Naročnin« mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva la oprave« «WJl. «0-03, 4<W>3. 40-04, «W>5 — Izhaja vsak dan zlntraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Čekovni račun Ljubljana itevilka 10.030 in 10.349 ga inserate.
U prava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Delo
krščanskega učiffelfa
Štiridesetletnica, odkar obstaja in deluje »Slomškova zveza«, pomeni v politični in kulturni zgodovini, slovenskega naroda velik dogodek. Z njo je bil zlomljen monopol liberalizma na šolo in mladinsko vzgojo in se je utrla pot krščanskemu preporodu tudi na tem toli važnem področju. Toda delo krščanskega učiteljstva še ni končano. Čaka ga še važnejša naloga, da v vse pretresajoči stiski našega časa po svojem delu ohrani in še utrdi nravstvene vrednote, ki jih je posredovalo našim mladim rodovom in tako sodeluje pri oblikovanju nove dobe za slovenski narod in za omikano človeško družbo sploh.
Voditelji in člani Slomškove zveze so spadali med kladivarje, ki so razbijali liberalizem v našem narodu, ko je bil izgubil kot politično gibanje za čim večjimi državljanskimi svoboščinami že davno vsako vrednost in se je skušal obdržati po borbi z onimi ohranjujočimi silami, ki od nekdaj varujejo temelje verskega nravstvenega življenja naroda. Cim bolj je liberalizem v socialnem pogledu okostenel v obrambi tistih, ki »nekaj imajo«, ki so »nekaj boljšega« in ki predstavljajo »višji sloj narodne družbe«, tem bolj se je trudil biti »napreden« na polju svetovnega nazora, na katerem se je oklepal vsake nove in najnovejše podmene, da je le rušila vero in izporočeno nravstveno gledanje »preprostega« naroda. V tem oziru je ta liberalizem — bolj pravilno dozdevni liberalizem — zlasti kvarno vplival po svojem plehkem pisateljevanju nižje vrste, s katerim je pridobival zase napol izobrazeno množico, ki ji je ugajal nauk, da bodi človek sam svoj, ne vezan na ničesar višjega, predan zemskim stvarem, ki so zato. da si jih posameznik čim več pridobi in uživa, kar je vse mogoče doseči le, če se človek oprosti, kolikor mogoče, vseh vezi in samega sebe s svojimi sebičnimi koristmi in težnjami postavi na mesto Boga. Tako je že Nietzsche označil liberalizem. Posledice so bile seveda pogubne, ker so učenci šli veliko dalje, kakor jih je učil mojster, kakor je to navada, in so iz teorije izvajali tudi njene praktične posledice v življenju. Kjer pa niso šli do skrajnosti, kakor socialistično pokoljenje, ki je brezbožnost postavilo svojemu zamislu družbe naravnost za temelj, tam se je razpasla brezbrižnost za vsa višja vprašanja življenja sploh, oboževanje snovi in snovnih potreb in preziranje duha ter vsakega idealnega stremljenja.
V to temo je posvetil pri nas prvi veliki Mahnič, ki je že uvidel potrebo, da bi katoliški preporod zajel tudi učiteljski stan, ker je prav ta stan bil tisti, na katerega se je liberalizem, kakor povsod drugod, tako tudi pri nas najbolj opiral, da bi ohranil svoje vladajoče mesto v narodu. Učiteljstvu v prvi vr$ti je bil namenil liberalizem nalogo, da ljudstvo odtujuje verskemu izročilu, cerkvi, domačemu nravstvu, češ, da je to nazadnjaško, da preprečuje ali otežuje človeku socialni dvig, da mu brani sadove sodobne civilizacije, da ga hoče držali v »vekovnem suženjstvu« in kakor so se še glasile brezštevilne liberalne praznice in puhlice tistega časa, ko je že vsak mazač, ki si je postanek sveta in življenja kar najenostavneje tolmačil kot razvoj iz pramegle in prasline, veljal za genialnega znanstvenika. Tako poplitvenje omike in mišljenja ,je pospeševala liberalna šola, v kateri je vladalo načelo, da je vera in verskonrav-stvena vzgoja nekaj postranskega, če ne nepotrebnega, da pomeni samo neko neobvezno zasebno mnenje, ki države ne briga in se javnega življenja nič ne tiče in da se poučuje oziroma sme poučevati od veroučitelja kot predmet med predmeti, in sicer kot nebodigatreba, ker pač ljudstvo »na vero še nekaj drži«, dočim »razsvetljenci« že vedo, da je gola prevara, ki ji je namenjeno le še kratko življenje. Ves pouk je bi! od verskega popolnoma ločen, zveza vere z življenjem ni obstajala, to, kar življenje mora voditi kot načelo, se je smatralo za preživelo bajko, duhovno življenje mladine pa je bilo brez vodnika, ki bi imel neoporekljivo in brezpogojno veljavo ter bi mogel človeka v njega nagonih prav usmerjati in brzdati ter višjim vrednotam in ciljem podrejati.
»Slomškova zveza«, ki se je po pobudi II. katoliškega shoda pred štiridesetimi leti ustanovila, se je morala boriti z najhujšimi težavami. Neprijazen ji je bil režim nemškega liberalca, takratnega deželnega predsednika barona Heina, voditelj liberalne stranke jo je obsipal s svojimi porogljivimi domislicami, »Slovenski Narod« je bruhal nanjo ogenj in žveplo, liberalne šolske oblasti so Slom-škarje preganjale, v ljudstvu pa so skušali katoliško učiteljsko organizacijo smešiti in njene člane naslikati kot vsega preziranja vredne »neznačaj-neže«. Vsa ta gonja pa ni nič pomagala, ampak je organizacijo v hudi borbi le krepila, šola je s časom prenehala biti izključno torišče liberalne prosvete in učiteljstvo, tudi velik del liberalnega in drugih svetovnih ter družabnih nazorov, se mora prav »Slomškovi zvezi« zahvaliti, da se je strla strahovlada klike v šoli, ki je učitelja smatrala samo za poklicanega priganjača za tako imenovano narodnonapredno stranico in njene voditelje. Na polju stanovske organizacije, šolske in ljudske omike, učiteljske samoizobrazbe ter duhovne tekme ie zavladala resnična svoboda, obzorja so se začela širiti, dostojanstvo in važni pomen učiteljstva, predanega izključno svojemu kulturnemu poslanstvu, se je čimdalje bolj uveljavljal, zlasti pa je »Slomškova zveza« upostavila tesni življenjski stik šole z ljudstvom, pač njena največja zasluga v duhovnem življenju našega naroda!
To je nepristranska slika delovanja slovenske katoliške učiteljske organizacije v prvi dobi, ko ji je svetil nepozabni lik njenega ustanovitelja, uči-telja-pisatelja in najboljšega Krekovega prijatelja Franceta Jakliča, čigar ime ostane vklesano v zgodovini slovenskega krščanskega preporoda, saj je trpljenje, ki ga je pogumno prestal za svoje prepričanje proti takratnim mogotcem, največ pri-ix>moglo k rasti društva, ki so ga hotele vse takratne sile javnega življenja zadušiti. Njegov duh pa vodi »Slomškovo zvezo« tudi v bodočnost, ko se bo še bolj kot do sedaj pokazalo, kaj more edino odrešiti sodobnega človeka in družbo iz železne mreže zmot, ki so za čas prerastle vekovito težnjo človeškega duha za resnico, pravico in lepo, po pameti urejeno življenje. V hudi borbi, ki nas še čaka v tem pogledu, bo Slomškar slejkoprej učil mladino, da je treba verovati v izročilo naroda,
„Bitka za London" je - uvod v odločilno „bitko za Anglijo"
London je preživel že tretjo noč med treskanjem bomb — Tudi ves včerajšnji dan so prihajali nemški bombniki nad Anglijo — Angleži napadajo dalje nasprotnikovo ozemlje, kar v Berlinu tolmačijo kot dokaz, da želi Anglija nadaljevanje letalskih bojev
Letalski dvoboj med Nemci in Angleži zavzema najstrahotnejše oblike. Hitler je v svojem zadnjem govoru napovedal, da bodo Nemci kot odgovor na nočne napade angleškega letalstva »izbrisali angleška mesta z zemlje«. Prav za tem gredo sedaj ogromni nemški napadi na London, ki se po obojestranskih obvestilih ne omejujejo več na zgolj vojaške cilje, ampak streme za tem, da se nasprotniku napravi kakor koli čim več škode in se tako čim bolj zruši odporna sila sovražnika, posebno se njegovega civilnega prebivalstva. Iz vojnih poročil je razvidno, da se Angležem ni popolnoma posrečilo obvarovati London pred zračnimi napadi, kar pomenja zanje velik neuspeh. London je ranljiva točka za celo Anglijo in ves angleški obrambni sistem. Nemci so sicer drago plačali prodor nad London, ali odkupnina ni previsoka, ako se jim posreči obdržati gospodstvo nad londonskim nebom in strahovati osemmilijonsko prebivalstvo največjega mesta sveta in srce svetovnega imperija. London je tudi središče angleške industrije in je obenem največje angleško pristanišče. Verjetno, da bodo za nadoblast nad Londonom v prihodnjih dneh divjali še hudi boji v zraku. Očitno je stremljenje Nemcev, odriniti Angleže čimbolj od vzhoda in južne angleške obale, kar naj omogoči potem poizkus izkrcanja na angleškem otoku.
Sedanji boji nad Anglijo in Londonom niso namreč le akt maščevanja nemškega zračnega brodovja, ampak so priprava za splošni napad na Anglijo. Nemčija je v zadnjem času zbrala velike kopne, zračne in pomorske sile v pristaniščih na Kanalu, v Belgiji, na Nizozemskem in tudi v nemških pristaniščih. Tu je nakopičenega ogromno vojnega materiala in tudi vojaštva za pohod nad Anglijo. To vedo tudi Angleži, zato so njihovi zračni napadi predvsem naperjeni na obmorska pristanišča, na Boulogne, Ostende, Hamburg, Bremen itd., medtem ko so poleti v notranjost Nemčije Ie bolj demonstrativnega značaja.
Letalski dvoboj med Nemčijo in Anglijo bo verjetno trajal še nekaj časa — gotovo vse dotlej, da bo nemško vrhovno poveljstvo smatralo, ali da je Anglija že zrela za splošen napad — da so torej njene zračne sile že toliko oslabljene, da more tvegati prevoz kopenske vojske — ali pa, da bo ta napad zaradi dovolj močne angleške obrambe preložen na poznejši čas. Vsekakor pa ie boj za Anglijo stopil v odločilno razdobje.
Napadi na London
Nemška poročila
Vojno poročilo
Berlin, 10. septembra. AA. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo sporoča:
Angleška letala so v noči med 9. in 10. septembrom metala bombe na nekatere kraje v severni Nemčiji. Bombe so padale v krajih kjer ni nobenih vojaških naprav in katera so daleč stran od vseh vojaških naprav. V okolici Berlina in v še nekaterih drugih mestih je bilo poškodovanih več zgradb.
Nemška letala so nadaljevala z bombardiranjem vojaško-pomembnih naprav v angleški prestolnici. Razen tega so bile vržene bombe navzlic slabemu vremenu na pristanišča, doke, vodovode, električne centrale, skladišča olja in silose. Opaziti je bilo številne jx>žare. Izvedeni so bili napadi tudi na zahodno angleško obalo in na vzhodno škotsko obalo.
Včeraj je bilo zbitih 44 britanskih letal. Od tega sta bili 2 zbiti od protiletalskega topništva, eno je zbilo obrežno topništvo, ostala pa so bila zbita v spopadih, 21 nemških letal se ni vrnilo domov.
v Snoči se je nekaj sovražnih ladij približalo francoski obali ter izstrelilo več strelov, ki pa niso povzročili večje škode. Te enote so bile prisiljene vrniti se zaradi močnega odgovora obrežnih baterij.
Neka nemška podmornica, kateri poveljuje kapitan Prim in katera je 8. septembra uničila 33.400 sovražnega brodovja, je uničila včeraj in potopila šest oboroženih trgovskih ladij s skupno tonažo 40.250 ton. Razen tega je bila jioškodovana tudi ena sovražna ladja. Neka druga podmornica je uničila več oboroženih trgovskih ladij s skupno tonažo 15.300 ton.! Neka nemška pomožna križarka je zajela neko nevtralno ladjo in jo prepeljala v pristanišče, ki je pod nemškim jx>veljstvom.
Berlin, 10. septembra. AA. DNU: Bombniki ki prihajajo nad Anglijo, so bili zelo uspešni. Napadi so bili izvršeni v presledkih od 30 do 40 minut. Napadov se je udeležilo nad 300 letal, ki so skovali takorekoč železen obroč nad pristaniščem in industrijskimi napravami severno in zahodno od Temze. Nastalo je mnogo požarov ter so se širili nad ustjem Temze gosti oblaki dima. Napadi so prišli od jugovzhoda, juga in jugozapada hrati. Bombardirani so bili se nekateri kraji, med njiini Canterbury in nekatera mesta v grofiji Rent. V borbah nad Londonom in grofijo Kent je bilo zbitih nad 40 angleških letal. 15 nemških letal se ni vrnilo v svoja ojjorišča Napadi so se nadaljevali tudi v toku noči ter so bili uperjeni v glavnem proti Londonu.
Berlin, 18. sept. AA. DNB: Londonski dopisnik newyoyrške agencije »News Service« ji-.V ?v°jera Poročilu, da so nemški letalci dobili ukaz, naj svoje bombe na London mečejo brezobzirno in da je bilo 90% celotne škode, povzročene v nevojaških krajih. Kako pa je ta trditev netočna, se pa vidi po članku
ki hoče biti in živeti krščansko, da ima življenje namen in pomen le v luči vere v Boga in od njega postavljene nravstvene vrednote, da smo vsi ena družina, v kateri se moramo kot bratje drug drugemu žrtvovati, da je dolžnost pred čutnim ugodjem in da je skupnost več kot posameznik, ki ji mora služiti. In zlasti danes ni vzor mlademu človeku, da bi se vsedel k polni mizi uživat, ampak življenje ga pošilja v plemeniti boj za dobro, da bi se ljudje zopet ljubili, da bi se upostavilo pravo in trdno družinsko življenje in da bi se cenilo samo pošteno in pridno de(o za narod, ne pa same prazne lepe besede, za katerimi se skriva sebičnost. In preden stopi mlad človek na javno torišče, mora ta vzor uresničiti, kolikor se da, na samem sebi!
To so bile in so ostale vzgojne smernice »Slomškove družbe«!
»Sunday Timesa«, ki pravi, da so dosedanji napadi na Anglijo dokazali, da hočejo Nemci v prvi vrsti uničiti angleško oborožitev. Ta članek londonskega lista, ki je neke vrste priznanje za to, da so nemški napadi v prvi vrsti namenjeni vojaškim napravam, industrijskim napravam, pristaniščem, letališčem itd., je najbolj zgovoren dokaz, ki pobija gornje trditve. Zato posameznih navedb imenovane ameriške agencije ni treba še posebej pobijati.
Angleška poročila
Vojno poročilo o nočnem napadu
London, 10. sept. t. Angleško letalsko ministrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata naslednje uradno poročilo:
Sovražni bombniki so bili naznanjeni snoči z nastopom noči. Alarm je trajal vso noč do ranega jutra. Sovražna letala so pri svojih nočnih napadih zapustila vtis, da se nočejo več omejevati izključno na vojaške naprave. Bombe posameznih bombnikov, ki se jim je posrečilo prodreti skozi zaporni ogenj, so padale na različne kraje Londona na mnoge nevojaške naprave. V Cityju so padle v bližini Šentpavelske katedrale in mestne hiše Guildhall. Zadeta je bila tudi neka poslovna hiša, nadalje več zasebnih stano-
Opazovanja in ameriških
švicarski časnikar o bombah, ki so padle v središče Londona
Cm-ih, 10. sept. b. »Basler Nachrichten« poročajo iz Londona, da so nemški bombniki izvršili v pretekli noči tri skupinske napade na angleško prestolnico. Alarm je trajal 9 ur in 6 minut. Številne bombe so padle na razne dele Londona. Več bomb je padlo v notranjost mesta in so povzročile v neposredni bližini katedrale sv. Pavla in londonske posvetovalnice požare. Posebno hud nanad so napravili nemški bombniki v vzhodnem delu Londona, kjer so bombe porušile več hiš. Tudi v mfinistrskem okraju v zahodnem in severnem delu Londona so vrgli nemški piloti večje število bomb. Skupne žrtve še niso znane. V nekaterih londonskih okrajih z vso naglico čistijo razvaline, pod katerimi se nahajajo Še vedno mrtvi in ranjeni. Nemške letalske sile so usmerile svoj napad kakor v pretekli noči, skoraj izključno proti glavnemu mestu. Le na neko mesto v severozahodni Angliji so vrgli nekaj bomb, ki pa niso povzročile znatne škode. Prav tako so padle bombe tudi v jugovzhodnih krajih, pa tudi te niso povzročile škode, niti je bil kdo ranjen.
Ameriški poročevalec opisuje boje nad Londonom
Newyork, 10. sept. b. Četrti dan nemških letalskih napadov na središče angleškega cesarstva je tudi zahteval nekaj žrtev. Mestne ulice so razrušene, po cestah je kar na debelo razbitega stekla od izložb in oken, na nekaterih krajih pa zijajo prava žrela, si so jih povzročile težke bombe ob eksploziji. Po mnenju newyorškega tiska tretji letalski napad na London ni bil nič drugačen kakor prejšnji. Razlika je bila le v tem, da so sedaj Nemci metali bombe težjega kalibra, število člo-veških žrtev pa je manjše kakor v pretekli noči.
Isti poročevalci trdijo, da je prebivalstvo Londona še vedno jiogumno in se je pravočasno umaknilo v zavetišča ter pričakovalo, kdaj bodo dale sirene znak, da je nevarnost končana! Bomba najtežjega kalibra je eksplodirala v neki ulici v vzhodnem dehi, tako da je porušila veliko hiš, kier štrlijo sedaj goli zidovi.
Tudi središče Londona Picadilly in Lel-
vanjskih hiš, zlasti v vzhodnem delu mesta (East-end), ki je bil najbolj izpostavljen sovražnim napadom. Sovražnik je osredotočil svoje napade zgolj na London, ker od drugih krajev v Angliji so prišla poročila, da delavnost nemških letal ni bila velika. Nekaj bomb je padlo na neko mesto na jugovzhodu Anglije. Podatki o škodi povzročeni v Londonu, kakor tudi o številu človeških žrtev, še niso zbrani. Ugotovljeno pa je. da je bilo snoči od nedelje na ponedeljek v Londonu spet ubitih 286 ljudi, 139(5 pa ranjenih.
Včeraj je bilo nad Londonom sestreljenih 52 nemških letal, in sicer so jih angleška lovska letala sestrelila 49, protiletalski topovi pa 3. Naše izgube znašajo 13 lovskih letal, toda 6 pilotov je rešenih.
Uradno popravljeni podatki ugotavljajo, da je bilo pri velikem sobotnem napadu na London sestreljenih vsega 103 nemška letala.
Bombe na Dover
Londmon, 10. sept. Associated Press: Danes opoldne je nemški liombnik prišel nad neko mesto na juznovzhodni angleški obali (Dover) in vrgel bombo, ki je ubila na promenadi dve ženski in ranila večje število drugih civilistov.
Škoda
London, 10. sept. A A. Reuter: Dasi je bil London glavni cilj nemških napadov, so letela posamezna sovražna letala tudi nad severno-zapadnimi, severnovzhodniini in jugovzhodnimi mesti Anglije ter nad mesti srednje Anglije in nad jugovzhodno obalo Škotske in Walesa. Število žrtev še ni znano, škoda pa je kakor se zdi, mala. Na kraje v srednji Angliji je padlo le nekaj bomb. Neki bombnik je vrgel bombe nad jugovzhodno škotsko obalo. Padle so na neko ulico, niso pa napravile resnejše škode. V vzhodnem delu Londona je bilo v dveh ulicah podrtih 22 hiš. Bilo je več žrtev. Ena zažigalna bomba je padla v neko ulico v jugozapadnem Londonu. V jugozapadnem predmestju se je zaradi zračnega pritiska eksplozije bombe prevrnil voz cestne železnice.
Ali bo Anglija vzdržala
Eden izmed poročevalcev newyorških listov je sjx>ročil svoji redakciji: Ce ho pokrajina vzdržala letalske napade tako hrabro kakor jih prenaša prebivalstvo Londona, potem bo Anglija vzdržala sedanjo težko borbo in dragoceno preizkušnjo.
Drugi poročevalec se sklicuje na nedavno izjavo maršala Goringa, da nemška letala napadajo srce angleškega cesarstva in pravi: Srce britan-skaga cesarstva prenaša udarce brez težav in bije mnogo močneje kakor kdajkoli prej.
švicarskih poročevalcev
cestetrsquare, ki je znano milijonom tujcem in turistov, je prav tako doživelo ognjeni krst nemških bomb. Časnikarji, ki so opazovali borbe letal, pripovedujejo o strahotnih bitkah, ki so se razvile v zraku. Neki časnikar je videl, kako so strmoglavila na zemljo tri nemška bombna letela v plamenih. Neki nemški bombnik se je razletel v zraku na koščke, ki so padali nato na drevje v Hyde-parku.
Nočni napad nemških letal je trajal nekaj nad 9 ur.
Število človeških žrtev je težko ugotoviti, ker še ni bilo mogoče očistiti vseh razvalin, ki so jih povzročile eksplozije bomb. Računajo, da je v zadnjih treh dneh vsega skupaj mrtvih nekaj nad 700 ljudi, ranjenih pa nekaj nad 3000.
Trije Goringovi cilji
Ncw.vork. 10. sept. b. Londonski dopisniki ameriških listov trdijo, da si je maršal Goring postavil tri glavne cilje v sedanjih napadih na London:
1.	Izzvati hofo predvsem panik« med civilnim prebivalstvom s teroriziraujem in s tem, da jim ne da miru, da bi spalo.
2.	Uničiti hoče vsa večja železniška križišča, mestni jwomet in onesposobiti plinske in vodovodne napravo in cevi ter uničiti električno centralo.
3.	Onesposobiti hoče angleške letalsko sile s tem. da uniči čimveč letališč, tovarn za letala in skladišč goriva.
Kar se tiče prve točite, pravi dopisnik »New-york Herald Tribune«, da so izgledi v uspeh zelo majhni, ker eksplozije nemških bomb v Londonu izzivajo med prehivalstvom le največje ogorčenji in sovraštvo. Ostali dve točki za sedtM ne prihajata v poštev. ker na vsak udarec nemških letalskih sil Anglija odgovarja z močnimi proti-udarci.
Zemunska vremenska napoved: Pretežno oblačno v vsej državi, sem pa tja dež. Nekoliko vedro bo na skrajnem jugu. Vreme sc bo z boljšalo čez dan od severozahoda. Toplota se bo znižala.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in deževno.
Angleški napadi na Nemčijo
Xdo le kriv francoskega poraza
y »Delavski pravici« je dr. T. Furlan napisal podlistek »Po katastrofi«, k er govori o vzrokih francoskega poraza in prihaja do zaključka, da je francoski poraz zagrešil francoski generalni štab, in ker je francoski generalni štab in sploh ves oficirski kader v Franciji izšel iz jezuitskih zavodov, meni pisec članka, da je treba pač krivce tam iskati kjer so. — Članek je seveda z veseljem pobrala »Delavska politika« in ga kot prispevek k obrambi Bluma in tovarišev razgrnila pred svoje bralce. Njej ni treba zamerjati. Čuditi pa se moramo pisatelju članka, ki bi prav gotovo ne bil počaščen, če bi mu kdo lazvijal naslednjo argumentacijo, ki pa popolnoma ustreza njegovi logiki: V tem in tem zdravilišču je umrlo toliko in toliko ljudi. Kdo je zakrivil kr.tastrofo? Zdravniki vendar! — Vprašanje francoske katastrofe je prevelika in prezamotana žaloigra, da bi se dala odpraviti z lahkokrilim besedičenjem. Sicer pa tudi ni resnica, da so vsi francoski oficirji bili gojenci jezuitskih zavodov, kakor bi to pač naši javnosti nadvezil g. dr. Furlan.
Vrhovni Sokol je odgovoril
Vrhovna uprava Sokola kraljevine Jugoslavije je imela svojo sejo, na kateri je sprejela napovedane »dostojne ukrepe« proti brbljavim Sokolom belgrajske sokolske župe in njihovemu glasilu »Oko sokolovo«, ki so po vsej javnosti raznesli, da je vodstvo Jugosokola v rokah masonov. »Dostojni ukrepi« obstojajo v resoluciji, ki je bila objavljena in ki pravi, da so Sokoli vedno imeli pred seboj ideologijo sokolstva, »da pri svojem« odgovornem poslu nikoli niso bili pod vplivi od zunaj,« da imajo »popolno zaupanje v vodstvo Sokola« ter Sokolom obljubljajo »obrambo proti neopravičenim napadom,« vsem Sokolom pa, ki »zaradi delovanja za oživotvorjenje sokolskih idealov prenašajo trpljenje«, pošilja svoje pozdrave. To je vse! Saj drugače tudi biti ni moglo. Če so navedbe belgrajskega Sokola resnične — do sedaj niso bile v ničemer ovržene — potem so bili pri seji vrhovne sokolske uprave »bratje« lepo med seboj, saj je prvi podstarosta Sokola istočasno tudi vrhovni poveljnik jugoslovanskih masonov in je od 25 sokolskih žup 20 v masonskih rokah. Zato ni čudno, če so se fletno med seboj pomenili, drug drugemu počestitali, drug drugemu izrazili popolno zaupanje, drug drugemu zamašili ušesa, da ne bi slišali vpitja iz sokolskih ust, ter se potem zavili v patriotični jopič in šli na naporno nacionalno delo nazaj v svoje masonske hrame. Sedaj smo radovedni, kaj bodo belgrajski Sokoli na tako »močne in dostojne ukrepe« odgovorili. Morda odgovor niti potreben ne bo. Mladine masonska močvirja ne vlečejo. C.-.a gre tja. kjer je zrak čist in svež, pa čeprav tudi ostro brije. Mladina bo priletne borce za oživotvorsnje sokolskih idealov pustila pri sklepanju resolucij, sama pa bo šla na zrak.
»Od nič do milijonskega imetja, če si — mason«
Govoreč o jugoslovanskih masonih piše »Z a-g.rebački 1 i s t< na uvodnem mestu zelo oster čianek, v katerem izraža svoje in vsega naroda začudenje, zakaj so masoni deležni tolikšne obzirnosti, da še vedno sedijo na najvplivnejših mestih, čeprav jim je bilo- dokazano, kako škodljivi so bili naši državi zaradi tujega vpliva, ki so mu jo podredili. Nato nadaljuje: »Javnost pričakuje, da bo naša oblast to gospodo, ki jih še vedno vedri in oblači, malo bolj trdo prijela. Kajti ša danes se dogaja, da nekateri posamezniki spravljajo v nevarnost življenje svojih delavcev, da pridejo do profita, toda kadarkoli se zgodi kakšna nesreča, bodo vedno našli zagovornika, ki jih bo pri odgovornih činiteljih oblasti rešil. In oblast jih potem pokriva in brani, namesto da bi proti njim odločno nastopila. Zahtevamo, da se enkrat za vselej napravi konec ljubeznivemu božanju ljudi, ki izrabljajo svoje zveze in svoje položaje po najkrajšem času od ničesar pridejo do milijonskega premoženja na račun skupnosti. Zahtevamo, da se posameznim gospodom masonom potegne krinke z obraza ter da se spiski imen članov naših lož (list navaja samo hrvatske lože) objavijo. Hrvatski narod mora vedeti, kdo so ti ljudje, ki so se na njegovo škodo skrili v to tajno družbo. Nobenega izgovarjanja ne pripoznamo, tudi izgovora ne, da so nekateri šli v masonski hram, da tam vidijo in slišijo, kaj masonski bratje počenjajo. Kdor je vstopil v masonsko ložo, je vedel, kaj dela. Naj nosi polno odgovornost. Zato objavite imena masonov.« — Iz tega članka bi sklepali, da se bo hrvatski narod kmalu razjezil zaradi cin-canja pri iztrebljenju masonstva, ki se je tamkaj šopirilo na njegovo škodo.
»Na prelomu«
Pod gornjim naslovom objavlja belgrajsko >V r e m e« članek, v katerem razlaga,, da stojimo sedaj na križišču, na prelomu dveh potov, pred velikimi dogodki, katerim moramo bita doraščeni. List med drugim piše:
»Pred velikimi dogodki se nahajamo. Že sedaj moramo storiti vse, da se pozneje kdo ne bi pritoževal, da na nove čase nismo bili duhovno pripravljeni. Posledice sedanje nepripravljenosti bi bile mnogo hujše, kakor so bile posledice nepripravljenosti pred 20 leti. Pri velikih zgodovinskih prelomih — in sedaj se nahajamo na takšnem prelomu — je treba rušiti staro in nesposobno ter ustvarjati novo in sposobno. In naša sposobnost mora priti do izraza pri organiziranju našega narodnega in državnega življenja v popolni skladnosti s silami, ki v Evropi prevladujejo. Res in gotovo je, da se naše stare strankarske razvade in politikantski duh ne bodo tako lahko spravile v sklad z novim evropskim duhom. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da stojijo novemu duhu sovražno in odklonilno nasproti le strankarski odbori, medtem ko je ljudski duh sam ostal zdrav. V naši državi je bilo že več poskusov, da politično življenje osvobodimo od deniokratsko-liberalnih predsodkov. Tukaj nočemo ocenjevati uspehov teh poskusov, ampak gre samo za dobro voljo in pravilno spoznanje virov, iz katerih bolezni prihajajo. V zgodovini se dogodki nikdar popolnoma ne ponavljajo v isti obliki. Novi položaji zahtevajo novih rešitev. Tako je tudi pri nas. Ne moremo ponavljati niti enega od prejšnjih poskusov, ampak, če se oziramo nazaj na naše prejšnje delo, bomo opazili, da izhaja potreba po preosnovanju našega političnega življenja ne samo iz novih razmer v Evropi, ampak iz vzrokov, ki leže pri nas samih, vzrokov, ki smo jih videli, a jih nismo pravilno ocenili, še manj pa smo imeli srečne roke, ko smo jih hoteli reševati. Novi zunanjepolitični položaj nam mora nuditi priložnost, da same sebe najdemo in da pripravimo bodočnost. Cim prej se bo to zgodilo, tem boljše bo, da se ne bo ponovilo ke-sanje, ki je sledilo 1. 1918.«
Nemška poročila
Berlin, 10. septembra, b. Uradno poročajo, da so angleški piloti ponoči bombardirali industrijske naprave v berlinskem predmestju.
Berlin, 10. sept. AA. DNB. Tudi v noči med 9. in 10. septembrccn so britanska letala izvedla letalski napad na Berlin ter bombardirala civilno prebivalstvo. Vrženih je bilo več bomb na predmestje Moabit, kakor tudi v nekatere dele severnega Berlina. Več zažigalnih bomb je zadelo večje število zasebnih zgradb. Ena hiša je popolnoma pogorela. V nekem severnem predmestju je bila uničila manjša stanovanjska stavba. Berlinsko prebivalstvo hrabro prenaša te napade, ker je prepričano, da nemška letala še v večji meri vračajo in izpolnjujejo besede vodje rajha.
Berlin, 10. septembra. AA. DNB. V noči med 9 in 10 septembrom eo poskušala angleška leta"a izvršiti napad na mesto Wcscroittnde. Samo nekaterim letalom se je posrečilo prebiti se skozi zaščite. Učrnek protiletalskih baterij je bil zelo velik. Vrženih je bilo siamo nekaj bomb.
V Berlinu zavračajo ameriške trditve, da Nemci bombardirajo na slepo
Bern, 10. sept. t. DNB. Berlinski dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« pošilja svojemu listu popis angleškega letalskega napada na Berlin in pravi, da govorijo nemške oblasti resnico, ako trdijo, da vojaške naprave še niso bile zadete. Po njegovem mnenju ifc bila dosedaj zadeta sama ena tovarna za azbest, nadalje je zgorela lesena šupa pri neki tovarni. Angleži so doslej nastopali le z maloštevilnimi letali. Kvečjemu je na enkrat napadalo po 30 bombnikov, ki so pri enem alarmu skupno vrgli na mesto do 100 bomb, O kakšnem načrtnem bombardiranju vojno-in-dustrijskih naprav, meni švicarski časnikar, še ne more biti govora.
Angleška poročila
London, 10. sept. t. Reuter. Letalsko ministrstvo objavlja uradno:
Sinoči so naši bombniki nadaljevali z napadi na vojaške naprave v Nemčiji, v Belgiij, na Nizozemskem in v Franciji. Med napadenimi cilji je bila električna centrala v Berlinu, pristanišče io pristaniška skladišča v Bremenu, Hamburgu, Kielu in Wil-helmshavenu. Napadeno je Wo tudi pristanišče We-sermiinde. Bombardirali smo skladišča v Kreieldu, Bruslju, tovarne v Essenu in Barnhtoriu, nadalje železniška križišča in letališča. Druge skupine bombnikov so metale bombe na pristanišče Ostende, Ca* lais tn Boulogne, Bombardirano je bilo nemško topništvo na Cap Gris Nez pri Calaisu. Tri letala se niso vrnila.
London, 10. septembra. AA. Reuter. Sinoči ob mraku 60 angleška letala letela nad francosko balo nad kraji, kjer imajo Nemci postavljene topove. Angleška letala so izvedla uspele napade na lu^e ob Rokavu.
Upanja »Timesa«
London, 10. sept. t. Associatcd Press: Londonske »Times« poročajo o letalskih borbah, »sredi pokajočih bomb želo težko ohraniti smisel za primerjanje Toda treba je vedeti, da to, kar so "se1-daj Londončani v tr^ nočeh preživeli,'ni nič drugega, kakor to, kar so angleški vojaki doživljali na zahodni fronti noč za nočjo po cele tedne in mesece in kar doižvljajo Nemci po zahodnih nem?kih vojnih okrožjih. Angleški bombniki 60 bili nad Hamburgom cele tri ure in so z veliko točnostjo zadeli prvovrstne cilje, ki so si jih izbrali. Naši napadi na cilje, ki so nam bližji trajajo neprestano in njihova številčna moč raste od dneva do dneva. Naši bombniki, ki so tudi v ofenzivi, bodo sčasoma obrambo olajšali in končno izvojevali zmago.
Nove vrste angleških bombnikov, ki so prišli že iz Amerike?
London, .10. se|jtembra. t. »Associated Press«: Uradna poročila letalskega ministrstva omenjajo nastop dveh novih vrst bombnikov, ki so prvič nastopili pri snočnjem bombardiranju pristanišča v Ostende, Calais in Flusching. To so bombniki vrste »Albacores« in »Swordfish«. Njihoy prvi nastop je bil nad vse uspešen, Dosegli so fiopolne uspehe kljub srditemu ognju protiletalskih topov in ognja iz topov vojnih ladij. Nove bomb-
nike odlikuje velika hitrost, kakor tudi skoraj samostojna obramba, tako da ne potrebujejo spremstva večjega števila zaščitnih lovskih letal. Bombardiranje Berlina, Hamburga, Bremena, Kre-lelda, Wilhelmshavena in WesermUndea pa so izvedli bombniki vrste »Blenheim«, ki so že dalje časa v angleški službi. Letalski strokovnjaki trdijo, da pripadajo novi bombniki skupinam, ki so prišle že iz Amerike.
Poročila ameriških dopisnikov
Newyork, 10. septembra, b. Dopisnik »Associated Pressa« ■ iz Berlina poroča, da je letalski alarm trajal 43 minut. Angleško letalstvo ni moglo priti do samega mesta. Dopisnik pa trdi, da je slišal strahovite eksplozije, ni pa mogel ugotoviti, če izvirajo od protiletalskega topništva ali od angleških bombnikov.
London, 10. septembra, b. »Associated Press«: Ves angleški tisk s»Timesom« na čelu objavlja poročila angleških pilotov, ki trdijo, da so velike požare v Hamburgu lahko videli nad 100 km daleč, Poročila govorijo o odgovoru angleških letalskih sil na napade nemških letal na angleška pristanišča v Londonu. Poleg napadov na Hamburg so angleška letala ponoči zopet ponovila napade na razne druge nemške kraje. Včeraj so daljnostrelni topovi obstreljevali tudi nemške postojanke od Boulogne do Dunquerquea. Škodo so angleška letala j>ovzročila nemškim ladjam v lukah Hamburgu, Bremenu in Ostendeu. Zlasti močne napade so izvedla na majhne zalive vzdolž Irancoske obale, kjer so uničile številne vlačilce, ladje in obalne utrdbe. Z angleške obale se vidijo številni jx)žari, ki divjajo na nasprotni strani Kanala. Angleška letala so prav tako napadla nemške konvoje na Severnem morju.
Topovsko streljanje čez Rokavski preliv
London, 10. sept. AA. Reuter: Topovi z obeh strani Rokavskega preliva so začeli davi po zatišju štirih ur jx>novno streljati. Ogenj so začele najprej nemške baterije s francoske obale. Streljanje se je začelo s salvo treh strelov. Tresljaji
so se čutili daleč v notranjost Francije. Eksplozije so razsvetljevalo obalo kot bliski poletne nevihte. Angleške baterije so odgovorile.
Ob priliki topniškega dvoboja na Rokavu je telefoniral neki novinar svojemu uredništvu, da je lahko naštel 75 sekund med bliskom, ki ca jc videl ob priliki strela iz nemških topov in eksplozijo granat na angleški obali. Nemci so oddali topovske strele na vsaki dve minuti.
London po treh dneh neprestanih napadov
London, 10. septembra, b. Po tridnevnem neprestanem bombardiranju nemških letal je dobila angleška prestolnica drugačen izgled. Na mnogih krajih so porušene številne stavbe in tovarne, promet pa je zelo omejen. Kakor običajno, pa so tudi danes navsezgodaj odšli delavci in nameščenci iz svojih stanovanj, vendar pa niso mogli vsi na delo, v kolikor pa so prišli, so dospeli v tovarne z velikimi zamudami, ker so bile številne ceste dobesedno zasute z razvalinami hiš, ali pa so bile preluknjane s pravimi žreli. Poleg tega niso mogli voziti številni avtobusi in tramvaji. Odprte so bile le nekatere stranske proge, zaradi česar je v prometu nastala precejšnja zmeda.
Minister ža informacije pravi, da napadi nemških bombnikov v Angliji nikogar niso iznenadili, ker se je angleška javnost skoraj leto dni pripravljala na to in pričakuje še kaj hujšega. Nadalje pravi ministrstvo za informacije, da ima London nad 8 milijonov prebivalcev in da je doslej poleg razrušenih številnih zasebnih hiš bilo vsega okrog 1000 mrtvih in trikrat toliko ranjenih. Do 7 zjutraj so bili vsi požari že v oblasti londonskih gasilcev.
Vojna na morju
London, 10. sept. b. Admiraliteta poroča, da je Anglija zadnje dni izgubila 1.5 milijonov ton trgovskih ladij. V to število so vključene vse angleške in nevtralne ladje. Iz angleške statistike pa istočasno izhaja, da ima Anglija navzlic temu še vedno večjo tonažo trgovinskega brodovja, kakor pa ga je imela v začetku vojne, ker so se jI priključila trgovinska brodovja držav, ki jih je zasedla Nemčija.
Vojna med Anglijo in Italijo
Italijanska poročila
Nekje v Italiji, 10. sept. AA. Štefani: Sporočilo glavnega štaba italijanske oborožene sile št. 95 se glasi:
V	vzhodnem delu Sredozemskega morja so naše letalske sile, ki so bile posebno aktivne, izvedle hude bombne napade na pristanišče v Jnffi, kakor tudi na železniške proge od Alek-sandrije do Marsa-Matrulia. Pri prvem napadu so bile zadete težko poškodovane železniške naprave. Vlak, ki je bil neposredno zadet, je skočil s tirov.
V	Severni Afriki je italijansko letalstvo bombardiralo in obsulo s strojniškim ognjem sovražnikova taborišča in avtomobilske kolone. Sovražnik je. utrpel znatne izgube zlasti, v Birse Ferzenu.
Sovražno letalstvo je večkrat letelo nad kraji v Kirenaiki, pri čemer je bil v celein ubit en človek, štiije pa ranjeni. Povzročena škoda je neznatna.
V	Vzhodni Afriki je naš letalski oddelek napadel Port Sudan, kjer je zadel več letal na tleh in odkoder so vzletavala angleška letala, ki so napadala naša oporišča. Pri tem so naša letala zbila tudi eno sovražno letalo v spopadu.
V	Keniji je naše letalstvo bombardiralo sovražnikova skladišča v Buri ob reki Tsana, ne da bi imela naša letala kaj izgub.
Sovražnik je {»skušal izvesti polet nad Massauo, Asmaro in Desijem in je metal bombe zlasti na polja, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, tri pa ranjene.
Izgube Italije
Nekje v Italiji, 10. sept. AA. Objavljen je bil četrti seznam, ki obsega imena 21 častnikov in vojakov, ki so umrli za/adi ran, katere so dobili na fronti. Avgusta je bilo 77 mrtvih,
Kako se bodo boji razvijali
»Volkischer Beobachter« piše o »bitki za London«, ki je uvod za bitko za Anglijo
Berlin, 10. sept. t. »Volkischer Beobachter« piše, da ni prav, ako sedanje boje imenujejo »bitko za Anglijo«. Mogla bi 6e kvečjemu imenovati »bitka za London«. V boju proti Angliji je namreč potrebno uničiti vlogo, ki jo London ima v angleškem imperiju. London je osrčje vsega gospodarskega, denarnega in političnega življenja imperija. London je osrednji živec imperija. Zato nikdo ni pričakoval, da London v tej vojni ne bo prizadet. Bitka za London je dosledno poglavje v boju proti angleškemu imperiju.
Berlinski listi pišejo, da smatrajo nadaljevanje angleških napadov na Berlin kot jasen dokaz za to, da Angleži žele, da sc naj način letalske borbe, ko4 se je zadaje dni razvila, nadaljuje. Churchill se noče ukloniti razumu, zaradi tega bo pač potrebno nadaljevati z napadi.
Berlin, 10. sept. m. »Europa Press« poroča: Zaradi zadnjih angleških napadov na berlinske okraje, v katerih ni vojaških objektov, poudarja nemško časopisje, da je treba na vsak tak angleški napad odgovoriti s tisočkratnim napadom na London, ker delovanje angleških letalskih sil predstavlja pravo nasilje. »Lokal Anzeiger« pravi, da bo na vsako vrženo angleško bombo na berlinsko naselje Nemčija odgovorila s tisoč bombami na londonska naselja, ker Nemčija ne more ostati brez odgovora na angleške napade. »Nachtausgabe« pa poudarja, da se nemško prebivalstvo po zadnji Hitlerjevi mirovni ponudbi zaveda tega, da je treba še v tem mesecu izvršiti odločilne napade proti Angliji in da je treba te napade nadaljevati tako dolgo, dokler Anglija ne bo premagana.
Angleški vojaški strokovnjak napoveduje zaostritev bojev do skrajnih meja
London, 10. sept t. V londonskem radiju |e rnel govor vojaški strokovnjak Steward, ki je izja-
vil, da je nastopila doba, ko se bo vojna v eraku zaostrila do skrajnih meja. Letalski napadi se bodo odslej stopnjevali. Za Angleže bo važno, da imajo močno letalstvo, in sicer lovce za Dreganianje nemških bombnikov, in bombnike za napade r - Nemčijo. Prav tako važno pa je za Anglijo protiletalsko topmištvo. Anglija bo seveda posvetila največjo pozornost Londonu, toda razume se, da bo moralo angleško letalstvo tudi drugod izvesti važne ir odločilne vloge. Angleška obramba je sedaj uspela, da povprečno, uniči po eno petino napad.jočih letal. Uspel.; sn bili že večji in je bila uničena tna tretjina napadalcev. Potemtakem 6e vsaka skupina, ki r^jpade Anglijo, uniči že po petem nan^du ^koda, ki jo nemške bombe povzročajo, je velika. Tega ni treba prikrivati. A glavna sila angleških bombnikov še ni stopila v boj. je dejal Churchill. Letalskih napadov danes še ni mogoče popolnoma preprečiti ker je angleško letalstvo številčno prešibko, vendar se bo tudi to spremenilo. Londončani danes mnogo trpijo. Naj se zavedajo, da s tem odvračajo nemške naioade na druge življensko vafne angleške industrije, kjer se izdeluje orožje, ki bo Angliji izvoje-valo zmago.
Francoski listi primerjajo bitko za London z bitko za Varšavo
Clermont-Ferrand, 10 sep. A A. Havas. »Matin« in »Petit Parislen« razpravljata o napadih na London in se vprašujeta, koliko časa bo moglo londonsko prebivalstvo zdržati te napade Listi menijo, da je London zdaj bombardiran enako, kakor je bila bombardirane Varšava v začetku vojne, vendar j>a z manjšimi sredstvi. Varšavsko prebivalstvo je hrabro prenašalo vihar, ki je bil skrajno hud, vendar pa je prišel trenutek, ko je njegovo živčevje popustilo. Listi se sprašujejo, ali čaka res ista iwoda lon-ckmrko prebivalstvo, ki ne bo moglo stalno živeti med treskaijem eksplozij, v strahu pred ognjem in dežjem granat in ali bo pripravljeno, pustiti 6e živega sežgati in živega pokopati, ali pa bo končno pobegnilo iz mesta, kjer ni mogoče stanovali. Kakor se zdi, je izid te bitke odločilen za usodo vojne.
14 pa ranjenih, kakor tudi sedem izginulih v Severni Afriki, 50 pa mrtvih., 127 ranjenih in 20 izginulih v Vzhodni Afriki. Mornarica je izgubila 88 mrtvih, 77 ranjenih in 138 izginulih. Od letalstva je bilo 55 mrtvih, 128 ranjenih in 31 izginulih.
Promet skozi Sueški prekop
Egiptska meja, 10. sept, AA DNB: Po uradni statistiki je šlo julija meseca skozi Sueški prekop v smeri sever-jug skupno 41 ladij s 57 potniki in 115 416 tonami blaga v primeri z 223 ladjami, 12.115 potniki in 13.819 tonami blaga v juliju lanskega leta.
V smeri jug-sever je šlo 26 ladij brez potnikov s 400 814 tonami blaga, v primeri z 237 ladjami, z 118.940 potniki in 106.046 tonami blaga.
Angleška poročila
Kairo, 10. sept. AA. Reuter: Oddelek angleških bombnikov je v nedeljo bombardiral Massauo. južnoafriško letalstvo je napadlo Mo-gadiscio v italijanski Somaliji 7. septembra. Bombardirana so bila tudi zbirališča avtomobilskih čet.
Iz Francije
General Weygand zaradi letalske nesreče še ni mogel prevzeti mesta generalnega delegata Iranco-sk vlade v francoski Afriki. Zdravljenje generala Weyganda, ki si je med drugim zlomil dve rebri, bo trajalo še okoli tri tedne.
Usoda časopisja
Švicarski listi objavljajo zanimive podrobnosti o »preseljevanju francoskega tiska« po vojaškem in političnem zlccnu Francije. Večina listov 6e je z vlado vred preselila iz Pariza. Nekateri listi so peljali seboj rotacijske stroje Naselili 60 se 6prva v Bor-d e a u x u, kjer je bil sedež vlade. Od tam so z vlado vred romali dalje do Clermont Ferraort a, toda, ko je vlada bežala dalje do V i c h y j a , ji listi niso več sledili.
Vichy je letoviško mesto, zelo prikladno za namestitev uradov, toda za tiskarne tam ni prostora. Zato je večji del listov-beguncev ostal v Clermont Ferrandu, kjer sedaj izhajajo »Pariš Soir«, »Oeuvre«, »Petit Parisien«, »Jour«, »Petit Journal«, »Figaro«, »Candide«, »Journal de la Fem-m e«. Seveda je bilo uredniško osebje pri vseh teh 'i-stih strogo prerešetano. V Limoges.kije drugo veliko industrijsko mesto v osrednji Franciji, se je naselil »Le Joumal«, »AcUon Francaise«, in katoliški dnevnik »La Croix«. V L y o n so pribežali »L'Auto«, »Marianne«, v Marseille pa 6e je rešil »Gringoire«. V par tiskarnah v Clermont Ferrandu vlada seveda največji drenj in se dnevno pripetijo smešne pomote. Tako dobi enkrat »Jour« na svoji drugi strani tisk »Petit Joumala«, drugič zopet izide »Pariš Soir« z glavo »Figaro« in jjodobno. V eni izmed treh tiskam sta dve uredništvi nameščeni pod milim nebom kar v dvorišču in imata na razpolago vojaško plahto za pr»mer dežja. Nekateri uredniki so si uredili uredniške pisarne v garažah, nekateri
fa po bližnjih kavarnah. Ker se nahaja v Clermont errandu največji francoski zavod za dušeno bolne, se razume, da letijo sedaj na francosko časopisje najbolj hudomušni dovtipi. Vsi listi pa izhajajo le na dveh, le redko na štirih straneh.
V Parizu je ostal »Matin« Tudi »Pari« Soir« je dobil svojo pariško izdajo. Po drugih mestih v zasedenem ozeml|u pa so začeli izhajati sjjet stari časopisi. Le, da je njihova politična usmerjenost preurejena.
Nekaj časopisov pa je v velikem viharju la-ginilo. Semkaj spadajo »Ordre«, »Aube«, Blumov Populaire«, znani »Intrasigeant, .bogato ilustrirani • Excelsior« in »Pari6 Midi, glasilo »navdušencev za borze in za konjske dirke.
Na novo se je tudi pojavilo nekaj listov. »Ef-fort« je prišel na mesto »Populaire«, med tem ko Frossard začel v Clermont Ferrandu izdajati svoj liat »Mot d'Ordr»«.
Režim Železne garde v Romuniji
Voditelj železne garde najavlja boj proti Judom, masonom in kapitalistom
Generul Antonescu
Izjava voditelja Železne garde
Bukarešta, 10. sept. AA. DNB. Šef Železne garde Horia S i m a' je dal izjavo o bodočem notranjem režimu Romunije 1 "a romunska država bo država legionarjev, V .nji politiki bodo legionarji vodili borbo proti j udom, svobodnim zidarjem in plutokratom. Legionarji imajo svoj točno izdelan program kar se tiče vseh teh vprašanj. Večino tega programa je izdelal sam Codreanu in njegove ideje se bodo sedaj izpolnile. Nato je Horia Širna govoril o dogodkih, ki so pripeljali do odstopa kralja Karola, in povedal, da so legionarji Železne garde te dni jasno pokazali svojo voljo in da so nazadnje zmagali. Horia Sima je izjavil, da so legionarji monarhisti in da bodo pod vladavino kralja Mihaela in pod vodstvom generala Antonesca še naprej derali za izpolnitev svojega programa.
Ukrepi generala Antonesca
Bukarešta, 10. sept. t. Associated Press. Vlada »voditelja države« Antonesca, kakor sedaj imenujejo predsednika vlade, nadaljuje z objavami ostrih ukrepov za vzpostavitev reda v javnem življenju.
Uredba o zaplembi kraljevega premoženja je imela velik uspeh in so z zasedbo bank pravočasno preprečili, da delnice podjetij, pri katerih je bil bivši kralj udeležen, niso izginile. Najstrožja preiskava je v podjetjih veleindustrijca Malaxe, ki je bil pred nekaj leti še reven inženir, a je s pomočjo bivšega kralja in krožka okrog njega zgradil, največjo orožno industrijo v bližini Bukarešte ter postal tudi predsednik velikih tovarn v Resici. Preiskava je tudi zelo ostra pri nekem juvelirju v Bukarešti, o katerem je znano, v kakšnih odnošajih je bil z bivšim kraljem in njegovim krožkom.
Generala Marinesca, ki je bil šef policije, so železni gardisti na meji, ki jo je hotel prekoračiti, ujeli in pripeljali na varno Polkovnik M o r o z o v, ki je bil poveljnik tajne policije, je tudi zaprt. O polkovniku Morozovu je znano, da se je pri njemu odigral prvi sestanek med bivšim kraljem in gospo Lupescu Železna garda mu zamerja, da je odgovoren za smrt Codreana in njegovih tovarišev.
Vsi politični interniranci, ki so se nahajali bodisi po taboriščih, bodisi po koncentracijskih taboriščih, so bili izpuščeni na svobodo.
Antonescu je upokojil celo vrsto generalov in admiralov — kajti v Romuniji je bilo tudi večje število admiralov — in se nahajajo med upokojenci skoraj vsi bivši vojni ministri, dva bivša načelnika generalnega štaba in znani ljubljenec dvora general Dombrovski, ki je hitro napredoval od gardnega častnika do župana prestolnice. Imena vseh polkov, ki so nosili ime bivšega kralja Karola. so bila spremenjena. Vse vojaške uniforme so bile
odpravljene in je uvedena ena sama enotna uniforma za vse vojne edinice.
Ukinjeno je večje število poslaništev, tako poslaništvo v Mehiki. Kodanju, Helsinkih, Teheranu, Rio de Janeiru. Ukinjena so veleposlaništva in tudi čin veleposlaniških svetnikov. Cela vrsta poslanikov je odpoklicana in bo upokojena. V to vrsto spadajo poslaniki pri Vatikanu, v Turčiji, v Franciji, v Švici, v Ameriki, na Portugalskem, na Švedskem in v Nemčiji. Vse diplomatsko osebje bo prečiščeno in prerešetano.
Bukarešta, 10. sept. b. Enajst časnikarjev, ki so bili naklonjeni bivšemu romunskemu kralju Karolu, je po nalogu generala Antonesca odpuščenih iz službe.
Bukarešta, 10. sept. b. General Antonescu je zopet objavil celo vrsto uredb z zakonsko močjo. Z eno izmed uredb je uredil tudi svoj položaj.
Njegov naslov je vodja države in odgovarja približno naslovu italijanskega ministrskega predsednika, vendar general Antonescu želi, da se ga ti-tulira z gospodom generalom. Z drugo uredbo je ustanovljeno poverjeništvo za proučevanje gospodarstva dvora. Delokrog zakonodajnega posvetovalnega sveta je omejen in vodja države lahko ta svet konzultira, samo Če smatra to za potrebno. Nobena vojna ustanova ne sme nositi ime bivšega kralja Karola. Zaradi tega je deveta konjeniška divizija dobila naslov kraljice Jelene. General Antonescu je nadalje ukinil romunska poslaništva v Mehiki, Kopenhagnu in Helsinkih.
Bivši kralj pojde v Španijo?
Milan, 10. sept. AA. DNB. Gazetta del Popolo poroča iz Rima. da bo bivši romunski kralj Karol odpotoval v Španijo.
Pogajanja med Japonsko in Francijo za oporišča v Indokini
Ženeva, 10. sept. AA. DNB: »Pet it Dan-phinois« objavlja uradno tolmačenje iz Vi-chvja o francosko - jajx)nskih pogajan jih glede Indokine. Po tem pojasnilu so bila v Tokiu pogajanja med francoskim veleposlanikom Ilen-ryyem in japonskim zunanjim ministrom Macu-okom v enakem okviru kakor pogajanja, ki jih je vodil v Indokini admiral Decout z generalom Nišišaro.^ Pogajanja so dala pogosto povod za napačne komentarje. Stik med poga ja-jočima se strankama ni bil nikoli prekinjen in razprave se bodo nadaljevale na obojestransko željo do dobrega konca. Smatrajo, da bo mogoče interese Japonske spraviti v sklad z interesi in dolžnostmi Francije.
Bern, 10. sept. t. Associated Press: švicarski listi poročajo iz Londona, da diplomatični krogi tamkaj zatrjujejo, da nemška poročila o gladkem razvijanju francosko-japonskih pogajanj glede francoske Indokine (kjer Japonska želi dobiti nekaj oporišč), ne odgovarjajo stvarni resnici. Resnica je, da so se pogajanja meti japonskimi odposlanci in francoskimi oblastmi v Indokini prekinila in tle so se pozneje spet na novo začela v Tokiu med francoskim poslanikom tamkaj in japonsko vlado. Pogajanja pa ne napredujejo dobro spričo dejstva, da so japonske čete že na enem kraju prekršile mejo Indokine. O kitajskih četah se doslej ne more reči, da bi bila kjerkoli kršila indo-kitajsko mejo.
Nemška gimnazija v Belgradu slovesno odprta
Belgrad, 10. sept. m. V Belgradu je bila slovesno odprta nova nemška zasebna gimnazija. Ob tej priliki je bila priložnostna slovesnost v prostorih nemške meščanske šole v Zrinjskega ulici. Slovesnosti so med drugim prisostvovali zastopnik prosvetnega ministra dr. Korošca njegov pomočnik g. Boško Bogdanovič, belgrajski župan Jevrem Tomič, nemški poslanik Viktor von Heeren, nemški generalni konzul g. Neuhausen, bivši nemški poslanec Franjo Ham in drugi odličniki. Slovesnost se je začela s petjem jugoslovanske državne himne, nakar je povzel besedo dr. S c h m a u s v imenu vodstva nove gimnazije. V svojem govoru je poudarjal važnost ustanovitve nemške popolne gimnazije v Belgradu. Poudaril je, da bo vodstvo te gimnazije gledalo '-idi na to, da bo v tem novem učnem zavodu vel tisti duh, la mora vladati v odnošajih jugoslovanskega in nemškega naroda, duh medsebojnega spoštovanja in zaupanja, duh iskrene pripravljenosti in sodelovanja. Samo po 6ebi se razume, da bo vodstvo posvetilo vso pozornost negovanju predmetov nacionalne skupine, nacionalne kulture in nacionalne vzgoje sploh in to ne samo zaradi učencev jugoslovanske narodnosti, temveč prav toliko zaradi učencev nemške narodnosti. Vodstvo poudarja, da bo ta nova šola vzgojila kader sposobnih Nemcev, ki bodo lahko v svoji domovini delovali v istem duhu z mnogo večjim uspehom, kakor prejšnja generacija, ker 60 lahko na samem viru spoznali jugoslovanski narod in njegovo kulturo ter se bodo naučili njegovega jezika in bodo znali pravilno ceniti njegove nacionalne, človečan-ske in kulturne vrednote.
Zatem je otvoritev nove nemške gimnazije pozdravil zastopnik prosvetnega ministra gosp. Boško Bogdanovič, ki je v svojem govoru [»oudarii. da se z otvoritvijo nemške gimnazije postavlja še ena zveza med Jugoslavijo in Nemčijo. Izrekel je polno priznanost vodstvu in pripravljalnemu odboru nemške gimnazije, ki jim želi uspeha pri delu, novi gimnaziji pa napredek in procvit. Svoj govor je g. Boško Bog-
danovič zaključil z vzklikom: Vivat, crescat, floreat!
Za pomočnikom prosvetnega ministra je povzel besedo nemški j>oslanik Vikt. v. Heeren. V svojem lepem govoru se je zahvalil kraljev, ski vladi, jpredvsem pa prosvetnemu ministru dr. K o r o s c n , da je omogočil ustanovitev nemške gimnazije v Belgradu. V nadaljnem izvajanju se je g. poslanik von Heeren zavzel za še tesnejše prijateljske odnose med Jngo-slavijo in Nemčijo, ki sta navezani druga na druga
Za nemškim poslanikom je govoril ravnatelj nove gimnazije g. Miiller, ki se je v imenu, vodstva nove gimnazije in nemškega solskega društva zahvalil vladi, predvsem pa prosvetnemu ministru dr. Korošcu za ustanovitev te šole. Slovesnost so zaključili učenci, ki so zapeli	himno.
I
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi „Bayer"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez „Bayer"-jevega križa.
Ojl.. fVMtlf. 7Ut rt II !,<&
Osebne novice
Belgrad, 10. oept. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za sodne pripravnike 8. skup. pri okrožnem sodišču v Mariboru- Vladimir Jevšek. Zvoniinir Gabršček, Albin Škrjanc, dr. Anton Skrašek, Hajko Zupanek in Vinko Levstek; pri okrožnem sodišču v Murski Soboti Ivan Zoj-ster.
Belgrad. 10. sept. S kraljevim ukazom je imenovan za okrajnega sodnika v Ljubljani dr. Alojzij R a n t.
Belgrajske novice
Belgrad, 10. sept. m. V Nišu bo od 28. sept do 1. okt. kmetijska razstava moravske banovine.
Zavidoviči, 10. sept. m. V našički tovarni Janina v Zavidovičih je pričelo stavkati okrog 720 delavcev, ki so zahtevali zboljšanje gmotnega položaja.
Belgrad, 10. sept. m. Upravnik mesta Belgrada je v smislu pred kratkim izdane uredbe odredil, da znaša cena za enotni »narodni kruh«, ki ga bodo začeli peči od 10. t. m., na vsem področju 4 din za kg.
Peter živkovič »prati dogadjaje«
Zagrebške »Novosti« objavljajo poročilo iz Banjaliike, kjer pravijo, da se je tamkaj pojavil predsednik vlade v pokoju g. Peter Živkovič v spremstvu JNS. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj je novega, jim je odgovoril, »da nič posebnega« in da samo »zasgedujejo notranje in zunanje politič. dogodke in čakajo na nadaljni razvoj položaja.« ("udi mi smo smatrali piotrebno, da to globokoumno izjavo sporočimo ^ našim bravcem, da bodo znali ceniti ideološke globine in naporno nacionalno delovanje JNS in njenega prvaka.
Spremembe treh socialnih uredb
¥ Bolgariji velike manifestacije ob vrnitvi Dobrudže domovini
Sofija, 10. sept. t. Transconti. Sedaj so določene že vse podrobnosti za zasedbo južnega dela Dobrudže, s katero bo Bolgarija dobila 7725 kv, kilometrov novega nn na žitu zelo bogatega ozemlja. Romunske čete bodo začele odhajati o polnoči od
19.	na 20. september, takoj za ujimi pa bodo začele prihajati bolgarske čete.
Glede gradiča Balčik na Črnem morju je bila najdena zelo spretna rešitev. Gradiček z vrtom in obalo ostane romunska zemlja in bo veljal za poletno, bivališče romunskih poslanikov v Sofiji, tako da bo po mednarodnem pravu eksteritorialen, kakor so eksteritorialna vsa tuja poslaništva.
Po vsej Bolgariji pripravljajo velike slovesnosti ob priliki priključitve južne Dobrudže, kjer bodo že proti koncu meseca tudi velike manifestacije ljudstva v znamenje hvaležnosti, da je ta pokrajina prišla nazaj k materni zemlji.
Sofija, 10 sept. AA. DNB. Snoči je bila konferenca bolgarskih ministrov.. na kateri je bilo sktenjeno ustanoviti komisijo, ki bo prevzela južno Dobrudžo. Na čelu komisije bo general Sinkov. Komisija bo zasedala od 15. septembra dalje v Dobriču. Ustanovljeni sta tudi dve podkomisiji. Romunske čete bodo zapustile južno Dobrudžo dne
20.	septembra in istega dne bodo vkorakale tudi že bolgarske čete. Na bolgarski narodni praznik 3. oktobra bo v Dobriču velika parada čet. Bolgarski Rdeči križ bo ustanovil za čas zasedbe posebne postaje v južni Dubrudži.
Pred pogajanji med Grčijo in Bolgarijo
Sofija, 10. sept. b. »Zora« pod naslovom »Kaj lm sledilo po Crajovi« • poroča iz Budimpešte in pravi, da dobro poučeni krogi trdijo, da bo pri-
šlo do pogajanj med Grčijo in Bolgarijo, ker Italija in Nemčija želita, da se razčisti mednarodni položaj Grčije. »Zora« citira poročanje »Tempsa«, ki pravi, da je treba rešiti vprašanje izhoda Bolgarije na E g e j s k o morje in pa tudi g tf š k o - a I -bansko vprašanje. Nemčija in Italija hočeta ustvariti nov red na Balkanu in rešiti vsa sporna vprašanja brez uporabe sile. »Zora« piše, da so se odnosi med Italijo in Grčijo zopet poostrili.
Ncmcifain Itallra
■■■■■■■■■BMBmBBBHMHUHBH
»varita Grčiro, nai se odreče Angliji
Rim, 10. sept. b. Pole* opomina, ki g» je Italija poslala Grčiji, da izkoristi preizkušnjo Romunije in sc odreče angleškega jamstva. beležijo italijanski listi sedaj tudi nemško uradno poročilo, ki jc bilo v istem smislu poslano Grčiji. Vzporedno s tem so italijanski listi zabeležili vest. da se v Grčiji na iizlvalni način objavlja zbiranje dobrovoljnih prispevkov za zgraditev nove križarke. ki naj nadomesti potopljeno križarko »Hello«. Propaganda za zbiranje teh prispevkov se p0 zatrjevanju italijanskih listov vrši na način čiste provokarijc, ker je vendar znano, da so grško križnrko potopile angleške podmornice na Sredozemskem morju, ker so hotele pognati Balkan v vojno. Opomin Grčiji, naj pravočasno prepreči bratomorne manevre in naj Grčijo dovede do razumne nevtralnosti.
Belgrad, 10. sept. m. Ministrski svet je na predlog ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje predj^sal uredbo o spremembah in dopolnilih uredbe o določitvi najmanjših mezd, o sklepanju kolektivnih pogodb, poinirjenju in arbitraži.
čl. 1. Predpis odstavka 1. čl. 1. uredbe o določitvi najniijih mezd in sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjenju in razsodiMu iz leta 1937 se spremeni in glasi: Osnovna mezda velja kot baza za določitve v minimalne mezde in znaša za pomožno osebje 4 din na delovno uro. 2. stavek odstavka 3 istega člena se spremeni in glasi: Nova osnovna mezda stopi v veljavo 15 dni po objavi v »Služb, novinah«.
Čl. 2. Predpis odstavka 1. Čl. 6. se spremeni in glasi: Najnižja mezda, ki se prvič odredi v smislu te odredbe, velja od dneva objave v »Služb, novinah« odnosno v »Službenih novinah« banske uprave in to vse do tedaj, dokler tega ban odnosno upravnik mesta Belgrada ne spremeni. Predpis odstavka 2. istega člena se glasi: Nova odredba minimalne mezde stopi v veljavo 15 dni po objavi v »Služ. novinah« in velja do naslednje spremembe.
Čl. 3. Predpis 61. 10. se spremeni in glasi: Kolektivna pogodba se mora napisati v štirih enako glasečih se primerkih v državnem jeziku, od
katerih 1 primerek obdrži delodajalec, 1 primerek stanovska delavska organizacija, 3. primerek mora delodajalec dostaviti v roku 10 dni pristojni banski upravi odnosno inšpekciji dela v Belgradu, odn. rudarskemu glavarstvu zaradi registriranja, a četrti primerek službenim organom javne službe posredovanja dela »Socialnemu arhivu« v Belgradu.
Čl. 4. Predpis čl. 30. se spremeni in glasi: Vse denarne kazni, izrečene po tej uredbi, gredo v korist sklada za pomoč siromašnega delavstva in njih družin. Sredstva tega sklada se morajo uporabiti samo za pomoč, za prehrano otrok siromašnih delavcev in za njihovo pošiljanje v letna okrevališča ter zavetišča. Zaradi dajanja enkratne podpore si-romasnim onemoglim delavcem, kakor tudi za druge pomoči siromašnim delavcem in njihovim družinam se sredstva na področju banske uprave (uprave mesta Belgrada) ne bodo izdajale brez posebnega predpisa bana odn. upravnika mesta Belgrada. Ban odn upravnik mesia Belgrada bo uporabil za cilje, označene v tem členu, tudi denarna sredstva dosedanjega »sklada za nadzorovanje nad izvršenimi predpisi uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, pomirjenju m o razsodišču. Ta uredba je objavljena v današnjih »Službenih novinah« in stopi takoj v veljavo.
Dr. Alfonz Wankmuller umrl
Maribor, 10. septembra.
Danes popoldne ob pol 5 je na svojem posestvu na Kamnici zadet od srčne kapi umrl mestni fizik g dr. Alfonz Wankmiiller. Pokojni zdravnik je bil znana osebnost in priljubljen v vseh krogih, zlasti med mariborskimi reveži, e katerimi je imel kot mestni zdravnik mnogo posla in katerim je izkazoval velike dobrote. Pokojni zdravnik zapušča ženo in 4 nedorasle otroke, Naj v miru počival Prizadetim naše iskreno sožalje I
Spremembe v belgrajski nadškofiji
Belgrad, 10. sept. m. V belgrajski nadškofiji je nadškof dr. Josip Ujčič podpisal naslednje spremembe: Dr. Milorad Abramnvič. župnik v Zaječaru, je premeščen v istem svojstvu v Niš, Rudolf Mecilošek, dušebrižnik v Paračinu. je postavljen za župnika v Kraljevo, Anton Colič. kaplan župnije Kristusa Kralja v Belgradu, je postavljen za dušebrižnika v Paračin. Vid Ivanu-šek, župnik v Ravni Reki. je premeščen v istem svojstvu v Smederevo, Borislav Rakič. dušebrižnik v umobolnici in kaplan v Kovinu je premeščen za župnika v Zaječar, Maksimilijan Rupar. kaplan v župniji sv. Cirila in Metoda v Belgradu, je premeščen za župnika v Ravno Reko. izpraznjeno župnijo v Šabcu bo vodil Peter Lasif. kon-zultor belgrajske nadškofije. za dekana niškega dekanata je imenovan dr. Milorad Abramovif, župnik v Nišu, dr. Janez Jenko, prefekt v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu. ie postavljen za profesorja veronauka na 2. moški realni gimnaziji v Belgradu v 8. skupini.
Smrtna nesreča v Belgradu
Belgrad, 10. sept. m. Danes dopoldne se je v Hadžimilcnkijevi ulici, kjer grade francosko cerkev, zgodila težka nesreča, ki je zahtevala tri smrtne žrtve V cerkvi, ki je že dograjena v sirovem stanju, se je zrušil železobetonski strop, ki ni bil zadostno podprt. V ruševinah je bilo zakopanih več delavcev. Poklicani gasilci in reševalci so izkopali iz ruševin 6 težko ranjenih delavcev. 3 mrtve in enega lažje ranjenega. Samo božji Previdnosti se je treba zahvaliti, da se v trenutku te nesreče v cerkvi ni mudilo še več delavcev, ki so zaposleni pri gradnji t« cerkve RešeValni avtomobili so odpeljali ponesrečence v državno bolnišnico, gasilci pa šc nadalje razkopavajo ruševine in iščejo morebitne žrtve. Oblasti so uvedle strogo preiskavo ter zaslišujejo stavbenika in delavstvo.
Uvoznikom iz Nemčije
Beograd, 10 sept. A A. Da bi bilo mogoče pri bližnjih pogajanjih z Nemčijo ujioštevati tudi stanje dolgov naših uvoznikov za že uvoženo blago iz Nemčije, se opozarjajo vsi zainteresirani uvozniki, da so dolžni najkasneje do 15. t m. prijaviti enemu izmed pooblaščenih zavodov stanje svojega dolga v tem pogledu, in sicer na sledeči način:
1. Označiti je treba skupen znesek dolgov za vsako postavko posebej za uvoženo blago iz Nemčije od 1. januarja 1939 pa do dneva prijave. — 2. Za vse prijavljene zneske dolgov so domaČi uvozniki dolžni predložiti pooblaščenim zavodom na pregled tudi odgovarjajoče uvozno dokumente. (Iz deviznega ravnateljstva Narodne banke kralj. Jugoslavije.)
Kongres ekonomistov v Banjaluki
Kakor smo že na kratko poročali, je bil v dnevih 6., 7. in 8. septembra t. 1. v Banja 'uki četrti letni občni zbor Zveze ekonomistov (Saveza ekonomista) kraljevine Jugoslavije, kateremu je predsedovala naš gospodarstvenik g. Ivan Avsenek.
Zveza ekonomistov, ki predstavlja eno od najmlajših akademskih strokovnih organizacij, stopa šele v peto leto svojega obstoja, vendar je s svojim organiziranim delom zarezala globoke brazde v naše gospodarsko življenje. Številna predavanja iz teorije in prakse našega gospodarstva in dobro utemeljeni sklepi lanskoletnega II. kongresa ekonomistov, ki je pred dobrim letom bil v Belgradu, so bili v naši javnosti sprejeti z zanimanjem in veliko pozornostjo
Ena od najvažnejših pridobitev Zveze pred-stavljr brez dvoma ureditev novega poklica gospodarskih svetovalcev, katerih delo in sodelovanje pri reševanju današnjih vprašanj zasebnega in javnega gospodarstva, postaja vprav danes vedno bolj nepogrešljivo.
Prvi dan občnega zbora je bil namenjen za razgovore in razprave delegatov, ki so se sestali iz vseh večjih mest naše države, v k.- terih obstojajo krajevne stanovske organizacije ekonomistov.
Naslednji dan je dopoldne, po ureditvi običajnih formalnosti, v dvorani Palast-hotela bdo uvodno predavanje poznanega bosanskega kulturnega delavca g. Spire Bocarici. c kulturnih, socialnih in gospodarskih razmerah v vrbaski banovini, ki zavzema na teh področjih eno od najznačilnejših mest vseh naših banovin.
Uvodnemu predavanju ;e sledilo predavanje našega rojaka in vidnega gospodarskega pisca g. dr. Leona Pretnerja iz Belgrada »Organizacija gospodarstva v sestavljenih (federativnih) državah«, v katerem je predavatelj prikazal organizacijo gospodarske politike v vseh treh tipih federativnih držav, t. j. Švice, Zedinjenih držav Amerike in Sovjetske Rusije. Kot koreferent je nastopil predsednik Zveze g. Ivan Avsenek, ki je v svojih izvajanjih dokumentirano prikazal nekaj, doslej malo poznanih in važnih posebnosti v gospodarski ureditvi Sovjetske Rusije
Obeh predavanj so se udeležili vsi vidnejši predstavniki državne, banovinske in mestne gospodarske uprava, vsi delegati in vsi člani domačega stanovskega društva Drugemu predavanju je sledila živa diskusija, ki je pojasnila nekatere nejasnosti in dopolnila sliko o ustroju gospodarstva v državah, ki nam morejo nuditi smernice pri ureditvi našega gospodarstva. Zaradi prevelikega števila govornikov je bilo nadaljevanje razprave preloženo na popoldne.
Popoldne drugega dne je bil ogled muzeja, oziroma njegovih znamentosti: ob 3 Da seja odbora, kateri je sledil občni zbor z običajnim dnevnim redom. V novo upravo Zveze je bil soglasno izvoljen za predsednika industrijalec g. Ivan Avse-
Znižanje kartelnih cen
10. sept. je bila v ministrstvu za trgovino in industrijo seja odbora za revizijo kartelnih cen, katero je vodil Dimitrije Dirnič, načelnik oddelka za trgovino in obrt pri trgovinskem ministrstvu. Naloga te konfercnce je bila pregledati povišanje cen posameznih izdelkov, ki jih izdelujejo kartelirane industrije in katero je nastalo zaradi splošnega sko-ka cen in težkega dobavljanja surovin. Na podlagi predloženih referatov, kt so se nanašali na 18 raznih kartelov in od katerih so posamezni že enkrat ali dvakrat povišali cene od avgusta lanskega leta, 6e je odbor za revizijo kartelnih sporazumov sporazumel v tem, da sprejme predlog, da se kartelcm od avgusta 1939 na do danes dovoli povišanje cen.
Na seji odbora za revizijo kartelnih cen so bila dovoljena naslednja zvišania kartelnih cen: kartelu osovin za 24%, piva za 11.11%, nogavic za 6.64, domačega železa za 1.80 din za kg, žice in žičnih žeb-ljev za 2 din za kg, hlačevine za 36%, peska in mivke za 15, lepljene vate 30—40, livnic za iekleni liv 22.53, livnic za peči in štedilnike 22.90—26.46, kle-ja 1.55 za kg, kablov za 27%, opeke v Sarajevu za 15, superfosfata 8.11—23 85. čokolade za 45, firneža za 53.% in papirja za 22 04—28.82%. Za cemetit je odbor odobril samo tolikšno zvišanje cen, kolikor znaša povečanje stroškov za embalažo.
Zaposlenost delavstva v juliju
Iz statističnih podatkov Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za julij je razvidno, da je od junija na julij število zavarovancev naraslo za 946, dočim je julija lani do julija letos število zavarovancev naraslo za 2722. Napredovalo je le moško članstvo, in sicer za 3458, dočim je število zavarovanih žensk zmanjšano za 736, ker je zmanjšana zaposlenost predvsem v onih industrijah, kjer prevladuje žensko delavstvo.
Povjirečna dnevna zavarovana mezda se je od junija na julij dvignila od 27.92 na 28.63, torej za 0.71 din, dočim je v primeri z lanskim letom narasla za 3.71 din, t. j. za 15%, kar pa ne odgovarja dvigu cen.
Zaposlenost po strokah kaže, da se je v primeri z lanskim letom povečala zaposlenost pri gradnji železnic, cest in vodnih naprav, pri javnem prometu ter stavbni industriji ter pri hišni služinčadi. dočini je padlo število zavarovancev v industriji kamenja in zemlje, v tekstilni industriji, gostilnah, kavarnah in krčmah ter v industriji za predelovanje lesa.
V sezijskem pogledu je od junija na julij letos nazadovala zaposlenost v tekstilni stroki ter v gozdnožagarski industriji, nanredovala pa ie zaposlenost v stavbni stroki ter pri gradbi železnic, cest in vodnih naprav in v industriji kamenja in zemlje.
Odprema pšenice in moke. Belgrad, 10. sept. AA. S 13 t. m. bo Priv. izvozna družba začela izdajati dovoljenja za pšenico in moko in sicer: 1. dovoljenje za odpremo pšenične moke z glavnega pridelovalnega področja donavske in drinske banovine izključno mlinom in 2. dovoljenja za odpremo pŠ2-nice z istega področja v ostalo državno področje razen v banovino Hrvatsko, samo če je adresant sam mlin, ali pa je v pretovarjalnih postaiah špediter, ki odpremlja blago mlinu. Počenši z 20. t. m. bo Priv. izvozna družba izdajala dovoljenja za odpremo pšenice in pšenične moke z glavnega pridelovalnega področja donavske in drinske banov:ne na ozemlje hrvaške banovine samo na predlog Pogoda in v breme kontingentov, ki bodo določeni za !o ozemlje.
Dobave. Ravnateljstvo pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje dobavo 1043 kosov prečnikov za gradnjo t. t. prog. Ponudbe do dne 19. septembra t. 1.
nek iz Ljubljane, za podpredsednika g. Zdenko Knez, industrijalec iz Ljubljane v odbor Zveze
Ea g. inž. Lojze Pipp, gospodarski sv« tovalec iz jubljane in inž. Franjo Tavčar, višii uradnik Narodne banke iz Maribora Za prvega tajnika Zveze in blagajnika sta bila izvoljena gg dr. Leon Pretner, višji uradnik Narodne banke in dr Leon Jerovec, gospodarski svetovalec oba iz Belgrada.
Iz poročila, katerega ie podal tajnik Zveze g. dr. Leon Pretner, je razvidno, da je Zveza v pretekli poslovni dobi delala predvsem na iz-vršenju sklepov drugega kongresa ekonomistov, na sestavi tiskane spomenice ki je pred časom izšla v obliki posebne knjige. Razen tega ie Zveza po dnevnem in strokovnem časopisju obveščala našo širšo javnost o stanovskih vprašanjih ekonomistov in o občnih vprašanjih našega gospodarstva.
V svojem ožjem delokiogu je p* Zveza sodelovala pri izvajanju uredbe o gospodarskih svetovalcih, sestavila predloge za noveliranie navedene uredbe, ki naj bi se nanašala na pogoie -;a pridobitev pravice do izvajanja novega poklica, na delokrog, na javni značaj gospodarskega svetoval-stva, na polaganje izpitov in strokovne izobrazbe novih kandidatov za gospodarske svetovalce. V to vrsto opravljenega dela spadajo tudi posredovanja v ureditve vprašanja davčnih oziroma finančnih zastopnikov, o katerih govori čl. 116 zakona o neposrednih davkih, posredovanja glede razporejanja ekonomistov v državnih in privilegiranih državnih zavodih, zaposlovania ekonomistov na strokovnih srednjih šolah itd
Odbor Zveze je odločno nastopil proti nekvalificiranim napadom neke stanovske zbornice, ki je hotela izposlovati izpremembo obeh uredb o ekonomsko-komercialnih visokih šolah v Zagrebu in Belgradu v onih točkah, kjer govore o akademskem naslovu diplomiranih ekonomistov. Predstavniki Zveze so na pristojnih mestih ponovno napravili potrebne korake ter dosegli ugodno rešitev spornega vprašanja. Vprav tr uspeh je dokazal vrednost skupnega nastopa. Na tem mestu je treba izrecno ugotoviti deistvo, da gredo koristi gospodarstva pred tehniko, ki mora vedno delati le v okviru gospodarskih načel, katere., poznajo predvsem le ekonomisti Akademski naslov predstavlia le potreben zunanji okvir, katerega morejo ekonomisti izpopolniti » svojim delom, ki oredstavlja pravo vrednost za kvalifikacijo akademskega naslova diplomiranega inženjerja gospodarstva. Prav zaradi tega je šlo delo odbora tudi za tem, da izposluje formalno ureditev posebne zbornice gospodarskih svetovalcev, ki bo močla uspešno delati za zaščito koristi novega poklica.
Tretji dan ie bil namenjen za izlet v Jajce, kjer so si mo<jli udeleženci ogledati znamenitosti kraiev in mesta, ki je zelo pomembno za naše go? spodarstvo,
J. L. P.
Uvoz bombažne preje iz Italije. Poročali smo, da so se začela med našo in italijansko tekštiHio industrijo pogajanja v Benetkah za dobavo bombažne preje iz Italije. Dosedanja pogajanja so bila zaključena z neuspehom zaradi Visokih itafli-janskih zahtev. Šele sedanja, tretja pogajanja, so privedla do uspešnega zaključka, po katerem nam bo Italija iz starega kontingenta dobavila 1 mili-' jon kg bombažne preje (to velja za kontingent za drugo četrtletje). Iz novega kontingenta nam bo Italija dobavila 1 milijon kg čiste preje in 1 milijon kg preje, pomešane do 25% s fiocco. Dobave naj bi se začele takoj.
Izvoz živine v Italijo. Pogajanja za dobavo • živine Italiji, ki so bila v ponedeljek zaključena na Reki, so dovedla do zaključka. Po novem sporazumu so določene ugodne cene za živino, dosežen pa je tudi sporazum o izvozu 10.000 debelih prašičev v Italijo, kar naj bi se začelo izvajati dne 1. oktobra. Vendar cene niso ugodne in ' bo moralo razliko kriti ravnateljstvo za zunanjo trgovino. Govorilo se je tudi o možnosti dobave 30.000 ovac Italiji.
Odkup volne. Do sedaj je Priv. izvozna družba nakupila 65 vagonov domače volne, od družbe pa je naša tekstilna industrija odkupila 30 vag. Producenti so volno rajši prodajali nad intervencijskimi cenami. Poleg tega veljavnost uredbe o volni še ni razširjena tudi na banovino Hrvatsko.
Izvoz lesa v Italijo. Iz Belgrada fK>ročajo, da bo Narodna banka izdajala potrdila za izvoz bukovih cepanic za celulozo in žagarske odpadke (iz car. tar. št. 91) za Italijo samo onim izvoznikom, ki imajo neizkoriščana potrdila za zavarovanje valute, izdana od Narodne banke za te vrste lesa. Ta potrdila je treba priložiti prošnji za iz- ' voz navedenih predmetov, potrdilo pa bo ponovno vrnjeno izvozniku z izvoznim potrdilom. Iz utemeljitve tega ukrepa je razvidno, da je do tega prišlo zaradi tega, ker je bil izčrpan do sedaj ves kontingent za izvoz teh predmetov v Italijo na osnovi izdanih potrdil Narodne banke.
Sporazum o predvojnih posojilih v Dubrovniku. V drugi polovici avgusta so se nadaljevala v Dubrovniku pogajanja med našo in nemško delegacijo glede ureditve anuitetne službe državnih dolgov. Že v prejšnjih pogajanjih je bila urejena cela vrsta vprašanj, sedaj pa je urejeno predvsem vprašanje odkupa tako imenovanih zlatih srbskih posojil (4% srbsko posojilo iz leta 1895. in 4.5% srbsko posojilo iz leta 1909.). Nemški lastniki teh papirjev so svoje obveznice že deponirali pri Reichsbanki. podrobnosti o ureditvi odkima pa bodo izvedeli pri svojih deviznih bankah, ker so sedaj pogajanja v Dubrovniku uspešno zaključena.
Izžrebane nagrade za obiskovalce velesejma
Ljubljana, 10. septembra.
Žreb je naklonil srečo sledečim obiskovalcem velesejma:
St. 20.558: Brecelnik Angela, Ljubljana VII, Celovška e. 93, brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotorja in nazaj, 1. razred, darilo Jadranske plovidbe d. d., Suš^ak. — št. 51.981: iFincinger Kani, Perovo 41, Kamnik; 4 dnevno brezplačno bivanje v Splitu, hotel Ambasador; darilo hotela Ambasador, Split. — št. 20.464: Lovrenčak Julija, Malgajeva ul. 8, Ljubljana; petdnevno brezplačno stanovanje v kopališču Palič, Park hotel; darilo Mestnega poglavarstva Subotica. — št. 68.850: Kastelic Janez, Ljubljana. III. drž. realna gimnazija: 7 dnevno brezplačno stanovanje v zdravilišču Sutinsko; darilo ravnateljstva Termalnega kopališča Sutinsko. — št. 12.123: Dobrila Edi. Lesce-Bled: 20-dnevno brezplačno zdravljenje, t. j. stanovanje, kopeli (brez hrane), v zdravilišču Dobrna pri
Celju; darilo zdravilišča Dobrna pri Celju. — Št. 55.773: Franjo Herman, Seničevo 6, Krčevina pri Mariboru; 20dnevno bivanje brez hrane v Banji llidži, Hotel Srbija, darilo banske uprave Drinske banovine, Sarajevo. — Št. 35.249: Klobučar Alojzija, Središče ob Dravi; 20 dnevno bivanje brez hrane v Banji Koviljači, Hotel Dalmacija; darilo banske uprave Drinske banovine, Sarajevo. — št. 63.881: Smrekar Karol, Ljubljana, Kamniška 20; tridnevno brezplačno bivanje v Logarski dolini, gostilna Logar; darilo gosp. Franca Logarja, Logarska dolina. — št. 19.352: Kostanjevec Meta, Ljubljana, Miklošičeva 34/111.; pol ducata izbranih kravat; darilo tvrdke Trinom, Ljubljana. — Št. 32.619: Martine Franc, Lavrica 11 pri Ljubljani; zaboj z 12 buteljkami izbranega vina; darilo tvrdke Bruno Moser, Zeinun, Moserova 1. — Št. 33.198: Potočnik Pavla, Ljubljana, Groharjeva c. 22; petdnevno brezplačno bivanje v Logarski dolini, hotel Plesnik; darilo uprave hotela Ples-nik. Logarska dolina. — Št. 40.049: Semolič Ana, Ljubljana, Bolgarska ulica; 5 dnevui brezplačni počitek v Rogaški Slatini; darilo uprave zdravilišča Rogaška Slatina. — Št. 24.383: Šuštar Pavla, Ljubljana VII, Borutova ul. 9; 8 dnevno brezplačno bivanje v kopališču Krapinske toplice; darilo ravn. Krapin. toplic. — Št. 28.598: Terglav Marija, Ljubljana, Fugnerjeva ul. 17/1.; brezplačna vožnja s parnikom od Sušaka do Kotora in nazaj, I. razred; darilo Dubrovačke plovidbe, Dubrovnik. — Št. 42.843: Kaplan Fr., Ljubljana, Breg 8; zaboj rogaške slatine; darilo zdravilišča Rogaška Slatina. — Št. 14.268: Novak Henrik, tekst, tehn, Šmartno ob Paki; zaboj rogaške slatine; durilo zdravilišča Rogaška Slatina. — št. 38.506: Tenente Angelo, Tezno-Maribor; pol_ ducata izbranih kravat; darilo tv. Trinom. Ljubljana, Miklošičeva 13. — Št. 34.699: Dobrin A., Apihova 28, Ljubljana; zaboj s 50 stekl. piva; darilo piv. Union, Ljubljana. — Št. 58.090: Ogrič Viktorija, Zagreb, Krešimirov trg 15/1V; 12 setklenic vinjaka od tv. Alko, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. — št. 67.021: Vrhovnik Ivanka, Šmartno ob Savi, p. Moste-Ljubljana; 12 steklenic vinjaka od tv. Alko, Ljubljana. — Št. 27.016: Samuda Viktor, Ljubljana, Celovška 50; 12 stekl. vinjaka od tv. Alko, Ljubljana. — Št. 16.448: Kališnik Marija, Zduše 13, p. Kamnik; zapesma ura od tv. I. Suttner, Ljubljana. — Št. 18.296: Grintal Ivanka, Ljubljana VII, Kneza Koclja 4; zapest-na ura od tv. Suttner, Ljubljana. — Št. 15.316: Rems Vida, Laško 44 pri Celju; zapestna ura od tv. Suttner, Ljubljana. — Št. 12,974: Puhar Aci, dijak, Kranj, Puharjeva 5; otroški voziček od tv. F. Batjel, Ljubljana. — Št. 14.482: Gogala Marjan, Piavški rovt 2, Jesenice; vrtna garnitura od tv. Remec Co., Duplica pri Kamniku. — Št. 32.900: Kvas Martin, Retje 63 pri Trbovljah; brzoparilnik od tv. Ciril Podržaj, Ig pri Ljubljani. — št. 69.325: Knljiš Tonica, Ljubljana, Beethovnova 15; preproga »Mekka«, Subotica, od tv. Moderni dekor, Zagreb. — Št. 48.829: Vanovšek Anton, Dresenjača, Petrovče pri Celju; žensko kolo »Panax« od tv. Ign. Vok, Ljubljana. — št. 37.748: Jelene Marija, Vel. Lašče 100; moško kolo »Standard« od tv. Splošna trg. družba, Ljubljana. — Št. 39.971: Miklavčič Ka-rolina, Poljčane; moško kolo »Resta« od tv. Rebolj S., Ljubljana. — Št. 43.891: Avsec Josip, Stari trg pri Rakeku; moško kolo »Superbo« od tv. I. 1'raprotnik. Domžale. — Št. 41.811: Rudi Marie, Maribor, Kejšarieva ul. 12; moško kolo »Standard« od tvrdke F. Batjel, Ljubljana. — Št. 65.435: Avsec Jože, Zgor. Kašelj 22; moško kolo »MVekaha« od tv. Banjai J., Ljubljana. — Št. 19.001: dr. Ahačič Kozma, Tržič; diatonična harmonika od tv. Meinel & Herlod, Maribor. — Št. 55.683: Jurkovič Angela, Ljubljana, Tyrševa cesta 36; šivalni stroj »Anker«, pogrezljiv, od tv. »Triglav«, Ljubljana. — št. 15.464: Kos Bojan, Ljubljana, Rudnik 85; radio aparat Eumig, 3 cevni, od tv. Radioval, Ljubljana. — Št. 47.259: Nose Emilija, Kočevje 200; motorno kolo NSU, Pony, od tv. Ign. Vok, Ljubljana. — Št. 54.516: Tekavc I., M. Cerknica 27, p. Rakek: kaseta kozmetičnih predmetov, darilo tv. Rudolf Co-tič, Ljubljana VII.
Državna razredna loterija in igralci
Tudi v pretočenem kolu je bilo zanimanje
igralcev za srečke veliko.
Kdo bi mogel sešteti vsa pričakovanja in vse želje številnih igralcev državne razredne loterije, ki hitro in nestrpno prelistavajo časopise in iščejo v sporočilih tisto številko, ki je na njihovi srečki. Če bi skušali dobiti število vseh igralcev, ki so kupovali srečke v teku 50 let, odkar obstoji pri nas razredna loterija, bi dobili neverjetne številke, kakor bi tudi videli veliko korist, ki jo ima od te ustanove naše kmetijstvo, obrtništvo, invalidi itd. Velikansko je tudi: število igralcev, ki jim je do sedaj bilo izplačanih že preko 2 milijardi dinarjev in ki so mnogi sebe rešili, odprli razne delavnice ali že obstoječe povečali, dokončali začetne študije, pomagali svojim sorodnikom in otrokom omogočili n. pr. lepšo bodočnost. Mnogim je bil s tem odprt tako rekoč ves svet.
Ka loteriji igrajo vsi
Zanimivo je ugotoviti, da je v minulem kolu kljub tako izrednim prilikam v svetu igralo v loteriji neverjetno veliko število igralcev. — To ugotavljajo poročila državne razredne loterije, pa tudi znani belgrajski lastnik kolekture g. Milan Lavrič to potrjuje.
Obiščite kolekturo našega rojaka Slovenca
g. Milana Lavriča v Belgradu
Nemogoče je iti po Pašičevi ulici, tudi če se vam mudi, pa da vam ne bi vzbudila pozornosti lepo urejena izložba v hiši št. 20. Tu je po solid-nosti in po izredni urejenosti in skoraj lahko tudi rečemo tudi po sreči znana kolektura srečk g. Lavriča. Najbolj zanimivo je napraviti obisk v tej kolekturi kadar je žrebanje. V prostorih Lav-ričeve kolekture je ob takem času tako živo ka, kor v panju. Ljudje prihajajo in odhajajo, vprašujejo za srečke, zahtevajo pojasnil, stavijo na številke, toda najbolj je opazno to, da večina od njih dobi takoj denar, ki ga kolektura takoj izplača ali pa pošlje po nakaznicah in ne čaka uradnega dneva za izplačila. Uredniki kolekture so nenavadno postrežljivi, vsi se trudijo, da svoje odjemalce kar najbolje postrežejo. Kolektura polaga na to principielno važnost, ker ve, da so prodajalci srečk odvisni od igralcev, a ne igralci od prodajalcev.
Ko se je začela vojna, je bilo povsem razumljivo, da se je promet začel krčiti in zato so tudi nekateri prodajalci zmanjšali prodajo srečk. Zanimiva je ugotovitev, da se je pri nekaterih prodajalcih, ki so se znali prilagoditi nastalim razmeram, ki solidno poslujejo in gredo s časom, število igralcev povečalo; to ie slučaj pri kolekturi g. Lavriča. Vsi oni igralci, ki so prenehali igrati v loteriji, so zopet prav hitro začeli kupovati srečke, z ozirom na nevtralnost naše države je tudi to razumljivo. S srečko drž. razr. loterije
v žepu lahko marsikdo lepega dne f>ostane ako že ne milijonar, pa vsaj dobro situiran človek^ — kajti vsakemu č'cn.ku se sreča vsaj enkrat v življenju lahko nasmehne.
Ob žrebanju se mnogi sprašujejo, kdo bodo novi milijonarji? Na srečkah igrajo vsi, bogati in revni. Vsi imajo iste možnosti. Velik seznam Lavričevih igralcev-dobitnikov bi lahko povedal (seznam hrani vsaka kolektura v največji tajnosti), da srečni dobitniki pripadajo vsem slojem naše družbe in vsem krajem naše države; med novimi dobitniki je mnogo revežev, bogatašev, takih, ki so odvisni od dnevnega zaslužka, služkinj, uradnikov, obrtnikov, trgovcev, kmetov, meščanov itd., sploh iz vseh stanovi
V loteriji so pač vsi enaki.
N. B. G. Milan Lavrič je bil za svoje zasluge v pretečenem mesecu odlikovan z redom sv. Save.
Borze
Dne 10. septembra.
Denar
Ameriški dolar 55.-— Numžka marka 14.70—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 2,905.550 din, na belgrajski borzi 6,815.000 din. — V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi za 561.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 177.93— 181.13
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00—44a5.00 Ženeva 100 frankov..... 1009.84-1019.84
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt....... 220.05— 223.25
Ne\vyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1247.90—1257.90
Ljubljana — zasebni kliring:
Berlin 1 marka........ 14.70—14.90
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 54 denar
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 47.50—48.2*1
Sofija 100 din........ 91.20-92.80
Curih. Pariz 9.85 (bankovci 6.70), London 17.52 (bankovci 8.80), Nevvvork 439.25 (bankovci 436), Milan 22.20, Madrid 40, Berlin 175.37 (trg. marke 23.75).
Vrednostni papirji Vojna Skoda i
v Ljubljani 448 —452 v Zagrebu 451 —453 v Belgradu 447.50—449
Ljubljana. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 97—99, agrarji 53—54. vojna škoda promptna 448 do 452, begluške obveznice 77.50—78.50, dalmatin. agrarji 71.50—72.50. 8% Blerovo posojilo 100-101, 7% Blerovo posojilo 95—96, 7% posojilo Drž. hip. banke 101—103, 7% stab. posojilo 93—95. — Delnice: Narodna banka 7600-7800. Trboveljska 280 do 290, Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 96 blago, agrarji 51 blago, vojna škoda promptna 451 do 453 (452), begluške obveznice 78 denar, dalm. agrarji 70.50—71, 6% šumske obveznice 69.50 bi, 4% severni agrarji 51.50 blago, 8% Blerovo posojilo 99 blago, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. pos. 94 blago. — Delnice: Narodna banka 7800 blago, Priv. agrarna banka 190 denar. Trboveljska 280 do 290, Gutmann 55 denar, Sladk. tov. Bečkerek 600 denar, Sladk. tov. Osijek 205 denar, Isis 32 den.
Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. posojilo 99 blago, agrarji 53 denar, voj. škoda promptna 447.50 do 449 (449), begluške obveznice 77.50 denar, dalm. agrarji 71—71.25 (71.25, 71.50). 6% šumske obveznice 70.25 denar, 4% severni agrarji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 100.50 denar, 7% Blerovo posojilo 94.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar. Delnice: Priv. agrarna banka 199—201 (198).
2ltnl trg
Novi Sad. Rž bačka 360—362.50, ban. 357.50 do 360. — Koruza bač. kasa duplikat 360—365, bač. pariteta Indjija in Vršac 360—365. — Ostalo ne-izpremenjeno. — Tendenca stalna — brez prometa. — Jutri bo borza zaprta.
Sombor. Pšenica maksimirane cene. — Oves bački, srem. in slav. 305—310. — Rž ne notira. — Ječmen bački okolica Sombor 64-65 kg 340—345, sremski 64-65 kg 340—345, bač. pomladni 410 do 415, baranjski pomladni 415—420. — Koruza bač. 367.50 —372.50. — Moka in otrobi ne notirajo. — Fižol bački beli 2% 466—470. — Promet majhen.
Cene živine in kmetijskim pridelkom
Maribor (mesto), dne 3. septembra 1940: Voli I. vrste 7.50 din, II. vrste 7.10, III. vrste 6.20, telice 1. vrste 7.75, II. vrste 7.10, III. vrste 6,50, krave I. vrste 6.50, II. vrste 6.25, III. vrste 4.50, teleta I. vrste 8.50, II. vrste 7, prašiči špeharji 9.25, prašiči pršutarji 14 din za kg žive teže. — Goveje meso 1. vrste prednji del 14, zadnji del 16, II. vrste prednji del 12, zadnji del 14, III. vrste prednji del 60, zadnji del 12, teletina 12—16 din, svinjina 16— 18, slanina 18—20, svinjska mast 22, čisti med 21, goveje surove kože 14, telečje surove kože 20.50, svinjske surove kože 7 din za kg. Oves 3.25, fižol 6,50, krompir 1.40, seno 0.80, slama 0 40, jabolka
I.	vrste 8, II vrste 6, III. vrste 4 din, hruške I. vrste 16, II. vrste 12, IU vrste 8, pšenična moka 4.50—7, koruzna moka 2.75, ajdova moka 5.50 din za kg. — Trda drva 170 din za kubični meter, jajca 1.25 za komad, mleko 2—2.50 din za liter, čajno maslo 32—40 za kg — Navadno mešano vino v gostilnah in vinotočih 10 din za liter, finejše sortirano vino 13 din za liter.
Ptuj, dne 3. septembra 1940 Voli 1 vrste 7.50,
II.	vrste 6.50, III vrste 6, telice L vrste 7, telice II. vrste 6, IU. vrste 5, krave 1 vrste 7, II. vrste 6, III. vrste 4, teleta I. vrste 6 50- prašiči špeharji 11, prašiči pršutarji 10 din za kg žive teže. — Goveje meso I vrste prednji .del 14, zadnji del 16, II. vrste prednji del 12, zadnji del 14, teletina 12 do 16, svinjina 16—18, slanina 18—20, svinjska mast 24, čisti med 20, goveje surove kože 13, telečje surove kože 16—18 din za kg. — Pšenica 260, ječmen 275, rž 200, oves 300, koruza 250, fižol 600, krompir 10©—125, seno 75—100, slama 45, jabolka I. vrste 600, II. vrste 350. III. vrste 260, hruške I. vrste 600, pšenična moka 525—575, koruzna moka 250, ajdova moka 400—500 za kg _
Trda drva 125 din za kubični meler, jajca 1 din za komad, mleko 2 din za liter, grozdje 12 din za kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 5.50 dinarjev za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 7—8 din za liter.
Slev- 2oe-__»SLOVENEC«, dne 11. septembra 1940.
Jtrao B
Jesen je pred vrati.
Moralna mobilizacifa vseh Slovencev je narodna dolžnost
Ljubljana, v septembru.
Poletje se letos poslavlja od nas še v precej znosni obliki. Julij in avgust sta bila izredno hladna in deževna, prva tretjina septembra pa je bila zelo lepa in prvi teden sploh ni nikdar deževalo. Zadnjo jesensko vročino in soparo so naša polja in naši vinogradi dobro izrabili; koruza, krompir in ajda so si nekoliko opomogli in če je bila poletna žetev zelo pičla, se bodo najbrž jesenski sadeži vsaj nekoliko še popravili in dopolnili tisto, kar je manjkalo pri žitu če
ue bo novo deževje spet vse pokvarilo.
*
Nenavadno vreme letošnjega leta je zlasti meščane začelo že hudo skrbeti; proti koncu poletja so se začeli širiti nevšečni glasovi o letošnji žetvi in naval v trgovino in skladišča je postajal iz dneva v dan večji. Cim večji pa je bil naval, tem večja je bila skušnjava tistih, ki znajo takšno in približno razpoloženje ljudskih množic po svoje izrabiti.
Ko pa se po mestnih nasadih in vrtovih raz-leze jesen, tedaj se v uradniške in obrtniške družine pripleza huda skrb: šole so se začele odpirati in kar je ostalo denarja od nakupa živil, mora iti v nakup knjig in primerne obleke za otroke, ki morajo v šolo. Tudi razne takse in kolkovine je treba plačati in čim številnejša je družina, tem bolj občutljivi so ravno ti zneski, ki se morajo plačevati za šolnino in druge kolkovine. Oblasti bi morale pač tudi v tem oziru pomagati in družinam s številnimi otroki, ki hodijo v šole, znižati takse.
Po uradniških družinah tokrat stiska mogoče le še ne 1k> tako huda. Po uvidevnosti vlade in po odredbi finančnega ministra so bile s 1. septembrom plače državnim uradnikom vsaj malo zvišane in tako vsaj ob nalogah, ko je treba poskrbeti za najpotrebnejše za zimo, razni izdatki za šolo ne bodo preveč obremenjevali našega uradnika. Hudo, prav hudo bo pač za tiste, ki v letošnjem letu vkl.jub izrednim razmeram še niso dobili nikjer nobenega povišanja, hudo pa bo tudi za številne obrtniške družine, ker po raznih obrtih in raznih delih mesta obrtniki niso smeli ali mogli zvišati cen, dasi so blago morali že predrago plačati. ,
Cim bolj se bodo krajšali dnevi, tem bolj se bo po naših domovih oglašala huda skrb za tisto, kar je za zimo najbolj potrebno, to je za kurjavo. Oblasti so sicer določile cene za drva, toda trgovina z drvmi je v zadnjih dneh čudno zastala in vsiljuje se domneva, da se trgovanje z drvmi ne bo odprlo, dokler se določila o cenah za drva ne bodo spremenila — na kvišku! V teh tednih bodo meščani zelo potolaženi, če se bo
izkazalo, da ta domneva ni resnična.
*
V delavskih središčih se jesen ne napoveduje v nič lepših barvah. Naši listi že mesece in mesece pišejo o težkih razmerah, ki vladajo v me-.stih, kjer je največ tekstilnega delavstva. Tam že nekaj mesecev delajo v omejenem obsegu, nekatera podjetja pa so že morala zapreti svoje obrate. To delavstvo mora pač s silno grenkimi občutki opazovati tiste, ki se sedaj na jesen še lahko v večji ali manjši meri oskrbujejo z vsem potrebnim za zimo in za dneve najtežjih preizkušenj. Delavske družine pa imajo pogosto več otrok ko meščanske. Tudi ti otroci morajo sedaj v šole, tudi zanje je treba poleg obleke in taks kupovati še primerne knjige...
Nekateri naši industrijski kraji pa so vse leto delali v rekordnem obsegu. Ponekod je bilo dela toliko, da je bilo treba delali noč in dan; delo ni bilo zastonj in ker so časi hudi, je ponekod rad kdo potegnil še v nadure, da bi nekaj več zaslužil.
Ti delavski sloji so sedaj ob pričetku jeseni preizčrpani. Težko prisluženo mezdo je bilo treba trdo plačati tudi z zdravjem, in ker je bilo dela čez glavo, nikjer ni bilo nobenih počitnic, nobenega oddiha. Jesen pa še pospešuje kali bolezni v človeku, zima pa preizčrpanega reveža rada položi na bolniško postelj.
Sedaj na jesen bodo razne bolniške blagajne imele premnogo dela. Naval v bolnišnice bo naj-
brž večji ko druga leta. Na številna zdravniška stanovanja bodo iz dneva v dan trkale izmučene roke in prosile tisto, kar se z denarjem niti poplačati ne da.
Vse l>omo morali vsi upoštevati in pomagati na vse strani...
*
Kmečka dela bodo počasi ponehavala in naši kmetje bodo s svoje zemlje pobrali pičle sadeže letošnjega truda. Toda naš kmet ne bo obupal, saj svojo zemljo in njeno »garanje« tudi dovolj dobro pozna. Nanjo je privezan z zakoni, ki so močnejši od vseh pisanih zakonov. Na vasi je še doma tisto pravo občestvo, ki bo znalo lajšati trpljenje, ki 1k> na vasi to jesen in zimo teplo revnejše sloje. Sožitje kmečkega življenja narekujejo čisto posebni zakoni, ki niso zapisani nikjer drugod ko v dušah naših ljudi. Kadar kdo v vasi pogori, mu združeno pomorejo vsi, dasi
Jutri SG Začne prodaja srečk državne razredne loterije. f|| Zato Vas opozarjamo na današnji oglas priznane, v državi W največje slovenske kolekture MIlana Lavrtfa. •
ta dolžnost ni nikjer zapisana. V hudih urah si bodo tudi letos po naših vaseh kmetje znali pomagati.
Tudi drugod se moramo v teh časih zavedati, da nas vežejo višji zakoni naše narodne skupnosti in skupne skrbi za vse naše narodno občestvo. Ko se bodo pozno v jeseni ali pa pozimi oglašali po bolniških blagajnah ali po bolnišnicah, ali pa pri zdravnikih žrtve sedanjih razmer, tedaj nam ne bo mnogo pomagalo, če se tioino sklicevali samo na tisto, kar je zapisano v zakonu ali pa v pravilnikih. Poleg dolžnosti bo treba storiti še tisto, kar nam nalaga naša zavest odgovornosti do vsega našega narodnega občestva. Časi so hudi. le malokdo med nami jih je prav za prav zakrivil, zato se moramo zmerom zavedati, da živimo vsi v času nekakšne »moralne mobilizacije«, ki nas obvezuje za to jesen in zimo prav tako. kakor bi nas v drugih okoliščinah obvezovala kakšna druga mobilizacija.
Devet delavskih taborov na Mali Šmaren
Včeraj smo prinesli poročilo o romarskih taborih Zveze združenih delavcev v Ljubnem, na Gorci pri Maril>oru, na Gori Oljki in Sv. Planini. Vsa ta zl>orovanja združena z božje-potnim romanjem k Marijinim cerkvam so po poročilih zares lepo uspela. Vsa priredilev je poseben povdarek programa te naše prave slovenske delavske organizacije ki hoče graditi v skupnosti z ostalimi stanovi slovenskega naroda, zvesta našim kulturnim tradicijam in veri naših očetov. Zborovalci so na svojih taborih prav posebno razločno povdarili, da ne verjejo v pravično ureditev sveta brez Boga in da svoje delo podrejajo modrosti božje Cerkve in njenega učeništva. Razločno so izpovedali svoje hotenje, delati po pravih krščanskih nečelih za nove lepše čase. za novo boljšo družbo. Podčrtali so zadosti jasno in nedvoumno. da je skrajni čas, da se likvidira kapitalistično gospodarstvo tudi v naši državi in da zahtevajo stanovsko ureditev naših narodnih in državnih prilik nn osnovi širokih samoupravnih pravic posameznih delovnih stanov.
Omenjenim zborovanjem se je istega dne pridružilo še pet drugih zliorovanj. Ta zborovanja so bila: Na Šmarni gori, na Homcu pri Kamniku, pri Novi Štifti, v Jeruzalemu in na Ptujski gori.
Na Šmarni gori
Tu je zborovalo gotovo najmanj 1000 romarjev. Sv. mašo je daroval ekspozit v Drav-ljah g. Mirko Bartol. V lepem cerkvenem govoru je pokazal, kako delavstvo ne sme izgubiti pri skrbi za časovne prilike izpred oči večnih momentov in knko je možno tudi samo v soglasju z večnimi božjimi zakoni ustvariti v družbi dosegljivo srečo. Zborovanje je vodil Eršte Maks. predsednik splošne podružnice v Ljubljani. Govorila sta inž. Sodja Jože, predsednik OUZD in Golob Stane, podpredsednik ZZD v Zg. šiški. V imenu Kmečke zveze je zbrane delavce pozdravil g. senator Brodar Janez in nakazal kako je nujno potrebno, da se v borbi za pravično družim združita kmečki in delavski stan morebitna nesoglasja je treba rešiti po medsebojnem sporazumu v duhu krščanske pravičnosti. V imenu Delavske zbornice je pozdravil referent Peter Lombardo. Med delavstvom smo opazili tudi g. dekana Matija škrbca iz Kranja in g. poslanca Mašiča iz Ljubljane. Celo prireditev so delavci zaključili ob 2 popoldne s slovesnimi petifhi litanijami, v katerih so peli hvalnice Materi božji in jo prosili pomoči za stan in narod.
Na Homcu pri Kamniku
Delavstvo kamniškega okraja se je na Mali Šmaren zbralo za cilj svojega romanja prijazno cerkvico na Homcu, V zgodnjih jutranjih urah so vstali in prihiteli peš in s ko-
Zborovanje slovenskih zgodovinarjev v Ptuju, Domovi in na Ptujski gori
Ptuj, 9. septembra.
V	soboto in v nedeljo so zborovali na Ptujski gori, v Ptuju in Domovi naši slovenski zgodovinarji, ki so prihiteli v te zgodovinske kraje, polne najlepših znamenitosti, v zelo velikem številu. Program zborovanja je bil obširen in pester, tako da so naši znanstveniki obdelali v glavnem vsa najvažnejša vprašanja.
Po sprejemu pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju v soboto, dne 7. t. m., so odšli udeleženci na Ptujsko goro. Tu so si ogledali znano črnogorsko romarsko cerkev, ki jo ravno sedaj temeljito popravljajo. Tu so imeli priliko občudovali še druge številne znamenitosti in uživati krasen razgled po Dravskem polju, Halozah, Slovenskih goricah itd. Na Ptujski gori so pričeli s ciklusom zanimivih predavanj. Prvi je govoril univ. prof. dr. Balduin Saria o »Antični topografiji Dravskega polja«, nakar sta predavala univ. prof. dr. Milko Kos in prof. dr. Blaznik o »Problemih kolonizacije na Slovenskem «. Vsa tri predavanja so bila nad vse zanimiva in se je po njih razvila obširna debata.
Po kosilu so se zgodovinarji poslovili od romantične Ptujske gore in se odpeljali z avtobusom v Ptuj. Pri sprejemu jih je pozdravil gim-nacijski ravnatelj g. Fran Alič v imenu ptujskega Muzejskega društva. V svojem pozdravu se je g. direktor spomnil pokojnega ptujskega zgodovinarja, notarja Viktorja Škrabarja, ki ima največ zaslug, da je ptujski Ferkov muzej na taki višini in da se je delo na polju arheologije v Ptuju in okolici na njegovo vzpodbudo zeio poživilo. Kmalu po prihodu se je pričelo predavanje, ki ga je imel univ. prof. dr. Franca Štele, o »Varstvu spomenikov v Ptuju in njegovi oko-lici». Tudi po tem predavanju se je razvila živahna debata, v katero so posegii skoraj vsi gospodje.
V	nedeljo so najprej odšli zgodovinarji na mestno pokopališče, kjer so položili venec na grob pokojnega notarja Škrabarja in se lako oddolžili njegovemu spominu. Nato so se odpeljali v Dornovo, prestolnico lukarske dežele. Ogledali »o Bi utuikajšnji Fongraizov grad, nakar je eie-
dilo predavanje mr. ph. Minarika o »Zgodovini farmacije na Slovenskem«. S tem so bila predavanja končana, čeprav jih je bilo na programu
se več.
Popoldne so se vrnili zgodovinarji v Ptuj in si ogledali ptujski grad, ki slovi po svojih znamenitostih daleč v inozemstvo. Razkazal jim ga Je g. grof Herberstein. Čeprav je grad že znan vsem slovenskim zgodovinarjem, so vendar vsi uživali nad njegovimi znamenitostmi, ki jih moremo le redko kje videti. Z ogledom gradu je bilo zborovanje končano. Moramo reči, da je to zborovanje slovenskih zgodovinarjev v vseh ozi-rih lepo uspelo. Saj je bilo prvič, da so se v teh naših zgodovinskih krajih zbrali naši slovenski zgodovinarji v tako velikem številu in študirali stvari, ki so znane daleč po znanstvenem svetu.
Med drugimi je prisostvoval vsemu zborovali11 ravnateli arheološkega muzeja v Splitu g. dr. M. Abramič, ki je stari prijatelj Ptuja in prihaja sem vsako leto študirat njegovo zgodovino in druge njegove znamenitosti. Zborovanje pa je vodil prof. dr. Silvo Kranjec. Želimo samo. da In naši slovenski zgodovinarji prišli še večkrat v takem številu v naš Ptuj in še tako bolj in liolj ponesli njegove znamenitosti v svet.
Omenimo naj še, da je bila ob tej priliki nameravana otvoritev Vinarskega muzeja, ki bo prvi te vrste v Jugoslaviji in južni Evropi sploh. Kakor smo o tem že večkrat poročali, je muzej ze skoraj dovršen, samo nekatera dela še čakajo uresničitve. Zato so še potrebna denarna sredstva, ker je le to vzrok, da ni mogel biti odprt ta edinstveni muzej ob priliki velikega zborovanja zgodovinarjev v Ptuju. Zato apeliramo na vse merodajne faktorje, da podpro akcijo ptujskega Muzejskega drušlva za čimprejšnjo otvoritev Vinarskega muzeja. Tak muzej bo v Ptuju kot središču vinorodnih delov v Halozah in Slovenskih goricah velikega znanstvenega, kulturnega in tudi gospodarskega pomena. Ker pa moramo take stvari podpirati, zato bi bilo potrebno, da vsi merodajni faktorji uresničijo to akciio. ki ie tik pre ddovreitvijo.
lesi od vseh strani. Ob tričetrt na sedem so že odšli od skupnega zbirališča v župno cerkev k sv. daritvi, ki jo je opravil g. Tavčar iz Grobelj. Po službi božji je vodil zborovanje DolenC Janez, predsednik ZZD v Kamniku, govorila sta dr. Čeferin, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani in Fajter Jurij, predsednik ZZD v Jaršah. Med delavstvom so bili tudi številni župani, med njimi predsednik županske zveze Nande Novak in bivši jioslanec g. Janez štrein. Zaradi zgodnje jutranje ure udeležba ni bila tako številna kakor drugod, toda pravega razpoloženja slovenskega delavstva tudi tu ni manjkalo.
Pri Novi Štifti
Pri Novi Štifti se je zbralo k prireditvi nad 1000 ljudi. V cerkvi jim je govoril g. kaplan Skvarča iz Kočevja, zunaj cerkve pa je vodil zborovanje Struna Andrej, predsednik ZZD v Kočevju, govorila pa sta Ktižnik Frane, dopisnik Delavske zbornice iz Kočevja in Luka M'il-harčič, strokovni tajnik ZZD. Tal-o kakor drugod so zbrani poslušalci tudi tu z velikim zanimanjem sledili govornikom jih večkrat navdušeni prekinjali in s svojim odobravanjem priznavali, da s celim srcem sprejemajo pro-
gram Zveze združenih delavcev za svoj program. Tudi od tn so poslali delavci svoje pozdrave našima cerkvenima knezoma in našemu narodnemu vodstvu. Razšli so se s trdnim sklepom, da bodo prihodnje leto enako prireditev ponovili zu zmago gesla Bog, stan, uarod!
V	Jeruzalemu
V	Jeruzalemu so s«. zbrali delavci in delavke iz Slovenske Krajine. Prihiteli so tja delavci i/. Puconcev, i/ M. Solx>te in iz Slovenskih goric Sv. mašo je daroval g. Rons iz Sobote. Govorila sta na taboru Cesar Jože, uradnik Borze dela v M. Solx>ti. in Kralj Franc, predsednik gradbene zveze ZZD iz Ljubljane. Razprave nn tem zborovanju oziroma podani govori so bili vsebinsko enaki z govori na drugih krajih. Zbralo se je tam okrog 500 delavcev, ki so prav tako kakor drugod z' veseljem sprejemali jasno stališče organizucije ZZD do novodobnih vprašanj in zlasti zahtevo po odpravi kapitalistične in uvedbi stanovske družbe. S pravim valom navdušenja so poslali od tu pozdrave obema slovenskima škofoma in našemu narodnemu vodstvu. Tudi tu so delavci želeli, da bi se taka romarska zborovanja večkrat vršila.
Na Ptujski gori
Lepa Ptujsa gora je na Mali šmaren nn božji poti zbrala slovenske delavce iz Rogaške Slatine, iz Ptuja, Sv Lovrenc nn Pohorju, Me-stinje Po sv. maši, ki jo je daroval g. kanonik Žagar iz Maribora, so delavci zl*>rovali pod vodstvom Kojc .Franca, tajnika ZZD iz Ptuja, govorila pa sta Horvat Avgust, tajnik ZZD iz M. Sobote iu Košnik Jože. strokovni tajnik viničarjev iz Ljutomera. Lepo rnz|H)ložen je vseli zl>orovalcev, se je izražalo v veselem pritrjevanju. v lepi pesmi in v veliki medsebojni prisrčnosti, ki je vladala tn dan med delavskimi romarji na Ptujski gori. Delavci so soglasno obljubili zvestobo Bogu in narodu ter sklenili, da bodo v svojih okoliših delali za jw-globitev in zu rast slovenskega katoliškegu delavskega stanu.
Lepa proslava 45 letnice mature
Na povabilo svojega sošolca g. dr. Ivana J. Tomažiča, lavantinskega škofa v Mariboru, so se 8. t. m. zbrali pri njem abiturienti ljubljanske gimnazije iz leta 1895 na 45-letnico svojega zrelostnega izpita. — Od 70 tovarišev, ki so v letu £1895 delali, zrelostni - izpit, je živih še 36, glede enega se pa ne ye, kje je in ali še živi.
K proslavi se je zbralo z g. škofom vred 22 tovarišev. Prvi dan je bila večerja, pri kateri so bile ob izborni kapljici iz škofovega vinograda izpregovorjene pozdravne napitnice in je bil podan spominski pregled.
V j>onedeljek 9. t. m. je zjutraj v cerkvi šol. sester g. škof daroval sv. mašo ob asistenci gg. kanonikov dr. Žagarja in dr. Ostrca. Pred sveto mašo je zbrane tovariše pozdravil z ganljivim nagovorom, svete obrede pa so na koru' spremljale šolske sestre s krasnim petjem in lepim orgla-njem; nazadnje pa je še tovariš J. Završan s svojim mogočnim baritonom zapel »Bone Deus«, kakor pred 45 leti pri šolskih mašah v Križankah. — Po maši je bil skupni zajtrk pod poz.or-nim vodstvom č. m. Terezije Hanzelič v samostanski dvorani. Potem se je družba razdelila. Nekatere tovariše je vodil po mestu kanonik g. dr. Ostre ter jim razkazal znamenitosti, zlasti pa novi muzej in stolnico, ki jo sedaj jjo naročilu g. škofa obnavljajo in ji podajajo prvotno arhitektonsko obliko iz 13. stoletja. — Drugi del pa je pod vodstvcin g. škofa napravil sprehod v najbližjo okolico, mimo veličastne stavbe nove bo-goslovnice v škofijski vinograd v Krčevini in vini-čarijo, katero je sedanji škof prevzel v zapuščenem stanju, pa jo spremenil v priprost in mičen Tusculum za oddih od dela in skrbi.
Po fotografiranju so jubilanti odšli h kosilu v škofijo, pri katerem so bile izgovorjene nekatere zdravice, pevski zbor šolskih sester in šolskih go-jenk je pa pod vodstvom sestre Dulcissime ubrano prepeval lepe slovenske pesmi.
Od prvega začetka pa do konca je vladalo lepo in veselo razpoloženje, ker je škof s svojo očarujočo ljubeznivostjo in prisrčnostjo takoj ustvaril atmosfero domačnosti in neprisiljene družabnosti. Bilo je mnogo govora o preteklosti in o pomenu Maribora kot kulturnega in političnega žarišča, pa tudi ugibanja o bodočnosti, v katero jubilanti gledajo tako, da so se vedro razf>oloženi dogovorili za sestanek po 5 letih k proslavi petdesetletnice mature.
Proslave so se udeležili poleg gospoda škofa: 1. dr. Brecelj Anton, zdravnik v Ljubljani; 2. Bu-dan Lambert, postajenačelnik v pok. na Jesenicah;
3.	dr. Demšar Jernej, primarij v pok. v Ljubljani;
4.	dr. Goršič Fran, generalni inšpektor v mini-
strstvu notranjih del v Belgradu; 5. Grasselli Leon, banski svetnik v pok. v Ljubljani; 6. Jerič Alojzij, župnik v Preloki pri Vinici; 7. Juvančič Friderik, profesor mornariške akademije v pok. v Zagrebu; S. nisgr. Koritnik Anton, gimnazijski ravnatelj v pok., Št. Vid nad Ljubljano; 9. dr. Lapajne Zivko, okrajni sanitetni svetnik v Ljubljani "W. "Ldgar Henrik, nadupravitelj zavoda za umobolne v pok. v Ljubljani; 11. dr. Maver Ernest, načelnik banske uprave v pok. v Ljubljani; 12. Milielič Gvi-don, predstojnik okrajnega sodišča v pok. v Mariboru; 13. Pengov Fran, gimnazijski profesor v Št. Vidu nad Ljubljano; 14. dr. Skaberne Fran, odvetnik in načelnik Pokrajinske uprave v pok. v Ljubljani; 15. Smrekar Janez, vseučiliški profesor v pok. v Ljubljani; 16. Steiin Karlo, inspeklor državnih železnic v pok. v Ljubljani; 17. dr. Ti-čar Josip, zdravnik v Ljubljani; 18. dr. Vončina Fran, načelnik banske uprave v pok. v Ljubljani; 19. Završan Janez, magistralni svetnik v pok. v Ljubljani; 20. Žemlja Fran. inšpektor državnih železnic v pok. v Ljubljani; 21. Žust Jakob, župnik v Cerkljah pri Krškem.
Spomenik kralju Aleksandru v Zagorju
Zagorje, 9. sept. Odkritje spomenika pok. kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Zagorju je bilo v nedeljo dne 8. t. m. ob 11 dopoldne. Odkritju so prisostvovala vsa zagorela društva in za6topi ter tudi prebivalstvo, po številu nad 2500. Slovesnost je potekla izredno slovesno. Združeni zagorski pevski zbori so zapeli »Slovan na dan« Ko je zastopnik Nj. Vel. kralja g. podpolkovnik Štefanovič odkrit spomenik, je četa celjskega peh. polka oddala častno 6alvo, a spominu velikega pokojnika se je poklonilo 27 različnih društvenih zastav. Ob polaganju vencev so bili podani nekateri markantni govori, med katerimi se je zlasti odlikoval govor predsednika F. O. Zagorje g. Guna Franceta. Gomila izbranih vencev, 36 po številu je zagrnila spomenik.
Spomenik sam 6toji pred Sokolskim domom ter je kip pokojnega kralja do poprsja izdelan iz brona, ki 6toji na kamenitem podstavku. Spomenik bo res krepek jugoslovanski poudarek industrijskemu Zagorju in njegovi okolici. Da ga je tukajšnje prebivalstvo sprejelo z veseljem, spoštovanjem in hvaležnostjo, pričajo številne zastave, ki so bile razobe-šene domala iz vseh zagorskih hiš.
Končno nam je še omeniti, da je g. bana easto-pal pri odkritju g. okrajzni načelnik dr. Gregorin.
Del slikovite mladinske procesije s kipom Marije Pomočnic« na Rakovniku.
novice
Koledar
Sreda, 11. septembra: Prot in Hiacint, tnučen-ca; Milan, škof.
Četrtek, 12. septembra: Ime Marijino. Macedo-
nij, škof; Val.
Osebne novice
= Slovenska promocija v Zagrebu. V Zagrebu eo na medicinski fakulteti dne 7. septembra bili promovirani sledeči Slovenci za doktorje splošne medicine: gdč. Bole Marija iz Ljubljane, g. Borštnar Marijan iz Ljubljane, gdč. Scnegačnik Justina iz Ljubljane, g. Debevec Franc iz Kranja, ga. Kraigher-Kreps Emilija iz Ivancev. g. dr iur. Milčinski Janez iz Ljubljane in g. Podobnik Jože iz Sent Jerneja.
Robidov enoletni trgovski tečaj
s pravico javnosti
Ljubljana, Trnovska ul. 15
vpisuje vsak dan dopoldne in popoldne.
Telefon 40-48.
— Razpisane službe asistentov na univerzi v Ljubljani. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani je razpisal v Službenih Novinah osem mest univerzitetnih asistentov pripravnikov in sicer eno mesto univ. asistenta pripravnika pri stolici in patološko anatomijo tri mesta univ. asistentov pripravnikov pri stolici za interno medicino in štiri mesta univ. asistentov pripravnikov pri stolici za kirurgijo. Prošnje je vlagati do 28. septembra t. I. na rcftto-ratu univerze. Prošnje morajo biti opremljene s predpisanimi prilogami.
zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivlh dejanj iz korfstoljtiblja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti, je vložiti najkasneje do 3. oktobra 1940 pri okrajnem cestnem odboru v Slov. Konjicah.
—	Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2 (telefon 20-86). Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši dnevno. Tečaj si je zaradi svoje solidnosti in odličnih učnih uspehov pridobil izvrsten sloves. Pravica javnosti. Učnina zmerna, revni dijaki prejmejo popust. — Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje vodstvo ustno ali pismeno.
—	Velika vaja z napadom iz zraka. V nedeljo je bila na Vrhniki obrambna vaja pred napadom iz zraka. Ob 1105 dopoldne ie bil dan znak za alarm iz tovarniških siren, in bitjem plat zvona iz cerkve. Istočasno so se oglasile protiletalske strojnice in obstreljevali avion, ki je plul nizko nad hišami in metal imitirane bombe Takoj so nastooile sanitetne ekipe, sestavljene iz dveh vojaških rešilnih avtomobilov. Reševalci so bili opremljeni z maskami in zaščitnimi oblekami proli iperitti, za prvo pomoč je bilo 14 samaritank pod vodstvom agilnega zdravnika dr. Janka Klepca. V rekordnem času so prepeljali »ranicnce« in »zastruoljene« v ambulanto, v šolo, kjer so jim samaritanke nudile prvo pomoč. Kakor
sanitetna, je bila tudi gasilska služia zelo dobra. Čete Vrhnika in Stara Vrhnika so gasile napadeno skladišče, Verd je varoval glavno pošto, Blatna Brezovica in Drenov grič ©ta pa branila skladišče na kolodvoru Celotna vaja je uspela odlično v vseh panogah. Obvestila po ordonancih so bila rekordno hitra, kakor tudi nastop oddelkov ter rešilnih in gasilskih edinic. Vaja je bila pod vodstvom kapet. II, klase gospoda Nikola Jariča in okrožnega gasilskega poveljnika Janka Gostiše.
—	Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (telefon 43-82). Ravnateljstvo objavlja: Šolsko leto za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične dne 12. t. m. Tega dne se zberejo vpisani učenci(ke) v šoli v svrho razvrstitve po oddelkih. Dne 13. t. m. bo otvoritvena službo božja v cerkvi sv. Jožefa. Redni pouk pa se prične dne 16. t. m. Vpisovanje traja še ves la čas, do pričetka šole, to je do 16. t. m. — Zavod pripravlja učence v enem šolskem letu za praktične pisarniške poklice. Podrobna pojasnila daje ravnateljstvo osebno ali pismeno, na razpolago so novi prospekti. (Pravica javnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte, veljavnost izpričeval). Šolnina zmerna, manj premožni imajo popust. Največji in najmodernejši zavod te vrste.
—	Tatvinn konj. V eni izmed zadnjih noči je bila ukradena Antonu žužku iz Gornjega Hetja pri Vel. I.aščah 6 let sta^a kobila rdečkaste dlake, vrednu 6000 din V isti noči pa je bil ukraden Alojziju 1'aternostu v isti vasi 7 let star konj, kostanjevo rdečkaste dlake. Konj je vreden 5000 din in ima na čelu veliko belo liso. Konja so odneljnli najbrž cigani, ki so pred dnevi taborili še na ljubljanskem polju.
p4> dh/lGtfi
* Čez 5 let pojasnjen vloin. Pred 5 leti je v Slavonskem Brodu vlomljeno v hotel, ki je njegov lastnik I.avoslav Hurcog. Takrat je bilo ukradenih iz hotelske blagajne celih 164.000 din. Takrat so osumili vloma nekega mednarodnega vlomilca Ladanjija, ki je stanoval v hotelu. Za njim so prijeli tudi opankarja Stankoviča, ki je tudi imel v hotelu najeto sobo. Zoper Stankoviča je bilo celo uvedeno sodno postopanje, ki pa je moralo bili ustavljeno, ker se Stankoviču ni dalo nič dokazati. Ko je bilo postopanje ustavljeno, je Slarkovič naperil tožbo zaradi žaljen ja časti zoper hotelirja. Te dni pa so v Belgradu prijeli zaradi vlomov in sleparij mednarodnega vlomilca
DANES PREMIERA >
Cetvorien nn1mla.lših ho]lywoodsklh talentov v Klnbok-i in pretresljivi filmski drami iz lirilnlčarskuga življenja. Film o mladem dekletu, ki ji' iskalu boRHtepu moža — u je nnSla ljubezni in srečo.— Danes predstave nI) 16.. 18. ln 21. url
SILI KVARTET
KINO SLOGA
telefon 27-30
FLOREVCE RICE - UNA MERKEL-ANN RUHIERFORD-MAliY HOVVARD
Mm iEion
(Bar du Sud)
igrajo pri tem lepe ženske, ljubosumnost, intrige? Oglejte si ta	.
francoski film z izredno aktualno, zanimivo in napelo vsebino! EMliO PloUCa 22-41
Kaj je vzrok večnim nemirom, uporom, vstajam in krvavim incidentom v Ori-entu? Kdo jih povzroča? Odkod imajo ljudje denar in orožje? Kakšno vlogo
CHARLES VANEL, JEAN GALLAND, D0LLY DAV1S
Danes ob 16., 19. in 21. uri
Ceškl velefilm
Vražji študentje
Predstave ob 16., 19. in 21. uri Blagajna odprta od 11. do 12. in od 15. ure dalje!
muo UNION te!. 22-11
—	Prekmurska zahvala banski upravi. Banski
upravi se vaščani iz Bokrač v občini Pečarovci v Prekmurju s tem javno zahvaljujemo, da nam je priskočila na pomoč in nam je dala urediti naš hudournik S tem nam je obvarovala našo zemljo. Najlepša ji hvala, da je nam siromakom pomogla. — Vaščani.
—	Jesensko deževje. Po prvih lepih in sončnih septemberskih dnevih je nastopilo jesensko deževje. Deivati, sprva na rahlo, je pričelo že v ponedeljek ob 2.15 ponoči. V ponedeljek dopoldne je nato močno lilo tako-le od 10 dopoldne tja do 1 popoldne. Nato je dež nehal in znova je začelo deževati proti večeru. Včeraj dopoldne so se vrstili krajši in močnejši nalivi tako, da je začela Ljubljanica počasi naraščati. Včeraj do 14 je Ljubljanica pri Fužinah narasla za 25 cm. Prvi topli, skoraj vroči dnevi v septembru so močno pospeševali zorenje raznih pridelkov, posebno stročjega in nizkega fižol a in tudi paradižnikov. Kmetje so drugače srečno spravili otavo pod 6treho.
—Motorna dirka in sicer gorska bo dne 15. t. m. na progi Veliko Loka — Čatež. Pokrovitelj je minister za telesno vzgojo g. Dušan Pantič, v častnem predsednik je g. ban dr. Marko Natlačen. V tej zvezi priredi »Putnik« v nedeljo dne 15. t. m. večji izlet v Trebnje, odkoder bo pešizlet na Čatež. Izletniki bodo na Dolenjskem gostoljubno postrežem. Cena 56 din s prehrano in vožnjo. Prijave sprejema »Putnik«.
—	Preureditev banovinske ceste Liubljana—Litija— Radeče. Za preureditev banovinske ceste II. reda Ljubljana—Litija—Radeče so mnogi posestniki v Štepanji vasi in Zgornji Hrušici odstopili več sveta. Do 45 posestnikov iz omenjenih vasi in Bizovika je cestnemu erarju odstopilo 2.680 kvadratnih metrov za skupino odškodnino 20.-J38 din. Odstop tega sveta je bil sedaj zaznamovan tudi v zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega 6oflišča in je bil svet prepisan na državni zaklad kraljevine Jugoslavije.
— Pri lenivosti črev je blagodejno delujoče sredstvo naravna »Franz-Josefova« grenka voda, ki zmanjšuje težave, ker često že majhne količine dobro delujejo.
Ren. 8. br. 15485 od a. novembra 198*
—	Razpisana je služba cestarja pri okrajnem cestnem odboru v Slov. Konjicah, in sicer: za progo na banovinski cesti II. reda št. 270 Slov. Konjice— Poljčane—Pečke—Majčperfc od km 5.100 do 8.000 in benov. cesti II. reda št. 274 Draža vas—Tepanje— Oplotnica—Fužine od km 0.000 do 3.600. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2 uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev tn njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in z banovinskrm kolkom za 10 din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in "krstni Kit, domovinski list, zadnje šolsko upti-čev-alo, dokazilo o odsluženju kadrov6ketf,i roka.
smo morali pri premieri v januarju kljub stalno razprodanim predstavam deseti dan staviti iz programa, ker nismo mogli predvajanja podaljšati, ker je bil film že naznanjen v Splitu. Iz tega razloga ponavljamo na splošno zahtevo naših obiskovalcev to izredno posrečeno zabavno in duhovito češko delo. Vsakdo, kdor ga ni videl, si naj ga ogleda, ker mu ne bo žali
Ladanjija, ki je na policiji končno priznal, da je on vlomil v brodski hotel pred 5 leti v družbi svojega kompanjona Stankoviča in neke sobarice. Zdaj so prijeli še ta dva, nakar bo nova obravnava.
* Most se je udri pod tovornim avtomobilom.
Iz Varaždina poročajo, da se je te dni tamkaj
pod težkim tovornim avtomobilom vdrl most čez Muro. Avto je vozil drva in sode. Vse skupaj je zgrmelo v valove Mure. Šofer in spremljajoči ga delavec sta se z največjo težavo rešila, ker sta dobra plavalca. Avto je bil last trgovca Pavla Kukolja v Mariji Bistrici.
*	Pijana družba povzročila smrtno nesreč«. Kmetica Ruža Stepančič iz vasi Brodski varoš se je na svojem vozu preteklo nedeljo peljala v Slavonski Brod. Na poti ji je naproti privozil voz, ki je bil poln pijanih ljudi. Ti se niso brigali, kako vozijo, zaradi česar se je pijanski voz zaletel v voz lluže Stepančičeva. Kmetica je s svojega voza omahnila ter padla pod kolesa svojega voza. Kolesa so ii strla glavo in je nesrečna J ženska na mestu obležala mrtva.
*	Vratarja pri nogometni tekmi zadela kap. B Preteklo nedeljo sta v Sidu igrala nogometno tekmo kluba Rapid in Zanatlija. Med igro sta se v boju za" žogo z vso silo zaletela vratar Hapida in igralec Zanatlije. Igralec je padel in se lo težko dvignil čez nekaj časa. medtem ko
jo Rapidov vratar naglo planil pokoncu in nadaljeval igro. Ko je prišel do svojih vrat, je kar na lepem padel in v nekaj minutah izdihnil. Sodijo, da ga je zadela kap. Fant je bil star 22 let, pisal se je Ivan Majnič ter je z Rapidom prišel iz Osijeka v Šid na tekmo.
*	Krvna osveta v Južni Srbiji. V južnih krajih naše države je krvno maščevanje še vedno doma ter ga doslej vkljub hudim kaznim ni bilo mogoče docela iztrebiti. Te dni spet poročajo o njem. Pred kakimi 15 leti so v vasi Podgradje pri Vranji našli ubitega nekega kmeta. Njegovega morilca pa oblast takrat ni mogla izslediti. Sin ubitega Jašar Magičevič pa je osumil svojega soseda Aleriia Alipoviča tega zločina. Dolgo je čakal in končno prišel do prepričanja, da je storilec res Alipovič. Zato se je zdaj hotel krvavo maščevati nad njegovima dvema sinovoma. Najel je nekoga, ki pa njegoveca imena nikakor ni hotel povedati, ter je z njim skupaj šel prežat na sosedova sina. Ko sta Alid in Rašid Alem stopila v gozd, sta naenkrat začela Jašar in njegov poniagač streljati na nju. 13 strelov je zadelo nesrečna sinova. Jašar se je te dni zagovarjal pred okrožnim sodiščem v Vranji. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Svojega tovariša pa ni izdal.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju
Nova nakladalna postaja pri kolodvoru je dograjena. Za ves okoliš bo velikega pomena. Ob otvoritvi, ki bo v par tednih, se bo razširil 6edanji naziv postaje v »Sv. Lovrenc-Ptujska gora«.
Umrla je nenadoma 34 letna vzorna mati Katarina Eberl v mariborski bolnišnici. Bila je naša faranka, doma v Zupečji vasi,
Ljubljana, 11. sept.
Radio Ljubljana
Sreda, 11. sept.i 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Uverture (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Melodije raznih dežel, poje gdč. Karmen Antič, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek — 14 Poročila — 18.30 Mladinska ura: Milo telesne vzgoje (g. M. Zor) — 18.45 Fjodor Saliapin poje (plošče) — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac ura — 1940 Objave — 20,10 Razvoj fotografije (g Oskar Kocjančič) — 20.30 Samospevi ge, Pavle Lovšetove, pri klavirju gosp. prof. Marjan Lipovšek — 21.15 Koncert tambura-fkega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za kratek čas (plošče).
Drugi programi
Sreda, 11, septembra: Beigrad: 20 Prenos iz opere — Zagreb: 20 Tamburaški koncert. — Bratislava: 21.40 Slovaške pesmi — Brno: 21.35 Orijentalska rapsodija — Praga: 20.10 Plesna glasba — Sofija: 19.50 Donizetti: »Lucia di Lnmermor — Budimpešta: 19.25 Rossini: »Se-viljski brivec« — Hoerby: 20.20 Opera — Rim-Bari: 20.50 Mascagni: Lirična drama »Iza bo« — Trst-Milan: 21.45 Koncert orkestra — Ko-danj: 19.50 Simfonični koncert RO — Sottens: 21 Kon. sodobne švicarske gl. — Toulouse: 18.30 Pisan koncert.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Poizvedovanja
Pes ptičar se je pr»!el kolesarja na poti od Lu-kovice do Skaručne. Dobi 6e pri Vodetu na Ska-
ručni.
V avli glavne pošte je bila najdena denarnica z manjšo vsoto denarja. Dobi se pri upravniku pošte.
Prosim dotično gospo, ki je videla 5. TX. 40.
ob 16.30 avtomobil, ki je povozil na Hrvatskem trgu (Sv Petra mostu) kolesarja, naj se javi na ban. institutu, Lipičeva ul. 2, pri Bizjaku.
Sirotišnica v šmihelu
Odbor za zgradbo dolenjske sirotišnice je zadnji čas prejel od neimenovanega, neznanega dobrotnika velikodušni dar 50.000 d<n s prip. obrestmi. Ker nam plemeniti darovalec ni znan, se mu o6ebno ne moremo zahvaliti, če pa ga najdejo te vrstice, naj mu povedo srčno zahvalo dolenjskih sirotk, ki bodo deležne njegovega samarijanskega dejanja. Plemeniti dobrotnik, naj vam nebo poplača tiho, skrito dejanje do bližnjega, nam pA nakloni takih ali podobnih posnemalcev. — Tiho je odbrzel mimo petletni jubilej našega društva, ki je bilo ustanovljeno avgusta 1935 V teh petih letih je društvo spravilo skupaj po »kovačih«, tu in tam po stotakih, le redko po tisočakih lepo vsoto čert milijona dinarjev, s katero je kupilo krasno zemljišče ob Težki vodi V Šmihelu. Če je društvo samo z malimi darovi spravilo v teh težkih* tafeHt^tofiMnd -Vsfcjifo, 'upravičeno upamo in pričakujemo, da nas bodo odslej podprle tudi me-rodajne oblasti in dobrotniki, da bo začel ra6ti še kupček za zidanje.
V nedeljo, 13. oktobra t. 1. ob 10 dopoldne ho v ta namen na Glavnem trgu v Novem mestu zopet velika iavma tombola s prav lepimi ln številnimi dobitki. Upamo,, da bodo dobri Novomeščani, ki so se lansko ieto tako velikodušno odzvali našim prošnjam ter pripomogli, da je tombola materialno tako dobro izpadla, tudi letos darovali vsak po svoijh močeh, da ne bo tvrdke v Novem mestu, ki bi prezrla prošnje domačih prosilk. Prav tako pa prosimo vse tiste, ki bodo prejeli te dni naše prošnje, elasti vrle Ljubljančane, kjer deluje naš glavni odbor, da ne prezro poslanih prošenj:
»Dolenjska sirota vas prosi lepo: še meni, še meni mal darček naj bol«
Jesenice
Vse šolske knjige v trgovini Krekovega doma.
Podzemeljska diplomacija
Politična, vojaška in industrijska špijonaža v miru in vojni
Špijonaža je priljubljena snov, ki jo obdeluje nešteto romanov, povesti, pesmi, dram, potopisov, zlasti pa detektivskih romanov. Kdor hoče opisati špijonažo v verjetnejši in otipljivejši obliki, jo zavije v obliko znanstvene obravnave ali daljšega poročila. V taki obliki je pred kratkim izšla na Hrvatskem knjiga s privlačnim naslovom »Podzemeljska diplomacija«, ki prinaša dela treh piscev: H. R. Berndorfa, bivšega oficirja v nemški obveščevalni službi, Thomasa M. Johnsona, službenega dopisnika ameriške oborožene sile v Evropi za časa zadnje svetovne vojne, in Ladouxa, šefa francoske obveščevalne službe. Uvod tej knjigi z naslovom »Obče o špijonaži« je napisal Bern-dorf.
Obče
o špijonaži
Že sam začetek vojne je preobrnil vsa ugibanja, kako deluje vojna na prebivalstvo. Preobrnili so se gospodarski in vojaški načrti. Tudi v špijonaži sami se je pokazala brezglavost. Francija, Anglija in Belgija so bile prisiljene svojo špijonažo popolnoma preurediti. Pred vojno jQ bila napadalna, nabirala je podatke o obmejnih sovražnih utrdbah, o najboljših in najmanj zavarovanih poteh za vdor v sovražno ozemlje. Toda že prve dni vojne so Nemci prodrli globoko v Belgijo in Francijo in vse nabrano bogato gradivo je izgubilo svoj poman. Francija se je morala branili na svojem ozemlju, Anglija pa ji je morala priti na pomoč. Obveščevalna služba je dobila nove, doslej nepoznane naloge.
Nemčija je imela izvrstnega vohuna v Ant-Tverpenu, ki je žo pred vojno pošiljal poročila o sodelovanju franroskegn, belgijskega in angleške-ga vodstva. Toda že prve dni po izbruhu vojne je padci v belgijske roke in je bil takoj ustreljen.
Takoj v začetku vojno je zadala angleška protišpijonaža težak udarec nemški špijonaži. Na še do zdaj neodkrit način so Angleži izvedeli za imena vseh nemških vohunov. Pustili so jih delati vse do začetka vojne, tako da so se čutili popolnoma varne. Prve ure po vojni napovedi pa so vse uiali in zaprli. Kmalu potem so ujeli tudi
zelo sposobnega nemškega vohuna Karla Hansa Lodija, mornariškega oficirja, in ga ustrelili v Tovveru.
Rusija je imela v začetku vojne zelo dobro razvito vohunsko službo. Zlasti v Avstiiji je bila dobra, kar potrjuje primer generalštabnega polkovnika Redla.
Vse države so svoje obveščevalne urade preuredile, osebje pa postoterile. Na stotine in tisoče vohunov je potovalo pp Evropi z nevtralnimi potnimi listi in prisluškovalo. Denar jih je pritegnil. Na Nizozemskem so obstojali posebni uradi, ki so kot potovalni uradi dajali poročila o vojaških taj-nah. Vseeno komu, le da so jih čim dražje vnov-čili. Vesti so bile po večini izmišljene. Bila je prava umetnost, ločiti resnične vesti od neresničnih, verjetne od neverjetnih. Zato so poleg te špijonaže »en gros« imeli še posebne urade, sestavljene od najnadarjenejših poedincev. To so bili najzaupnejši ljudje s polno svobodo, Je glavne naloge so jim dali, kaj naj poizvedujejo Poleg teh so se odlikovali mednarodni pustolovci, zelo prebrisani, pa manj zanesljivi, ker so delali za onega, ki jim je več plačal.
Knjiga »Podzemeljska diplomacija« je razdeljena na več poglavij. Za zgled navajamo glavno vsebino nekuterih.
Špijoni v samostanskih celicah
je naslov zgodbe o ruskem kapitanu Aleksandru Peeki, po poreklu Letoncu, ki je ustanovil svojo edinstveno šolo za špijonažo. Človeka, ki se je ponudil za vohuna, so ponoči odpeljali v nepoznano smer, ga po kratki šoli zaprli v celico (bilo jih je okoli 80), nalo pa jih vsak dan poedino in skupno poučevali o vohunstvu tako, tnko da nihče ni vedel, kdo je Šef in kdo ga uči. Ti vohuni so dosegli velike uspehe. Šola je bila nekje na črti Riga-Minsk.
Ukradeni princ
je zgodba o egiptovskem princu Ahmodu Seife-dlnu, ki so ga »ukradli«. To sc jc zgodilo s pomočjo špijonaže, Kralj Fuad se je popolnoma na-
slonil na nacionalistično stranko in- njeno politiko Angležev. Tatvino so izvršili na edinstven, vzhodnjaški način.
Salon Dore Griin
govori o delu japonskih vohunov v Ameriki. Prav tako zanimiva zadeva, povezana z neskončnimi nitmi razmerja med Japonsko in USA, poleg tega pa obdeluje življenjski vzpon in padec neke rde-čelase žene iz San Diega, o kateri so znanci govorili, da ne živi baš preveč pošteno. Kot kraljica mode v San Frauciscu je imela napeljane nitke japonske vohunske službe skozi svoj salon, nazadnje pa ni bilo več glasu o njej od takrat, ko so se zaprla za njo vrata neke zloglasne hiše \ newyorškem pristanišču.
Major Kox
je izpolnil svojo dolžnost
je kratka stokrat v zgodovini ponovljena zgodba nekega višjega angleškega oficirja, ki je izpolnil svojo dolžnost do domovine, ko je povzročil vstaio v Afganistanu, zemlji Amanullalia. To je prav za prav zgodba iz življenja slovitega polkovnika La-vrencea, ki ima tokrat ime Kox.
Gospod Čan-Fu leži na trebuhu
nas vodi v Šanghaj na Daljni vzhod v času. ko se je pričenjalo delo za to, kar se danes tam dogaja Koristi kitajskega veletrgovca čan-Fttja so se križale s koristmi dr. Vuuja. Skregala sta se pri dobavljanju orožja Kitajcem.
Mata Hari
je znana plesalka in vohunka. Pravo ime ji je Margareta Zele. O njej je že mnogo pisalo svetovno časopisje, celo romani o njenem življenju so napisani. Najboljši je roman Italijana Guida da Verone. Ta vohunka je svoj čas kot plesalka uživala sloves Ide Rubinstein, Regine Badet in Izi-dore Duncan. ki so v istem času nastopale na pariških odrih Njena izdaja je povzročila puiopitčv dveh podmornic.
P UUBI14N4
1 Izlet SPD na Grintavec. Osrednje društvo SPD v Ljubljani pripravlja izlet planincev v soboto in nedeljo, dne 14 in 15. septembra v Kamniške planine. Iz Ljubljane se odpeljejo planinci v soboto ob 13.40 z vlakom v Kamnik, od koder nadaljujejo svojo turo z avtobusom do Kopišča. Odtod krenejo peš do Doma v Kamniški Bistrici, od koder dospejo do večera v Cojzovo kočo, kjer bo pripravljeno prenočišče. Naslednji dan se vzpnejo na vrh Grintavca ter si lahko izberejo za povratek ali pot nazaj v Kamniško Bistrico ali čez Kalško goro in Greben na Krvavec ali v dolino Kokre in z rednim avtobusom v Kranj. Prijavi sprejema društvena pisarna SPD najkacneje do petka, dne 13. septembra do 19.
1 FO Ljubljana - Sv. Jakob ima svoj letni občni zbor v ponedeljek 16. t. m. ob 8 zvečer v farni dvorani. Udeležba je za redne člane in članice starešine obvezna; vabimo pa tudi podporne člane.
1 Železniški upokojenci. V časopisih je bilo že razglašeno, da morajo oni upokojenci, katerim so bile železniške legitimacije za režijsko vožnjo izstavljene v letu 1931, predložiti nove slike « "potrebnimi po-tidili, kakor vsako leto pri podaljšanju za izstavitev novih legitimacii. Vsi prizadeti se ponovno opozarjajo, naj 6e čimprej zglase pri oni edinici, kjer so v staležu. Ljubljana glavni kolodvor in Šiška pričneta sprejemati nove 6like dne 16. septembra 1940.
1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Christofovem učnem zavodu, Ljubljana, Domobranska c. 15, se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne.
1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in V6em, ki se iotere«rajo za učenje angleščine, da bode pričelo 9 poučevanjem angleščine v ponedeljek 16. t. m. Podučevali bodo tudi leto6: lektorica na ljubljanfi« univerzi ga. F. S. Copeland, ga. Olga Grahor, ga. Božena Škelj in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje se vrši ta teden vsak dan od 18. do 19. ure v društveni knjižnici Tavčarjeva ul. 12, oritl. desno.
1 Državno učiteljUče v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča abiturientom z višjim tečajnim izpitom, da je prosvetno ministrstvo z odlokom z dne 7. septembra t. 1. podaljšalo rok za vlaganje prošenj za 6prejem v novi V. letnik do 20. septembra. Reflek-tanti, ki do 9. septembra še niso vložili prošenj, ki bodo prošnje za sprejem vložili od 10. do 20. septembra ob pol 8 javijo pri ravnateljstvu učiteljišča, nakar pojdejo k zdravniškemu pregledu v Higienski zavod (Šolfka poliklinika). Dne 21. septembra popoldne ob 5 bo razglašeno, kateri kandidati in kan-didattnje bodo sprejeti v novi V. letnik. — Ravnatelj.
1 Razpis abonmaja za novo sezono 1940-41. Razpisani so: Premierski abonma, Sreda, Četrtek ter A in B. Lanskim abonentoon so rezervirani njihovi lanski sedeži do srede 11. septembra popoldne. Zaključek prijav bo v sredo, 18. septembra. Cene iste kakor lani. Vse prijatelje našega gledališča vabimo, da vstopijo v krog stalnih gledaliških abonentov. Abonma je največja 6igumost, da vidi vsak ljubitelj gledališča vse predstave cele sezone, poleg tega po ugodnih in nizkih cenah. Abonente sprejemajo v veži dramskega gledailšča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
1 Za mestne reveže sta v počaščenje pok. ge. Marije Češnik darovala po 200 din mag. pharm. g. Rihard Sušnik z Marijinega trga in tvrdka JeločniU in Simončič, Pred škofijo 13. V počaščenje spomina pok gdč. Vite Otoničarjeve sta darovala Brata Via) z Wolfove ulice 2C0 d:n, g. dr Kogoj Franc, univ. prof. iz Zagreba. Gunduličeva 15, je pa poslal 200 din v počaščenje spomina pok dvornega svetnika v p. g. Franca Andoljška. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.	.
1 Slovenske redovnice-begunke, ki so se naselile v Ljubljani in se pečajo z vzgojo mladine, prosijo usmiljena srca, da jim pomagajo pri ureditvi prostorov za stanovanje. Podrobna pojasnila daje iz posebne naklonjenosti vodstvo Lichtenturno-vega zavoda na Poljanski cesti v Ljubljani, event. poštne pošiljatve naj se pa naslavljajo na č. sestro Karolino. Ambrožev trg 8. -
1 Higijenski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo od dne 15. seotembra 1940 dalje vsak ponedeljek in četrtek od 15 do 17 popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani, Vegova ul.
1 Izpred malega kazenskega senata. Mali kazenski sena» je včeraj obsodil oženjenega knjigovodjo Adolfa U iz Ljubljane na 1 leto in 6 mesecev robije zaradi zločinstva tatvine Obtoženec je 3. marca t. 1. prišel v stanovanje Leopolda Lavša v Ljubljani. Bile so mu Lavševe stanovanjske razmere prav dobro znane, ker ga je U. večkrat obiskal in sta si bila
prijatelja Odnesel je Lavšu bankovec za 1000 din, 20 bankovcev po 100 din, 6rebmo uro in 6rebrno dozo, kakor tudi večjo zbirko starih novcev, tako italijanskih, nemških, bolgarskih in čeških. Pri hišni preiskavi so pri U. zaplenili zbirko starega denarja, drugega denarja pa niso dobili, ker je U. bankovce že porabil. Obtoženec je to tatvino tajil. Pokopali pa so ga razni indici in pa priča Lavš. Oproščen pa je bil zaradi pomanjkanja dokazov od obtožbe, češ da je ponoči 7. maja Antonu Lavšu v Kranju ukradel v hotelu zlato uro, vredno 3000 din, to zaradi pomanjkanja dokazov.
1 Pod avto je prišel. Predvčerajšnjim okrog 7 zvečer je šel čez Celovško cesto pri pivovarni Union 42 letni sejmar Peter Herzog, doma iz St. Ruperta na Dolenjskem, stanujoč v Ljubljani. Herzog se je nerodno umikal avtomobilu, tako da je prišel pod avto. Pri padcu se je hudo potolkel po glavi in si zlomil desno nogo. Prepeljan je bil v bolnišnico.
1 Karambol dveh avtobusov. Včeraj ob 1 zjutraj sta v bližini topničarske vojašnice na Dunajski cesti zadela drug v drugega dva avtobusa. Prvi avtobus je vozil proti Ježici, drugi pa je zavijal iz Topničarske ulice Avtobusa sta s precejšnjo silo udarila drug v drugega s prednjimi deli. Na srečo se potnikom v avtobusu ni zgodilo nič hudega, pač pa znaša škoda na razbitih avtobusih okrog 10.000 din.
1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnja dva dneva je zopet prejela ljubljanska policija veliko število prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo prijavljenih deset tatvin koles, ki so bila vredna 8700 din. Večinoma so jih tatovi pobrali kakor po navadi izpred gostiln in iz vež, kjer so stala nezaklenjena.
1 Tatovi na delu. V zadnjih dnevih so tatovi odnesli vse mogoče stvari. Tako so odnesli iz restavracije pri Angelci na Vodovodni cesti 10G0 din vreden ventilator. — 400 din je bilo vredno perilo, ki je bilo ukradeno ponoči s hodnika hiše v Cerkveni ulici št. 21 Župančiču Alojziju. — Derendi Vladimirju pa so tatovi odnesli iz shrambe v stanovanju na Tyrševi cesti za 150 din živil. — Precej je tudi prijav o delovanju žeparjev zadnje dni veiesejma, zlasti zadnjo nedeljo. Pri tem je bilo ukradenih več ur. Hudo škodo pa imajo nekateri
f
Jutri S6 ZalnO prodaja srečk državne razredne loterije. Zato Vas opozarjamo na današnji oglas priznane, v državi največje slovenske kolekture Milana LavriČa.
okradenci, ki so jim žeparji izmaknili denarnice. Tako je bila ukradena Minki Kamnikar v gostilni Figovec denarnica s 3000 din; Pelko Mariji pa v restavraciji Gorenjski kolodvor knjižica, v kateri je imela 1400 din.
1 Češki film »Vražii študentje« je ponovno na sporedu kina Uniona. Noben film še ni imel tako velikega uspeha, kakor to odlično češko delo, ki z dosedaj nedosegljivo realnostjo prikazuje življenje študentov in karakterizira profesorski zbor v vseh onih podrobnostih, ki jih pozna vsakdo, kdor je prestopil prag srednje šole. S tem, da lilm ponavljamo, bomo ustregli vsem onim, ki filma niso videli; marsikdo, ki ga je že ob premieri videl, si ga bo pa z veseljem ponovno ogledal.
1 Pri seprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodee en kozarec naravne »KRANZ JOSKF« grenčice.
1 Film »Beli kvartet« v kinu Slogi. V tem filmu iz življenja mladih deklet v belem — bolničark, nastopajo najmlajši hollywoodski talenti, štiri prekrasna dekleta. Vsaka hrepeni jx> sreči in ljubezni. Norma si želi bogatega zdravnika za moža, Patricija hrepeni po romantični ljubezni, smeh in sreča izpolnjujeta Gertino življenje, Meri pa išče mir in zavetje pred nesrečno preteklostjo. To je vsebina zgodbe štirih mladih deklet, katerih plemeniti poklic je lajšati trpljenje bolnikom. Ta film je na sporedu samo tri dni. Kot dodatek je glasbeni film »Schubert in njegov dom«, za zabavo pa bo poskrbel Bepo v kratkem filmu »Dober in zli duh«. — Kino Sloga ima prvovrsten program.
1 Rdeči križ v Ljubljani vabi vse bolničarje in bolničarke na informativni sestanek v četrtek, 12. t m, od 18. do 20. ure v samarjanski sobi, Stari trg štev. 19
1 Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani ima
v nedeljo, dne 15. septembra 1940 ob 10 dopoldne v Operi svoj redni občni zbor.
1 Italijanske in nemške, začetne in nadaljevalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro.
0		C U i	fe MARIBOR
Mariborsko gledališče pred novo sezono
Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1940-41 abonma za 22 predstav, od teh 14 dramskih, 7 glasbenih in 1 koncert. Abonenti uživajo v primeri z dnevnimi cenami velik popust ter plačujejo svoj abonma v osmih zaporednih mesečnih obrokih, vedno v prvih dneh vsakega meseca.
Cene abonmaju: osem obrokov po 47, 33, 27, 17 din (za uradnike 39, 28, 24, 12 din) za ložne sedeže; po 42, 33, 27 din (za uradnike 36, 28, 23 din) za parterne sedeže; 42, 33, 25, 20 din (uradniki 36,28,21, 16 din) za balkonske sedeže; 21, 17, 12 din (uradniki 17, 12, 8 din) za galerijske sedeže.
Na razpolago pa so tudi bloki, ki so sicer nekoliko dražji od navadnega abonmaja, pa zato omogočajo obisk poljubnih 15 dramskih in glasbenih predstav. Le predstave, ki so na lepakih označene z »izven«, ne veljajo za bloke.
Abonma je veljaven le za imenovano osebo in se med sezono ne more odpovedati.
Prijave sprejema gledališka blagajna, ki je odprta vsak dan od 9—12.30 in od 3—5 popoldne (ob nedeljah in praznikih od 10—12.30) do sobote 21. septembra. Lanskim abonentom so rezervirani dosedanji sedeži samo do sobote 14. septembra.
K razpisu abonmaja bi propomnili sledeče: Znano je, da je mariborsko gledališče pri državnih prispevkih udarjeno. Vsi, ki imajo smisel za našo gledališko kulturo upravičeno zahtevajo, da država zviša podporo mariborskemu gledališču. To je dolžnost države. Je pa tudi dolžnost vseh, ki teoretično cenijo naše gledališče, da se sedaj prijavijo za abonente in tako materialno ter stvarno podprejo gledališče. Pa še to: kdor sicer nima smisla za gledališko umetnost, pa ima dovolj denarja in se zraven še šteje za inteligenta
in narodnjaka, naj postane abonenti *
m Maturanti klasične gimnazije v Mariboru
letnika 1930 se zberemo ob desetletnici mature v soboto, dne 14. septembra ob 20 pred poslopjem klasične gimnazije v Mariboru.
Regulacija hudournikov
v Gorenji Savinjski dolini
Celje, septembra 1940.
Savinjsko dolino imenujejo mnogi po pravici »blagoslovljeno«. Spodnjo Savinjsko dolino pokrivajo obsežni in lepi hmeljski nasadi, ki so dosihdob prinašali prebivalstvu lepe dohodke; Zgornjo Savinjsko dolino pa pokrivajo veliki, temni gozdovi, kjer Savinjčani čri>ajo bogastvo. Zato je tu razvita živahna lesna trgovina. Po Savinji spravljajo proti jugu cele vrste splavov, savinjski les plove po Savi in Donavi. Posebno se je razbohotila lesna trgovina lansko leto. ko je bila cena lesu precej visoka in je bilo za vsakim lesom veliko povpraševanje.
Bogata je Savinjska dolina, tako pravijo, toda bogata le, če je hmeljska trgovina res odprta, če Savinjčani lahko prodajo hmelj za ceno, s katero ni poplačan le trud za njihovo delo, ampak da jim hmelj daje tudi nekaj dobička in nagrade. Isto velja za Zgornjo Savinjsko dolino. Ce je cena lesu primerna in je lesna trgovina povolj-na, potem zaslužijo kmet. trgovec in delavec. Ne pretiravamo, če trdimo, da je v nasprotnih primerih Savinjčan zelo prizadet, saj letoviščarstvo v Zgornji Savinjski in v Logarski dolini ne daje dovolj kruha, prav tako ne industrija v Spodnji Savinjski dolini. Savinjčan je navezan na svoje hmeljske nasade in svoje gozdove, to je njegovo življenje, zalo pa tudi svojo zemljo ljubi, jo obdeluje, goji hmelj in skrbno in previdno gospodarsko izkorišča svoje gozdove. V Zgornji Savinjski dolini je obdelan vsak le količkaj dostopen košček zemlje, katerega Savinjčan pridno obdeluje in zboljšuje zemljo.
Mnogo škode pa delajo Savinjčanom hudourniki. pritoki Savinje in Savinja sama. ki na pr. od Rečice do Mozirja poplavlja lepe kraje spreminja svojo strugo, zaradi česar so ti deli neuporabni. Z regulacijo Savinje pa bodo posestniki iuuogo pridobili, Precejšnjo škodo delajo
v Zgornji Savinjski dolini tudi hudourniki, zlasti ob nalivih, ko pridrve z vso silo z visokih gorskih grebenov.
Banska uprava je upoštevala prošnje posameznih občin in izvedla več regulacijskih del hudournikov Suhe v Kokarljih, Lučnice. Mozirnice in Ljubije ter Trnave. Lučnico so regulirali 25 mesecev, tako da regulirani hudournik ni več nevaren. Dela so veljala okrog pol milijona din. Pred kratkim so bila končana tudi regulacijska dela v Mozirnici, ki se je stekala prej v strugo in onečiščevala kopalni bazen lepo urejenega kopališča v Mozirju. Sedaj so jo izpeljali nad strugo Savinje, da se izteka direktno v Savinjo. Za dela, ki so veljala 50.000 din. so prispevali kr. banska uprava, občina. Tujsko-prometno in olepševalno društvo v Mozirju ter interesenti. Z regulacijo Mozirnice so posestniki mnogo pridobili, saj je potok ob nalivih poplavljal njive in travnike.
Končana so tudi regulacijska dela v Kokar-jih, dočim potok Suha v Rečici še ni reguliran, dela pa so nujno potrebna. Nekaj 100 m je urejen tudi hudournik Ljublja. Tudi tu še dela niso končana in bi bilo jjotrebno, da se nadaljujejo. Sedaj regulirajo Trnavo, ki teče skozi Mozirje. Trnava ob povodnji kar razdira, in je na primer pred dvema letoma podrla v bližini Mozirja kozolec, odnesla vozove, tako da se je zajezila pred trgom. Za dela je odobrenih 70.000 din, za vso regulacijo pa bi bilo potrebno najmanj pol milijona din. Z razpoložljivim denarjem bodo regulirali okrog 200 m. Za letoviščarski kraj Mozirje bi bilo neobhodno potrebno, da se pokrene celotna regulacija Trnave. Reguliran potok ne bi bil trgu samo v ponos in olepšavo, temveč bi tudi odstranil vsako bojazen poplave ob nalivih. Banovina bi pokazala gotovo več razumevanja, če bodo pokazali razumevanje tudi interesenti.
ni Omejen sprejem na porodniškem oddelku bolnišnice. Zaradi velikega navala porodnic je tako septični kakor tudi aseptični odsek tukajšnjega porodniško-ginekološkega oddelka prenapolnjen, tako da ni mogoče niti redno vzdrževanje snage in drugih preventivnih ukrepov. Zaradi tega je za dobo desetih dni ukinjen sprejem bolnic na ta oddelek ter se sprejemajo samo patološki ali pa zdravniške nege neobhodno potrebni primeri. Vsi lažji primeri ali pa primeri, ki zdravniško niso mljno indicirani, se bodo odklonili. Na to se občinstvo opozarja, da ne bodo porodnice brezuspešno iskale pomoči na tukajšnjem porodniško-ginekolo-škem oddelku.
m Vse lastnike orožnih listov poziva pred-stojništvo mestne policije, da poravnajo v teku meseca septembra t. 1. banovinsko takso, in sicer za vsak kos orožja 25 din. Takse se poravnavajo v sobi št. 13.
' m V Studijski knjižnici se z 11. septembrom uvedejo spet deljene uradne ure. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od pol štirih do pol sedmih, ob sobotah od pol štirih od pol šestih. V istem času bo odprta tudi čitalnica.
m Ljudski oder je začel v nedeljo, 8. t. m. svojo novo sezono. Marljivi člani so nam pokazali prvi uspeh letošnjega dela. Naštudirali so izvirno slovensko narodno igro »Adelajda, koroška roža«, ki jo je napisal po dr. Sušnikovi romanci A. Bru-men. Avtor je delo tudi sam režiral. Igra je zelo dobro uspela. Vrlim igralcem Ljudskega odra, ki so začeli novo sezono s takim poletom, pa želimo, da bi vztrajali ter bi pogumno nadaljevali delo za slovensko prosveto.
m Smrt blagega moža. V Vrazovi ulici 9 je umrl v starosti 67 let višji sodni oficial v pokoju g. Alojzij Roth. Pokojnik je bil priljubljen in vzoren uradnik in srčno dober Človek. K večnemu počitku ga bodo položili jutri, v četrtek, dne 12. sept., ob 16. na Pobrežju. Naj počiva v miru, preostalim naše globoko sožalje.	„
m Sprejem abiturientov v V. razred Državne učiteljske šole v Mariboru. Rok za prošnje je podaljšan do 20. septembra.
m Protituberkulozna liga v Mariboru se iskreno zahvaljuje Olepševalnemu društvu za znesek 200 din in Jugoslovanski hranilnici za 150 din, ki sta jih omenjeni darovali v spomin na blago-pokojnega dvornega svetnika g. dr. J. Kronvogla. Litra poziva edinice Sokola, Fantovske odseke in gasilske čete na področju obeh okrajev Maribora, da pošljejo obračune ter vrnejo nabiralne listke, ki so jih dobili za letošnji protituberkulozui teden. Zadeva je zelo nujna.	.
m Stari Mariborčani izumirajo. V bolnišnici je umrl bivši trgovec in hišni posestnik gosp. Josip Welzebach, star 70 let. Pokojnik izvira iz ene najstarejših mariborskih meščanskih rodbin. — V Studencih, Sokolska ulica 35, je umrl 52 letni železničar Jožef Šalamun. Naj počivata v miru!
m Novo hišo ji je zažgal. V Leskovcu pn Pragerskem je zgorela nova, še ne čisto dograjena hiša posestnice Marije Soršak. Na podstrešju hiše je že imela spravljeno slamo, v sobi pa zalogo desk. Od hiše je ostal samo očrnel zid ter je škoda velika. Orožniki so osumili njenega soseda, da je podtaknil požar ter so ga aretirali, šoršakova se z njim ni razumela ter je imela same nevšečnosti. Včasih ji je neznanec posekal sadno drevje, potem spet pobil par kokoši itd. Omenjeni sosed je sam že trikrat pogorel, poleg tega pa so pogoreli že trije posestniki, pri katerih je svoječasno hranil svoje seno, katerega je imel zavarovanega. Nikoli pa se mu ni dalo ničesar dokazati. Sedaj so ga vtaknili v zapor, da se preiskava nemoteno izvede.
m Mladega tatu je ujel v svoji hiši posestnik Valentin Demšar iz Nove vasi pri Slov. Bistrici. Fant se je splazil v hišo, ko je bil posestnik s svojci na polju. Odprl je oniaro ler si pravkar basal žepe z najdenim denarjem, ko ga je gospodar zasačil. Fant, ki je star šele 16 let, je prizna namero ter je izjavil, da ga je k temu nagovoril starejši tovariš, ki je v bližini čakal skrit na uspeh vloma ter je pravočasno pobegnil, ko se je podjetje izjalovilo.
m Mariborčani v karikaturi. V beli dvorani Uniona je nameščena razstava karikatur g. Renn-gija Bratuža. Je to ena najbolj zanimivih tovrstnih razstav, kar smo jih v Mariboru videli* tem bolj, ker predstavljajo karikatumi portreti skoraj izključno samo znane mariborske obraze. Gospod Bratuž se je izkazal s to razstavo kot izredno talentiran karikaturist ostrega očesa in sigurne roke. Razstava bo odprta še nekaj dni vsak dan od 9. do 19. ure.
Celjske novice
c Društvo absolventov v Celju — kulturna sekcija, namerava prirediti, kakor vsako leto, tudi letos tečaje za jezike (slovenščino za Slovence, ruščino, nemščino, italijanščino, angleščino in francoščino), za nemško stenografijo 111 slovensko debat-110 stenografijo. Prijave sprejema še do petka, dno 13. septembra, podružnica »Slovenca« v Celju — Aleksandrov trg 6.
c Sv. Križ ii« gori Oljki vabi. Prihodnjo nedeljo bo na gori Oljki glavni romarski shod. Ze v soboto popoldne bo spovedovanje, prav tako vso noč. Zvečer bodo slovesne večernice. Slovesni sv. maši bosta ob 7. zjutraj in ob 10. dopoldne. — Vabljeni!
c Društvo organistov za lavantinsko škofijo obvešča svoje člane in tudi nečlane, da bo letošnji redni občni zbor. dne 25. septembra v prostorih Zadružne banke v Mariboru. Ker se bo na zborovanju sklepalo o važnih vprašanjih glede naših težkih razmer, naj ne bo nobenega, ki se tega občnega zbora ne bi udeležil.
— Pri slabem toku, zaprtju črev poživi en kozarec naravne s-Krnnz-Josefove« grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.
Reg. 8. br. 15185/35.
c Trgovina s sadjem je zadnje dni v Celju in celjski okolici precej oživela. Celjski okraj letos sicer nima mnogo sadja, kmetje pa si prizadevajo, da letos obirajo čim več jabolk, da jih dado na trg. Na celjskem trgu velja kilogram jabolk 4—0 dni, trgovci pa kupujejo zgodno sadje po 2.50 do 3 din. Zimsko sadje bo seveda neprimerno dražje. Kilogram sliv dobite na celjskem trgu po 6—8 din.
c Zločin v Zabukovci pri Grižnh pred relj-skim sodiščem. Pred senatom okrožnega sodišča v Celju, kateremu je predsedoval s. o. s. dr. De-tiček, se je včeraj dopoldne zagovarjal 37 letni rudar Vidic Jožef zaradi dogodka v gozdu v Zabukovci dne 24. julija, o katerem smo že poročali. Razprava je bila tajna. Sodišče je obsodilo Vidira Jožefa na leto dni in 4 mesece robije, na izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti, na plačilo kazenskih stroškov, plačilo stroškov v bolnišnici, 1000 din odškodnine Žgajner Mariji za prestale bolečine, oprostilo pa ga je povprečnine. Vidicev zagovornik si je pridržal rok.
c Zaradi včerajšnjega močnega dežja so Savinja in pritoki spet narasli.
c Za uboj 4 leta robije iu 10.000 din odškodnine. Senat okrožnega sodišča v Celju je včeraj ob pol 12. razpravljal o žalostnem dogodku pred neko zidanico v Mrzli gori pri Brežicah. 23. junija jo bila v zidanici Baškoviča v Mrzli gori večja družba, med njo tudi 28 letni mizar in posestnik Jalovec. Jan z ženo in Grame Kari z ženo. Prepir se je začel med Jalovcem in Gramcom. Grame je vrgel iz zidanire Jalovca in oddal tri strele v zrak. Ko so je družba vračala domov, je Jalmec napadel Gram-... ca in mu s kolom prebil lobanjo, obenem pa mu prizadejal tudi hude poškodbe po trebuhu in hrbtu, zaradi katerih je Oramc naslednjega dne podlegol poškodbam v brežiški bolnišnici. Sodišče je obsodilo Jalovca na 4 leta robije, na plačilo bolniških stroškov in na 10.000 din odškodnine vdovi Mariji Grame.
c V Sv. Jurju ob Taboru je umrl znani orožniški narednik v pokoju in posestnik Josij) Zolner. Zapušča ženo in dva sinova. K večnemu počitku ga bodo položili danes ob 10 dopoldne na domačem pokopališču. — V celjski bolnišnici je umrla 60 letna snažilka na celjski poslaji Mlinar Marija iz Sp. Hudinje pri Celju. — Naj v miru počivata!
c Huda nesreča na roman ju. 42 letni hlapec Čepin Florjan iz Gubnega pri Pilštanju in 21 letna Julka Jug iz Gostincev pri Podčetrtku sta se peljala z drugimi romarji na Sv. Goro na božjo pot. Ko sta se vračala, se je zvrnil voz. Pri tem je dobil Čepin nevarne poškodbe po glavi in rokah, prav tako Jugova, ki je dobila iiude poškodbe na glavi. Oba so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c Na 10 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let je celjsko okrožno sodišče obsodilo 29 letnega pekovskega pomočnika Gorenjak Slavka iz Nove vasi pri Celju. Gorenjak je 9. julija ponoči vlomil v shrambo pekovskega mojstra Mlakarja Rudolfa na Komenskega ulici in odnesel kovinsko posodo s 5 kg slada, več steklenic pijače in drugih jest vin v vrednosti 1420 din. Tatvino je do zadnjega vztrajno zanikal, zato je sodišče izreklo strožjo kazen.
Slovenska Krajina
Na Bukovnici je pri mlačvi Tivadar Ignac tako nesrečno padel 6 kope slame, da si je zlomil tilnik ter pri prevozu v Soboto izdihnil.
V Beltincih je daro-val novo mašo preteklo nedeljo novomašnik g. Duh Štefan iz Melinec. Ta nova maša je bila zadnja, ki jo je prikazal v Slovenski Krajini Vsemogočnemu g. Duh izmed številnih no-vomašnikov. Pridigoval mu je dekan g. Jerič Ivan iz Turnišč,
Telefonisti morajo hiti vedno v pripravljenosti, da popravijo po letalskih napadih pokvarjene telefonske zveze
ŠPORT
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Kluba Neodvisnih slovenskih umetnikov
v Zagrebu
Stane Kregar: Fantazija na terasi. (K razstavi Kluba Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu).
Zagrebške Slovence je razveselil prihod mlade slovenske likovne umetnosti v glavno mesto Hrvatske in zato smo se, kdor je le mogel, udeležili slavnostne otvoritve v paviljonu »Dom likovnih umetnosti« na trgu kralja Petra. Lep vtis je napravilo, da so slovenski mladi umetniki, ki razstavljajo to pot po veČini prvikrat v Zagrebu, prišli skoraj vsi osebno v Zagreb, razen tistih, ki ta hip služijo domovini. Zagreb sam pa jih je sprejel zelo prisrčno. Vse časopisje je že vse dni pred otvoritvijo prinašalo članke o slovenski umetnosti, pripravljalo meščane na umetnostni užitep ter poudarjalo pomembno vlogo slovenskih mladih umetnikov v slovenskem kulturnem življenju in hvalilo njihov prihod v prestolnico Hrvatske. Otvoritve so se udeležili vsi predstavniki hrvatskega javnega življenja, med katerimi je Hrvatsko banovino zastopal prof. Rudolf Matz, šef oddelka za umetnost. Društvo hrvatske umetnosti prof. .1. Kljakovič, PEN-klub dr. Branko Li-vadič. Hrvatsko narodno gledališče arh. Freuden-reich i Id. Otvoritve se je udeležilo tudi mnogo hrvatskih umetnikov, književnikov, predstavnikov kulturnih društev, drugih ustanov ter ljubiteljev unirtnosti in Slovencev. Ker društvo ni gost nobenih tukajšnjih umetniških društev, temveč nastopa samostojno, je najprej v imenu prirediteljev pozdravil ]iF«tfct3cnfk(**in foe navzoče predsednik društva akad. slikar prof. Stane Ki-egar. ki je omenjal tudi gostoljubnost Zagrebčanov, mogočen hram njihove umetnosti, v katerega sedaj vstopa tudi mlada slovenska umetnost. Za njim je govoril pisatelj in režiser dr. Bralko Kreft, ki je predstavil vse nastopajoče slovenske umetnike v kratkih in zgoščenih oznakah in podčrtaval misel, da so ta dela slovenska, kljub temu, da so njih stvaritelji študirali drugod. Nato je St. Kre-gar prosil odposlanca Hrvatske banovine, da odpre razstavo, na kar je prof. Matz s pohvalnimi besedami omenjal nastop slovenskih slikarjev, da v teh časih prirejajo tako lepo razstavo v Zagrebu. S tem je bila razstava odprta.
Goste je nato spremljal predsednik Kregar po razstavnem paviljonu in dajal podatke o umetnikih in njihovih delih. Razstava dola vtis zelo izbrane in lepo urejene zbirke mlade slovenske umetnosti, kar priznavajo tudi vsi hrvatski časopisi in umetniki, s katerimi sem govoril. Okusen katalog je preseneiil vse; v njem je napisal kratek uvod o problemu slovenske umetnosti kot malega naroda, na kar slede podatki o posameznih nastopajočih umetnikih, postanku njihovih del, da je razvidna razvojna linija. Vsak umetnik je priobčil nato v reprodukciji dvoje svojih najbolj značilnih del. Vseh slovenskih umetnikov nastopa dvanajst s ISO slikami in 35 kipi. Slovenci v Zagrebu smo veseli teca nastopa, zlasti še, ker vidimo, da razstava ugaja Zagrebčanom, ki so
izbirčni glede umetnostnih razstav. Tudi smo veseli te nove vezi, ki se plete med slovenskim in hrvatskim kulturnim svetom, ker vemo. da je to najboljša pot k tesnejši povezanosti dveh najbolj sorodnih si narodov. Prepričani smo, da tudi do^ ma gledate na ta uspeh mladih umetnikov z ugodjem, kajti s silo svoje umetnosti večajo ugled slovenskega duha v Zagrebu, kjer so bili Slovenci doslej tako redki gosti. Kako ho revialna in stro-kovnjaška kritika sprejemala slovenske umetnike, bomo še posebej poročali. Prvi vtis je nad vse dober, in časopisje, ki je glasnik javnega mnenja, je doslej označilo nastop slovenskih Neodvisnih kot uspelo prireditev, hrvatski umetniki pa, ki so razstavo videli, so se laskavo izrazili o njej. Zato smo veseli predvsem mi, ki živimo med Hrvati, uspeha mlade slovenske umetnosti.
K. E.
Nastop Polajnarjeve in Lupša v Operi
V četrtek sta nastopila na akademiji dobro-voljcev v opernem gledališču gdč. Milica Polajnarjeva in g. Friderik Lupša, znana že po uspplih nastopih v operi. Sopranistka Polajnarjeva je zapela dve peštaii Antona Lajtmca-»BSgaAka !p!t zii beli« in pa Josipa Pavčiča »Kaj mi pravi ptiv ček ta?«
Čim dalje se odmikamo epohi impresionistične glasbene tvornosti, tembolj stopa v ospredje umetniška potenca Antona Lajovica, ki predstavlja gotov vrhunec tedanjega prizadevanja in stvarjalno-sti pri Slovencih. V svojih solospevih ne le da obvlada dobro vokalno stavo, ne le da išče morda zgolj barvitosti v akordiki, besedilu odgovarjajočega nastrojenja v klavirski izpeljavi itd., ampak zna celosti kompozicije vliti neka plastičnost in skladbo muzikalno zgraditi v estetsko zaključ-nost, da učinkuje kot podoba mehkih potez in toplih barv. Njegove skladbe so polne toplote, nežnosti, očitujejo avtorjevo globoko pojmovanje lepote in hkratu moč duha, ki ni gradil le interer santnosti v stremljenju impresionističnih zahtevi izrazni material mu služi le kot sredstvo za ohli-, kovanje umetnine. V tem je Lajovic velik. Kvaliteto njegovih skladb moti včasih neka razvleče-nost, razcepljenost, večkrat tudi neka sentimentalnost, kar pa izhaja iz pojmovanja izvajalcev; seveda je lo popolnoma neupravičeno, kajti Lajovic kljub toploti in nežnosti, ki zaveje iz njegovih del, ni sentimentalen, ampak ravno nasprotno: moški. Gdč. Polajnarjeva in g. Anton Neffat (pri klavirju) sta nudila v tem smislu odgovarjajočo interpretacijo; v skladnosti instrumenta ter glasu sta La-iovica — brez kakih afektiranosti v pevskem ali klavirskem delu — podala kakršen je in kakršen
Velik plavalni uspeh Jugoslavije
Napredek našega plavalnega športa nam najbolj nazorno pokaže nedeljsko srečanje z madžarsko rcprezcntanco v Segedinu, kjer sta obe ekipi, naša in madžarska dosegli v plavalnih disciplinah po enako število točk, t j. po 16 in je ostal plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko neodločen. Edino v waterpolu je naše moštvo podleglo Madžarom z rezultatom 2 : 0, tako da je bilo končno 6tanje točk v prid Madžarski 22 ; 18
In končno je za nas velik uspeh, ki so ga dosegli naši plavači napram izbomim plavačem Madžarske, ki so za Nemčijo brez dvoma najmočnejši narod Evrope v plavalnem športu, prav iste vrednosti, četudi nam končno stanje točk. kjer je upo^teta tudi vvaterpolo tekma, tega ne označi tako kr.kor bi moralo biti. Za nas je merodajen predvsem uspeh, ki so ga naši plavači dosegli napram madžarskim v plavanju in ta pove, da sta bili ekipi Madžarske in Jugoslavije v Segedinu enakovredni, Še več. Če bi ne imeli mi take smole v prostem plavanju na 400 m, kjer je naš Žižek podlegel Madžaru Tatosu, bi se zaključil ta dvoboj z zmago Jugoslavije z rezultatom 18:14, z vvatenoolo tekmo bi pa ostal rezultat neodločen 20:20. Toda naša trditev glede Žižkove zmage na 400 m ni iz trte izvita, kajti po rezultatih obeh plavačev na tej progi se je z gotovostjo računalo, da bo Žižek premagal Tatosa.
Naš plavalni šport je s segedirskim uspehom mnogo pridobil v mednarodnem svetu in je brez dvoma tudi ostalim športnim panogam pripomogel do večje veljave. Poleg Nemčije sta Jugoslavija in Madžarska najmočnejša naroda v evropskem plavalnem športu. Revanžni dvoboj med Madžarsko in Jugoslavijo bo že pr<hodnjo soboto in nedeljo v Splitu, s to razliko, da nastopi v tej ekipi samo banovina Hrvatska, dočim bo reprezentanca Madžarske ista, kakor je bila v Segedinu. Tudi reprezentanca banovine Hrvatske bo zelo močna, akoravno bodo tam manjkali Slovenci. V Splitu se pričakuje velika borba med Žižkom in Tatosom v plavanju na 1500 metrov, ter se z gotovostjo računa, da bo na tej progi pokazal Žižek 6voje prave sposobnosti. Madžar Tatos je trenutno najboljši Evropejec na tej progi in sta si torej z našim Žižkom enakovredna nasprotnika na tej progi, vsled česar se pričakuje najogorčenejša borba. V Splitu se hoče namreč Žižek revanžirati Tatosu za Segedin na obeh progah: na 4Q0 m in na 1500 m. Bog daj srečo, saj bomo vsi izredno veseli tega uspeha!
Izredno uspela ocenjevalna vožnja »Touring-kluba« na progi Ljubljana-Metlika
Veliko število navdušenega športnega občinstva je preteklo nedeljo prisostvovalo startu avtomobi-listov in motociklistov k propagandni ocenjevalni vožnji, ki jo je priredil Jugoslovanski Touring klub, sekcija Ljubljana, na progi Ljubljana—Metlika. Mnogo občinstva se je zbralo tudi na vmesnih kontrolah v Trebnjem ter v Novem mestu in na cilju v Metliki.
Športen uspeh ocenjevalne vožnje, ki se je je udeležilo 14 motociklistov in 11 avtomobilistov, je res prav dober. Vozači so morali prevoziti j>oedine etape v predpisanem povprečnem času, ki je bil za,.inestQma sJ,rn|o in.^pkp vijugasto cesto po Dolenjskem in Belf Krajirfl'precej visoko odmerjen;
hoče biti. Oba sta Zagrabila delo kot celoto: poleg ozira na posamezne fraze, melodične ter instrumentalne domisleke sta vendar gradila široko-potezno in samostojno, zavedajoč se, da sta enakovredna. Čisti in topli glas pevke ter smiselno skladno igranje pianista je že itak kvalitetni skladbi daio še večjo prodornost. Z uspehom sta izvedla še zgoraj omenjeno Pavčičevo.
Iz Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin« je zapel g. Friderik Lupša znano arijo kneza Gremina in vidno boljše, kakor smo bili vajeni v nastopih konec pretekle sezone. Opazili smo znatno lažje petje v visokih tonih, ki je seveda estetsko zbolj-salo melodične črte in s tem dvignilo kvaliteto muzikalne interpretacije. Kot drugo pesem je zapel še Stanka Premrla »Znamenje« Tudi njega je spremljal pri klavirju g. A. Neffat. Klavir je precej obrabljen in povrhu še razglašen. To je izvedbo precej motilo.
G. Anton Neffat je dirigiral tudi opernemu orkestru, ki je izvajal simfonično sliko »Nočna procesija« skladatelja H. Rabauda. V netočnih vstopih posameznih instrum. skupin se je sicer orkestru rahlo poznalo nekoliko premalo pripravljenosti, toda dirigent je vendar dosegel tisto potrebno kvalitetno stopnjo. Še posebno so lepo zvenele topot kovinska pihala. — V celoti je bil glasbeni del akademije na zelo dostojnem nivoiu. Akademijo je zaključila državna himna, prav tako v izvedbi opernega orkestra.
Motociklisti so bili razdeljeni v kategorije solo vozačev do 250 ccm, do 350 ccni in 500 ccm ter v kategorijo prikolic. Tehnični rezultati so sledeči (v oklepajih so navedene kazenske točke):
Motorji solo do 250 ccm: 1. Rotar Martin (Hermes, Ardie, 5 točk), 2. Križman Anton (Ilirija, Puch, 5 točk), 3. Drolenik Ivan (Hermes DKW, 9 točk);
do 350 ccm: 1. Mam Ivan (Hermes, Triuph, 7);
do 500 ccm: 1. Miklavčič Ivo (Ilirija, Ziindap, 3), 2. Rosenvvirth Josip (Hermes, Horex, 3), 3. La-pajne Jule (Ilirija, NSU, 4).
Motorji s prikolico: 1. Šiška Janez (MK Ilirija, BMW, 2) (najboljši motociklist), 2. Grašič Janko (MK Ilirija, Puch, 4).
Avtomobili do 1200 ccm: 1. Oagel Oto (JTK Stevr, 0) (najboljši uspeh dneva). 2. Brumen Fr. (JTK Stevr), Cenčur Vlado (JTK Steyr), Ing. Ivo Bartl (JTK Steyr), Valant Jože (JKT Škoda), vsi po eno kazensko točko. 3. Auersperg Herbert (SAK, Fiat, 3);
do 2000 ccm: 1. Hafner Josip (JTK, Ford, 2), 2. Orehek Pavel (JTK, Steyr, 4), 3. Kuhar Ivan (JTK Opel, 7);
nad 2000 ccm: 1. Demšar Hieronim (JKT, Steyr. 2).
Ob 14 je bila v senčnem vrtu restavracije Ma-kar razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, ob kateri priliki ie predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovanskega Touring kluba inž. Ivo Bartl v zanos-nem govoru očrtal delo Touring kluba na propagandi turizma.
Lahkoatletski troboj Finska-Nemcija-Švedska je dobila Švedska
V	olimpijskem stadionu v Helsinkiju se je vršil preteklo soboto in nedeljo lahkoatletski troboj med Finsko, Nemčijo in Švedsko. Zmagali so Švedi z 157 točkami, na drugem mestu je bila Nemčija z rezul-taom 141 točk in na zadnjem Finska s 134 točkami. Švedska je dobila tudi posebno tekmovanje v dvoboju z Nemčijo v razmerju 113:101 in napram Finski v ra;merju 111:103 točk. Nemčija pa je zmagala napram Finski v razmerju 112:102.
W. Stadel, nemški telovadni prvak za 1.1940
Pred 15.000 gledalci so se vršile preteklo nedeljo v Kemniesu tekme v telovadnem dvanajstero-roboju, v katerem je zmagal W. Stadel z 219.5 točkami. Poročila pravijo, da je bil Stadel razred zase, ter je trikrat dosegel polno število točk, to je po 20 točk.
Odlični uspehi italijanskih atletov
Italijanski lahko atleti se na vso moč trudijo, da bi se pri srečanju z nemško reprezentanco, ki bo 14. in 15 septembra v Turinu, bolje odrezali, kakor zadnjič v Stuttgartu. Z neverjetno vnemo se pripravljajo izbrani atleti v Turinu za omenjeno srečanje. Da je njihovo delo uspešno, pa kažejo rezultati, o katerih dnevno poročajo in ki se z dneva v dan zboljšujejo. Zlasti sprinterji so v zelo dobri formi. Tako na primer so pretekli tekači Gonelli, Monti in Mariani 200 m v istem času, in sicer v 21.8 sek., ter so bili pri tem samo za širino prs narazen. Gotovo je zelo hitro tekel na 500 m Mario Lanzi, ki je porabil za to progo samo 1:02.3 in je tudi čas tekača Missonija, ki je pritekel kot drugi za Lan-zijetu 1:03.3 izvr«tep, Mednajboljše?melise diska .j v Evropi spada Consolini. ki je zalučal okrogla ploščo 50.24 m daleč. Šibkejši so uspehi v metu kopja in v skoku ob palici. Za 100 m je rabil Tino 10.7 sek., za 400 m čez zapreke na je rabil Fantoni 56.4 sek., v troskoku je prišel Bottaglia na 14.30.
ZFO
Tekme ZFO v lahkoatletskem deseteroboju
V	soboto, 14. in v nedeljo, 15. septembra priredi ZFO lahkoatletsko tekmovanje v deseteroboju za prvenstvo ZFO za leto 1940. V soboto se prično tekme ob 4, v nedeljo pa ob pol 4 popoldne. Prvi dan se tekmuje v naslednjih disciplinah: 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino ter tek na 400 ni. Drugi dan pa v sledečih disciplinah: 110 m zapreke, met diska, skok ob palici, met kopja ter tek na 1500 m.
Za tekme so se doslej prijavili naslednji tekmovalci: Rigler Lipar. Kompare, Malej. Mihelčič in drugi. Nastopi tudi Klinar Janez izven konkurence.
Ob tej priliki vabimo vse boljše atlete, člane ZFO, da se lahko udeležijo tudi tekem v posameznih disciplinah in bodo v tem primeru tekmovali v posebni skupini. Vrstni red točk je seveda ista kakor je naveden za deseterobojnike. Pripominjamo, da je progo točno 400 m dolga ter ima dva nedvignjena zavoja. — Bog živil
Alphonse Dandet:	37
Jakec
Prevedel Fišer Franc
Pri zadnji hiši v Villeneuve se je voz ustavil.
»Tukaj je,« je zastokal Jakec.
Žena ga je objela, mož mu je je stisnil roko in mu pomagal izstopiti.
»Ah! Srečni ste lahko, da ste doma... Midva imava pred sabo še dobre štiri milje.«
In tudi on jih še ima, te dobre štiri milje.
Strašno!
Stopil je k nekim vrtnim vratom, kot bi hotel pozvoniti.
»Torej lahko noč,« sta mu zaklicala dobra človeka.
Odgovoril je ••lahko noč« in glas se mu je dušil v solzah. Voz je krenil iz smeri proti Lyonu in zavil na desno na pot. obsejano z drevesi in risal s svojima svetilkama velik svetel krog na črni planjavi.
Tedaj mu je padla v glavo blazna misel, da bi lahko stekel za to rešilno lučjo, da bi se je držal, tekel in ji sledil; z neko besnostjo se je zagnal za njo. Toda počitek mu je noge oslabil in odrekle so mu poslušnost; luč mu je oslepila oči in noč jih je zastrla s svojo gosto kopreno.
Po nekaj korakih je moral obstati: — še je poskusil teči, toda padel je izčrpan in obupan, potok solz se mu je vlil, — medtem pa je gostoljubna kočija mirno nadaljevala svojo pot, nc da bi le zaslutila, da je pustila za sabo tako globok in neizmeren obup.
Tn zdaj leži na robu ceste. Mraz je, zemlja je vlažna. A kaj ga to briga! Utrujenost je močnejša ko vse drugo. Okrog sebe čuti neiz-mernost polja. Veter piha s tisto vztrajnostjo,
s katero preletava vsemirja, zemljo in morje. Dih planjave, šuštenje trave, šelest listja, vse to pomešano v enem samem ogromnem valovanju vzdihov in zvokov prevzame polagoma dečka, ga umiri in zaziblje v globoko spanje.
Naenkrat ga zbudi grozen hrup. Kaj je spet to? Komaj je odprl oči, je zagledal na bregu, par metrov od sebe, kako drvi neka strasha pošast, rjoveča in piskajoča zver z ogromnimi, izbočenimi in krvavimi očmi, z velikimi črnimi kolesi, ki drdrajo, da se krešejo iskre.
Pošat jo, zbežala v noč kot ogromen komel? čigar žar je z grozotnim truščem presekal ozračje. Tam. kjer je šel mimo, se je noč odprla, odgrnila, prikazal se je kol in kup dreves. A nato so se teme spet zagrnile in šele, ko ie liila prikazen že daleč, ko se od nje ni videlo drugega, ko majhna zelena luč, je deček spoznal, da je peljal mimo nočni ekspresni vlak.
Koliko je ura? Kje je? Kako dolgo je spal? — Ničesar ne ve in spanec mu je slalx> del. Zbudil se jc premražen, otrplih udov, v srcu m ti je strašno tesno. O Mddou-ju je sanjal..". Kako strašen je trenutek, ko se zbudiš sredi sanj in jih imaš pred očmi še vse žive. grozne. Zeblo ga je na vlažni zemlji in Jakec je sanjal, da spi tam doli na pokopališču ob strani malega kralja, še sedaj trepeta od te prstene hladnoče: tako težak, zadtišljiv je ta mraz. Vidi Madou-jev obraz in ob sebi čuti njegovo malo ledeno telo V^tal je, dn bi se otresel te more. Veter je ponoči cesto osušil m utrdil in zdaj njegov korak odmeva tako močno, kot bi bil dvojen, kot dn bi se mu pridružil in sledU še neki drugi korak MSdou hodi za njim...
In spet se je začel divji tek.
Jakec beži pred njim v temo, v tišino. Hodi skozi spečo vas, gre pod štirioglatim zvonikom, ki mu udari nad glavo svoj težki, zveneči napev. Ura jc odbila dve. V nn strti nji vasi odbije tri. A on hodi. hodi. Glava se mu |>o-veša, podplati mu gorijo. Še vedno hodi. Pre-
več se boji. da bi spet padel v tiste sanje, če bi Se ustavil, v tiste grozne sanje, ki se jih je med korakanjem že malo otresel. Sempatja srečuje z velikimi plahtami pokrite vozove, zaspane, omotične vprege, kjer vse spi, konji in koči.jaž.
Izmučeni deček je vprašal: »Ali sem še daleč od Ltiolleš?«
Neko godrnjanje mu je bil odgovor.
Toda, glejte, kmalu se mu na poti čez deželo pridruži neki sopotnik, sopotnik, čigar prihod je oznanilo petje petelinov in lahno kva-kanje žab na bregu reke. Dan je tu, ki zaenkrat še blodi pod oblaki in se še ni odločil, v katero smer l>o krenil. Deček ga sluti okrog sebe in vsa narava deli z njim to nestrpno pričakovanje novega dne.
Nenadoma se je prav pred njim. v smeri tiste va«i Etiolles, kjer so mu rekli, da je njegova mama, da, prav na tisti strani obzorja nel>o odprlo, razdelilo Najprej se je jx)ka/.ala svetla črta, nato se je v ozadju noči razlila bela svetloba brez najmanjšega žarka. Tista črta se je polagoma večala, utripala kot luč, kot nerazvit plamen, ki išče zraka, da bi mu pomagal /agoreti. Jakec koraka proti tej svetlobi: koraka v neki zamaknjenosti, ki mu podvaja moči. Nekaj mu pravi, da je tam doli njegova mati in do je tam konec te strašne noči.
Zdaj se je vse nebesno ozadje odprlo. Lahko bi ga primerjali z velikim jasnim očesom, od solz objokanim, ki milo in sočutno gleda na dečka. Cesta je pričela postajati bela in ga ni več strašila. Sicer je pa ta lepa cesta brez jarkov in tlaku, na kateri lahko razkošne kočije udobno drdrajo. Nn obeh straneh so se v rosi in svetli zarji kopale sijajne vile in raz-kaznovale svoja široka predvežja, že cvetoče trate in zavite aleje, kjer so sence drsele po pesku in se skrivale.
Med belimi hišami in z latniki obdano zidno ograjo so segali vinogradi in zelena pobočja prav do neke reke, — tudi ta je stopila iz noči vsa prepletajoča se v temni modri, nežni zeleni in rožnati barvi.
Tn nebesna luč je vedno močnejša, vedno bližje.
Oh! Podvizaj se' Hitreje sveti, mati zarja! Tzlij nekoliko topline, upanja in moči izmučenemu otroku, ki hiti in ti jMinuja roke.
»Ali sem še daleč od Etiolles?.« vprašuje Jakec kopače, ki prihajajo mimo v nemih grupah, z vrečo čez ramo in še zaspani.
»Do Etiolles ni daleč, kar skozi gozd pojdite, vedno narovnost «
Tudi gozd se sedaj prebuja. Veliki zeleni zastor, razpet na obeh straneh ceste ves trepeta. Čivkanje, gruljenje in čvrčanje se razlega od šjpka za plotom pa do stoletnih hrastov. Veje se božajo in upogibajo pod skoki ptičjih kril, v zraku izhlapevajo ostanki megle, nočne ptice tiho in težko lete v svoja skrivnostna zavetja, a iz ravnine se dvigne droben škrjanček, zazveni njegov glas in že re/e z razpetimi krili prve nevidne brazde, kjer se družita velika nebesna tišina in hrup delovne zemlje.
Otrok ne hodi več, vleče se Neka razca-ana starka hudobnega obraza pripelje mimo ozo. Še enkrat vpraša:
»Ali sem še daleč od Etiolles?«
Starka ga je strašno grdo pogledala in mu pokazala majhno z gramozom posuto ozko in strmo pot, ki se je vzpenjala ob robu gozda. Kljub izmučenosti je šel naprej ne da ni se ustavil. Sonce je /e skoraj topli. Prejšnja zarja je postala ognjišče bleščečih žarkov, jakec ve, da je že hlizu. Hodi sključen omahuje spotika se na kamenju, ki se trklja pod njegovimi no-pami; kljub temu hodi,
c
Otroik/ kotiček
Mlhieve čudovite dogodivščine
(33) Spreletela ga je groza pred ktrašno nevarnostjo, v katero se je spustil in začel na vso moč plezati po lestvi navzgor, pa bi ga kmalu dosegla neka posebno huda kača; toliko, da je odnesel zdrave pete.
(34) Prestrašen pa jc Ic bil tako hudo, da se na vrhu lestve ni nič ustavljal, ampak je bežal in bežal, ne da bi se oziral nazaj, kot bi imel vso tisto, ostudno golazen za petami. Kdo se pa tudi ne bi strašil! Še ena kača je dosti, kaj pa kar polna jamal
Zahvala
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili našo ljubljeno mamo, staro mamo, teto in taščo, gospo
Josipino Levičnik
na njeni poti k večnemu počitku, vsem, ki so ji poklonili krasnih rož in vsem, ki so nam ustmerio ali pismeno izrazili sožalje ali tudi le na
tihem sočustvovali z nami. Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 12. septembra 1940 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana — Kranj — Zagreb
dne 10. septembra 1940
Globoko žalujoči ostali

H m ■p— ■■
Pekarskega vajenca
sprejmem takoj. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 1083. (v
Vnajcm
Trgovino na deželi
na prometnem kraju, oddam v najem za več let. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13689.	(n
Poizvedbe
Avtomibilista,
ki je na cesti Kranj— Naklo našel aktovko, ga vljudno naprošamo, naj nemudoma sporoči svoj naslov v Naklo pisarni Ivana Brlclja.
Pouk
Klavirski pouk
prične s 16. septembrom prof. Ruža Slaisova na Poljanski cesti 15, stop. VIII. Prijava novih gojencev od 13.—15. ure.
Kupimo!
Ponudite rabljene vreče!
Velike vreče od moke -majhne od moke, otrobov, solne, od kave, riža, sladkorja. Firma Adler Josip, Sombor.	(k
ifcMIBI
Motor »James« 350 ccm
OHV, angleške znamke, prodam. Rožna dolini cesta III, št. »i.	(t
razstavljajo na
Beograiskem jesenskem sejmu od 7. do 16. IX.1940
v paviljonu 3, mesto 320
naslednje specialne izdelke:
Statve za hladno valjanje. Hladno valjano tra-kasto železo. Profile valjanja. Železniški material. Vijake in zakovice. Pnevmatsko orodje. Kompresorje. Avtomobilska kolesa. Jeklene steklenice. Nazobčene in premične mehanizme. Izdelke tovarne samotnega materiala
MAHR. OfTRAU 10
Pojasnila daje za Jugoslavijo: Ferokontlnent d. d. za trgovino z železjem,' BEOGRAD, Karadjordjeva 73; ZAGREB, Mažuraničev trg 5; NOVI SAD, Dunavska 1
Mali oglasi
Šivilja
gre šivat na dom. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Večletna praksa« 13.592.	(b
Absolvent
gradbene delovodske Sole 6-letno prakso, želt primerne zaposlitve. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pollr«.	(a
IJfftffflTBI
50
ctmfAaBafi
a um> mamam mumk »bi
IGN.VOIC
UUHMM.UVCMU"*'
Mlad vrtnar
dobro Izurjen, želi službo na graščini alt podobno. Ponudbe v upravo
»Slovenca« pod »Navedba plače« št. 13601. (a
fliižbodobe
Šoferja za avtotaksi
sprejmem. Zeljarska 11.
Veliko prešo
ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 12633.	(1
Kislo zelje, repo
sarmo, novo, prvovrstno, po brezkonkurenčnt cent, dobavljam vsako množino. Homan, Ljubljana • Sv. Petra cesta 81, tel. *t. 85-«».	O
Prodam
Mlinarja
poštenega ln Izurjenega za umetni mlin, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« Mariboru pod št. 1076.	(b
Denar
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE KNJIŽICE bank In hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
ITnTIigEI
Parcela naprodaj
Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12624.	(P
Parcele naprodaj
v et. Vidu ln v Vižmarjih. Poizvedbe: Vižmarje 78 (nasproti Mizarske zadruge).	, (P
Stanovanja
IŠČEJO:
Sobo in kuhinjo
Išče starejša gospa. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točna« št. 13606.
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
takoj oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13623.	(č
Dijaki
Dijake
sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13605.	(D
50 ribezljevih, 10 kosmu-ljcvlh (Agras) ln 10 ma-llnovlh grmlčev, 200 sadik ananas jagod ln 50 gomoljev dalij različnih barv. Ivana Putsck, Bre-žlco 15, I. nadstropje. (I
Gostilno v Karlovcu
na dobrem mestu, na sejmišču, z bogatim Inventarje™, prodam za 15.000 din, kolikor sem sama dala, ker ne dobim dovoljenja. Vprašajte: Radl-čeva ulica 48, Karlovec.

Rečem Vam:
TA HRANAZAK020( Z BIOCELOM JE ČUDOVITA/'
h dokozuje. do se kožo da hronih)
Legitimacijske slike
za dijake Izvršuje hitro in poceni —1 Foto-atelje Manclnt, Ljubljana, Tržaška cesta 83.
Gambnite. gumne, plise,
monograme. entel, ažur fino in hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana Frančiškanska ulica
nasproti hotela Union Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roč. dela
Cviček
pravi, dolenjski, dobite prt
Centralni vinarni v LJubljani.
Telefon Štev. 25-73
Naročajte in širite »Slovenca« !
MOJ zdravnik ml Je dejal, da se Bio-cel, vsebovan v tej posebni hrani ze kožo, pridobiva tz skrbno izbranih mladih živali. Globoko prodre v kožo ln dovaja jI hrano kJ Je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Biocel je Iznašel neki glasovitl dermatolog. Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon baš v pravem razmerju, da lahko redi kožno tkivo. ,Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon. V S dneh Vam bo pokazale pot. da se rešite napak svoje polti In ohlapnih mišic lica. Pri poizkusih, ki Jih je na kliniki neke znane univerze t« dermatolog napravil na ženah v starosti od 55 do 72 let, so gube Izginile v roku Je6tih tednov.
ZAHVALA. Hvala vsem, ki ste na kateri koli način izkazali sočustvovanje ob smrti naše predrage žene in matere, gospe
Ofelije Križmančič roj. Borsatti
Posebna zahvala gg. prim. dr. Slavku Rakovcu ter doc. dr. Ivanu Matku, čč. sestram internega oddelUa splošne bolnišnice za nego in sočustvovanje, katero so imeli do blagopokojnice. Ljubljana —Trst, dne 11. septembra 1940.
Žalujoči soprog in sinovi.
Zahvala
Vsem, ki so nam v žalosti s tolažbo slali ob strani in nam pomagali v težki bolezni in smrti našega nepozabnega, premilega in skrbnega soproga, očka, brata in sina, gospoda
Dimitrija Mitiča
narednika - vodnika
izrekam najtopljšo zahvalo. Predvsem se zahvaljujem gg. zdravnikom, oficirjem in pocloficirjcm za častno spremstvo, vsem ostalim darovalcem vencev, govorniku ob grobu, in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Vsem skupaj Bog plačaj I
Ljubljana, 11. septembra 1940.
Anica Mitič.
Umrl je, po dolgem in težkem trpljenju, večkrat previden s svetimi zakramenti, naš dobri atek, gospod
Alojzij Roth
višji soda! oficial v pok.
K zadnjemu počitku ga bomo spremili v četrtek, dne 12. septembra 1940 ob 10 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica ho darovana v petek, dne 13. septembra 1940 ob 7 zjutraj, v stolni in mestni župni cerkvi.
Naj mu bo milostljiv Gospod, v katerega je zaupal. Priporočamo ga v pobožno molitev.
V Mariboru, dne 10. septembra 1940.
Žalujoči ostali
F


H
M


!!
igralcem državne Masne loterije
In vsem onim, bi dosedaj še niso igrali!
S končanim žrebanjem je ponovno znana, v državi največja slovenska kolektura MILANA LAVR1CA zabeležila nov uspeh. Uradno je dokazano, da je v zadnjem času poleg devet premij izplačala posebno mnogo dobitkov od Din 200.000—, Din 100,000'— itd. itd. Zato bi bilo škoda, ako tudi Vi nimate vsaj ene srečke iz te srečne kolekture.
1. način:
2. način:
3. način:
Nov način igre - dobiti morate tudi Vi!
v
Izrežite številke iz spodnje tablice, dajte jih v vrečico ali škatlico, dobro premešajte in nato izvlecite eno številko, Vi ali pa oni, ki ga v rodbini smatrate za najsrečnejšega. To naj bo številka Vaše srečke.
Dobro si oglejte posamezna števila na tablici, kako so sestavljena in če Vam ne ugaja taka srečka, delajte kombinacije; n, pr. iz prvih in zadnjih številk. Na ta način boste gotovo našli številko srečke, ki ima nekaj skupnega z Vašim življenjem. Morda Vam ravno ta srečka prinese srečo. V kolikor pa želite navezati svojo srečo na srečo naše kolekture, sporočite nam to z dopisnico ali pa v pismu, nakar Vam bomo mi izbrali srečko.
1 958	II 953	23 075	32718	42 961	48 067	55 III	56 997	63 456	64 335	66 011	69 626	14013	16 501	83 922	85113	93 251	95 143
2 755	II 974	25 599	33 140	42 970	48 070	55 115	51406	63 461	64 340	66 255	69 636	14 023	11 212	83 931	85 192	93 262	95 lit
2 780	M 985	25 965	34 699	42 983	48 089	55 118	57 431	63 476	64 354	66 213	69 669	14 044	11 283	83 946	81081	93 211	95 181
4 590	12 863	25 992	35 207	42 993	48 555	55210	51480	63 482	64 361	66 218	12 562	14 055	18 284	83 950	81089	93 288	85 101
6125	12 885	26 185	35 238	43 264	48814	55 221	58 119	63 493	64 315	86 509	12 589	14 019	18 298	83 958	81 099	93 353	95 109
6117	12 890	26 247	35 553	43 282	48 825	55 234	58 132	63 498	64 380	66 518	13 261	14 095	19 029	83 911	89 151	93 358	»5118
7014	13 464	26 269	35 600	43 288	48 833	55 251	58 141	63 121	64 383	66 536	13 219	15 451	19039	83 919	89 111	93 363	95 126
7 029	13 470	27 675	35 962	43 512	48 842	55 265	58 159	63 130	64 399	66131	13 285	15 411	19251	83 992	89 908	93 369	95 133
7 066	13 482	27 699	36 901	43 524	48 865	55 276	58 186	63133	64 915	61616	13 315	15 419	19 261	84 854	89 921	93 381	95 144
7 081	14 023	28 410	36 916	43 529	48 877	55 812	58 193	63138	64 926	61629	13 329	15101	19 280	84 865	92 066	93 391	95 161
7 812	16108	28 433	36 937	43 546	49 351	55 822	58 200	63141	64 942	61631	13 338	15114	82 155	84 881	92 019	93 101	95 113
7 820	16 125	28 686	37 623	43 551	49 359	55 838	59 228	63189	64 949	61646	13 365	15119	82 162	84 898	92 090	93118	95 183
7 841	16(61	29019	37 646	43 561	49 365	56 244	59 636	63110	65 134	61 654	13 382	15124	82 111	85 062	92 806	94 055	95 190
8 419	16 180	29 035	36 260	43 597	49 374	56 247	59 615	63 181	65 153	61661	13 390	15136	82 182	85 011	92 819	94 010	95 199
8 430	16 904	29 046	38 269	46 351	49 391	56 250	59 698	63194	65 111	61692	13 400	15158	82 181	85 081	92 844	94 086	95 810
8 452	16 920	29 938	38 275	46 366	49 397	56857	62 005	64 156	65 184	61100	13156	15168	82 183	85 089	92 868	94104	95 906
8 458	16 938	31 803	38 498	46 377	49 557	56 864	62 024	64 163	65 193	68 462	13160	15 218	82 411	85 552	92 880	94110	95 916
8 465	16 943	31 820	38 980	46 387	49 565	56 875	62 042	64 116	65 569	68 412	13 166	15191	82 492	85 562	92 288	94115	96 456
8 487	19 502	31 838	39 149	46 394	49 589	56 885	62 015	64 119	65 593	68152	13189	15 855	83 610	85 581	93 203	94141	96 480
8 500	19 538	31 848	39489	46 398	54 005	56 891	62 603	64 196	66 012	68158	13112	15814	83 809	85 581	93 210	94 162	96 500
9 384	19 549	31 866	42 146	47 628	54 034	56 905	62 615	64 303	66 025	69 510	13182	15 892	83 842	85 591	93 222	94 166	91611
9410	19 569	31 878	42 170	47 683	55 010	56 918	62 625	64 309	66 033	69 580	13189	16055	83 851	85116	93 231	84180	91 624
9 426	19 595	32 004	42 185	47 698	55 060	56 947	62 633	64 318	66 041	69 588	13198	16012	83866	85130	93 240	95 105	
9 449	23 032	32 068	42 952	48 061	55 066	56 958	62 638	64 326	66 063	69 611	14 002	16 081	83 908	85152	93 241	95 112	
Izkoristite ta način igre in takoj naročite vsaj eno srečko. Najboljše je, če združite vse tri načine in naročite več številk, tla boste slgurnefe čim več zadeli. Srečke pa naročite Se danes tudi radi tega, ker se lahko pripeti, če naročite samo eno številko, da bo ta medtem že prodana in da Vam v tem slučaju pošljemo drugo.
Torej izkoristite priložnost!
Če mogoče že igrate, pa niste imeli sreče dobiti premijo ali kak večji dobitek, poizkusite še to pot in naročite vsaj eno srečko pri znani, v državi največji slovenski kolekturi MILANA LAVRIOAI Prepričani bodite, da Vam ne bo žal, saj imate možnost, da se tudi Vi pridružite onim, ki bodo v novem 41. kolu
d,** P„,„h 65 miiifonov dinarjev!	-
Naročene srečke plačate šele po sprejemu, a lahko tudi vse do 11. oktobra, do dneva žrebanja.
Naš naslov:
MILAN l AHH{: BEOGRAD
Kolehtura državne hlasne loterije ♦ PoSInl predal 450 Prodajalna: PAStfEVA ULICA 20. Telefon 24 813
S srečkami Vam pošljemo v dar okusno izdelano listnico, skupaj z izvlečkom najvažnejših navodil za Igranje, to listnico uporabite za hranitev srečk, a v izvlečku imate točno navedene datume Žrebanj, zadnji rok vplačila in Se prostor za belelke o nakazanem denarju.
Poslnjemo na splošno zadovoljstvo svojih cenjenih odjemalcev!
"33E
:9E:

U
Za Juooslovansko tiskarno v LJubljani: Jože KramariŽ
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenlii
Najnovejša poročila
Obeta se nam vojska s strupenimi plini
Berlin, 11. sept. m. Današnji listi objavljajo sledeče: Angleški letalci so se, kakor 'e bilo ugotovljeno, začeli posluževati novega orožja, in sicer fosforičnih lističev ki jih poleg užigalnih in eksplozivnih bomb mečejo na mesta in povzročajo požare. Ti lističi so iz celuloida, so 5 cm široki in 5 cm visoki, ter imajo v sredini v fosfor namočeni bombaž. Ta fosfor gori v navadni temperaturi z močnim plamenom. Ti listi so že v mnogih krajih povzročili požare in le slabemu vremenu v zadnjih 24 urah se je zahvaliti, da ti požari niso zavzeli večjega obsega.
Čeprav to orožje ne predstavlja še stru-
Eenega plina, ki ga lahko mečejo letalske bom-e, pa je vendar strupeno, ker ta fosfor razvija strupeni fosforov pentoxyd. Zaradi te-
fa so nastopila že mnoga zastrup-jenja, zlasti med otroci. Nemški tehniki so danes pred inozemskimi časnikarji izvedli
poizkus s tem najnovejšim angleškim orožjem in se je fosfor po 10 minutah sam vžgal ter začel razvijati dušljiv plin. Angleži so teh lističev na Berlin in druga mesta zmetali na milijone.
Z ozirom na to izjavljajo nemške oblasti, da bo uporabljanje tega sredstva od strani angleških letalcev imelo nedogledne posledice.
To sredstvo, pravijo, zadeva žene, otroke in starce, torej nevojujoče se osebe in civilne objekte ter je zato treba pričakovati maščevanja. Kakšno bo to maščevanje, je sevedu nemogoče zvedeti, ni pa težko uganiti, da so mišljene bombe s strupenimi plini — sredstvo, ki se dozdaj v tej vojski še ni uporabljalo. Zato obstoji nevarnost, da so dali angleški letalci Nemcerft v roke argument, s katerim
I se bo lahko opravičeval vsak, šc tako pogubo-nosen odgovor na to.
Bombardiranje Londona
po nemških in švedskih virih
Berlin, 10. sept. Od sobote do ponedeljka so nemški strmoglavci zmetali na London vsega skupaj 3,500.000 kg bomb. Protiletalskih alarmov v tem času je bilo vsega šestdeset v teku treh noči; od teh dva po 8, ozirom 9 ur skupaj. Letalski napadi nemške vojne sile pa še niso dosegli svojega viška, kakor pravijo krogi vrhovnega letalskega poveljstva, ampak »se bodorazširili nad vsa središča britskega imperija. kakor hitro bo London kot vojaško središče imperija uničen.«
Število ubitih in ranjenih, kakor ga navaja »Reuter«, gotovo ni točno, ker je še veliko žrtev pod razvalinami, ki po velikem delu še danes gore.
Nemško vrhovno letalsko poveljstvo trdi, da je angleško lovsko letalstvo opešalo in da Angleži lovska letala preurejajo v bombna. Tako protiletalsko topništvo kakor zaporni baloni niso bili kos nemškim napadom. Vzhodni del Londona s svojimi pristaniškimi napravami, plinarnami in rafinerijami predstavlja eno samo morje plamenov.
Stockholm, tO. sept. Poročevalec »Stock-holms Tidningen«, čigar brzojavko je pregledala angleška cenzura, piše, da »si ni mogoče predstavljati kaj strahotnejšega, kakor je bil napad nemških bombnikov na londonsko pristanišče. Pokanje bomb je pretresalo zrak tako, kakor najhujši potres Plameni so segali do 2000 m visoko tam, kjer so bila zadeta skladišča bencina. Anglija se zdaj res bori za svoj obstoj.«
Angleži zopet napadli Hamburg
Berlin, 10. sept. AA. DNB: Hamburško civilno prebivalstvo je bilo prejšnjo noč predmet angleških letalskih napadov. Angleški bombniki so vrgli številne eksplozivne bombe, ki so večinoma padle v delavsko četrt in porušile celo vrsto zgradb. V bližini neke bolnišnice so tudi padale bombe, dočim so druge zadele nekaj vil v zapadnem delu Hamburga. Nekemu kmetu je ubilo dva konja. Industrijske naprave, kakor tudi vojaški objekti v okolici sploh niso bili poškodovani.
Italijani nad Jaffo
Rim, 10. sept. AA. Posebni letalski poročevalec agencije Štefani piše: Bombardiranje Jaffe po italijanskih letalskih silah je okrepilo operacije proti sovražnim strategičnim eentrum v Sredozemskem morju. ]■ >ffa je važno prometno središče, zlasti za preskrbovanje Iraka, 1 ransjordanije in Arabije. Obenem je tudi veliko središče skladišč bencina za angi. letalstvo. Napad italijanskih bombnikov je bil izveden nenadoma, ter so bila uničena skladišča in luške naprave Povsod so nastali požari. To je eden najhujših napadov od začetka vojne.
»Jutri S6 zaine prodaja srečk državne razredne loterije. Zato Vas opozarjamo na današnji oglas priznane, v državi # največje slovenske kolekture Milana LavrKa.
UUBBJANA
Romunija popolnoma z osio Berlin-Rim
Bukarešta, 10. sept. Vodja Železne garde lloria Sima je. z ozirom na zunanjo politiko Romunije po odstavitvi kralja Karola izjavil sledeče:
»Mi smo popolnoma z osjo Berlin—Rim in se od te politike ne bomo oddaljili. Današnja vojska je vojska dveh svetov: arijskega z židovskim. Mi bomo na strani tistih, ki nosijo bakljo arijanstva in arijske kulture. Zmaga naših legionarjev pomeni navzočnost osi na Balkanu in na jugovzhodu Evrope. Vpliv Anglije na tem območju je odstranjen, in kar se tiče Romunije, mora Anglija pozabiti, da je imela kdaj kakšen vpliv nanjo.«
Gafencu zbežal?
Bukarešta, 10. sept. Pravijo, da je nedavno imenovani poslanik v Moskvi, Gafencu, ki ga je vodja general Antonescu odstavil in poklical v Bukarešto, zbežal na švedsko.
Bolgarija za revizijo mej
Sofija, 11. sept. Ministrski predsednik Filov je v zvezi s sporazumom v Krajovi sprejel ravnatelje bolgarskih dnevnikov in v pojasnilo tega dogodka poudaril, da je Bolgarija revi-zionistična država ki pa želi doseči svoje zahteve, oziroma želje v tem pogledu samo na miren način in z mirnimi sredstvi.
Kralj Peter II. se je vrnil v Belgrad
Belgrad, 11. sept. Nj. Vel. krolj Peler II. se je danes z Brda vrnil v Belgrad,
Iz banovine Hrvatske
Zagreb, 10. sept. b. Ban banovine Hrvatske dr. šubašič je objavil za področje banovine Hrvatske naredbo o pregonu špekulantov z življenjskimi potrebščinami v koncentracijske tabore. Vsi takšni špekulanti bodo lahko brez sodnega postopanja odpeljani nn prisilno bivanje v okraje Udbina, Lapae in Prozor,
Zagreb, 10. sept. b. Na seji izvršilnega odbora SDS v Belgradu je bila Ganeš potrjena izključitev iz stranke dr. Ivo Pribičeviča, advokata, in še drugih devet članov te stranke, ki so podpisali letak proti vodstvu SDS.
Zagreb, 10. sept. b. Zagrebški »Slovenski jug« je objavil poročilo, da je prekinjena vsaka zveza z glavnim odborom JRZ in banovin-skim odborom v Zagrebu ter bodo odslej člani delovali izključno nu kulturni osnovi s sodelovanjem z ostalimi skupinami, ki hočejo skupno državo.
Regulacija hudournikov
v Gorenji Savinjski dolini
Celje, septembra 1940.
Savinjsko dolino imenujejo mnogi po pravici »blagoslovljeno«. Spodnjo Savinjsko dolino pokrivajo obsežni in lepi hmeljski nasadi, ki so dosihdob prinašali prebivalstvu lepe dohodke; Zgornjo Savinjsko dolino pa pokrivajo veliki, temni gozdovi, kjer Savinjčani črpajo bogastvo. Zato je tu razvita živahna lesna trgovina. Po Savinji spravljajo proti jugu cele vrste splavov, savinjski les plove po Savi in Donavi. Posebno se je razbohotila lesna trgovina lansko leto, ko je bila cena lesu precej visoka in je bilo za vsakim lesom veliko povpraševanje.
Bogata je Savinjska dolina, tako pravijo, toda bogata le, čo je hmeljska trgovina res odprta, če Savinjčani lahko prodajo hmelj za ceno, s katero ni poplačan le trud za njihovo delo, ampak da jim hmelj daje tudi nekaj dobička in nagrade. Isto velja za Zgornjo Savinjsko dolino. Če je cena lesu primerna in je lesna trgovina povolj-na, potein zaslužijo kmet, trgovec in delavec. Ne pretiravamo, če trdimo, da je v nasprotnih primerih Savinjčan zelo prizadet, saj letoviščarstvo v Zgornji Savinjski in v Logarski dolini ne daje dovolj kruha, prav tako ne industrija v Spodnji Savinjski dolini. Savinjčan je navezan nn svoje hmeljsko nasade in svoje gozdove, to je njegovo življenje, zato pa tudi svojo zemljo ljubi, jo obdeluje, goji hmelj in skrbno in previdno gospodarsko izkorišča svoje gozdove. V Zgornji Savinjski dolini je obdelan vsak le količkaj dostopen košček zemlje, katerega Snvinjčan pridno obdeluje in zboljšuje zemljo.	,
Mnoco škode na delajo Saviničanom hudourniki. pritoki Savinje in Savinja sama. ki na pr. od Rečice do Mozirja poplavlja lepe kraje spreminja svojo strugo, zaradi česar so ti deli neuporabni. Z regulacijo Savinje pa bodo posestniki mnogo pridobili. Precejšnjo škodo delajo
v Zgornji Savinjski dolini tudi hudourniki, zlasti ob nalivih, ko pridrve z vso silo z visokih gorskih grebenov.
Banska uprava je upoštevala prošnje posameznih občin in izvedla več regulacijskih del hudournikov Suhe v Kokarljih, Lučnice. Mozirnice in Ljubije ter Trnave. Lučnico so regulirali 25 mesecev, tako da regulirani hudournik ni več nevaren. Dela so veljala okrog pol milijona din. Pred kratkim so bila končana tudi regulacijska dela v Mozirnici, ki se je stekala prej v strugo in onečiščevala kopalni bazen lepo urejenega kopališča v Mozirju. Sedaj so io izpeljali nad strugo Savinje, da se izteka direktno v Savinjo. Za dela, ki so veljala 50.000 din, so prispevali kr. banska uprava, občina. Tujsko-prometno in olepševalno društvo v Mozirju ter interesenti. Z regulacijo Mozirnice so posestniki mnogo pridobili. saj je potok ob nalivih poplavljal njive in travnike.
Končana so tudi regulacijska dela v Kokar-jih, dočim potok Suha v Rečici še ni reguliran, dela pa so nujno potrebna. Nekaj 100 m je urejen tudi hudournik Ljubija. Tudi tu še dela niso končana in bi bilo potrebno, da se nadaljujejo. Sedaj regulirajo Trnavo, ki teče skozi Mozirje. Trnava ob povodnji kar razdira, in je na primer pred dvema letoma podrla v bližini Mozirja kozolec, odnesla vozove, tako da se je zajezila pred trgom. Za dela je odobrenih 70.000 din. za vso regulacijo pa bi bilo potrebno najmanj pol milijona din. Z razpoložljivim denarjem bodo regulirali okrog 200 m. Za letoviščarski kra| Mozirje bi bilo neobhodno potrebno, da se pokrene celotna regulacija Trnave. Reguliran potok ne bi bil trgu samo v ponos in olepšavo, temveč bi tudi odstranil vsako bojazen poplave ob nalivih. Banovina bi pokazala gotovo več razumevanja, če bodo pokazali razumevanje tudi interesenti.
1 Izlet SPD na Grlntavec. Osrednje društvo SPD v Ljubljani pripravlja izlet planincev v soboto in nedeljo, dne 14 in 15. septembra v Kamniške planine. Iz Ljubljane se odpeljejo planinci v soboto ob 13.40 z vlakom v Kamnik, od koder nadaljujejo svojo turo z avtobusom do Kopišča. Odtod krenejo peš do Doma v Kamniški Bistrici, od koder dospejo do večera v Cojzovo kočo, kjer bo pripravljeno prenočišče Naslednji dan se vzpnejo na vrh Grintavca ter si lahko izberejo za povratek ali pot nazaj v Kamniško Bistrico ali čez Kalško goro in Greben na Krvavec ali v dolino Kokre in z rednim avtobusom v Kranj. Prijavo sprejema društvena pisarna SPD najkasneje do petka, dne 13. septembra do 19.
1 FO Ljubljana - Sv. Jakob ima svoj letni občni zbor v ponedeljek 16. t. m. ob 8 zvečer v farni dvorani. Udeležba je za redne člane in članice starešine obvezna; vabimo pa tudi podporne člane.
1 Železniški upokojenci. V časopisih je bilo že razglašeno, da morajo oni upokojenci, katerim so bile železniške legitimacije za režijsko vožnjo izstavljene v letu 1931, predložiti nove slike s potrebnimi po-tidili, kakor vsako leto pri podališanju za izstavitev novih legitimacij. Vsi prizadeti se ponovno opozarjajo, naj 6e čimprej zglase pri oni edinici, kjer so v staležu. Ljubljana glavni kolodvor in Šiška pričneta sprejemati nove slike dne 16. septembra 1940.
I Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na Christolovem učnem zavodu, Ljubljana. Domobranska c. 15, se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne.
1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča svojim članom in vsem, ki se interesirajo za učenje angleščine, da bode pričelo s poučevanjem angleščine v ponedeljek 16. t m Podučevali bodo tudi leto6: lektorica na ljubljanski univerzi ga. F. S Copeland, ga. Olga Grahor, ga. Božena Škelj in g. Avgust Petrišič. Vršili se bodo tečaji za začetnike, nadaljevalni tečaji ter tečaji za literaturo in konverzacijo. Vpisovanje se vrši ta teden vsak dan od 18. do 19. ure v društveni knjižnici Tavčarjeva ul. 12, priti, desno.
1 Državno učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo sporoča abiturientem z višjim tečajnim izpitom, da je prosvetno nvnistretvo z odlokom z dne 7. septembra t. 1. podaljšalo rok za vlaganje prošenj za »prejem v novi V. letnik do 20. septembra. Rellek-tafiti, ki do 9. septembra še niso vložili prošenj, ki bodo prošnje za sprejem vložili od 10. do 20. septembra ob pol 8 javijo pri ravnateljstvu učiteljišča, nakar pojdejo k zdravniškemu pregledu v Higienski zavod (Šolfka poliklinika). Dne 21. septembra popoldne ob 5 bo razglašeno, kateri kandidati in kan-didatinje bodo sprejeti v novi V. letnik. — Ravnatelj.
1 Razpis abonmaja za novo sezono 1940-41. Razpisani so: Premierski abonma, Sreda, Četrtek ter A 'n B. Lanskim abonentom 6o rezervirani njihovi lanski sedeži do srede 11. septembra popoldne. Zaključek prijav bo v sredo, 18. septembra Cene iste kakor lani. Vse prijatelje našega gledališča vabimo, da vstopijo v krog stalnih gledaliških abonentov. Abnntna je največja sigurnost, da vidi vsak ljubitelj gledališča vse predstave cele sezone, poleg tega po ugodnih in nizkih cenah. Abonente sprejemajo v veži dramskega gledailšča vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu.
1 Za mestne reveže sta v počaščenje pok. ge. Marije Češnik darovala po 200 din mag. pharm g. Rihard Sušnik z Marijinega trga in tvrdka JeločniU in Simončič, Pred škofijo 13. V počaščenje spomina pek gdč. Vite Otoničarjeve sta darovala Brata Vlaj z Wolfove ulice 2C0 d-n, g. dr Kogoj Franc, univ. prof. iz Zagreba. Gunduličeva 15, je pa poslal 200 din v počaščenje specnina pok dvornega svetnika v p. g. Franca Andoljška. Mestno poglavarstvo izreka vsem dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
1 Slovenske redovnice-begunke, ki so se naselile v Ljubljani in se pečajo z vzgojo mladine, prosijo usmiljena srca. da jim pomagajo pri ureditvi prostorov za stanovanje. Podrobna pojasnila daje iz posebne naklonjenosti vodstvo Lichlenturno-vega zavoda na Poljanski cesti v Ljubljani, event. l>oštne pošiljatve naj se pa naslavljajo na č. sestro Karolino. Ambrožev trg 8.
1 Higijenski zavod, oddelek za zdravstveno zaščito učencev v Ljubljani, Aškerčeva cesta, opozarja starše šolske mladine, da ima ortopedsko telovadbo od dne 15. seotembra 1940 dalje vsak ponedeljek in četrtek od 15 do 17 popoldne v telovadnici I. državne realne gimnazije v Ljubljani. Vegova ul.
1 Izpred malega kazenskega senata. Mali kazenski senat je včeraj obsodil oženjenega knjigovodjo Adolfa U iz Ljubljane na 1 leto in 6 mesecev robije zaradi zločinstva tatvine Obtoženec je 3. marca t 1. prišel v stanovanje Leopolda Lavša v Ljubljani. Bile so mu Lavševe stanovanjske razmere prav dobro znane, ker ga ie U večkrat obiskal in sta si bila prijatelja Odnesel je Lavšu bankovec za 1000 din. 20 bankovcev po 100 din, srebrno uro in srebrno dozo, kakor tudi večjo zbirko starih novcev, tako italiianskih, nemških, bolgarskih in čeških. Pri hifni preiskavi so pri U. zaplenili zbirko starega denarja, drugega denarja pa niso dobili, ker je U bankovce že porabil. Obtoženec je to tatvino tajil. Pokopali pa so ga rarai indici in pa priča Lavš. Oproščen oa je bil zaradi pomanjkanja dokazov od obtožbe, češ da je pc<noči 7 maja Antonu Lavšu v Kranju ukradel v hotelu zlato uro, vredno 3000 din, to zaradi pomanjkanja dokazov.	#
1 Pod avto je prišel. Predvčerajšnjim okrog 7 zvečer je šel čez Celovško cesto pri pivovarni Union 42 letni sejmar Peter Herzog, doma iz št. Ruperta na Dolenjskem, stanujoč v Ljubljani. Herzog se je nerodno umikal avtomobilu, tako da je prišel pod avto. Pri padcu se je hudo potolkel po glavi in si zlomil desno nogo. Prepeljan je bil v bolnišnico.
1 Karambol dveh avtobusov. Včeraj ob 1 zjutraj sta v bližini topničarske vojašnice na Dunajski cesti zadela drug v drugega dva avtobusa. Prvi avtobus je vozil proti Ježici, drugi pa je zavijal iz Topničarske ulice Avtobusa sta 5 precejšnjo silo udarila drug v drugega s prednjimi deli. Na srečo se potnikom v avtobusu ni zgodilo nič hudega, pač pa znaša škoda na razbitih avtobusih okrog 10.0(10 din.
1 Tatvine koles v Ljubljani. Zadnja dva dneva je zopet prejela ljubljanska policija veliko število prijav o ukradenih kolesih. Tako je bilo prijavljenih deset tatvin koles, ki so bila vredna 8700 din. Večinoma so jih tatovi pobrali kakor po navadi izpred gostiln in iz vež, kjer so stala nezaklenjena.
1 Tatovi na delu. V zadnjih dnevih so tatovi odnesli vse mogoče stvari. Tako so odnesli iz restavracije pri Angelci na Vodovodni cesli 1000 din i vreden ventilator. — 400 din je bilo vredno pe-
rilo, ki je bilo ukradeno ponoči s hodnika hiše v Cerkveni ulici št. 21 Župančiču Alojziju. — Derendi Vladimirju pa so tatovi odnesli iz shrambe v stanovanju na Tvrševi cesti za 150 din živil. — Precej je tudi prijav o delovanju žeparjev zadnje dni velesejma, zlasti zadnjo nedeljo. Pri tem je bilo ukradenih več ur. Hudo škodo pa imajo nekateri okradenci, ki so jim ženarji izmaknili denarnice. Tako je bila ukradena Minki Kamnikar v gostilni Figovec denarnica s 3000 din; Pelko Mariji pa v restavraciji Gorenjski kolodvor knjižica, v kateri je imela 1400 din.
1 Češki film »Vražii študentje« je ponovno na sporedu kina Uniona. Noben film še ni imel tako velikega uspeha, kakor to odlično češko delo, ki z dosedaj nedosegljivo realnostjo prikazuje življenje študentov in karakterizira profesorski zbor v vseh onih podrobnostih, ki jih pozna vsakdo, kdor je prestopil prag srednje šole. S tem, da film jionavljamo, bomo uslregli vsem onim, ki filma niso videli; marsikdo, ki ga je že ob premieri videl, si ga bo pa z veseljem ponovno ogledal.
I Pri teprtju. motnji » prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ JOSF.F« grenčice.
1 Film »Beli kvartet« v kinu Slogi. V tem filmu iz življenja mladih deklet v belem — bolničark, nastopajo najmlajši hollywoodski talenti, štiri prekrasna dekleta. Vsaka hrepeni po sreči in ljubezni. Norma si želi bogatega zdravnika za moža, Patricija hrepeni po romantični ljubezni, smeh in sreča izpolnjujeta Gertino življenje, Meri pa išče mir in zavetje pred nesrečno preteklostjo. To je vsebina zgodbe štirih mladih deklet, katerih plemeniti poklic je lajšati trpljenje bolnikom. Ta film je na sporedu samo tri dni. Kot dodatek je glasbeni film »Schubert in njegov dom«, za zabavo pa bo poskrbel Bepo v kratkem filmu »Dober in zli duh«. — Kino Sloga ima prvovrsten program.
1 Rdeči križ v Ljubljani vabi vse bolničarje in bolničarke na informativni sestanek v četrtek, 12. t m. od 18. do 20 ure v samarjanski sobi, Stari trg štev. 19
1 Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani ima
v nedeljo, dne 15. septembra 1940 ob 10 dopoldne v Operi svoj redni občni zbor.
I Italijanske in nemške, začetne in nadalievalne tečaje priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, med 8. in 14. uro.
Maribor
m Maturanti klasične gimnazije v Mariboru
letnika 1930 se zberemo ob desetletnici mature v soboto, dne 14. septembra ob 20 pred poslopjem klasične gimnazije v Mariboiu.
' m Omejen sprejem na porodniškem oddelku bolnišnice. Zaradi velikega navala porodnic je tako septični kakor tudi asepticui odsek tukajšnjega porodniško-ginekološkega oddelka prenapolnjen, tako da ni mogoče niti redno vzdrževanje snage in drugih preventivnih ukrepov. Zaradi tega jc za dobo desetih dni ukinjen sprejem bolnic na ta oddelek ler se sprejemajo samo patološki ali pa zdravniške nege neobhodno potrebni primeri. Vsi lažji primeri ali pa primeri, ki zdravniško niso nujno indicirani, se bodo odklonili. Na to se občinstvo opozarja, da ne bodo porodnice brezuspešno iskale pomoči na tukajšnjem porodniako-ginekolo-škem oddelku.
m Vse lastnike orožnih listov poziva pred-stojnišlvo mestne policije, da poravnajo v teku meseca septembra t. 1 banovinsko takso, in sicer za vsak kos orožja 25 din. Takse se poravnavajo v sobi št. 13.
m V študijski knjižnici se z 11. septembrom uvedejo spet deljene uradne ure. Knjige se bodo izposojale vsak delavnik od pol štirih do pol sedmih, ob sobotah od pol štirih od pol šestih. V istem času bo odprla tudi čitalnica.
m Ljudski oder je začel v nedeljo, 8. t. m. svojo novo sezono Marljivi člani so nam pokazali prvi uspeh letošnjega dela. Našludirali so izvirno slovensko narodno igro »Adelajda. koroška roža«, ki jo je napisal po dr. Sušnikovi romanci A. Bru-men. Avtor je delo tudi sam režiral. Igra je zelo dobro uspela. Vrlim igralcem Ljudskega odra, ki so začeli novo sezono s takim poletom, pa želimo, da bi vztrajali ter bi pogumno nadaljevali delo za slovensko prosveto.
m Smrt blagega moža. V Vrazovi ulici 9 je umrl v starosti 67 let višji sodni oficial v pokoju g. Alojzij Uoth. Pokojnik je bil priljubljen in vzoren uradnik in srčno dober človek. K večnemu počitku ga bodo položili jutri, v četrtek, dne 12. sept.. ob IG. na Pobrežju. Naj počiva v miru, preostalim naše globoko sožalje.
— Pri slabem toku, zaprtju črev poživi en kozarec naravne »Franz-Josefove« grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.
Reg. S. br. 15485-35.
m Protituberkulozna liga v Mariboru se
iskreno zahvaljuje Olepševalnemu društvu za znesek 200 din in Jugoslovanski hranilnici za 150 din. ki sta jih omenjeni darovali v spomin na blagopokojnega dvornega svetnika g. dr. J. Kronvogla Liga poziva edinice Sokola. Fantovske odseke in gasilske čete na področju obeli okrajev Maribora, da pošljejo obračune ter vrnejo nabiralne listke, ki so jih dobili za letošnji protituberkulozni leden. Zadeva je zelo nujna.
m Stari Mariborčani izumirajo. V bolnišnici je umrl bivši trgovec in hišni posestnik gosp. Josip \Velzebach, star 70 let. Pokojnik izvira iz ene najstarejših mariborskih meščanskih rodbin. — V Studencih, Sokolska ulica 35, je umrl 52 letni železničar Jožef Šalamun. Naj po£:vata v minil
m Novo hišo ji je zažgal. V Leskovcu pri Pragerskem je zgorela nova, še ne čisto dograjena hiša posestnice Marije Soršak. Na podstrešju hiše je že imela spravljeno slamo, v sobi pa zalogo desk. Od hiše je ostal samo očrnel zid ter je škoda velika. Orožniki so osumili njenega soseda, da je podtaknil požar ler so ga aretirali šoršakova se z njim nI razumela ter je imela same nevšečnosti. VčasUi ji je neznanec posekal sadno drevje, potem spet pobil par kokoši itd. Omenjeni sosed je sam že trikrat pogorel, poleg tega pa so pogoreli že trije posestniki, pri katerih je svoječasno hranil 6voje seno. katerega je imei zavarovanega. Nikoli pa se mu ni dalo ničesar dokazati. Sedaj so ga vtaknili v zapor, da se preiskava nemoteno izvede.
KULTURNI OBZORNIK
Razstava Kluba Neodvisnih slovenskih umetnikov
v Zagrebu
ŠPORT
Stane Kregar: Fantazija na terasi. (K razstavi Kluba Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov v Zagrebu).
Zagrebške Slovence je razveselil prihod mlade slovenske likovne umetnosti v glavno mesto Hrvatske in zato smo se, kdor je le mogel, udeležili slavnostne otvoritve v paviljonu »Dom likovnih umetnosti« na trgu kralja Petra. Lep vtis je napravilo, da so slovenski mladi umetniki, ki razstavljajo to pot po večini prvikrat v Zagrebu, prišli skoraj vsi osebno v Zagreb, razen tistih, ki ta hip služijo domovini. Zagreb sam pa jih je sprejel zelo prisrčno. Vse časopisje je že vse dni pred otvoritvijo prinašalo članke o slovenski umetnosti, pripravljalo meščane na umetnostni užitep ter poudarjalo pomembno vlogo slovenskih mladih umetnikov v slovenskem kulturnem življenju in hvalilo njihov prihod v prestolnico Hrvatske. Otvoritve so se udeležili vsi predstavniki hrvatskega javnega življenja, med katerimi je Hrvatsko banovino zastopal prof. Rudolf Matz, šef oddelka za umetnost, Društvo hrvatske umetnosti prof. J. Kljakovič, PEN-klub dr. Branko Li-vadič. Hrvatsko narodno gledališče arh. Freuden-reich itd. Otvoritve se je udeležilo tudi mnogo hrvatskih umetnikov, književnikov, predstavnikov kulturnih društev, drugih ustanov ter ljubiteljev umetnosti in Slovencev. Ker društvo ni gost nobenih tukajšnjih umetniških društev, temveč nastopa samostojno, je najprej v imenu prirediteljev pozdravil predstavnike* in vse navzoče predsednik društva akad. slikar prof. Stane Kcegar, ki je omenjal tudi gostoljubnost Zagrebčanov, mogočen hram njihove umetnosti, v katerega sedaj vstopa tudi mlada slovenska umetnost. Za njim je govoril pisatelj in režiser dr. Bratko Kreft, ki je predstavil vse nastopajoče slovenske umetnike v kratkih in zgoščenih oznakah in podčrtaval misel, da so ta dela slovenska, kljub temu. da so njih stvaritelji študirali drugod. Nato je St. Kregar prosil odposlanca Hrvatske banovine, da odpre razstavo, na kar je prof. Matz s pohvalnimi besedami omenjal nastop slovenskih slikarjev, da v teh časih prirejajo tako lepo razstavo v Zagrebu. S tem je" bila razstava odprta.
Goste je nato spremljal predsednik Kregar po razstavnem paviljonu in dajal podatke o umetnikih in njihovih delih. Razstava dela vtis zelo izbrane in lepo urejene zbirke mlade slovenske umetnosti, kar priznavajo tudi vsi hrvatski časopisi in umetniki, s katerimi sem govoril. Okusen katalog je presenetil vse; v njem je napisal kratek uvod o problemu slovenske umetnosti kot malega naroda, na kar slede podatki o posameznih nastopajočih umetnikih, postanku njihovih del, da je razvidna razvojna linija. Vsak umetnik ie priobčil nato v reprodukciji dvoje svojih najbolj značilnih del. Vseh slovenskih umetnikov nastopa dvanajst s 150 slikami in 35 kipi. Slovenci v Zagrebu smo veseli tega nastopa, zlasti še. ker vidimo, da razstava ugaja Zagrebčanom, ki so
izbirčni glede umetnostnih razstav. Tudi smo veseli to nove vezi, ki se plete med slovenskim in hrvatskim kulturnim svetom, ker vemo, da je to najboljša pot k tesnejši povezanosti dveh najbolj sorodnih si narodov. Prepričani smo, da tudi doma gledate na ta uspeh mladih umetnikov, z ugodjem, kajti s silo svoje umetnosti večajo ugled slovenskega duha v Zagrebu, kjer so bili Slovenci doslej tako redki gosti. Kako bo revialna in stro-kovnjaška kritika sprejemala slovenske umetnike, bomo še posebej poročali. Prvi vtis je nad vse dober, in časopisje, ki je glasnik javnega mnenja, je doslej označilo nastop slovenskih Neodvisnih kot uspelo prireditev, hrvatski umetniki pa, ki so razstavo videli, so se laskavo izrazili o njej. Zato smo veseli predvsem mi, ki živimo med Hrvati, uspeha mlade slovenske umetnosti.
K. E.
Nastop Polajnarjeve in Lupša v Operi
V četrtek sta nastopila na akademiji dobrovoljcev v opernem gledališču gdč. Milica Polajnarjeva in g. Friderik Lupša, znana že po usp.»lih nastopih v operi. Sopranistka jPolam^rjetfa' je za-, pela dve pesmi: Antona Lajovica »Begunka pri zi-beli« in pa Josipa Pavčiča »Kaj mi pravi ptiček ta?«
Čim dalje se odmikamo epohi impresionistične glasbene tvornosti, tembolj stopa v ospredje umetniška potenca Antona Lajovica, ki predstavlja gotov vrhunec tedanjega prizadevanja in stvarjalno-sti pri Slovencih. V svojih solospevih ne le da obvlada dobro vokalno stavo, ne le da išče morda zgolj barvitosti v akordiki, besedilu odgovarjajočega nastrojenja v klavirski izpeljavi itd,, ampak zna celosti kompozicije vliti neka plastičnost in skladbo muzikalno zgraditi v estetsko zaključ-nost, da učinkuje kot podoba mehkih potez in toplih barv. Njegove skladbe so polne toplote, nežnosti, očitujejo avtorjevo globoko pojmovanje lepote in hkratu moč duha, ki ni gradil le intere-santnosti v stremljenju impresionističnih zahtfv: izrazni material mu služi le kot sredstvo za oblikovanje umetnine. V tem je Lajovic velik. Kvaliteto njegovih skladb moti včasih neka razvleče-nost, razcepljenost, večkrat tudi neka sentimentalnost, kar pa izhaja iz pojmovanja izvajalcev; seveda je to popolnoma neupravičeno, kajti Lajovic kljub toploti in nežnosti, ki zaveje iz njegovih del, ni sentimentalen, ampak ravno nasprotno: moški. Gdč. Polajnarjeva in g, Anton Neffat (pri klavirju) sta nudila v tem smislu odgovarjajočo interpretacijo; v skladnosti instrumenta ter glasu sta Lajovica — brez kakih afektiranosti v pevskem ali klavirskem delu — podala kakršen je in kakršen
Velik plavalni uspeh Jugoslavije
Napredek našega plavalnega športa nam najbolj nazorno pokaže nedeljsko srečanje z madžarsko reprezentanco v Segedinu, kjer sta obe ekipi, "naša in madžarska dosegli v plavalnih disciplinah po enako število točk, t. j. po 16 in je ostal plavalni dvoboj med Jugoslavijo in Madžarsko neodločen. Edino v waterpolu je naše moštvo podleglo Madžarom z rezultatom 2 : 0, tako da je bilo končno stanje točk v prid Madžarski 22 : 18.
In končno je za nas velik uspeh, ki so ga dosegli naši plavači napram izbomim plavačem Madžarske, ki so za Nemčijo brez dvoma najmočnejši narod Evrope v plavalnem športu, prav iste vrednosti, četudi nam končno stanje točk, kjer je upošteta tudi vvaterpolo tekma, tega ne označi tako kakor bi moralo biti, Za nas je merodajen predvsem uspeh, ki so ga naši plavači dosegli napram madžarskim v plavanju in ta pove, da sta bili ekipi Madžarske in Jugoslavije v Segedinu enakovredni. Še več. Če bi ne imeli mi take smole v prostem plavanju na 400 m, kjer je naš Žižek podlegel Madžaru Tatosu, bi se zaključil ta dvoboj z zmago Jugoslavije z rezultatom 18:14, z vvatetpolo tekmo bi pa ostal rezultat neodločen 20:20. Toda naša trditev glede Žižkove zmage na 400 m ni iz trte izvita, kajti po rezultatih obeh plavačev na tej progi 6e je z gotovostjo računalo, da bo Žižek premagal Tatosa.
Naš plavalni šport je s segedinskim uspehom mnogo pridobil v mednarodnem svetu in je brez dvoma tudi ostalim športnim panogam pripomogel do večje veljave. Poleg Nemčije sta Jugoslavija in Madžarska najmočnejša naroda v evropskem plavalnem športu. Revanžni dvoboj med Madžarsko in Jugoslavijo bo že prihodnjo soboto in nedeljo v Splitu, s to razliko, da nastopi v tej ekipi samo banovina Hrvatska, dočim bo reprezentanca Madžarske ista, kakor je bila v Segedinu. Tudi reprezentanca banovine Hrvatske bo zelo močna, akoravno bodo tam manjkali Slovenci. V Splitu se pričakuje velika borba med Žižkom in Tatosom v plavanju na 1500 metrov, ter se z gotovostjo računa, da bo na tej progi pokazal Žižek 6voje prave sposobnosti. Madžar Tatos je trenutno najboljši Evropejec na tej progi in sta 6i torej z našim Žižkom enakovredna nasprotnika na tej progi, vsled česar se pričakuje najogorčenejša borba. V Splitu se hoče namreč Žižek revanžirati Tatosu za Segedin na obeh progah: na 400 m in na 1500 m. Bog daj srečo, saj bomo vsi izredno veseli tega uspeha!
Izredno uspela ocenjevalna vožnja »Touring-kluba« na progi Ljubljana-Metlika
Veliko število navdušenega športnega občinstva je preteklo nedeljo prisostvovalo startu avtomobi-listov in motociklistov k propagandni ocenjevalni vožnji, ki jo je priredil Jugoslovanski Touring klub, sekcija Ljubljana, na progi Ljubljana—Metlika. Mnogo občinstva se je zbralo tudi na vmesnih kontrolah v Trebnjem ter v Novem mestu in na cilju v Metliki.
Športen uspeh ocenjevalne vožnje, ki se je je udeležilo 14 motociklistov in 11 avtomobilistov, je res prav dober. Vozači so morali prevoziti poedine etape v predpisanem povprečnem času, ki je bil za mestoma strmo in zelo.vijugasto cesto po Dolenjskem in Beli Krajini precej visoko odmerjen.
hoče biti. Oba sta zagrabila delo kot celoto: poleg ozira na posamezne fraze, melodične ter instrumentalne domisleke sta vendar gradila široko-potezno in samostojno, zavedajoč se, da sta enakovredna. Čisti in topli glas pevke ter smiselno skladno igranje pianista je že itak kvalitetni skladbi daio še večjo prodornost. Z uspehom sta izvedla še zgoraj omenjeno Pavčičevo.
Iz Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin« je zapel g. Friderik Lupša znano arijo kneza Gremina in vidno boljše, kakor smo bili vajeni v nastopih konec pretekle sezone. Opazili smo znatno lažje petje v visokih tonih, ki je seveda estetsko zbolj-salo melodične črte in s tem dvignilo kvaliteto muzikalne interpretacije. Kot drugo pesem je zapel še Stanka Premrla »Znamenje«. Tudi njega je spremljal pri klavirju g. A. Neffat. Klavir je precej obrabljen in povrhu še razglašen. To je izvedbo precej motilo.
G. Anton Neffat je dirigiral tudi opernemu orkestru, ki je izvajal simfonično sliko »Nočna procesija« skladatelja H Rabauda. V netočnih vstopih posameznih instrum. skupin se je sicer orkestru rahlo poznalo nekoliko premalo pripravljenosti, toda dirigent je vendar dosegel tisto potrebno kvalitetno stopnjo. Še posebno so lepo zvenele topot kovinska pihala. — V celoti je bil glasbeni del akademije na zelo dostojnem nivoiu. Akademijo je zaključila državna himna, prav tako v izvedbi opernega orkestra.
Motociklisti so bili razdeljeni v kategorije solo vozačev do 250 ccm, do 350 ccm in 500 ccm ter v kategorijo prikolic. Tehnični rezultati so sledeči (v oklepajih so navedene kazenske točke):
Motorji solo do 250 ccm: 1. Rotar Martin (Hermes, Ardie, 5 točk), 2. Križman Anton (Ilirija, Puch, 5 točk), 3. Drofenik Ivan (Hermes DKW, 9 točk);
do 350 ccm: 1. Mam Ivan (Hermes, Triuph, 7);
do 500 ccm: 1. Miklavčič Ivo (Ilirija, Ziindap, 3), 2. Rosenvvirth Josip (Hermes, Horex, 3), 3. La-pajne Jule (Ilirija, NSU, 4).
Motorji s prikolico: 1. šiška Janez (MK Ilirija, BMW, 2) (najboljši motociklist), 2. Orašič Janko (MK Ilirija, Puch, 4).
Avtomobili do 12C0 ccm: 1. Gagel Oto (JTK Steyr, 0) (najboljši uspeh dneva). 2. Brumen Fr. (JTK Steyr), Cenčur Vlado (JTK Steyr), Ing. Ivo Bartl (JTK Sfeyr), Valant Jože (JKT Škoda), vsi po eno kazensko točko. 3. Auersperg Herbert (SAk, Fiat, 3);
do 2000 ccm: 1. Hafner Josip (JTK, Ford. 2), 2. Orehek Pavel (JTK, Steyr, 4), 3. Kuhar Ivan (JTK Opel, 7);
nad 2000 ccm: 1. Demšar Hieronim (JKT, Steyr, 2).
Ob 14 je bila v senčnem vrtu restavracije Ma-kar razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad, ob kateri priliki je predsednik ljubljanske sekcije Jugoslovanskega Touring kluba inž. Ivo Bartl v zanos-nem govoru očrtal delo Touring kluba na propagandi turizma.
Lahkoatletski troboj Finska-Nemžija-Švedska je dobila Švedska
V	olimpijskem stadionu v Helsinfeiju se je vršil preteklo soboto ui nedeljo lahkoatletski troboj med Finsko, Nemčijo in švedsko. Zmagali so Švedi z 157 točkami, na drugem mestu je bila Nemčija z rezul-tacm 141 točk in na zadnjem Finska s 134 točkami. Švedska je dobila tudi posebno tekmovanje v dvoboju z Nemčijo v razmerju 113:101 in napram Finski v razmerju 111:103 točk. Nemčija pa je zmagala napram Finski v razmerju 112:102.
W, Stadel, nemški telovadni prvak za 1.1940
Pred 15 000 gledalci so se vršile preteklo nedeljo v Kemniesu tekme v telovadnem dvanajstero-roboju, v katerem je zmagal W. Stadel z 219.5 točkami. Poročila pravijo, da je bil Stadel razred zase, ter je trikrat dosegel polno število točk, to je po 20 točk.
Odlični uspehi italijanskih atletov
Italijanski lahko atleti 6e na vso moč trudijo, da bi se pri srečanju z nemško reprezentanco, ki bo 14. in 15 septembra v Turinu, bolje odrezali, kakor zadnjič v Stuttgartu. Z neverjetno vnemo se pripravljajo izbrani atleti v Turinu za omenjeno srečanje. Da je njihovo delo uspešno, pa kažejo rezultati, o katerih dnevno poročajo in ki se z dneva v dan zboljšujejo. Zlasti sprinterji so v zelo dobri formi. Tako na primer so pretekli tekači Gonelli, Monti in Mariani 200 m v istem času, in sicer v 21.8 sek., ter so bili pri tem samo ža širino prs narazen. Go-^,. tovo je zelo hitro tekel na 500 m Mario Lanzi, ki 1 je porabil za to progo samo 1:02.3 in je tudi čas tekača Missonija, ki je pritekel kot drugi za Lan- j zijem 1:03.3 izvrsten. Med najboljše metalce diska' v Evropi spada Consolini, ki je zalučal okroglo ploščo 50.24 m daleč. Šibkejši so uspehi v metu kopja in v skoku ob palici. Za 100 m je rabil Tino 10.7 sek., za 400 m čez zapreke oa je rabil Fantor.i 56.4 sek., v troskoku je prišel Bottaglia na 14.30.
ZFO
Tekme ZFO v lahkoatletskem deseteroboju
V	sobolo, 14. in v nedeljo, 15. septembra priredi ZFO lahkoatletsko tekmovanje v deseteroboju za prvenstvo ZFO za leto 1940: V soboto se prično tekme ob 4, v nedeljo pa ob pol 4 popoldne. Prvi dan se tekmuje v naslednjih disciplinah: 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino ter tek na 400 m. DTugi dan pa v sledečih disciplinah: 110 m zapreke, met diska, skok ob palici, met kopja ter tek na 1500 m.
Za tekme so se doslej prijavili naslednji tekmovalci: Rigler Lipar, Kompare, Malej, Mihelčič in drugi. Nastopi tudi Klinar Janez izven konkurence.
Ob tej priliki vabimo vse boljše atlete, člane ZFO, da se lahko udeležijo tudi tekem v posameznih disciplinah in bodo v tem primeru tekmovali v posebni skupini. Vrstni red točk je seveda ista kakor je naveden za deseterobojnike. Pripominjamo, da je progo točno 400 m dolga ter iina dva nedvignjena zavoja. — Bog živil
Alphonse Daudet:	37
| a k e e
Prevedel Fišer Franc
Pri zadnji hiši v Villeneuve se je voz ustavil.
»Tukaj je,« je zastokal Jakec.
Žena ga je objela, mož mu je je stisnil roko in mu pomagal izstopiti.
»Ah! Srečni ste lahko, da ste doma... Midva imava pred sabo še dobre štiri milje.«
In tudi on jih še ima, te dobre štiri milje.
Strašno!
Stopil je k nekim vrtnim vratom, kot bi hotel pozvoniti.
»Torej lahko noč,« sta mu zaklicala dobra človeka.
Odgovoril je »lahko noč« in glas se mu je dušil v solzah. Voz je krenil iz smeri proti Lyonu in zavil na desno na pot, obsejano z drevesi in risal s svojima svetilkama velik svelel krog na črni planjavi.
Tedaj mu je padla v glavo blazna misel, da bj lahko stekel za to rešilno lučjo, da bi se je držal, tekel in ji sledil; z neko besnostjo se je zagnal za njo. Toda počitek mu je noge oslabil in odrekle so mu poslušnost; luč mu je oslepila oči in noč jih je zastrla s svojo gosto kopreno.
Po nekaj korakih je moral obstati: — še je poskusil teči, toda padel je izčrpan in obn^ pan, potok solz se mu je vlil, — medtem pa je gostoljubna kočija mirno nadaljevala svojo pot, ne da bi le zaslutila, da je pustila za sabo tako globok in neizmeren obup.
Tn zdaj leži na robu ceste. Mraz je. zemlja je vlažna. A kaj ga to briga! Utrujenost je močnejša ko vse drugo. Okrog sebe čuti neiz-mernost polja. Veter piha s tisto vztrajnostjo,
s katero preletava vsemirja, zemljo in morje. Dih planjave, šuštenje trave, šelest listja, vse to pomešano v enem samem ogromnem valovanju vzdihov in zvokov prevzame polagoma dečka, ga umiri in zaziblje v globoko spanje.
Naenkrat ga zbudi grozen hrup. Kaj je spet to? Komaj je odprl oči, je zagledal na bregu, par metrov od sebe, kako drvi neka strašna pošast, rjoveča in piskajoča zver z ogromnimi, izlx>čenimi in krvavimi očmi, z velikimi črnimi kolesi, ki drdrajo, da se krešejo iskre.
Pošat je zbežala v noč kot ogromen komet, čigar žar je z grozotnim truščem presekal ozračje. Tam, kjer je šel mimo, se je noč odprla, odgrnila, prikazni se je kol in kup dreves. A nato so se teme spet zagrnile in šele, ko je bila prikazen že daleč, ko se od nje ni videlo drugega, ko majhna zelena luč, je deček spor znal, da je peljal mimo nočni ekspresni vlak.
Koliko je ura? Kje je? Kako dolgo je spal? — Ničesar ne ve in spanec mu je slabo del. Zbudil se je premražen, otrplih udov, v srcu mu je strašno tesno. O M3dou-ju je sanjal... Kako strašen je trenutek, ko se zbudiš sredi sanj in jih imaš pred očmi še vse žive, grozne. Zeblo ga je na vlažni zemlji in Jakec je sanjal, da spi tam doli na pokopališču ob strani malega kralja. Še sedaj trepeta od te prstene hladnoče: tako težak, zadušljiv je ta mraz. Vidi Madou-jev obraz in ob sebi čuti njegovo malo ledeno telo Vstal je, da bi se otrcsel te more. Veter je ponoči cesto osušil in utnlil in zdaj njegov korak odmeva tako močno, kot bi bil dvojen, kot da bi se mu pridružil in sledil še neki drugi korak Mfldou hodi za njim...
In spet se je začel divji tek.
Jakec beži pred njim v temo, v tišino. Hodi skozi spečo vas, gre pod štirioglatim zvonikom, ki mu udari nad glavo svoj težki, zveneči napev. Ura je odbila dve. V naslednji vasi odbije tri. A on hodi, hodi. Glava se mu )>o-veša, podplati mu gorijo, še vedno hodi. Pre-
več se boji, da bi spet padel v tiste sanje, če bi se ustavil, v tiste grozne sanje, ki se jih je med korakanjem že malo otresel. Sempatja srečuje z velikimi plahtami pokrite vozove, zaspane, omotične vprege, kjer vse spi, konji in kočijaž.
Izmučeni deček je vprašal: »Ali sem še daleč od Etiolles?«
Neko godrnjanje mu je bil odgovor.
Toda, glejte, kmalu se mu na poti čez deželo pridruži neki sopotnik, sopotnik, čigar prihod je oznanilo petje petelinov in lahno kva-kanje žab na bregu reke. Don je tu, ki zaenkrat še blodi pod oblaki in se še ni odločil, v katero smer bo krenil. Deček ga sluti okrog sebe in vsa narava deli z njim to nestrpno pričakovanje novega dne.
Nenadoma se je prav pred njim. v smeri tiste vasi Etiolles, kjer so mu rekli, da je njegova mama, da, prav na tisti strani obzorja nebo odprlo, razdelilo Najprej se je pokazala svetla črta, nato se je v ozadju noči razlila bela svetloba brez najmanjšega žarka. Tista črta se je polagoma večala, utripala kot luč, kot nerazvit plamen, ki išče zraka, da bi mu pomagal zagoreti. Jakec koraka proti tej svetlobi: koraka v neki zamaknjenosti, ki mu podvaja moči. Nekaj mu pravi, da je tam doli njepova mati in do je tam konec te strašne noči.
Zdaj se je vse nebesno ozad je odprlo. Lahko bi ga primerjali z velikim jasnim očesom, od solz objokanim, ki milo in sočutno gleda na dečka. Cesta je pričela (>ostajati bela in ga ni več strašila. Sicer je pa ta lepa cesta brez jarkov in tlaku, na kateri lahko razkošne kočije udobno drdrajo. Na obeh straneh so se v rosi in svetli zarji kopale sijajne vile in raz-kaznovale svoja široka predvežja, že cvetoče trate in zavite aleje, kjer so sence drsele po pesku in se skrivale.
Med belimi hišami in z latniki obdano zidno ograjo so segali vinogradi in zelena pobočja prav do neke reke, — tudi ta je stopila iz noči vsa prepletajoča se v temni modri, nežni zeleni in rožnati barvi.
In nebesna luč je vedno močnejša, vedno bližje.
Oh! Podvizaj se' Hitreje sveti, mati zarja! Izlij nekoliko topline, upanja in moči izmučenemu otroku, ki hiti in ti ponuja roke.
»Ali sem še daleč od Etiolles?.« vprašuje Jakec kopače, ki prihajajo mimo v nemih grupah, z vrečo čez ramo in še zaspani.
»Do Etiolles ni daleč, kar skozi gozd pojdite, vedno narovnost«
Tudi gozd se sedaj prebuja. Veliki zeleni zastor. razpet na obeh straneh ceste ves trepeta. Čivkanje, gruljenje in čvrčanje se razlega od šipka za plotom pa do stoletnih hrastov. Veje se božajo in upogibajo pod skoki ptičjih kril, v zraku izhlapevajo ostanki megle, nočne ptice tiho in težko lete v svoja skrivnostna zavetja, a iz ravnine se dvigne droben škrjanček, zazveni njegov glas in že reže z razpetimi krili prve nevidne brazde, kjer se družita velika nebesna tišina in hrup delovne zemlje.
Otrok ne hodi več, vleče so Neka razca-ana starka hudobnega obraza pripelje mimo ozo. Še enkrat vpraša:
»Ali sem še daleč od Etiolles?«
Starka ga je strašno grdo nogledala in mu pokazala majhno z gramozom posuto ozko in strmo pot, ki se je vzpenjala ob robu gozda. Kljub izmučenosti je šel naprej ne da bi se ustavil. Sonce je že skoraj toplj. Prejšnja zarja je postala ognjišče bleščečih žarkov. Jakec ve, da je že blizu. Ilodi sključen omahuje spotika se na komenju, ki se trklja pod njegovimi no-pami; kljub temu hodi,