„ŠKRAT" vsako prvo in tretjo soboto V meseci vsakem razlil bo togoto. „ŠKRAT" stane vse leto 3 gld., pola leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr. V Ljubljani, dne 6. junija 1885. Številka 9. — Tečaj III. Naročnina in reklamacije naj se pošiljajo upravništvu, spisi pa uredništvu v .Narodno Tiskarno" v Ljubljani. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. j|p|eset let nazaj, — in videli ste lahko I|p vsako jutro osmo uro korakati po suknjarskih ulicah mesta Lukovce preko petindvajsetletnega mladeniča. Majhne, jako majhne postave je bil in v roci je vrtil drobno palčico in udarjal z njo ob kameniti tlak. Visoke pete vedno izlika-nih čevljev so že davno izgubile ravnotežje ; zakrivale pa so je haljaste, spodaj jako razcvele hlače, ki so okusile mnogo mestnega prahu in blata. Ves ostali život pa mu je pokrival obilni frak, kateri pač ni umeril krojač njemu in kateri je kazal na več mestih znamenja starosti in burne preteklosti. In obraz? Bil je jako navaden, le usta mu je narava čez mejo raztegnila, kar pa pri zaprtih ustih nisi tako naglo zapazil. Samo, kader jih je odprl in pokazal vrsto rujavih zob — in to se je dogajalo takrat, kadar je jel ali govoril — tedaj bi bil lahko otrokom bav-bav in še več. In ko je stoprv za-zeval — „kakor bi se špitalska vrata odprla" pravijo radi primeroljubivi ljudje. Kadar pa se je odkril, vzdignivši klobuk in ga spustivši skoro do tal, pokazali so se mu na ne baš drobni glavi v dve strani skrbno počesani lasje, ki so se-zali sicer čez tilnik, a ipak imeli tako malo pesniškega na sebi. Odkrival pa se je rad dijurnist Miško Zeba — vzlasti nežnemu spolu — da si se je klobuček njegov tega že naveličal; kajti nekdaj trdi okraji, sosebno spredaj, kjer je zanje prijemal, so se jako omehčali in zama-zali. Zato se tudi kar nič ne čudimo, Dijurnist Miško Zeba. da je Miško nekoč, odkrivši se, obdržal kos zamazane klobučine v roki, ves ostali večji del klobuka pa je pal pred njim in pozdravljenim na tla. Smehii pač ni ne-dostalo, Miško pa je imel vender nov slamnik — prav najnovejše mode, kajti poletje je bilo že takrat pred durmi. Toda nihče ne misli, da je bil dijurnist Miško Zeba neroden človek. Kaj še! Prav galantno se je znal vesti, tako da je včasi svojo galantnost celo pretiraval. Povem vam le jeden vzgled. Nekoč je šel zjutraj po ovočjem trgu in napeto gledal tja po mestnih krasoticah, ki so se sukale okolu bra-njevk. Imel je brž ko ne „kaj ubranega", kakor se pravi. Na mah zacvili nekaj zraven njega tako hudo, da je Mišku ščipalnik zletel z nosa — tudi tega je bil nataknil pri svojih pouličnih študijah — ter poskakoval na črnem traku. „Pardon! pardon!" vsklikne Miško v jedni sapi, ter vzdiga svojo nesrečno nogo še vedno, dasi se je pes, — temu namreč je stopil na rep in se mu opravičeval s „pardonom" — že davno izgubil med branjevkami. Je li gospod Miško v istini upil živali »pardon", ali je mislil, da je stopil kaki gospici na kurje oko, tega ne vemo. A naš Miško ni bil vse dni svojih „vzpomladnih let" nehvaležna žrtev pisarniškega životarenja. Kmečka kri je tekla po njegovih žilah — in takrat je bil še Miha — in tudi gimnazijskim Muzam je žrtvoval četiri leta svoje mladosti, toda niso mu bile mile, kakor še pozneje ne in hoteč se maščevati nad mučno latinščino in sitno grščino, ustopi v učiteljsko pripravnico. Usoda ga je tudi tukaj udarila po licih, da ni postal to, kar je mislil. „Naš ima slabo glavo," rekla je pri taki priliki rada njegova mati. To že vse tako pride. Malo počitka po tolikih študijah v idilski kmečki vasi — in naš Miško pro-movan je bil dijurnistom. Iz pisarniškega življenja njegovega pač ni mnogo zanimivega; „pa saj akti so tako koženica, katero so iztrgali odvetniki iz rok Kalijopi," izrazil se je večkrat gospod Zeba pesniški. Notar dr. Lakom ga je imel rad, ker je bil Miško povsema potrpežljiva duša. Ako je moral kako stvar, zmotivši se, še jedenkrat in še jedenkrat prepisati, storil je brez najmanjše nejevolje. Prosti čas ostalega mu dneva pa je žrtvoval po večem svojemu »idejalu". A ne le dneva, tudi v pozno noč je brusil dostikrat tanke podlate po nerodnem tlaku suknjarskih ulic in zrl in le še zrl gor v slikovite zastore razsvetljenih oken ne davno prenovljene hiše. In ko je zagrnol tajni mrak te čarobne zastore, odšel je s počasnim korakom domov ter zdrknol v Morfejevo naročje. In ko se je čulo v skromni sobici le še spečega jednakomerno sopenje, koje je včasi prekinolo zategneno hrščanje, zibal se je Miškov duh nad nedavno prenovljeno hišo —--(Konec prih.) KOMIČNI PRIZORI. Narobe svet! Peter Smola, črevljar; Tine in Tone, njegova učenca. S m o 1 a (hodi po sobi in govori sam s seboj): Lepa reč to! Toliko sem že dal izkupiti temu usnjarju, da je samo od mojih novcev obogatel in zdaj me gre tožit! Pravi, da mu nisem plačal oni desetak, za kateri sem vzel usnja še lanski predpust. Jaz pa rečem, da sem ga odštel pošteno — in sem ga! Tako čisto vest imam pri tem, kakor ne vem kdo . . . Tone (v stran): Kakor maček, ki je klobaso ukral. Smola. In zdaj me gre tožit, ta zgaga! Le me, le toži me (žuga z roko), toda še kolca bodeš vozil. Ti mene ne bodeš, ti ne! ti ne! Tine. Kaj je, nastavnik? Smola. Kdo te je klical? Ne jezi me še ti, sicer ti prismodim tako, da se se bodeš kar prijel! Tone (v stran): Saj je že sam dosti prismojen! Tine. Klicali ste pa vender: Tine! Smola. Zgubi se mi izpred oči! (Tine gre na svoje mesto.) Saj pravim, narobe svet! Kar napraviti se moram, ura bode skoro devet. Tine! Tine! Zdaj pridi sem! (Stopi k njemu in ga strese za uho.) Ali zdaj ne slišiš? T in e. Aj, aj! — kaj, kaj je, nastavnik? Smola. Ti preklicani dečko! Jaz vaju bodem že učil ubogati! Zdaj se pa še smeji! Bodeš videl, jaz te bodem ohladil. Tone (v stran): Prej se sam ohladi, bebec, da ne bodeš nad nama renčal, če te kdo zarubi. Smola. Prinesi mi suknjo iz one sobe, Tine! Le hitro! (Tine odide.) Kar v pisarno grem in povem natanko vse, kako in kaj je! (Tine prinese zimsko suknjo.) O ti narobe svet! Zdaj mi prinese zimsko suknjo, kakor bi medlo. To ne! Frak mi prinesi! (Tine odide.) Tone. Kaj želite, nastavnik? Smola. Poberi se, potepuh! Že ves dopoludan sediš pri tem čevlji in še zdaj nisi ničesar naredil. Tone (jezno): Zakaj me pa kličete? Smola. Tepec! Jaz sem dejal, da te suknje ne! (Tine, ki je prinesel frak, ga hoče nesti zopet nazaj.) Tone (v stran): Kdo neki je veči tepec, nego on sam. Smola (Tinetu): Tine! Tine! Kam greš s suknjo, saj je tista prava. (Tine počaka in zašije za hrbtom rokav fraku.) Tone. Nastavnik, še nekaj! Vi ste tak Slovenec in naju vedno učite govoriti čisto slovenščino, katere še vsak ne razume ne; a vender ne veste, da zahteva mikavnica rodilnik, ker ste rekli prej Tinetu: „To ne" namesto „te ne". Smola (vesel se smijoč): No, no! prav tako, prav tako! Ker si jo tako dobro povedal, odpuščam obema. Tone (v stran): Mislim, da ne za dolgo časa Smola. Tone! Pojdi po žebice v prodajalnico! Tu imaš dvajsetico in kar ostane, imej za rožiče. Tone (odhajaje, v stran): Rajše za cigarete ali kakor bi rekel nastavnik: smodčice. Jaz mu bodem zdaj le tudi jedno zasmodil ali zagodel. Smola (sam s seboj): Kdo bi si bil mislil, da zna ta paglovec, tako slovnico! Še mene je ugnal v kozji rog! Saj pravim: narobe svet! Jajce več ve, nego puta . . . Tine (stopi predenj): No, ali bo-dete oblekli frak V Smola. Saj res, malone sem pozabil, da imam opravek z usnjarjem. (Oblači suknjo.) Pomagaj mi, da se oblečeni. Kaj je zašit rokav? Je že res! Ti preklicani rod! Kdo je to naredil ? (Konec prihodnjič.) Mlada mesarica. Tolste mesarice mlada hči Ima ko nebo jasne oči; Gladak ko baržun je njen obraz, Ko slavca jej mil in nežen glas. Prediven jej prsij je obok, Ko topol ravan jej sta s visok; In ko koreninice so sladke, Da! — mnogo so slajše usta nje! Li čuda, da bolje ko meso, Klobase, slanina (kar nč slabo!) Li čuda, da bolje mi diši Tolste mesarice mlada hči? In da, kar vspoznal sem jo, samo Na njo mi bije srce mlado, In da zdaj za me samo živi: Tolste mesarice mlada hči?! Jeronim Štrk. Iz Rudolfovega, 4. junija. Ta teden smo pa bili Dolenjci gospodje, jako veljavni možje! Kako so se nam uklanjali okrajni glavarji in jednake vrste gospodje in gospodiči, ki so nam dosedaj samo kazni nakladali. Take prijaznosti še Dolenjci nismo doživeli, kar svet stoji. Pa tudi radodarni so bili. Nobeden ni gledal na petak ali desetak, piti so nam kupili da so bile vse mize mokre. Več vina smo razlili, kakor ga sicer celo leto popijemo. Mi sedaj nič druzega ne želimo, kakor da bi bile volitve saj vsak mesec jedenkrat, kajti potem bi se pa nam Dolenjcem že na zem lji bolje godila, kot se je Adamu v raji, predno je prepovedano sadje jedel. In za vse to nam ni bilo treba dru-| zega, kakor da smo volili Šukljeta. Da smo to storili, to se samo po sebi razume, kajti neumni bi bili, ko bi ga ne. Ne le, da so nam že vse dobro obljubili, ampak tudi dali so nam. Kaj se bomo potem brigali, kake može nam sili tisti centralni odbor, ali kako se mu že pravi v Ljubljani, in le to zahteva, da bi se zavoljo njega vsemu dobremu na svetu odpovedali. Oh. kaj nas pa še vse čaka. Naš župan, ki je tudi postal kaj prijazen mož, nam razklada, da dobimo že-I lezno cesto v Ribnico, Kočevje, Metliko, Kostanjevico in sploh, kamor jo le kdo želi. V bodoče nam ne bode več treba peš hoditi. Vsako nedeljo odrine naša garda, katera sedaj dobi tudi svojega imejitelja, kakor jib imajo c. kr. polki, sedaj v Metliko, sedaj v Kostanjevico, ali kam drugam. Imenovala se bode namreč „prvi dolenjski purgarski regiment Šuklje", ali pa tudi vitez, baron, grof Šuklje ali še kaj več, kakor bo kdo hotel in želel. Vse te izlete boste plačevali tisti, ki niste hoteli voliti Šukljeta, Gorenjci, Notranjci in drugi. Vse to bomo pa samo doživeli, ako tudi jutri moški ostanemo in se vsi zberemo okrog Šukljetovega elegantnega ra-pirja, kakor so se včasi nemškutarji okrog Dežmanovih grabelj. Nekateri gospodje so nas res za-peljavali in motili — da bi volili tistega grofa za katerega še deželni predsednik ne mara. Mi mislimo, da se nikdo ne bo dal od njih zape'jati, kakor se je Adam v raji. Štev. 9. ŠKRAT. 41 Zato pa mi Dolenjci, vsaj jaz pa moji privrženci, jednoglasno volimo prof. Šukljeta, če se zaradi tega ves centralni odbor na glavo postavi, kakor »pajaci" v cirkusu. Živio Šuklje! Živio Andrej Winkler! Pereat njih nasprotniki! Opričnik. Slovo. Zakaj, zakaj rosi oko, Zakaj serce nemirno bije, Saj vedno ločil se lehko Od ljubljene sem domačije? — Zakaj si v spone miljene Serce mladostno zazibala, Saj vedno o prostosti le Mi pesem prosta je sanjala? — In da si lehko ni slovo In da si prosto ni serce mi, Nisem še srečen bil tako: Želje žalobo to slade mi. ES Vijolice. „Podaj, podaj vijolice Raz prs vilinskih mi, Milejša si, ko cvetke vse, Kar jih nebo rosi." Podala je vijolice Raz prs vilinskih mi, Nasmehnila ljubo se je: Serce več mirno ni. mi Njej. Ko divna zora se zlati, Gineva mrak težilen, Ko lice tvoje mi rudi, Jasni mi duh mračilen. Ko divna zora se zlati, Se ptice oglase mi, Ko tvoje mi oko žari, Se pesnice bude mi. Prijazno name se ozri, Nasmehni mi se mila, Da pesen radostna slavi Vsplamtela mi čutila. Ljuboslav. Dolenjci so cviček, svoj že prekrstili; Zdaj pravijo Pire mu, a bodo ga pili! Slavoljub. Ljubljana. Predsedniški stol, četudi samo na treh nogah, vzdržal bode vsaj nekoliko še visoko osebo. Metlika. Velika naudušenost za Šukljeta. Vse mesto električno razsvit-ljeno. Od vseh krajev Dolenjske se vozijo po železnici čestitat Metličanom na njih zmagi. Višnjagora. Šuklje dobil 16 glasov, 10 grof Margheri. Velika razdraže-nost proti onim, ki niso volili Šukljeta. Popoludne se snide mestno svetovalstvo, kaj ž njimi storiti. Najbrže postavili jih bodo pred sodišče, potem pa obesili na naše slavne »gavge". Sodba bode tako zanimiva kakeršno še ni videla Višnjagora, odkar so sodili kozla Luke Drnule. Dunaj. Šuklje od veselja kozolce preobrača, ker sliši kako simpatijo ima na Kranjskem--na Turjaškem trgu. A.: Si li bral v »Novicah", kaj piše tisti gospod, ki trtne uši išče po Dolenjskem ? B.: Ne, kaj pa piše ta »kunštni" Pire? A.: Pravi, da imajo Ljubljančani neolikani vinski okus, — ergo je on je-dini z olikanim okusom ! ? B.: No, to pa že rad verjamem, da ima on najbolj olikani vinski okus, saj si ga pridno „lika" vsak večer po Ljubljanskih gostilnah! zrn A.: »Kako vender to, da ti, ki si tako pobožen, danes delaš. Ali ne veš, da je binkoštna nedelja! B : Vem, vem, Toda, kedar kaže kaj dobička, tedaj se prezre tudi največji praznik. A.: „Kedar bodete pri vas prašiče klali, ne pozabite name. Kmet (prišedši nehote v notarsko pisarno) : »Kaj pa vender prodajate pri vas?" Notar: »Osle." Kmet: »Gotovo ste jih že mnogo prodali, ker ste jedino vi še ostali." V soboto zvečer. Mož (zaigravši vso svojo tedensko plačo svoji soprogi): Draga ženka! Ne bodi huda, da se mi je pripetila taka nesreča. Čuj! Ko sem šel domov, izgubil sem vse novce, kar sem jih zaslužil pretekli teden, a ne vem, kje da bi mi bili odpadli V ponedeljek opoludne. Žena (svojemu možu, ko je prišel k obedu): Dragi mož! Ne bodi hud! Do-poludne, ko sem šla iz trga domov, kjer sem nakupila za obed, izgubila sem prav vse nakupljeno in sedaj ni-mava jesti. Le utolaži se! ES Gospa (slikarju): »Slika je dokončana, in častitati vam moram, da ste me tako dobro zadeli; samo na nekaj bi vas opozorila, namreč, da je barva lic na sliki nekoliko bledejša, nego moja." Slikar: »Oprostite gospa! Tudi barva lic na sliki mora biti prava, kajti kupil sem jo v isti prodajalni, kakor jo kupujete vi za svoja lica." esb Učitelj (v šoli): »Od dne do dne po-staješ večji, jednako drevesu, in čas je, da pričneš donašati tudi kaj sadu." Učenec: „0, saj vam bodem prinesel tudi sadja, takoj ko bode dozorelo." A.: »Bojim se, da bodem umrl prosijač, ker tako zapravljam svoje imetje." B.: »To bi že bilo, toda jaz se bojim, da bodeš še živel kot prosijač. drobiž. | eS® Ž Originalna Nemka- Pred nekaterimi leti je odšel sin kmetskih roditeljev od Male Nedelje na Nemško ter se ondi nastanil in oženil' s trdo Nemko. Letos pa sta se naveličala tujega kraja ter prišla domov, kjer pomagata vsa navadna dela opravljati svojim roditeljem. Zgodilo se je, da je pred kratkim svinja mlade kotila in naša Nemka je kot paznica pri tem slučaji bila navzočna. Ko so bili pujseki že na svetu, pogleda po njih spolu in ker so bili sami meresčeki, vsklikne na ves glas: »Mati! mati! sami gospodje so!" — 42 ŠKRAT. Vlada: „Če ne bodeš volil Šukljeta, ti bodo gosenice vse zelnike obrale." — Dolenjec: »Uradnikom pa bodočnost!" „Šukljeta voliti mi vest ne dopušča, Margherija pa ne smem! O, da bi postal tudi jaz baron, potem bi imel vsaj svojega poslanca." & eS ° C 9 '> -C O ' 'S M .S o o a o; a is s* = Ph ffl S ti .S o) -is co >0 3 E o to (B O I« co ■ S s ■S • c3 d) 6C OJ . .M 03 O 3 §3 51 o > rt O "O a a> > o a. &c d, °a a> a iS ® ■o M •S S S CG O c3 co ^ bD o s CD . M ■ O 3 -o Sh* d g ® 02 > C S5 B P ►a "S -2. N p T3 crq S o <1 O S ® a." ca p: p p sr J** ft- . . cp c »-s Clj P B o 0Q P O pr s co a 3 p o< «2 i 11 S5- ^ o CD H-J tg g ^ p w p 0 g" Sf S" J« 1 ®-s -o o IM O -J < < O Ves dan že iščem svobodnih Šukljetovih volilcev, pa zastonj; vse prisiljeno. Naj bode; sila tako ni dobra! A.: »Kaj praviš, v čem sta si sv. Andrej in prof. Šuklje jednaka ?" B.: »Oba sta pomočnika. Sv. Andreja kliče baron Winkler na pomoč, kedar ga po črevih ščiplje, Šukljeta pa, kedar se mu stol ziblje." A.: „Kaj pa ti praviš k volitvi v veleposestvu ?" B.: „Kaj pa hočem reči, saj še baron Winkler molči!"