AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANCUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 8, 1939 LETO XLIL —VOL. XL1I. W f^va Ohio bo končno sprejela relifni pro-^ katerega so republikanci zavlačevali |Sbus, Ohio, 6. maja. Dr-.a Postavodaja zboruje že od Januarja, to . , toda doslej še ni nobenega relifnega pro-»T?9, Končno se je governer er Podal in pričakuje se, da ■■ dr: zavna zbornica sprejela , aiTl> predno ^ja. odide domov fVod^ bo državna po- sprejela načrt, da bo «vote ^ dovoljeno glasovati goto-za relif, in sicer v letu s°te svote lahko sprejete z večino, v letu 1940 pa , v^ina znašati 55 odstot-0tl(ianih glasov. Se« No n. se bo mestom dovolilo, Prenesejo ne več kot 25 ne. a odstotkov denarja, ki ga dobijo od avtomobilskih licenc iz generalnega fonda v relifni fond. Za Cleveland bi to znašalo letno $500,000. Nadalje bo država odobrila svoto $10,000,000 na leto za splošne relifne potrebe. Ta svota se bo delila posameznim mestom, toda le pod pogojem, da mesta spravijo skupaj enako svoto, katero je odobrila država. Končno morajo mestne administracije privoliti, da nadzira njih relifne blagajne posebna državna administracija. Osebe, ki se razumejo na relif, trdijo, da gorej omenjene svote ne bodo zadostovale za vse relifne potrebšči- m>it ^ki in industrijski voditelji se ozirajo Sires za pomoč v obupnem položaju ^igton, 6. maja. Ker so^ness vmešava mdustrije in business da jim predsednik 111 njegova administrates ali ne moreta poma-Zatfabe, sta se industrija tesess obrnila za pomoč na Jjj^ka zbornica Zed. držav akcijo za pomoč. Sena- k°ngresmani' 44. raž- h^so bili povabljeni, da se 24 raznih banketov v .lih državah. Na sestan- tf H, 0 razpravljalo o vladni se je prijavilo že ne-r Nah senatorjev in kon-T°V' ^ s0 ob^'ubili sodelo-iji v° Je popolnoma nov na-aže> kako se privatni busi- J v vladno postopanje. Tekom tridnevne konvencije United States Chamber of Commerce se je bridko napadalo administracijo, ki napram industriji doslej ni izpolnila niti ene same obljube in ki ni pokazala nobenega sodelovanja. Tekom zadnjega banketa se je omenilo ime podpredsednika Garnerja in zbornica je burno aplavdirala. Ko je bilo omenjeno ime predsednika Roosevelta, se je slišalo več žvižgov. Posamezni govorniki so zlasti napadali upravo, ki vodi blagajno 5$a socialno varnost, češ, da je tam več denarja, kot ga bo vlada sploh kdaj potrebovala, toda kljub temu so davki ostali na prvotni višini. % J fašisti zaprli vse katoliške šole rdam, 6. maja. Takoj V.^Vanju rojstnega dneva Hitlerja je prišlo po-vSe zaprejo vse katoliške VjJ^čiji. 37,500,000 kato-^ 1^čiji nima danes norega zavoda, dočim ima ^ katolikov v svobodni L«.000 svojih šol. Zad-iVt v Nemčiji so [k,. e v Porenju. Očividno , Vgneinška vlada pod Hit-^ n° bolj približuje po-i hn^elom in' idejam. Hit-(»aši %" 0 'S Vn iio* o imenujejo svoje-,, boga." Da, v Nemči-rez vere, kar se tiče je prišlo že tako { ^ neka mestna admini-jjj ^°nudila bonus ženili P.1 rodile otroke izven t°bška Avstrija se " (jJ. bliža ateizmu na pri-lz Berlina. t» U1 ^Cp za avtomobiliste K^ik A rti je mnenja, avtomobiliste vsako l}.,? Pomena. Licence bi 1 izdaj ane za dobo od let, toda državne .''iti vejejo licence, bimo- Ex-kralj govori London, 7. maja. V pondeljek 8. maja bo govoril bivši angleški kralj, ki se je odpovedal radi svo je amerikanske žene prestolu in ki je sedaj znan pod imenom Windsor vojvoda. Govoril bo iz Verduna, Francija, in bo njegov govor oddajan tudi v Ameriko. Angleško časopisje je silno ne-voljno, ker bo Windsor vojvoda govoril ob času, ko se nahaja an gleški kralj na morju, namenjen v Kanado in v Zedinjene države. Kot se poroča bo govoril Windsor vojvoda okoli četrte ure v pondeljek 8. maja. Njegov govor se bo lahko slišal tudi v Clevelan-lu. Koncentracijska taborišča za tujezemce Washington, 6. maja. Poslanska zbornica kongresa je včeraj s 281 glasovi proti 62 sprejela predlog, da se v Zedinjenih državah. ustanovijo nekaka koncentracijska taborišča, kamor bodo pošiljali sumljive tujezemce, ki so anarhističnega, kom 11 nističnega in proti-ameriškega mišljenja, in ki ne morejo biti deportirani, ker jim njih rojstne domovine nečejo izdati potnih listov. Pričakuje se, da bo tudi senatna zbornica odobrila enak predlog, nakar postane postava. Posamezni člani kongresa kot Celer in Marcanto-nio so silovito protestirali proti sprejetju omenjenega predloga, toda predlog je prodrl z ogromno večino. Nekateri so mnenja, da je bil dotični predlog sprejet, ker se Zedinjene države pripravljajo na vojno. General Franco ima čiste roke napram lojalistom London, 6. maja. Merry del Val, odlični španski diplomat, ki se nahaja že 19 let v španski di-plomatični službi, je izjavil, da se v Španiji do danes in od zaključka civilne vojne ni pripetil en slučaj, da bi bil kdo krivično umorjen. Merry del Val se je tako uradno izjavil na seji, ki so jo priredili angleški prijatelji Španije. Obenem je poslanik tudi zanikal, da bi se Španija predala Italiji ali Nemčiji, španska bo vzdržala za vselej svojo neodvisnost. Vse govorice, ki temu nasprotujejo, so izmišljene v ko-vačnicah laži v Moskvi od strani komunističnih voditeljev. Ponovno in ponovno je general Franco povedal, da ne bo pod njegovo vlado padla ena sama glava raz-ven glave onih, ki .so zakrivili težke zločine, ki so morili, ropali in požigali. Izmed 413,000 vojnih jetnikov, katere je general Franco zajel pri lojalistih, jih je bilo že nad 200,000 izpuščenih in poslanih na njih domove. Toda bojijo naj se generala Franca morilci, požigalci in roparji, ki so iz same hudobije zažgali 5,000 cerkva in pobili nad 10,000 uradnikov in redovnic. To je zločin, ki kriči do neba, je izjavil Merry del Val. Smrtna kosa Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu znani Frank Krašovec St., stanujoč na 1055 Addison Rd. Tu zapušča sina Franka in več sorodnikov. Pokojni je bil rojen v vasi Jev-še, p. Št. Peter na Notranjskem. M V v) v 01 ^ S Postava? ki zahteva Tam zaPušča tri brate' JosePha' 1 Louisa in Johna ter sestro Nezo in druge sorodnike. V Clevelan-du je živel ranjki 47 let in je bil eden prvih naseljencev. Dolgo vrsto let je bil zaposlen pri Union Salt Co. Bil je član društva sv. Antona št. 138 C. K. of O. in podporni član društva Lira. Pogreb se vrši v sredo z j utra j ob 8:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Calvary pokopališče. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin! Preostali družini in sorodnikom naše iskreno sožalje! mm mm '•<(ja. J previdne, da vedo, li^0 licence. Danes do- Jnce ljudje, ki nimajo ' in zna se pripetiti, S „ da bodo kon- Pi ljudje dobivali li- severno od Tokio, Ja-'tV). bil0 včeraj 1& oseb 1 stresa. Sulzmann nori Starikavi councilman 21. var-de John Sulzmann bo vložil nocoj v mestni zbornici predlog, glasom katerega bi se plačalo mestnim policistom in ognjegas-cem vso zaostalo plačo, oziroma prikrajšano plačo, katero so og-njegasci in policisti morali trpeti v letih 1932 pa do 1936. To bi veljalo mesto $7,000,000, in kdo bi plačal, to že veste. Davke bi ponovno zvišali. Councilmana Sulzmanna bi vprašali, če se strinja tudi s predlogom, da se plača vsem delavcem, ki so zgubili plače v omenjenih letih, za vse, kar so zgubili. Nam se močno zdi, da je Sulzmann že tako star, da več ne ve, kaj počenja v javnosti. St. Clair Grove Članice društva St. Clair Grove št. 98 W. C. so prošene, da se v obilnem številu udeležijo seje v pondeljek večer, da bodo slišale poročila delegatinj. Drugi mesec se pa vrši seja kot običajno, prvi torek v mesecu. — Tajnica. Cena pšenice Cena pšenici se je nekoliko dvignila zadnje dneve radi poročil, ki so dospela iz države Kansas in Nebraska in kipravijo, da ' pridelek ne bo posebno obilen. Rim in Berlin sla sklenila novo vojaško pogodbo Milan, Italija,.7. maja; Laška kot nemška vlada naznanjati, da sta sklenili novo prijateljsko, vojaško in politično pogodbo, da se garantira mir za Evropo. To pomeni, da je Italija pripravljena vsak čas boriti se ob strani Nemčije in nasprotno, ako bi bila ena ali druga država napadena. Tozadevna izjava je prišla v javnost potem ko sta se dva dni posvetovala laški minister za zunanje zadeve Ciano in nemški minister von Ribbentrop. Izjava pravi, da je prišlo med obstoječo laško in nemško vlado do popolnega soglasja v vseh ozirih, in da je zveza med Italijo in Nemčijo danes bolj popolna kot je bila kdaj prej. Ta najnovejša pogodba med Italijo in Nemčijo bo znana kct "Milanska pogodba" in stopi nemudoma v veljavo. S tem, da se je Nemčiji posrečilo ponovno pridobiti Mussolini-ja na svojo stran sta prizadeti Francija in Anglija, ki sta se zadnje tedne trudili, da narediti spor med Hitlerjem in Mussoli-nijem. Nekaj časa je že zgledalo, kot da bi angleški tozadevni načrt posrečil, toda v zadnjem trenutku je Musoslini odločno izjavil, da ostane na strani Hitlerja. Gotovo angleško časopisje pravi, da novi angleški poslanik v Rimu ni kos svoji nalogi infala bi lahko, ako bi bil zmožen, preprečil ta-kozvano "milansko pogodbo." --o- Roosevelt nerad govori o nemirni Evropi Washington, 6. maja. Na predsednika Roosevelta se je naredil večji pritisk, da pove v posebnem radio govoru svoje mnenje glede nemirnega položaja v Evropi. Izjavil je, da ga nikakor ne veseli zibati čoln, ki se nahaja v tako nemirnih vodah. Obenem se je naznanilo iz Bele hiše, da se je položaj v Evropi nekoliko izboljšal, toda predsednikova dolžnost ni tozadevno sodelovati. Niti ne namerava predsednik poslati kongresu izredno poslanico, v kateri bi omenjal evropski položaj. -O- V Italijo je dospel nov angleški poslanik Rim, 6. maja. Sem je dospel včeraj Sir Percy Lorraine, novi angleški poslanik za Italijo, o katerem se pričakuje, da bo znal Italijo pridobiti za boljše prijateljske zveze z Anglijo. Seveda bo imel pri tem silno težaven položaj, toda Sir Lorraine je jako izurjen diplomat in se mu bo naloga skoro gotovo posrečila. Mussolini g.a je jako ljubeznjivo sprejel. Nemci še vedno zahtevajo prisvojitev Gdanska Berlin, 6. maja. Nemška vlada še vedno zahteva, da mora Gdansk postati nemška lastnina kljub odločnemu govoru, katerega je imel pretekle dni poljski minister za zunanje zadeve Josef Beck. Nemčija absolutno zavrača nasvet poljske republike, da poljska kot nemška uprava vlada v mestu. Gdansk mora biti nemška lastnina, je zahteva nemške vlade. Nemci sicer trdijo, da imajo Poljaki pravico do dohoda do morja, toda mesto Gdansk se mora priključiti Nemčiji, dočim bi Nemčija garantirala, da bi poljska republika imela svobodno poslovanje v Gdanskem, kar se tiče trgovine in prekomorskega prometa. Stvar je postala nevarna in bo imela gotove posledice. Hitler je skrajno nevoljen radi govora, ki ga je imel poljski minister Beck. Rusija ostane izolirana, raiven če Anglija privoli v vojaško pogodbo med Rusijo in Anglijo London, 6. maja. Ruski državniki so se izjavili, da bo Rusija ostala popolnoma izolirana od ostale Evrope razven ako Anglija ne sklene vojaške pogodbe z Rusijo. Tega pa Anglija skoro gotovo ne bo naredila. , Sicer se ruska zunanja politika ne bo takoj spremenila kljub dejstvu, da je bil dosedanji minister za zunanje zadeve, Litvinov, prisiljen resignirati. Stalin bo najprej, skušal definitivno dognati angleško mišljenje. Rusija se ne pridruži bloku, katerega snuje angleška vlada proti Hitlerju, razven ako Anglija slovesno ne obljubi, da bo v vseh slučajih podpirala Rusijo z armado, ako bi bila Rusija napadena. Pričakuje se te dni, da bo angleški minister za zunanje zadeve, Halifax, odločno povedal Rusiji, da je Angliji nemogoče podpisati tako pogodbo. Anglija ne podpiše iz vzroka, ker bi s tem zgubila pomoč Poljske in Romunske. Zanimive vesli iz življenja ameriških Slovencev po številnih naših naselbinah 1,800 Špancev se namerava seliti v Mehiko . London, 6. maja. Francoski parnik Simaia odplove v kratkem iz francoskega pristanišča Ven-dres. Na krovu se bo nahajalo 1,800 španskih mož, žen in otrok, katere so pobrali v raznih francoskih koncentracijskih taboriščih, da odidejo v Španijo, kjer začnejo z novim življenjem. Angleška liga za pomoč Špancem bo financirala prevoz španskih beguncev. -o—- Scribner revija Dobro poznani ameriški mesečnik, Scribner's Magazine, ki je neprenehoma izhajal 52 let, je prenehal poslovati. Sweeney kritizira prihod angleškega kralja Washington, 6. maja. Kon-gresman Martin L. Sweeney, demokrat iz Clevelanda, je bil prvi, ki se je oglasil s kritiko radi prihoda angleškega kralja in kraljice v Ameriko. Mr. Sweeney se je izjavil, da sta kralj in kraljica zastopnika in agenta za bodočo angleško vojno. Sweeney je v jako ostrih besedah povedal, da če že prideta naj prineseta nekaj na plačilo angleškega dolga Ameriki. Anglija dolguje Zedinjehim iržavam nad pet tisoč milijonov dolarjev že skoro 25 let. "Ako bi prišla angleški kralj in kraljica sem z denarjem," je rekel Sweeney, "bi bila še nekako dobrodošla. Toda jaz sem prepričan, da prideta agftirat za prihodnjo angleško vojno." Sweeney je govoril baš ko se je zbornica že skoro razšla. Slišalo ga je samo nekako 36 kongresmanov, toda galerije so bile polne in so živahno ploskale Sweeneyu. -o- "Mirovna parada" Nocoj večer se bo mestna zbornica ponovno pečala z zadevo "materinske parade," katero nameravajo povzročiti gotovi elementi na materinski dan 14. maja. Mestna zbornica je bila že enkrat naprošena, da dovoli, da se na dotični dan pobira darove po ulicah "za mir in demokracijo," toda ker se je dognalo, da propagirajo dotično parado komunisti, je mestna zbornica odrekla dovoljenje z 30 glasovi proti dvem. Sedaj se je pa domenilo pet odvetnikov, ki bodo skušali pregovoriti nocoj mestno zbornico, da dotična materinska parada ni pod vplivom komunistov. Seja v 32. vardi V torek večer ob osmih se vrši v Turkovi dvorani na Waterloo Rd.,xsej& slovenskih demokratskih klubov, moških in ženskih. Namerava se spojiti vse klube v enega. Po seji bodo prosta okrep čila. Pretreslo se bo tudi politično situacijo v Clevelandu. Vsak je povabljen. Vroče je! Naš vremenski prerok v Clevelandu ve toliko o vremenu kot mi in vi. Za nedeljo je prerokoval hladno vreme, dež z gromom in bliskom, a ravno nasprotno je bilo salamensko vroče, nič dežja. Za danes ga zopet napovedujejo in bi bil jako dobrodošel. Seja V pondeljek 8. maja se vrši seja društva St. Clair Grove št. 98 W. C. Udeležite se! Kazenska obravnava proti bivšemu gl. tajniku JPZS v Milwaukee, John Lenkotu, se je vršila dne 4. maja. Kako dolgo se bo obravnava vlekla, je težko povedati, ker bo zaslišanih večje število prič, večinoma onih, ki so od omenjene Zveze si posojevali denar. Težka nesreča se je pripetila pretekli teden v Milwaukee, ko je avtomobil zadel mlado Miss Marie Roje in je dobila težke poškodbe na glavi. Zadel jo je neki mlad avtomobilist, ki »e ni brigal za prometni signal. V Milwaukee, Wis., je umrla Mrs. Frances Hvala, stara 54 let-. Poleg soproga Franka zapušča tudi sina Henrya, hčere Štefanijo, Frances in Olgo ter brata Jo-sepha Florjanca. Kje je bila rojena, se ne poroča. V Evelethu, Minn., je zadnje dni umrla Mary Virant, stara 85 let. V Ameriki je živela 34 let. Ranjka zapušča moža, sina in hčer. — V Gilbertu, Minn., je pa umrla Antonija Schultz, stara 51 let, ki zapušča moža, tri sinove in štiri hčere. Koncem tega meseca se zberejo delegatinje Slovenske ženske Zveze v prijazni naselbini Chis-holm, Minn., kjer se bo vršilo peto redno zborovanje omenjene organizacije. Zborovanje se bo vršilo v krasnem Community Building. (Konvencija bo otvor-jena v pondeljek 22. maja. Precej delegatinj te organizacije odpotuje iz Clevelanda. Nekaj posebno lepega bo v pondeljek večer "Spominski večer" za umrlimi članicami Zveze. Program ima v oskrbi urednica uradnega glasila organizacije "Zarje," Mrs. Albina Novak. Predsednica organizacije je ves čas od njenega postanka 'najbolj aktivna ameriška Slovenka Mrs. Marie Prisland iz Sheboygana, Wis. V Leonidasu, Minn., je truk do smrti povozil štiriletno Marylin Brank. Bila je edini otrok v družini. V Calumetu se je pretekli teden vršila izredna in obenem zadnja konvencija Slovensko hrvatske zveze, ki je trajala en dan. Na dnevnem redu je bila le ratifikacija združitvene .pogodbe s Hrvatsko bratsko zajednico, s katero se je ta organizacija združila po 36. letih obstanka. Na konvenciji so bili navzoči tudi trije glavni odborniki HBZ. Ob svojem koncu je imela SHZ okrog tisoč članov in približno $300,000 premoženja. V Ely, Minn., je zadnje dni umrla Neža Glavan, stara 56 let in rojena v Škrilu pri Igu nad Ljubljano. V Ameriki se je na- hajala 18 let in zapušča tu dva sinova in dve hčeri. Hibbingu, Minn., je umrla Jo-hana Adamič, ki je živela v Ameriki nad 40 let. Zapušča osem ctrok, sedem sinov in eno hčer. V Pittsburghu je umrl rojak John Radočaj, ki je bil samo par dni bolan. V Jolietu so imeli 7. maja pevski festival, ko je nastopilo sedem slovenskih, pevskih zborov v Catholic High avditoriju. Nastopili so štirje domači zbori in trije zunanji in sicer iz Chicaga, Waukegaaa in So. Chicaga. Zvečer pa je bila prijetna domača zabava v farni dvorani sv. Jožefa. V Lorainu s>e je koncem preteklega tedna vršila kegljaška tekma KSKJ. Navzočih je bilo mnogo športnikov. Od glavnih uradnikov so bili navzoči tudi Mr. Joseph Zalar, Mr. Matt Slana, Mr. Joseph Lekšan, Mr. R. G. Rudman, Mr. Frank Lokar, Mr. John Pezclirtz in Miss Mary Polutnik. Poravnava s Hrvati je ponovno zaostala Belgrad, 6. maja. Poravnava spora med Srbi in med Hrvati je zopet zaostala in se ne more vedeti, kdaj bo prišlo do sporazuma. Ministerski predsednik Cvet-kovič je že pred 14. dnevi poslal v Zagreb vse podrobnosti poravnave, toda dr. Maček, vodja Hrvatov, se nikakor še ni odločil, ali naj sprejme pogoje ali ne. Položaj je zaenkrat popolnoma enak položaju pred enim mesecem. Princ Pavel bi rad videl, da pride do poravnave, predno se napoti v Rim. Mladi tat Policija poroča, da se je na policijski postaji pojavila neka mati, ki šiva pri nekem WPA projektu, in povedala, da ji je njen 12 let stari sin ukradel WPA ček v svoti $34.68, in zginil s čekom. Z njim sta šla tudi dva po 15 let stara dečka. Vsi trije so se potepali več dni, dokler niso ukradene svote zapravili do zadnjega centa, nakar so se vrnili domov. Policija je izprijenega fanta prijela in se bo moral zagovarjati pred mladinskim sodiščem. Novo društvo Kot poroča "Glas SDZ," ki je uradno glasilo Slovenske dobrodelne zveze v Clevelandu, se je pred kratkim ustanovilo v Ashtabula, Ohio, novo društvo, ki je dobilo številko 64. Rojakinji Sedmak in Berus iz Conneauta sta najbolj sodelovali, da se je novo društvo ustanovilo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 Bt. Clair Avenue Cleveland, Ohio ____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po razna Salclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: D.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DE.BEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1W09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 107, Mon., May 8, 1939 Slovenska ženska zveza Pred dvanajstimi leti so zavedne katoliške slovenske žene\ in dekleta v Zedinjenih državah ustanovile žensko organizacijo, kateri so podelile ime Slovenska ženska zveza. Dočim je sprva marsikdo dvomil, če je taka organizacija potrebna in če ho uspevala, pa smo bili mi že tedaj prepričani, da ima najlepšo bodočnost. Kadar se naše slovenske matere in dekleta česa lotijo, tedaj je garantiran, uspeh in tako se je zgodilo tudi pri Slovenski ženski zvezi. Organizacija je namenjena kulturnim kot tudi pomožnim svrham. Ene najlepših prireditev med nami Slovenci v Zedinjenih državah so izvršene ravno po posameznih podružnicah Slovenske ženske zveze. Krasne narodne igre, pomembne kulturne prireditve, navduševanje za vse, kar je lepo in dobro, to vselej opazujemo pri nastopih naših žen in deklet, ki so članice Slovenske ženske zveze. Omenjena Zveza plačuje svojim članicam tudi $100.00 v slučaju smrti, poleg tega, da dobiva sleherna članica mesečno revijo "Zarja," ki je ena najboljših revij med nami Slovenci v Ameriki in krasno kulturno zrcalo slovenske žene in dekleta v Ameriki. In vse to dobivajo članice za malenkostno svoto 25 centov na mesec. Poročali smo med novicami v zadnji številki našega lista, da so pri Slovenski ženski zvezi pravkar zaključili eno najbolj uspešnih kampanj, kar jih je kdaj imela organizacija Slovenske ženske zveze ali pa sploh katera druga slovenska bratska organizacija. Povedali smo, da je v primeroma kratki kampanji pristopili k Slovenski ženski zvezj nič manj kot 1,400 novih članov, slovenskih žen in deklet. To je rekord vseh rekordov, in naše Slovenke morajo biti pač prepričane o dobrotah te svoje organizacije, ker pristopajo v tako častnem številu k njej. Da je Slovenska ženska zveza tako sijajno napredovala tekom dvanajstih let svojega obstanka se je zahvaliti dvem dejstvom: orvič je glavni odbor neprestano na delu, da složno, edino "in uspešno vodi organizacijo. Od prve glavne od-bornice do zadnje, vse so vsega spoštovanja vredne slovenske žene, katerim je organizacija pri srcu, kot seveda tudi napredek iste. V drugi vrsti se pa mora dati največje priznanje skrajno marljivemu agitiranju članic za pridobivanje novega članstva. Poznamo jih mnogo, in ena je bolj delavna kot druga. Nobene zavisti, nobenega egoizma, sleherna je v srcu prepričana, da bo le z marljivostjo, razumnostjo in s slogo organizacija napredovala. Slovenska ženska zveza sicer ne daje nobenih sijajnih nagrad za pridobivanje novega članstva, toda članice imajo vseeno uspeh, ker delajo z zavestjo in ljubeznijo za napredek napram svoji edinstveni slovenski ženski organizaciji v Zedinjenih državah. Dasi je slovenskih mater in deklet v Ameriki morda najmanj petkrat manj kot v domovini, pa smo prepričani, da niti naša rojstna domovina se ne more postaviti s tako odlično žensko organizacijo kot jo imamo v Zedinjenih državah. Bila bi lahko za vzgled tudi domovinskim organizacijam. Potrebno je tudi poudariti, da so to Slovensko žensko zvezo ustanovile katoliške slovenske žene in dekleta in jo tudi sijajno vzdržujejo. Organizacija se ne peča s traparija-mi o progresivnosti irw'naprednosti" pač pa vestno vrši svoje dolžnosti napram narodu in članstvu, ki ni pozabilo na vero svojih slovenskih očetov in mater, ni pozabilo na prelepo slovensko pesmico, in s ponosom zremo na dekleta in žene, kadar pridejo v javnost in pokažejo, da so značajne Slovenke in verne katoličanke. Naše mnenje je, da bi morala sleherna slovenska mati in slovensko dekle biti članica te organizacije, ako le ni pozabila svojega verskega prepričanja in svoje značajne slovenske narodnosti. To je eden glavnih vzrokov, da je organizacija tako sijajno napredovala, in upamo, da bo kmalu Slovenska ženska zveza štela vsaj 20,000 članic. Ali je res samo 200 katoličanov pri SNPJ? Odprto pismo katoličanom, članom SNPJ Kaj pravite! 'f Kot je zdaj znano, da je ruski Stalin nabasal v Španiji svojo bisago in odnesel lojalistom nad $500,000,000 zlata. Morda je bilo tukaj vmes tudi kaj copakov, ki so jih poslali lojalistom iz Ameriko naši rdeči bratci. Imajo res smolo, kamor se obrnejo. * * » Sicer je pa zelo čudno, da so bojevniki rdeče Lincolnove brigade prišli nazaj v Ameriko iz Španije, kamor so se šli borit proti redovnicam in duhovnom, ki jim nikdar niso česa zalega storili. Kako to, da niso odmarširali v Rusijo, kjer je vendar njih pravi in edini paradiž? Tam bi bili lahko defilirali na 1. maja po Rdečem trgu pred Stalinom Groznim. * m m Oni dan smo vprašali malo Miciko, koliko je stara. "Stili leta in mama plavijo, ce bom lada kaso jedla, bom dlugo leto stala ze pet let," Cleveland, O.—Znan konflikt med br. Keržetom in br. Molekom se je razvil zadnje čase. V Glasu Naroda g. Kerže izvaja: "Prosvetina svobodomiselnost je bila naperjena vse, skozi proti veri, predvsem katoliški, kamor (h kateri) spada velika večina naših ljudi." In še en odlomek (povzemam po Prosveti) se mi zdi, da je umestno, da ga tu zapišem. "SNPJ ima primeroma tak odstotek vernih ljudi, kakor vsaka druga naša podporna organizacija." Tako Kerže. Molek mu odgovarja, najbrže je šlo kot nit skozi ves teden, ker v sredo 19. aprila ima pričetek "presenečenja teh dni." čez teden dni, 26. aprila, ima še enak naslov. Povzamem iz A. S., ki mu v odlomku "Brez naslova" dne 28. aprila pravi, da je moral Molek to trditev, ki je naslov tega spisa med tednom v Prosveto odložiti. Toliko za uvod, da čitatelj lahko sledi za kaj gre. Skušal bom, da se stvar razčisti. Sicer sem bil že pred par leti stavil na urednika Prosvete gotova vprašanja, kjer je dal to pojasnilo "da ni neumen, da bi odgovarjal. Katoličani živo čutimo, da nekaj, kar se tiče načelnosti v tej organizaciji, ni prav. Vemo, da je'SNPJ bratska podporna organizacija, ki je pa, v kolikor se tiče odnosov do prepričanja članov, ki smo prepričanja katoliške vere, kaj malo ali bolje prav nič bratska! Obratno, nestrpno sovražna, če pogleda kdo njeno uradno glasilo, ki ga urejuje znani Molek, bo preje sodil, da je glasilo, kar se tiče napadov na prepričanje članov-katoličanov, brlog zmerjanja, ne pa glasilo bratske jednote. Dvojno je mogoče, tretjega absolutno ni. Da je dana garancija svobode verskega prepričanja laž! Ali pa je ves tisti nebratski boj proti prepričanju članov, ki smo katoliške vere, zloraba jednotine ustave. Razvijem misli. Kako se glasi načelna ustava SNPJ? Do predzadnje konvencije se je glasila, "da stoji na svobodomiselni podlagi in da jamči osebno svobodo verskega, filozofskega, etičnega in političnega prepričanja." Sklicujejo se, da je povzeta ustava SNPJ po istih principih, na katerih sloni ustava Zedinjenih držav. Kako je to možno, da je tako nestrpno strupena protiverska v svojih publikacijah napram verskemu prepričanju, dasi odgovorni faktorji vedo, da to ni prav nič v skladu z ustavo Zedinjenih držav, če je ustava jednote po tej povzeta ? Kako si je mogla skupina, ki se smatra za "svobodomiselno" (?), vzeti pravice, da njih nazor, ki je brezboštvo, je obvezno za vso jednoto? Ali nikdar ne razmišlja, da je v nasprotju napram skupini drugačnega nazora, ki mu po pravilih jamči svobodo prepričanja! Kajti zavedajte se, da ste katoličane v jednoto pod takimi pogoji sprejeli, da je bratska podporna organizacija, ki skrbi za člane ob času bolezni, nesreče in smrti, član jednote 'postane lahko vsak, da je le pošten značaj, ne oziraje se na njegovo osebno prepričanje, ker mi pustimo v tem oziru vso. svobodo mišljenja. Vsak naj si po svojem prepričanju uredi razmerje do vere, filozofije, etike in politike. Kajti smo svobodomiselni, mi se ne navezujemo na nobeno konfesijo. Vera je tvoja stvar; če hodiš v cerkev dobro, Če ne—ni to zadeva SNPJ. V tem se po demokraciji, ki je ista kot ustava Zedinjenih držav, zelo razlikuje od KSKJ. Tam moraš v cer- kev in še k spovedi za veliko noč, če ne te pa ven vržejo. Mi pa pravimo: tukaj v SNPJ je mesto za katoličane, kakor za one, ki v cerkev ne hodijo. Vzajemno si lahko, brez ozira kaj je kdo po svojem prepričanju, pomagamo. Saj se glasi drugi odstavek načelne izjave: da mi jamčimo osebno svobodo verskega, filozofskega, etičnega in političnega prepričanja. Smo svobodomisleci, naša jednota je brez vsake duhovske nad-oblasti. Vera ima svoje področje, kjer deluje v naši jednoti ravno tako vernik kot brezverec. To je razlika med katoliško in svobodomiselno jednoto.. Na take medene besede smo verjeli. Se nismo bili še vživeli v razmere, kako se vse lahko vzame izraz "svobodomiselnost" v drugačno uveljavljenje / dejanju kot je bilo pokazano v teoriji. Če bi bila jednota v Izvajanju isto, kar ste nam ob pristopu pokazali, bi ne bilo jovoda od katoliške strani za nesoglasje. Saj smo ljudje družabno bitje, ki imamo tisočere vezi izVen kroga, pri ljudeh, ki so drugačnega prepričanja kot smo sami. So razne podporne organizacije, ki delujejo le v ;em smislu: prepričanje ima svoje, vzajemnost je pa vsem do vseh enaka. Nikogar ne žali, saj v vrednosti dolarja je sto centov, pa naj pride iz žepa katoličana, j uda, protestanta ali brezverca. A kakšna je "bratska" podporna organizacija SNPJ v odnosu do katoličanov v svojem vidnem izrazu—publikacijah? če je g. Kerže kdaj zapisal resnico, povedal jo je sedaj, kot ste brali v začetku tega članka. Lepo zveneče fraze so izzvenele Jn ostale v pravilih. Ves aparat pa deluje v publikacijah SNPJ, ki ima ost naperjeno, da se uniči vero v tebi in meni, ki sva prepričana, da je katoliška Cerkev božja ustanova, da nadaljuje na zemlji Kristusovo delo in posreduje odrešenje zasluge Kristusovega trpljenja, da dosežemo namen večne sreče. Le s kakšno satansko naslado dopovedujejo, da ni Bpga (torej dosledno, če Boga ni, izgube razlike pomen med resnico in lažjo; pravico in krivico; dobroto in zlobo; ljubeznijo in sovraštvom; dosledno je vse enako veljavno). Ni posmrtnosti, ne plačila (nebes), pe kazni (pekla). Kristus ni zgodovinska, pač pa le legendarna osebnost. Katoliška je, barbarska, Cerkev. In ker so oni zelo "inteligentni"? ti dopovedujejo za tvoj groš, da si (ki sc nisi vzpel še do tako visokega poleta, kot so se oni, ki pravijo, da bistvene razlike med človekom in živino ni), ki veruješ Kristusovim naukom—omejenec, tepec, mračnjak, idijot, nazadnjak, falot itd. Vse je le humbug! Katoliško Cerkev ti predstavijo v taki luči, če čitaš isto "znanost," da jo moraš sovražiti. Ni je menda verske resnice, da bi se ne spotikali ob njo in jo smešili. Tukaj je javno vprašanje: kako se more v soglasje jamstvo verske svobode spojiti in v Prosveti, jednotinem organu, ki ga morajo plačevati enako katoličani kot ateisti, storiti vse, da članu katoliško prepričanje uničite? Je li še kakšen tak nestvor pod svetlim soncem, kot je načelna ustava SNPJ v teoriji in praksi? Jaz dvomim. Najbrže bom deležen, kot Kerže, da se raztolmači definicija po Websterju, kaj pomeni: free thought and free think. Toda jaz nikjer ne vidim, da je ii to ateizem, katerega Prosvetni pismarji članom usiljujejo. Sklicujoč se na drugi odstavek, da jamčite versko svobodo? Li kaj razumete, kaj ste s tem katoličanom dali? Jaz, razumem in prepričan sem, da to, da od strani jednote se ne bo storilo ničesar, kar bi bilo v nesoglasju med Jednoto in mojim osebnim verskim prepričanjem. Kajti zavedam se, da sem osebnost, ker sem človek po svojem bistvu duha, ni rudnina ne rastlina in ne žival (kamor ga vi s svojimi spisi porivate). človek se zaveda svojega bistva, svoje odgovornosti in nikjer nikoli ne more biti razdvojen, če hoče biti značaj. Nemogoče je, da bi bil z vami brezbožnik, pa kristjan v cerkvi. Samo eno je mogoče. Vsak katoličan pa, ki je primo-ran vzdrževati, po vaših publikacijah s svojim denarjem bor-I bo proti lastnemu prepričanju, v svoji vesti ni brez krivde, j Prav v tem je prokletstvo vaše j nejasne, dvoumne, brezznačaj-ne načelne izjave, da je človeka raztrgalo, da ga je tu pol in tam samo ppl, da je razklan v sam sebi. čemu in zakaj ne, če je borba proti katoliški Cerkvi v vaši načelni izjavi legalna, ne poveste jasno, da je SNPJ brezbožna protikatoliška organizacija in katoličane v jednoto ne sprejema Ostali bi vsak na svojem bregu. Danes je pa naša borba v takem položaju, da v primeri, če bi si stali dve vojskujoči sili v boju, kot stoji vaš načelni boj proti Bogu, naš boj Zanj, da moj-a ena bojujoča stranka podpirati drugo sovražno silo z orožjem. Saj priliko doumete, ali ne? Katoličan mora s svojim denarjem vzdrževati orožje, da uničuje lastno .prepričanje! Podlost, ki ji boste težko našli sličnost! Priletele bodo fraze, da ste v ogromni večini, sama elita mislečih prosvetljencev; da jih je, kot poudarjate, komaj 5 odstotkov vseh katoličanov v SNPJ. Kdo naj vam veruje? Zasledujem tu pogrebe od članov SNPJ (panekrademo mrličev) in od približno 10 pogrebov vidim 7 od 10, da se zahvaljujejo duhovščini za obiske in podelitev poslednjih sv. zakramentov. Še celo vaši riaj-odličnejši pismarji ne kličejo v smrtnih nevarnostih Marksa, Darwina, pač pa Boga in duhovnika. Ne ugovarjam, da je nemala mata, ki se v življenju obnaša, da so vse prej kot katoličani. V srce pa ne vidimo. Toda narave ne izženeš, pa če tudi bi jo z burkljami podil ven—zopet se ti vrne, pravi pregovor, človeška narava se ne da spremeniti, da bi telo ne zahtevalo hrane. Tako je vsakemu jasno, da se ne da zatajiti notranje težnje po višjem Bitju. Zato pa tudi ni naroda, ki bi ne veroval v Njega, ker vsak čuti, da sam sebi ne zadostuje, da je odvisen od višje sile in to najvišjo silo je vedno imel in povsod za Boga. Ta težnja in prepričanje se iz človeške duše ne da iztrebiti. To pričajo vsi časi, kar jih zgodovina pozna. Narave pa ne boste postavili na glavo, če se še tako z glavo ob zid zaletavate. Včasih se tako usajate nad. totalitarnimi državami, tukaj se pa sklicujete na malen-"kostno količino katoličanov. Ali ni vaše izvajanje isto kot Stalina, Hitlerja in Mussolinija? Tudi ti mogotci so vaših nazorov (ali so jih po vas povzeli?), da. se ni treba ozirati na manjšino. Toda če hočete biti dosledni, ako je en sam član drugačnega nazora kot ste vi, imate dolžnost, da ste do njega obzirni, da spoštujete in ne uničujete njegove vere. Verujte, da dane garancije v spolnjevanju *so ugled organizaciji, če se pa obnašate do prepričanja članov kot se dozdaj, ni ne bratsko, niti svobodomiselno. Pač pa pokažete vso svojo nestrpnost, ki odbija člane, da br mogli v veselju sodelovati za organizacijo. Kot član SNPJ in ud katoli- ške Cerkve, obsojam in protestiram, ko izrabljate naš katoliški denar za uničenje katoliškega prepričanja. Kajti nočem in ne morem biti dvoživka, ene same bitnosti se zavedam. Zavedam se, da je človek dolžan služiti spoznani Resnici. In ta Resnica je zame za moj nazor vključena v nauku katoliške Cerkve in ne dopuščam, da bi z mojim denarjem uničevali, jemali ji ugled in jo blatili. Dali ste mi jamstvo svobodnega verskega prepričanja. Vaša dolžnost je, da istega tudi v dejanju pokažete. Ako pa istega nočete v bodočnosti uveljavljati zahtevam, izplačajte mi nazaj moje asesmente, ki sem jih vplačal v jednoto! Kajti biti ne morem z vami v borbi proti Bogu in obenem se zavezati, da sem kot kristjan pri birmi potrjen za vojščaka Kristusovega. Imam eno samo dušo, kot tak ne morem svoje vesti ojitežiti s krivdo Judeže-vo, da bom. v srcih drugih so-članov uničeval v njih podobo božjo. Po svoji vesti ne morem. Ni moja krivda, če sem tako do skrajnosti prišel. Zavedam se pravic, ki ste mi jih ob vstopu v jednoto podali. Spoznavam pa tudi vašo zlorabo, da ste si vzeli pravice, ki vam ne gredo. Da bi mogli dati garancijo svobodnega verskega prepričanja in v istem momentu storiti vse, da istega uničite, ne more soglasje zediniti nobena logika. Možno, da sem osamljen. Vem pa, da stoteri čutite krivico, ki se katoličanom v SNPJ na račun ateizma oziroma njegovih zagovornikov v Prosveti godi. Slednjega prosim, če čuti to, naj se oglasi. Čas je že, da povemo, da je bilo dovolj sra-motenja našega prepričanja. Če si hoče gospoda pri Prosveti borbe, naj si jo vzdržuje na svoj račun. Mi nismo v jednoto stopili s tem n'amenom, da bomo plačevali boj in uničevali svoje osebno prepričanje, pa četudi smo v očeh gotovih "znanstvenikov" o m e j e n c i. Jednotin delokrog ni v zmerjanju, uničevanju katolištva, pač pa da vestno pazi in deli vsem enake pravice. Math Tekavec, član SNPJ št. 53. predno bodo kulturni uradno odprti od vlade vrtofl 0 njenih držav. Nikjer ne-vidim kakega držka ali ovire. Kot na Ht rod f zave* Apel na Hrvate Zdi se mi, da je prišel čas, v katerem je potrebno narediti' še en apel na vas, bratje Hrvati, da se zavzamete za del, ki čaka na vas in ki je določen za vaše ime v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Ta apel je bil že večkrat ponovljen, toda se je oporekalo temu, češ, da se v domovini ne morejo sporazumeti. To bi sicer ne smelo imeti nobenih vzrokov za edinstvo Jugoslovanov v Ameriki. Vendar pa smo Slovenci in Srbi razumeli stvar in nismo nadlegovali več, razen kolikor je bila naša narodna in uradna dolžnost. Toda kakor beremo, se je v domovini vprašanje edinstva med brati Hrvati in Srbi doseglo. Iz tega bi bilo sklepati, da je prišel čas, da se tudi tukaj doseže sporazum med nami, da se Hrvati zavzamejo vsaj za centralni spomenik v kulturnem vrtu. Da se zdaj s tem oglašam me je napotilo dejstvo, ker se vsi narodi pripravljajo z največjo skrbjo za velikansko mednarodno proslavo, za slavnostno odprtijo vseh kulturnih vrtov. K tej slavnosti bo najbrže pri-j šel sam predsednik Zedinjenih držav, ali pa njegov osebni namestnik, kakor se nam poroča iz Washingtona. Nekako 24 narodov se pripravlja in veseli tega nad vse pomenljivega praznovanja. Vrt nosi ime "Jugoslovanski kulturni vrt." Vedno pa je vprašanje: kje so pa bratje Hrvati? To vprašanje je treba rešiti in to sedaj, ko je že zadnji čas, velika moč po številu m ^ nosti. Kar je potreba je 'e| dobra volja in volja vodite«^ Narod je pripravljen. ^P ram na Mr. Daniel Sta*"-na Mr. Joseph Erdeljac«; Mr. Marian Mihaljevicha na vse druge, ki ste vod' | društev, moških in žensk'11, narodnih ustanov. Dvignite se kot en mož' ^ stor v vrtu zahteva, da se„ f postavi še tretji spotfeI11 krogu. To lahko še do uradne od prti je dosežete-goče vašo slavnost Pr' dnevu otvoritve vseh ku' vrtov. Skličite odbore ^ kmalu posvetujte, dokler F ! "D in "N ji, i?1 % Mr, ilo j k, Če 'Za !2a '"Sil s X % S dru % pv0 jh "fOve »tir V {fel «11 litve. Županske in. č0""^ v* ske volitve, katere se ke dve leti, so velik0 ne in pomenljive, kak°, ne ali državne. "V 1° litvah lahko Slovenci svojo politično moč jo, kdo bo izvoljen, litično organizirani- Na tej seji se bo oTg • oziroma spojilo žensk' ^ klub, katera sta vsak zase. Zdaj bo 'z pl klub z enim odboro*' ^ ,, bil sklep članstva 11 v0 skupni seji. V raZPra , na tej seji več dr«? a c tudi o )* i %! M v vn, v> r okrepčila. Na svide1'^/ John # 'fi 4Vi --$0$ J S ■Zdravniki | S Reka, april, iČll°! f f^o A morali zagovarj«- - ^y sodiščem zaradi sp JPJ ^ nesli kratko poro«- d Božič iz Opatije in^Ji^W ki, imena katerih j, J, jk našajo. Državni val za Vsakega dve h^ seo- zanora. Sodis^ ,# \ ^ H? sees zapora. - 0 oprostilo zaradi P rt4'j,t|eja dokazov. ja!a't K|i ;>ti p.-' ,5y ^s Utonila v voc ca, aprila, 1939. den.se Je v Bfli^' zgodila težka ne®r jz < ^ j*ide*v ^ ' padla preko , njega kli ^ ^M Da jo izvlekli iz tm ^ šotni so takoj P pa je bilo že P^nef1 V uspeešno. Po naP truplo ni kazalo v ljenja 'z zelo zanimiva. KOvi , Seja se vrši v iu ^ rani, 16011 Waterlo0 ^ L, rek 9. maja ob oS"J f%K ^ Po seji se bo servT , c% %, % h Mi % le »a '»c i»K»»»»»i!m»iiniiiini»»iiiiinmn»n:»m»»»i»t»»iii»»ng WINNET0U Po nemikem Izvirniku K. Maya itmmmmwwmwuuuwm»»»»nM»»»iw»»nH»n jet-l Ubb? Kako sila važen 610-ste, hihihihihi! Kiow je :lisTe sto in vi edini, ki ste še tinhorn povrh, vi bi se jim )i;Nu postavili —?" !cLi:J ppam, da ne bom jaz edi-sam, ki se jim bom po ^Postavil, kaj, Sam?" koga pa še pose-računate, če smem vpra- pr* ti?" "K: A vrtH P* mi a vas, Sam, da Dick Stoto na Will Rarkerja. Prav ,r(too namreč upam, da se fte takemu pokolju čisto m z vsemi silami uprli." "ako —? Torej zaupate Vendarle? Smo vam ^'aležni, kajti ni malen-,, č« komu takle človek za-kakor ste vi. Kajpada si .0 domišljujem radi te-te se ne motim!" „ujte, Sam, meni ni za ša-'adevo mislim resno. Kjer ,2a življenje tolikih ljudi, i ^ šala ni več umestna!" zvi1;o me je osi-! Svojimi majhnimi očesci 4eial: lhunder storm! Torej res te Nn0 Če tu ih^ jej0 Z** prav zamislili, sir? Na V ^ pomoč računate? Na 'Vfcd in nJ'egove ljudi L ne, na Bancrofta in p6 inženerje tudi ne. To-še samo štirje, — in ; jo« * 'rJe naj se po robu po-^ i510 dve sto Kiowam, če n/Veba? Kaj mislite, sir, ' »*Se bo Stvar za nas izte- L za res? Potem seveda potegniti obraz v či-■'Hačne gube! Pak kako ste si pa stvar sedaj glave teremo z vprašanjem, kaj bomo storili mi. Ko bomo videli, kaj nameravajo, bomo nastopili in v odločilnem trenutku se bo že našlo, kako moramo nastopiti." "Mogoče. Pa previden človek ne dela tako. Kaj se bo našlo, to me čisto nič ne briga. Odgovoriti si moramo na čisto določeno vprašanje, kaj bomo storili, če bi Kiowe nameravali Apače pobiti —." "Ne bomo jim tega dovolili." "To ni nič, to ni čisto nič! Ne bomo dovolili, pravite —. Tak odgovor ni nikak odgovor. Povejte razločne je, kaj mislite storiti!" "Ugovarjal bom." "Ne bo nič pomagalo." "Pa bom poglavarja prisilil, da bo storil, kar hočem jaz." "S čim pa ga bodete prisilili?" "Zgrabil ga bom, če treba, in mu nastavil nož na srce." "In ga zabodli -r-?" "Da, če ne bo ubogal." "All devils, ste pa vi sirov človek —!" se je prestrašil. "Bi skoraj dejal, da ste tega res zmožni —!" "Bodite prepričani, da bi tako res storil!" Umolknil je. Njegov izprva prestrašeni, nato zabriženi obraz se je stopnjema spreminjal, nazadnje je Sam zvito po-mežiknil in dejal: "Čujte, vaša misel ni tako- le čisto napačna! Poglavarju nož na srce nastaviti, to bi utegnila biti v našem slučaju edina rešitev —. Z nožem bi ga menda res prisilili, da bi storil po naši volji. Je le res, , da najde včasi tudi greenhorn it it' "^volite? Pa se bo vk- kako pametno misel. In to va-ei»iu zgodilo! Le š tem g0 mjsei si bomo osvojili." .jllU1 'e se bo iztekla> za tem r? " Pl'ašujem. Le tega ne doda bi v moji navzočno-e poklali." 1939 MAY 1^9 [Sa |Mo Tu We n. Fr Sa 1 2 3 4 5 6| \T rs 9 10 11' 12 13 114 15 16 17118! 19 20 121 22 23 24 25! 26 27 M 29J lo WJ _, KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV : o da bodo tudi nas z <0 %Vred upihnili. Ali pa se i/ Llt5 zanašate na svoje no-f/ itn ° ime C>ld Shatterhand ? V »!slite dve st0 Kiow s sv0" 1 he'f1' Vtmi Pobiti na tla?" 5 V ^Umnost! Tistega imena • Jjd' i»t 1,1 sam nadel in tudi ni-lil Pririih°Praviti Proti tolikemu Ofk nasProtnikov. ^ je povsod in vedno , tista> ki zmaguje? Vča- sS® »7 .1(1 r U /»> Pt 12 ? Ali ste tudi to Prav! Knjige so na- vas seve strašno parad človeka. Bi le ste) kadar ste zvi- da je neki tistikrat >j%/l o, ^ P 1 & ? lec3 tri itiin jjlt Vam, da z vso svojo L2 Sitosti in prekanjeno-l^dete nič opravili! Rde-' 0 s(;or.ili, kar se jim bo' ' 'n se niti zmenili ne » pl'1 ' Govoril bi še bil, pa Bancroft je prišel in me pozval, naj grem na delo. In prav je storil. Niti ure nismo smeli zamuditi, če smo hoteli biti gotovi preden sta se vrnila Inču čuna in Winnetou s svojimi ljudmi. Do poldneva smo neprestano in naporno "delali. Tedaj pa je prišel Sam in me poklical. "Žal vas moram motiti, sir! Kiowe menda nekaj nameravajo s svojimi ujetniki —." "Nekaj —? To ni dovolj jasno povedano. Ali ne veste kaj?" "Vem ne, pa slutim, če se ne motim. Zdi se, da hočejo na kol z njimi." "Kedaj ? Pozneje ali koj sedaj ?" "Seveda koj sedaj. Sicer bi ne prišel po vas. Začeli so s pripravami!, iz katerih sklepam, da "bodo Apače mučili. In sicer prav kmalu, kakor je videti." "Tega ne dovolimo! Kje je poglavar?" "Sredi svojih ljudi." "Zvabiti ga moramo proč od njih in sem k nam. Ali bi vi to oskrbeli, Sam?" "Da. Pa kako?" Ozrl sem se po Kiowah. Zapustili so seveda tabor prejšnje noči, prišli za nami in se utaborili na robu prerijskega gozdiča. Rattler in njegovi ljudje so se pridružili Kiowam, Stone in Parker sta posedala blizu me- MAJ 12.—Mladinski zbor Kanarčki priredi ribjo večerjo in zabavo s plesom v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 13.—C lev. Slovenci št. 14 S. D. Z. ima plesno veselico-v avditoriju SND. 13.—Klub slovenskih vdov priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 13., 14. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Materinsko proslavo. 14.—Pevski zbor Ilirija Jr. in Hi priredi v počast materam koncert v Slovenskem domu na Holmes Ave. 14.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 14.—Podružnica št. 21 SŽZ v West Parku priredi igro v Društvenem domu. 20.—Častna straža SDZ priredi plesno veselico v avditoriju SND. 28.—Koncert Mladinskega zbora "Kraljički" v S. N. Domu v Maple Heights. JUNIJ 3. in 4.—Desetletnica "Ljubljane." Formalna otvoritev novega Doma v Euclidu, volitev župana in Miss Ljubljane. 4.— Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ piknik na Pintarjevi farmi. 4.—Podružnica št. 5Ž SŽZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. . 4.—Društvo Ilirska vila št. 173 JSKJ, piknik na Stuškovih farmah. 11.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ,' piknik na Stu-škovi farmi. 17., 18. (sobota in nedelja) —Svetovidski oder priredi Očetovsko proslavo. 18.—Piknik društva na Ju- trovem na Bradley Rd. 25.—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Pintarjevi 25.—St. Anthony Society, piknik na Stuškovi farmi. 25.—Cerkveni piknik fare sv. Lovrenca na Zornovih prostorih na Bradley Rd., Brooklyn. JULIJ 2.—Gospodinjski klub SDD na Prince Ave., piknik na Zornovih farmah, Bradley Rd. 9.—Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi piknik na Černetovih prostorih na Glen-burn Rd. 9.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi. 9.—Podružnica' št. 3 SMZ, piknik na Stuškovi farmi. 9.—Slovenska zadružna zveza priredi svoj letni veliki piknik na Močilnikarjevi farmi. 23.—Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 23.—Piknik kluba collin-woodskih groceristov in mesarjev na Pintarjevi farmi. AVGUST 5.—Fara Marije Vnebovzete priredi piknik na Pintarjevi farmi. 13.—Društvo Danica št. 34 SDZ, piknik na Zornovih pro, štorih, Bradley Rd. 27.—Workmen's Sick and Death Benefit Society, piknik na Stuškovi farmi. 27.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca pri Mr. Zornu na Bradley Rd. SEPTEMBER 2.—Sam. društvo Presv. Srca Jezusovega praznuje 40-letnico v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 9.—Lucky Stars SDZ, plesna veselica v avditoriju SND.. OKTOBER 7.—Društvo Marije Magdalene, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8.—Skupni mladinski pevski zbori, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma. 8.—Koncert združenih pevskih zborov mladine v S. N. Domu na St. Clair Ave. 21.—Društvo Dvor Marije Pomagaj št. 1640 priredi plesno zabavo v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, ples v avditoriju SND. 27.—Carniola Tent št. 1288, The Maccabees, ples v avditoriju S. N. Doma. 28. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, proslava 25-letnice v avditoriju SND. 29.—Koncertna proslava 25-letnice društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. NOVEMBER 4.—White Motor Union Local 32, ples av avditoriju SND. 5.—Koncert mladinskega pevskega zbora Kanarčki, v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 12.—Samostojna Zarja, opera in ples, v avditoriju SND. 12.—Mladinski pevski zbor "črički" ima koncert v S. N. Domu na 80. cesti. 19.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 22.—Interlo'dge League, ples v avditoriju S. N. Doma. DECEMBER 3.—Društvo Pioneers HBZ, ples in obletnica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Društvo sv. Janeza Krst-nika št. 37 JSKJ, zabava v avditoriju S. N. Doma. 16.—National Screw Manufacturing Co., božičnica v obeh dvoranah S. N. Doma. 17.—Slovenska mladinska šola S. N. Doma, božičnica v avditoriju S. N. I^)oma. Stalinovaj roka na Španskem i*- K Tornedo je divjal preko Alabame in Georgie in pustil za seboj opustošenja, kot jih vidite na sliki, kjer je družinam ostalo le kup lesa od njih stanovanj. i« Vr # k* V t ^ J Si to! Vedno morate 'H4e to, kar mi storimo! [i>J?ačno ste me razumeli, 1':e. da se ne morete »d nas. Saj nisem ni-da bi se ne hotel Apače, če bi jim Hj grozila. Le take na- da bi ril z glavo ne, Sam pa si je dajal posla ij<}' Posebno še ne, če je j blizu Kiow, da jih je laže opa-predebel. Povem "vam j zovaL ' Gosto grnričje je ločilo tabor rdečih od kraja, kjer smo prav tedaj merili. Zdelo se mi je za moj namen zelo pripravno. Zakrivalo nas je in Kiowe niso mogli videti, kaj se pri nas godi. Dejal sem torej Samu: "Recite mu enostavno, da bi i rad govoril z njim, da pa ne smem proč od dela." ije vedno močnejši H^0 Slava!" Vl ste mene čisto na- umeli! Nisem dejal, na vsak način z gla-2id in da zahtevam stvari. ^ se prezgodaj prepi-Vemo še, kai bodo [\Nli z ujetniki. Čisto 0 Je torej, da si že V rj lavnem poštnem poslopju v Washing tonu imajo na tleh vflike sobe zemljevid vse Evrope. Zemljevid je stal $20,000. Toda Zemljepisne meje v Evropi ne.tako .naglo, spreminjajo, da je ta ogromni zemljevid poslal nera ben. začela japonska vojno na Kitajskem. Sovjetski Rusiji je začela pretiti nevarnost. Padala so kitajska mesta. Vlada generala Kajšeka je naredila mir s sovjeti in prosila za njih pomoč. Ob istem času so fašistovske sile postajale vedno bolj predrzne na zapadu. Italija in Francija sta očitno intervenirali v prid Franca. Vojaški položaj na španskem je postal neznosen. Ako bi hoteli lojalisti zmagati bi jim moral dati Stalin vso pomoč, katere je bila sovjetska Rusija zmožna. Toda Stalin se je tresel pred večjo vojno. Se vedno se je držal gesla: držite se proč od topovskih krogel! In to geslo je postalo še bolj potrebno, ko je Japonska začela groziti na vzhodu. Vloga, ki jo je Stalin igral v Španiji je žalostno propadla. Stalin je tam posredoval v pričakovanju, da bo s pomočjo podložne Španske si zgradil most iz Moskve do Pariza in Londona. Njegov manever je propadel. Leon Blum in Anthony Eden sta propadla. V časopisih Moskve sem opazil, da je bilo zadnje čase več uradnikov odlikovanih z redom rdečega prapor j a. Nekoč sem vprašal Sloutskega, kakšno odlično delo so storili za Rusijo, da so dobili tako visoka odlikovanja. Povedal mi je, da so bili odlikovani voditelji posebnega oddelka zaupnih mož, ki so bili' poslani v Cdeso, da "delajo" tam kot pristaniški delavci. Kajti iz Španije so dospele v sovjetsko Rusijo neizmerne množine zlata. Stalin ni zaupal nikomur drugemu kot najvišjim uradnikom ruske tajne policije, da izložijo zlato iz parnikov. Bal se je, da stvar ne pride v javnost. Vsa zadeva se je vršila s tako tajnostjo, da sem celo jaz šele sedaj zvedel o njej. Eden mojih tovarišev, ki je bil poslan v Odeso, mi je pripovedoval 9 prizorih v dotičnem mestu. Vsi dohodki k pomolom in k pristanu so bili očiščeni vseh ljudi in zasedeni od več kordonov vojaških čet. Od pomolov pa do železniške postaje so najvišji uradniki nosili zaboje z zlatom. Pariz in London sta postala bolj To je trajalo dneve in dneve, ko se je nosilo zaboje z zlatom v železniške vozove, nakar so slednji odpeljali v spremstvu vojaštva proti Moskvi. Moj prijatelj mi je skušal dopovedati za koliko vrednosti zlata je dospelo iz Španije. Korakala sva po Rdečem trgu v Moskvi in tovariš mi je rekel: Ako bi položili zaboje enega poleg drugega, tedaj bi pokrili ves ogromni Rdeči trg. Dozdevalo se je, da je odnešena svota španskega zlata morala znašati najmanj 500 milijonov dolarjev. Kmalu potem, ko je padla Ca-ballerova vlada, sem sedel nekega dne v uradu Sloutskega, ko je pozvonil telefon. Izredna sekcija sovjetske tajne policije je bila na telefonu. Hoteli so vedeti, če je gospodična Staševski odpoto-ala prijazna napram Francu. Nekaj je pa Stalin le dobil iz španske. Neštete milijone v zlatu. V politiki je propadel, v financi zmagal. (Konec.) -o- Trst. — Vojak A. Spina, ki je pred nekaj meseci povozil z avtomobilom Katarino Vidrihovo, ki je dobila težke poškodbe po vsem telesu, je bil pred sodiščem oproščen, ker je dokazal, da ni kriv te nesreče. DNEVNEVESTI V slučaju vojne zapleni vlada denar Washington, 6. marca. Senatni odsek za vojaške zadeve je ugodno poročal o predlogu, da v slu-Sloutskija, ki je bil velik čaju vojne ima ameriška vlada pravico zapleniti denar za obrambo domovine. Predlog se glasi, da ako izbruhne vojna, da mora vsak državljan, ki poseduje od $1,000 do $10,000, podeliti državi 5 odstotkov svojega premoženja v zameno za vladne bonde, ki nosijo en odstotek obresti. Kdor pa ima več premoženja bi moral sorazmerno več prispevati. Na primer ljudje, ki so vredni $100,-000,000 ali več bi morali prispevati vladi 75 odstotkov svojega premoženja. Baje je 500,000 nemških fašistov v Ameriki Lafayette, Ind., 6. maja. Ralph Metcalf, uradni preiskovalec Dies prijatelj Staševskih, je začelo skrbeti. Potom druzega telefona je poklical oddelek za potne liste. Ko je bil gotov, se je oddahnil. Gospodična je odpotovala, torej ji ni več grozila smrt. Obadva sva dobro znala, da telefonski klic ni pomenil nič dobrega za Staševskega. Vrnil se je na svoje mesto v Barcelo-:ii. Njegova žena je bila v Parizu. Staševski je preskrbel, da je udi njuna 19-letna hči odpotovala v Pariz, kamor je srečno dospela. Toda mesec dni kasneje je dobila povelje, da se vrne z gotovimi dokumenti v Moskvo. Tič hudega sluteč je odpotovala tja. Med tem je bil tudi njen oče , , ,. . „ , kongresnega odseka, ki preiskuje odpoklican iz Barcelone. Bil sem proti.,imerišk,s aktivnosti, in ki tedaj v Parizu. Tam sem naletel na gospo Staševski, ki mi je povedala, da sta se general Berzin in Staševski ustavila samo za par ur v Parizu, nakar sta nadaljeva-pa pot v Moskvo. Stalin je tedaj "čistil." Dal je pobiti skoro vse generale rdeče armade z maršalom Tuhačevskem na čelu. Gospa Staševski je telefonirala v Moskvo in vprašala za svojega soproga in hčer. Tri tedne ni mogla dobiti nobene 'zveze. Končno je pa odgovorila neka dekla v poslopju, kjer je Staševski svoječasno stanoval. Povedala je, da Staševskega sploh ni videla, da nihče ne ve, če je sploh prišel v Moskvo. Štirinajst dni oozneje je gospa Staševski dobila od svojega soproga iz Moskve pismo, da zaključi svoje račune v Parizu in pride v Moskvo. Tedaj je vedela, da se njen mož nahaja v ječi. Pobrala je svoje stvari in odpotovala v Moskvo, kjer so bila njena najdražja bitja na svetu. se je vpisal kot član med fašiste, da dožene, kako slednji poslujejo v Ameriki, se je izjavil, da se nahaja v Zed. državah najmanj 500,000 nemških fašistov, ki so organizirani v "Bundu." Metcalf je izjavil, da če ameriški državljani ne bodo oprezni, da se zna diktatorstvo pojaviti tudi v Zedinjenih državah. -o- Bivši župan je ukradel $13,000 Boston, Mass., 6. maja. Tu je bil aretiran bivši župan James O'Brien, katerega je velika porota obtožila, da je ukradel $13,-277 iz mestne blagajne. Tatvina se je pripetila še v letu 1935, toda je prišla šale sedaj na dan. MALI OGLASI Naprodaj sta dve kravi ali se jih pa izroči komu začasno, kdor ima prostor za pašnik. Zglasite se na 20731 Gol-ler Ave. (108) Zginil je tudi general Berzin, on, ki je bil tako udan Stalinu in vodil za njega operacije v špa-j Išče se ženska ni j i! Danes spada on v vrsto ' ttara med 25 do 45 let, za splošna onih Rusov, ki so zginili brez sledu in o katerih usodi se ni nikdar poročalo. Ob tem času, ko je Stalin dosegel svoj uspeh na španskem, je hišna opravila. Samo dva v družini. Katera želi delo naj se zgla-si v uradu tega lista. Zglasi naj se samo izkušena ženska brez družine. (108) je Maruška, — nič ne bodo zvedeli. Ne jezi se, ampak izpolni mi željo ter zapovej, da pripeljejo generala. Kapetan Nikolin vzdihne. Ni imel toliko moči, da se upre tej ženi, ki ga je popolnoma obvladala. Takoj zapove nekemu uradniku, naj gre v rudnik, da odvzame Knudsonu okove ter ga pripelje k njemu. General se zelo začudi, ko se v košu pripelje uradnik ter mu javi, da želi guverner z njim govoriti. Ob enem so mu odvzeli okove. Nesrečni starček se razveseli. —Mogoče je prišlo iz Petro-grada pomiloščenje? — se je vpraševal. —Mogoče je car vendar enkrat izpregledal, da me je po krivici tako okrutno kaznoval? Mogoče se je odločil, da to popravi, predno bi bilo prepozno. Dva kozaka ga odvedeta h kapetanu Nikolinu./ Ta ga sprejme v Maruškini navzočnosti. Žena je triumfi-rala, ker se ji je izpolnila njena želja. —Pridi bližje! — zapove kapetan. Knudson pristopi k guvernerju. V Sibiriji se je naučil pokorščine. Kapetan Nikolin ga je motril z ostrim pogledom. —Tvoje stanje se bo popra vilo — in sicer tako, da boš dobil lahko službo. Odvzeli so ti okove, in če obljubiš in pri-sežeš da ne boš nikdar poskušal pobegniti, te ne bomo več okovali. Ostal boš v moji hiši in sicer kot sluga. Knudson se zdrzne. —Moja žena, — Nikolin pokaže na Maruško, — ti bo povedala, kaj je tvoje delo. Pazi, da izpolniš vsako njeno željo! — ker si njena last — njen suženj. Uvidel boš, da boš na ta način dalj časa živel, nego če bi moral delati v rudniku. — To je velika milost, in mnogi sibirski kaznjenec bi mi v zahvalo poljubil roke. Upam, da tudi sam vidiš, kako očetovsko postopam s teboj. Knudson se bridko nasmeje. —Mislite, da je to milost če me napravite za svojega slugo, kapetan Nikolin, — reče on. — Jaz pa vam rečem, da mi je tisočkrat ljubše, da dišem strupen zrak v rudniku, kot pa zrak vaše hiše. —Tam doli v rudniku sem bil kaznjenec, bil sem živ mrlič, toda bil sem vsaj v svojih okovih prost, nisem bil suženj. —Sedaj pa mislite, da bom se pokoril vaši priležnici. —To se ne sme zgoditi, to je proti povelju, ki ste ga dobili iz Petrograda. Maruška ga jezno pogleda. Obraz ji je obledel in počasi pristopi k staremu generalu. —Kaj se predrzneš, prokle-ti suženj! — sikne ona. To imaš za tvoje predrzne besede Ona udari Knudsona po obrazu. —Prokleta! — vzklikne on. — Zadušil te bom. Toda ne, ne, nočem postati morilec. —Vidiš, Maruška, — se obrne kapetan k svoji ljubici, — bila je slaba misel, da si želela ravno tega kaznjenca za slugo. —Preskrbe! ti bom drugega, ki bo boljši in zanesljivejši. Knudsona pa bom poslal nazaj v rudnik; obžaloval bo, da je odbil tvojo širokogrudno ponudb o. —Ne! — zakliče ona, — ta' človek ostane tu. On je moj sluga, — pokoril se mi bo. Knudson se zamisli. Uvidel je, da je zanj prav za prav sreča, če postane Ma-ruškin sluga. Če bo brez okov, bo lahko prosto hodil okrog, ter lahko našel ugodno priliko za beg. Pristopi k Maruški, se prikloni in reče: — Oprosti, gospodarica, če sem preje govoril tako nespametno. Zrak v rudniku je oslabil mojo glavo. Nepričakovana milost me je tako iznena-dila, da nisem vedel, kaj govorim. Oprosti mi, postal bom tvoj sluga — boljšega si ne moreš želeti. —Ah, toraj si vnedar izpregledal, da je najpametnejše, če se mi pokoriš, — reče kape-tanova ljubica. —Sedaj pa pojdi v služabniško sobo ter čakaj tam na moje zapovedi. Knudson se prikloni ter odide. Vedel je, da sedaj beg ne bo več težak. Moral je samo izbrati in izrabiti ugodno priložnost. Knudson je že par dni živel v kapetanovi hiši ter je dobro vedel, da se mora pokoriti vsem Maruškinim željam. Počasi mu je začela zaupati, in čez nekaj dni se je že pogovarjala z njim. Kot izobražen človek je lahko govoril z njo o vseh različnih stvareh. Knudson je videl mnogo sveta, pripovedoval ji je o krasoti daljnega vzhoda, o pariških krasoticah, opisoval ji je žensko modo v velikih evropskih mestih. Minilo je kakih osem dni, odkar je bil Knudson v kapetanovi hiši, ko nekega dne pride visok gost. To je bil neki človek v ko-žuhovini, ki se je prijavil pri kapetanu Nikolinu. Imenoval se je brat Evsta-hij. Nikolin začudeno strese z glavo. Nikogar ni poznal, ki bi se tako imenoval, in že je hotel ukazati Knudsonu, da odslovi tega tujca, ko neznanec že sam vstopi. —Jaz sem brat Evstahij, carjev duhovnik ter prihajam v njegovem imenu v Krasno , jarsk. Vaše listine? Brat Evstahij potegne iz žepa svojega kožuha listino. Kapetan Nikolin jo pogleda, — na legitimaciji je bil carjev pečat. On vstane ter se prikloni pred tujcem. — Dobrodošel v moji hiši, častiti brat! Neznanec sleče svoj kožuh, pogleda proti vratom, skozi-katera je ravnokar odšel slu-ga. —Ali ni bil to general Knudson? —■ vpraša on. —Da, — zamrmra kapetan Nikolin. —Če se ne motim, je obsojen, da dela v rudniku, — reče Evstahij. —Da, zato je tudi v Krasno- jarsku. — Kako to, da je general brez okov v vaši hiši, kakor da je vaš sluga. —Mislil sem, — hotel sem — ja moj Bog, — hotel sem mu omiliti njegovo usodo. Kapetan Nikolin ni vedel, kako bi se zagovarjal. —Nisem prišel radi generala, — odvrne brat Evstahij, — v tem oziru se zanašamo na vas, kapetan Nikolin, vaš značaj vam je najboljše poroštvo, da je general Knudson na varnem mestu. —Tako je, Njegovo Veličanstvo je lahko radi tega popolnoma brez skrbi — odgovori kapetan, ki je bil znan pod imenom "sibirski tiger." "Prišel sem v Krasnojarsk, — nadaljuje brat Evstahij, da se prepričam, kako je z določeno osebo, ki je tukaj v ječi. On • pristopi k Nikolinu ter mu šepne: Prišel sem, da vidim, kaj dela žena z železno masko. Kapetan Nikolin se začudi. —Žena z,železno masko? — reče nato. — Ah, to je tista neznanka, katere ime ni nikjer zapisano, in za katero niti sam ne vem, kako se imenuje. —Radi nje sem prišel v Sibi rijo. — Njegovo Veličanstvo car hoče vedeti, kako se ji godi, če še živi, ali je bolana, ali je mogoče — brat Evstahij začne šepetati — ali je mogoče komu povedala, zakaj je prišla v Sibirijo. —Na ta vprašanja vam lahko odgovorim, — reče kapetan Nikolin. —Ali je žena z železno ma sko zaprta v ječi? —Da, ona je v takoimenova-ni celici v stolpu. —Kdaj ste jo zadnjič videli, kapetan Nikolin? (Dalje prihodnjič.) i Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Flkš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Prances Kasunič. Bol-"iiiška nadzornica: Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov, Marija Tekavec. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Perme, dr. Perko, dr. M. P. Oman 'in dr. Škur. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. Članice se sprejemajo v društvo samo do 40. leta. SLOV. KAT. PEVSKO DR. "LIRA" Predsednik Frank Jaklich, 6218 Superior Ave., podpredsednik Peter Sr-novršnik, 6127 St. Clair Ave., tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave., blagajnik Anten Hren, 971 E. 64th St. Nadzornice: Josephine Maček, Elizabeth Jaklič in Sophie Lah. Kolektor John Cerar, 5819 Bonna Ave Zastopnici pri skupnih društvih fare sv. Vida: Agnes Klemenčič in Frances Bran-celj. Pevovodja Peter Srnovršnik. Pevske vaje vsak torek. Seje vsak drugi torek v mesecu. Joseph Drobnič in Vinko Kje Bolniški odbor: Frank Znidarsi^ jj Kern, Vinko Klemenčič. J vj,. zasede svoja mesta ob otvorM* • ^ tor Kline, Jack Sebenik, ^ pan, Frank Kastrevc, Antoni || Marko Volcanšek, Frank K0V dejj(i< je se vršijo vsako četrto n dvorani št. 1 SNP._____^ SAM. PODP. DR. DOSlWj® jfl Predsednik Andrew Leksa ^ Empire Ave., podpredsednic ^ Kcstanjšek, tajnik John j« 19012 Mohawk Ave., blaga,;'r W Markovič, zapisnikar Fr. K"n n p zorniki: Frank Kuhar, MarZ!lSi# \ i ........... ...... — „ , zastoj neša. Martin Kostanjsek. V ■ in Klub društev , v Lf . skupna društva fareild: t I stanjšek, Jakob Braniselj. noša M za SND rant; za skupna društva DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES Predsednik Jos. Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan, da Mike Klemenčič. Zdravn ■ ^ F. J. Kern, dr. Oman, dr-Društvo zboruje vsako ^ mesecu v starem poslopjuSJ>< „ —-------"Tg of;PODE. SV. NEŽE, ŠT. 139 C. Predsednica Mary Ivane, r sednica Frances Baraga. g. tajnica Jennie M. Yelitz. " u« St., zapisnikarica Louise P^fe**-71st St., blagajničarka C#e' 0 % me. Nadzornice: Ana G0U Vr:'> jf. Skulj, Margaret Tomažin- ^ t Frances Kasunič. Zdravn* .rt Perme. Društvo zboruje v ^ sredo v mesecu ob 7:30 sv. Vida. S > Z V; Johnny Oros, dirkalni jahač, je že 98-krat zmagal pri konjakih dirkah vri'to v enem letu, kar je rekord. Zvezni pravdnik iz Kan-sasa, ki bo vodil preiskavo proti političnemu bosm Pen-dergastu, ki je pod obtožbo, da je pozabil plačati zvezni vladi dohodninski davek. Nemci so spustili v morje novo bojno ladjo, Admiral von Tirpitz. Slavnosti je prisostvoval Hitler, katera so, kot pravijo, nameravali ob tej priliki ubiti. Imenik raznih društev DEUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st., finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida. DE. PEESV. SECA JEZUCOVEGA Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St., tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd Pl„ zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 60th St. Nadzorniki: Frank A. Turek, Frank Petkovšek in Albert Novak. Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45. leta. V mesecu v S. N. Domu ob 1. uri SAMOSTOJNO DEUŠTVO LOZKA DOLINA Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd„ podpredsednik John Krašo-vec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St., blagajnik-zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Ster-le, John Mlakar in John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soda št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta S prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200.00 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike. dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. F. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. F. Seliškar Jr. In dr. Kern. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list ln karto in ravna naj se pa pravilih Jednote. SKUPNA DEUŠTVA FAEE SV. VIDA Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave., podpredsednik Mike Klemenčič, tajnik Rud. Otoničar, 1110 E. 66th St., zapisnikar John Speh, blagajnik John Brodnik Jr. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Ban-I di in Miss Mamie Perse. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šola sv. Vida. Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in za-stopnict se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah. KLUB SLOVENSKIH VDOV Predsednica Julija Bokar, podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julija Brezovar, blagajničarka Julija Ma-rold. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri v prostorih sestre Modic na 6201 St. Clair Ave. DEUŠTVO SV. VIDA. ŠT. 25 KSKJ. Preds. Leo Kushlan, 6417 St. Clair Ave.; podpredsdenik Lawrence Bandi; tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: SECA MAEIJE (STAEO) Predsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva taj-SLOV. 2ENSKO PODP. DEUŠTVO nica Frances Novak, 6326 Carl Ave., Telefon: ENdicott 0729, blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnica Mary Bradač. Odbornice: Mary Skulj, Mehanični človek, izdelan v Pittsburghu, gre fl ^ hod. Visok je 7 čevljev, pa kadi, poje in napravi 3' umetnosti. Lahko tudi spregovori 77 be&ed. Videlo na razstavi v Netv Yorku. KDO POTUJE TO LETO V STARI KRAJ? Razne vesti in novice, ki ; čitamo v časop1' nam en dan poročajo, da bo vojna, drugi dan, isfl> da oni!* ki imajo namen to leto obiskati staro domov zelo težko odločiti za potovanje, že je potreba . kaj "korajže" za tako odločitev. Ker pa sploh gg vzrokov za vojno in ker se vedno deluje na to. ---------------, " ijj obdrži mir v Evropi, pač menda ni potrebno, o strah pred evropsko vojno zadržal katerega od P0' OLIO 11 1-I1CU VVXUJJOK.U tovanja v stari kraj. Vsi oni, ki imajo dovolj rajže," da potujejo v stari kraj, so vabljeni, d*^ pridružijo izletu, ki se vrši na največjem m hitrejšem parniku francoske linije NORMANDIE na 14. junija. Potnike tega izleta bo vodil od Clevelanda do Ljubljane AUGUST I LANDER, ki dma že 20 letne izkušnje v odpre**1 ^ nju potnikov, on bo gledal za udobnost svojih P nikov. Drugi izlet pa se vrši dne 6. julija na P ILE DE FRANCE in potnike tega izleta bo * o(] LANDER pričakal v Havre in jih spremil*' j. tam preko Pariza v Ljubljano. Znano je, da ^ lander najbolje skrbi za svoje potnike in radi se njegove tvrdke tudi rojaki najraje poslužuj Za 14. junija je že sedaj priglašenih okrog nikov. Priglasite se še vi! Ker je čas kratek, 'je potrebno, da' se čim P prijavite pri: AUGUST KOLLANDER 0 6419 St. Clair Ave. Cleveland. v Slov. Nar. Domu —Koga misliš? —Generala Knudsona! —Ah, starega generala! — reče Nikolin, — ali misliš, da bi mogla— —Da ga- napravim za svojega slugo? Seveda, to mislim, in upam, da se ne bo pro-tivil moji želji. Hočem imeti generala za slugo, hočem, da bo delal vse, kar bom mu ukazala. —Želim, da mi streže general, ali slišiš, Nikolin. pravi general, ki je nekdaj sedel za carjevo mizo. Nikolin vzdihne. Bilo mu je neprijetno. —Toda, moja draga, — reče nato on, — kako naj to storim. Stari general je prišel sem kot zločinec, on mora delati v rudniku in nimam pravice, da ga vzamem v svojo hišo. —Pravica! — zakliče prezirljivo Maruška. — Kdo vpraša v Sibiriji za pravico? Moja želja je, da pride v našo hišo. To je dovolj, da izdaš takoj povelje, da ga pripeljejo. —General me sovraži, — odgovori Nikolin, — uporavil bo prvo priliko, da se maščuje. —Bojazljivec! — zamrmra Maruška. — Zdi se mi, da se bojiš tega starčka. Sicer pa si lahko brez skrbi, — general ti bo hvaležen, če mu odvzameš okove in če mu pustiš dihati čisti zrak. —To nasprotuje carjevemu povelju, — reče kapetan Nikolin, — odpustili me bodo, če bodo zvedeli v Petrogradu, da sem omilil Knudsonoo usodo. —Ne brigaj se, — se nasme- VSI MODELI NA FLORU ZNIŽANI Ledcnice, Šivalni stroji, pralniki, Iiadiji, čistilci, ffladllnikt, pohištvo. Vsi znani prvovrstni izdelki. Lahka odplačila. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE CO. 6104 St. Clair Ave. 819 F,. /IS!. Ministerski predse dnik Avstralije, Sir Earke C. G. Nelson Rockefeller, vnuk ,