona. Molk
jo zensko moc. Vsa zardela je	J.
stala pred njim in vsa je trepe-	J.^,Gm^r^a^
tala. Dvakrat je že preskusila j
njegovo moč: prvič, ko jo je bil
je rekel, “sneg nale-
spodil, in drugič, ko ji je v celici na Svetem Bernardu odpustil, drozen je in pohleven, zaničujoč in nežen, oblasten in vdan poželenju. Čudila se je, da se ga je upala izdati, zdaj je spoznavala vso svojo krivdo, zakaj zdaj je ni težila več ona skriv-
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
DONUT SHOP FOR SALE BY OWNER
VERY GOOD LOCATION CALL 857-9651.
p	,	(206)
REAL ESTATE FOR SALE
LYONS — BY OWNER MODERN 3 Yr. old. 6 Room brick ranch. Large 2 car gar. Fully landscaped. Wall to wall crptg. Drapes, Many extras. HI-7-8567.
(206;
PALOS HILLS — All brick home on wooded acre.
.'adiant baseboard heat, upper level ull bath and 3 bedrms. Lower level has full bath, Paneled rec. rm. with bar and sink. Opening onto terrace area. Price in 20’s. Call FU 5-3525 for apt.	(205)
Vidiš tava.”
Stopila sta k oknu. V stisnjenem obzorju sta videla le še kostanjev drevored. Na vejah, na drobčkanih vejicah so se kopičile snežinke ko beli cvetovi in tla so bila že bela, le tu in tam se je še dvigal kup suhega listja.
Ni li na ledeniku Proz preživela dolgo noč v divjem strahu, da bo živa pokopana z Andrejem Noransom? Toda ona ni mislila na to, on pa se je spominjal svoje potj z očetom Sonnierjem, ko je zaman iskal sledi, ki jih je bil zametel sneg. Stvari se menjavajo, pokrajine se spreminjajo v letnih časih in po vremenu; na človeško življenje pa ostane spomin, v katerem ni moči ničesar zabrisati. Tudi ona je morala to vedeti; kako bi mogla pozabiti? Je li morda res, kar ji je govoril prior, da je v tem bivanju v spominu več življenjskih moči
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
GLEN ELLYN — Countryside — Lovely 2 bedroom home. Full bsmt. Natl, fireplace, carpeted. On large lot, near shopping. Must sacrifice $15,300. MO 8-1687.
MARKHAM — 6 Room Ranch, 3 Bedrooms. New Gas forced air furnace. Close to school. Asking $14,500. By owner. Ph. SO 8-0552.	(206;
MARKHAM — BY OWNER For sale or rent, new 3 bdrm., fam. rm. with patio door; IVfe baths, gas ht.; all face brk., cust. bit. gar., 90’ x 133’ lot. 15839 Homan Ave. Open Sun. 10-5. Phone TW 2-9652.
(206)
MT. PROSPECT — 4 BEDROOM, 2 full baths, living-dining room, combination, full basement. — By owner. Call 259-0529	(206)
BEVERLY — BY OWNER 9600 South — Bet. Western and Ashland. Vanderpoel Ave. 2 story stucco. 4 Bedrms. Excellent condition. Gar. Mid. 20’s. Close to shopping, schools, churches and transportation. BE 8-3340.	(207)
AUSTIN — ST. LUCY’S PARISH Lovely 6 Room Dutch Colonial Garage. Carpeted. Gas heat. Cali AU 7-5349.	(205)
ALGONQUIN — Modern 5 room 3 bedrm. Face brick ranch. Alum, siding, on 2 lots with chain link fence, trees and fruit. Must sell immd. $16,500. Please call OA 4-6506 Eve’s.	(207)
RIVERSIDE, N. — 9015 W. 22d-PL. 5 Room Ranch. Cabinet kitchen, Gas heat. Side drive, 1% car gar. Close to all schools. Must sell reasonable. HI 7-0947.	(205)
LOMBARD — BY OWNER, BRICK 3 BEDRM.
1!6 bath, bi-level. Built-ins. Gen. air cond. Crptg. On a fully landscaped lot. Priced to sell. Phone TE 4-9367.
(205)
nego v nas, in tam se to, kar je,1 ne zamenjava s tem, kar je bilo?
Ni točno vedela, kod ji blodijo misli, vendar je slutila smer, v katero se je ta misel znova izgubljala. Da se znebi zlega sna, je izustila Julkino ime, a tudi ti čudodelni glasovi ju niso mogli zbližati. Za hip je opazovala njegove zaprte ustnice, ki so hranile skrivnost, v katerih je trepetalo eno samo vprašanje, ki se niso hotele odpreti in jih tudi poljub ne bo razklenil, dokler se ne bodo odprle same. In tedaj se ji je zazdelo, da je prišel čas, da ona najprej spregovori. Vsa pogumna in zaeno bistrovidna je mehko vzdihnila, se stisnila k njemu in zašepetala: “Poslušaj!”
Ob tej edini besedi je zaslutil, kaj hoče, in skušal jo je ustaviti: “Ne, ne, Tereza! Na Svetem Bernardu sem prisegel, da nikoli ne bova govorila o tem.”
“Ti, da! Toda jaz nisem prisegla.”
“Molči, prosim te!”
Kljub ugovoru je nehote nadaljevala:
“Moram, Mark, ker hočem biti srečna s teboj. Brez tebe nisem bila nikoli.”
Kaj naj bi mu še povedala? To je odpoved. Komaj se je tega zavedela in vendar se je nekam zgrozila radi teh besed. Odpovedala se je,-zatajila se je in zdaj je njega sram namesto nje.
“Molči! Ohrani svojo ljubezen nedotaknjeno! Te žrtve ne zahtevam od tebe. Kljub temu te bom ljubil.”
Toda njej ta velikodušnost ni bila všeč. Bala se je, da je v svoji velikodušnosti ne ljubi več. Zakaj ljubezen ni velikodušna. S praznimi rokami je prišla k nje-1 mu: zakaj ji zopet veže roKe? j Ne vidi več jasno, ker ji odpušča to, da je ljubila, medtem ko
se je ona obtoževala svoje krivde. Pred njenimi očmi je bil le Markov obup, ki se je v ponosu, onemoglosti ali blazni brezbrižnosti hotel dvigniti nad človeštvo in ni razumel, da bo v tem boju izgubil mesto in čast gospodarja v družini, pa se je zato pogreznil v bedno nevoščljivost.
“Ah, nikoli me ne moreš imeti rajši kot si imela onega!”
(Dalje prihodnjič)
F blag spomin
OB SEDMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SINA IN BRATA
Thomas Koren
ki je umrl dne 23. oktobra 1955.
Grob je že prerastel s cvetjem, sveti mir pa krog in krog,
Ti pa spavaš pod zavetjem, rad Teboj pa ljubi Bog!
Spavaj tiho v mirnem grobu, Bog Ti daj večni pokoj, upamo, da v svetem raju združimo se spet s Teboj!
Žalujoči:
MATT in AGNES, oče in mati MATTHEW, brat AGNES WICK in DOROTHY BRUNDIC, sestri
Cleveland, O., 23. oktobra 1962.
' ■	'ir. ’vi.r
IMENIK RAZNIH DRUŠTEV
\meriška bratska zveza
DR. SV. JANEŽA KRSTNIKA ŠT. 37 ABZ
Predsed. Frank Kačar, podpred-seflnik Frank Hace, tajnik Cyril Rovanšek, 452 E. 149. St. tel. IV. 1-1324, blagajnik Anton Obreza, zapisnikar Joseph Grdina nadzorniki Peter Delič, Lillian Železnik in Frank Hace. Zastopnika za Klub društev Frank Kačar in Joseph O-korn. Vratar Mike Avsec. Za pregled novih kandidatov vsi slovenski zdravniki Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v S N. Domu na St. Clair Ave. v sobi št. 2 ob <9. un dopoldne.
DR. NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Ludvik, podpredsednik Ludvik Prosen, zapisnikarica Rose Kužnik, blagajnik Jacob Gustinčič, tajnica Adalyne Cece-lic, 33605 Morris Dr., Eastlake, O. V slučaju bolezni kličite WHitehall 2-4359. Nadzorniki: Anthony Zadeli, Antonia Tanko, Mary Golob. Zdravniki: Dr. Carl Rotter, Dr. Anna Prosen. Seje se vrše vsak 2. petek ob 7:30 v AJC na Recher Ave. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6:30 do 8:00 zv.
Zapadna slovanska zveza
DRUŠTVO SV. KATARIN« ST. Z9 7.S7 Predsednica Johanna Mervar, podpredsednica Anna Svigel. tajnik Jos. Ponikvar. 27601 Fuherwood Dr., Cleveland 32, O., RE 1-0354, blagajničarka Dorothy Komin, zapisnikarica Mary Farčnik. Nadzornice: Christine Komin, Vida Walsh in Mary Mott. Reditelj ica Rose Aubel. Zastopnik za SND in klub društev Joseph Ponikvar. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu
v starem poslopju SND na St. Clair Ave. ob 7:30 zvečer. Vsi slovenski zdravniki in zdravnica Angeline O’Donnell. Člane se sprejema od rojstva do 60 leta. ZSZ je ena najbolj solventna organizacija in priporočljiva za vsako osebo.
The Maccabees
CAUNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Past Commander Mary Konchen,
Commander Pauline Debevec, Lt. Com. and Rec. See. Pauline Stamp-fel, Chaplain Mary Tekaucic; Mistress at Arms Mary Mahne, Sgt. at Arms Amelia Dezelan. Picket Mary Vesel. Financial Record Keeper and Sick Benefit Secretary Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., EN 1-0563. Auditors: Mary Kolegar, Frances Tavčar, Ursula Unetič. Representatives for “Klub Društev”: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Represen-
tative to the Conference: Josephine Stwan. Meeting every 1st Wednesday of the month at SNH Room 1 at 7:30 p.m. General collection is held on meeting night at 7 p.m. and on the 25th of every month in the lower hall of SNH from 5 p.m. to 8 p.m.	i,
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Past Comm. Thomas Mlinar, Comm. Joseph Babnik, Lt. Comm. Matt Kern, R. K. Secretary John Tavčar, 903 E. 73rd St., EN 1-1918; Treas. Louis Pike, Rec. Sec’y. Ivan Babnik, Chaplain Frank Majer, Serg. Frank Meserko, Master at Arms John Sustar, F.M. of G. Anton Debelak, Sec. M. of G. Louis Berglez, Sent. Jack. Subel. Auditing Committee:	Anton Zupan, Louis
Lindič, Karl Stwan.
Zastop. za Klub dr. SND John Tavčar in Jos. Babnik. Zastop. za konferenco SND Karl Stwan, za Društv. Dom na Recher Ave. Matt Kern, za Slov. Del. Dom Waterloo Rd. John Tavčar, za Slov. Narodno Čitalnico Ivan Babnik, za Slov. Dom za ostarele John Tavčar. Društvene seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v starem poslopju SND soba št. 3. Društveni urad v starem poslopju SND soba št. 5. Uradna ure vsako soboto od 2. do 5. u^e popoldne. Asesment se pobira kot po navadi vsakega 25. v mesecu.
Oltarna društva
OLTARNO DirUšTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B.
Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Sajovec, tajnica ia blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933 zapisnikarica Mary Farčnik; Roditeljica Julia Makse; nadzornice: Dorothy Strniša, Cecilia Žnidaršič in Jennie Femec. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1:30 uri pop. v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Joseph Godina; predsednica Frances Rigler, podpredsednica Ani Hočevar, tajnica Anica Nemec, 708 East 159 St., telefon LI 1 - 7243, blagajničarka Veronika Gerič; nadzorni odbor: Rozi Šimenc, Mary Pančur, Frances Skubic. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne po pobožnosti v cerkveni dvorani.
DR. SV. REŠNJEGA TELESA Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duhovni vodja Rev. Julius Slapšak, predsednica Mrs. Apolonija Kic, 3558 E. 81 St.. MI 1-5369, podpredsednica Mrs. Helen Krofi,
tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zimmerman, 3546 E. 80 St. tel. MI 1-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar nadzornice Mrs. Angela Gregorčič, Mrs. Helen Mirtel in Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DR. NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. LOVRENCA
Častni duhovni vodja Rt. Rev. Msgr. J. Oman, duhovni vodja Rev. Victor Cimperman, predsednik
John Turk, podpredsednik Steve Wasko, tajnik Norbert Ozime«:, 3520 E. 110 St, Tel.: MI 1-6645, blagajnik Joseph Zawicki. Skupno obhajbo vsako drugo nedeljo v mesecu pri dragi sv. maši ob 7. uri 7’utraj. Vsi katoliški rantje in možje, bodite tudi člani dr. Najsv Imena.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duh. vodja Rev. Josip Godina, predsed. Anton Nachtigal, 781 E. 156 St., 1. podpreds. Arthur Eberman, 2. podpreds. Edward Zadnik, 3. podpreds. Zdravko Novak, častni preds. Josip Hočevar, fin. taj. George Ba-silone, kores. taj. Frank Žnidar, 15606 Holmes Ave., blag. Michael Turpack, 15930 Whitcomb Rd., maršal Jerry Homar, poročev. v an gleškem Anton Nachtigal, poročev. v slovenskem Ernest Terpin, načelnik programov John Petrič, načelnik za duhovne vaje John Klodni-cki, načelnik kat. akcije John Spi-lar, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, načelnik postrežbe zajtrka Rocco La Penta, načelnik posebnih slučajnosti Ray Quade. Skupno obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši; po maši zajtrk in seja v šolski dvorani.
Lovska društva
SLOVENSKA LOVSKA ZVEZA Predsednik: Joseph Leksan, 194
— 22nd St. N.W., Barberton, O Tel. Valley 5-6623; podpredsednik: Frank Kramar; Tajnik: Frank Škerl, 10202 Reno Ave., Cleveland 5, Ohio. Prihodnja glavna seja bode 4. nedeljo v aprilu 1963 pri Euclid Rifle klubu v Cleveland, O.
ST, CLAIR RIFLE and HUNTING CLUB
Preds. Edward J. Petrick, pod-predsed. William Gerl, blagajnik-taj. John Truden, 21670 Ivan Ave., RE 1-9593; zapisnikar Frank Beck. Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer. Streljanje na drugo in četrto nedeljo vsak mesec na klubovih prostorih
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik John Perencevic, prva podpredsednica June Price, drugi podpredsednik Don Jacin, tajnica Eileen S. Valencie, 386 High Tee St., Willowick, O., blagajničarka Josephine Bradach.
Pevovodja Anton Schubel. Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v SND na St. Clair Ave. Pevske vaje vsak četrtek ob 8. zvečer, soba št. 2 v SND.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzorni odbor: John Poznik, Frank Urbančič, John Snyder; Arhivar John Snyder. Pevovodja Anton Schubel. Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechet Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece oa drugi ponedeljek v mesecu.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Frank Lovšin, podpredsednica Emi Veider, tajnica Milena Dolenc, blagajnik Dušan Žitnik; odborniki:	Lojze Jarem,
Marija Kocjan, Jože Likozar, Zden-
ka Mejač, Lojze Mišmaš, Miro Odar, Mary Prince, Vid Sleme, Jure Švajger, Blanka Tonkli, Kp.rl Zajec; pevovodja Metod Milač. Pevske vaje so ob nedeljah popoldan, seja pa vsako drugo nedeljo V mesecu. Naslov: Pevski Zbor Korotan, 1084 E. 74th St., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-1496.
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Tony Kolenc, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J. Bittenc,, 2004 Nelawood Rd., E. Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapisnikarica Marilyn Jack, glasbeni vodja Vlad. Malečkar, pianist Reggie Resnick. Pevske vaje vsako sredo ob 8 v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik Carl Samanich, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika John Culkar in Joe Miklus, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Margaret Loucka. Pevske vaje so vsak ponedeljek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja g. A. šubelj. Mesečne seje so vsak 2. ponedeljek po pevski vaji.
PEVSKO DRUŠTVO “SLAVČEK” 6207 Schade Ave.
Predsednik Janez Kamin, podpredsednik Jaroška Novak, tajnica Nevenka Cerar, 6801 Edna Dr., 361-1095, blagajničarka Rozi Zupančič, preglednika Lojze Lončar in Bernardka Champa, šport. ref. Milan Rihtar in Katarina Sever, odborniki Slavko Zupan, Janez Žakelj, Franc Rihtar, pevovodja Miodrag Savernik, gospodar Anton Jeglič, posredovalec Karel Bonutti.
PEVSKI ZBOR LIRA OD SV. VIDA
Predsednik Frank Kuret, podpredsednik in pevovodja Martin Košnik, tajnica Mrs. Josephine Novak, 5901 Prosser Ave., EN 1-3416. Pevske vaje so vsak torek ob pol osmih zvečer v Družbeni sobi v novi šolski dvorani. Zbor vabi nove pevce in pevke k pristopu.
■ • • JŠT

m
JSaznanilo in JZah-Vala
V globoki žalosti sporočamo vsem našim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 23. septembra 1962, potem, ko je prejel sv. zakramente za umirajoče, izdihnil svojo preblago dušo naš ljubljeni soprog, oče in stari oče
Jožef Sternad
Pokojni je bil rojen dne 6. marca 1888 v vasi Kompolje, župnija Dobrepolje na Dolenjskem, kjer z nami žaluje za njim še njegova sestra Franca Hočevar in več drugih sorodnikov.
V Ameriko je prišel leta 1905 in je od tedaj stalno živel v Clevelandu.
Pogreb je bil dne 26. septembra 1962 iz Želetovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. v župno cerkev sv. Vida, kjer je daroval sv. mašo zadušnico Rev. Raymond Hobart, nato pa na pokopališče Kalvarija. Rev. Hobart je spremljal pokojnika tudi na pokopališče, kjer je opravil zanj pogrebne molitve in blagoslovil grob. Za vso duhovno pomoč in tolažbo se mu najiskreneje zahvaljujemo.
Toplo zahvalo izrekamo tudi Želeto-vemu pogrebnemu zavodu za ljubeznivo postrežbo in izvrstno vodstvo vseh pogrebnih priprav.
Društvi Carniola Tent No. 1288 Maccabees in Slovenska moška zveza št. 5 sta darovali krasne vence v počastitev svojega člana, zastopniki teh društev so nosili krsto iln člani teh društev so se prišli skupno poslovit od pokojnika v pogrebni zavod. Globoko smo jim hvaležni za vse te izraze ljubezni in spoštovanja do pokojnega.
Katoliški vojni veterani so skupno molili sv. rožni venec za pokojnega v pogrebnem zavodu. Naj jim dobri Bog stotero povrne. Prisrčno se jim zahvaljujemo.
Naši dobri sosedje so nam ob tej žalostni priložnosti vsestransko pomagali in nas tolažili. Iz dna srca smo jim hvaležni za njihove dobrote.
Želimo se zahvaliti vsem, ki so darovali za sv. maše za večno srečo pokojnega, vsem ki so poklonili cvetje in vence in vsem, ki so dali na razpollago avtomobile za pogrebni sprevod.
Končno naj prejmejo našo iskreno zahvalo vsi, ki so prišli kropit, ki so sc udeležili pogrebne sv. maše in spremili pokojnika na njegovi zadnji zemeljski poti.
Razposlali smo zahvalne kartice. Č> se je zgodila kaka pomota, da kak dobrotnik in prijatelj naše osebne zahvale ni dobil, vse lepo prosimo, naj nam oproste in sprejmejo tole našo javno zahvalo, ki je namenjena prav vsakemu in vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali, da je bilo poslednje slovo od našega nepozabnega pokojnika tako lepo, vsem, ki so našemu očetu Izkazali svojo ljubezen in spoštovanje, vsem, ki so nam pomagali, nas tolažili in nam osebno ali ustmeno izrazili svoje ■ožalje.
Jezus, neskončna dobrota! Iz zaklada svojega neskončnega zasluženja poplačaj dolg verne duše in jo sprejmi med svoje svetnik e, da Te bo slavila vekomaj.
Ko bi ljubezen govorila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila.
Žalujoči:
Luč nebeška naj Ti sije, v mislih naših si vsak čas, počivaj v miru blaga duša in pri Bogu pros’ za nas.
FRANCES, soproga
JOSEPH, sin	MRS. FRANCES GALLOVIC, hči
VALERIA, snaha	ALBERT, zet
JOSEPH, LINDA, ANN STERNAD,	MARY-JOE, THOMAS GALLOVIC,
vnuki im vnukinje.
Cleveland, O., 23. oktobra 1962.