SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVII (51) • ŠTEV. (N°) 35 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 27 de agosto - 27. avgusta 1998 Od Martina Fierra do Zbornika Slovenija » New Yorku So stvari, ki so emblematične, repre-Zentativne, ki same po sebi predstavljajo ■teko osebo ali določeno skupnost. Je to ^o slika, grb, jed, obleka. Lahko je pe-lahko - knjiga. Doiga leta je bil slovenski prevod Martina Pierra predmet, ki je bil značilen za s!°vensko skupnost v Argentini. Ponosni smo bili na to knjigo zaradi vsega, kar je S|mboiizirala. Edinstvena v slovenskem ^jižnem svetu je predstavljala spojitev j^eh svetov. Argentinski svet po vsebini in Junaku zgodbe, slovenskega po izrednem Prevodu dr. Tineta Debeljaka in sodelavcev jetnikov, po vzorni grafični predstavitvi ™U*ge in zlasti po tem, kar smo čutili z njo. Zato ni čudno da smo skozi dolga leta “"el to knjigo kot najbolj zanimiv, origina-en in cei\jen dar. Odnašali so ga domala ^ obiskovalci iz domovine, pa tudi iz slovenskih skupnosti širom sveta, »nesli smo Martina Fierra v slovenska jjtesta in vasi, med sorodnike in prijatelje, v ^torne, politične in verske kroge. Tako Mdno in vestno smo to delali, da je kon-Cetri koncev knjige - zmanjkalo. Pošli so 2a,fr\|i izvodi prav v trenutku, ko je nastajal ^ Zbornik. To gotovo ni golo naključje. Ste si že ogledali novi Zbornik? Če malo J^mislite, boste prišli do zanimivih zak-'Mckov. Vsaj meni se je tako pripetilo. Celo j finske sličnosti sem našel med eno in j '>Mgo knjigo. Martin Fierro predstavlja r "Sodo človeka v izrednih zgodovinskih ^oliščinah. , unak je neke vrste izobčenec, Se bori za življenje in išče poti v neizmer-1,1 širini pampe. V Zborniku pa najdemo jJ°Vest naše skupnosti, ki je bila tudi vrže-I*4 v brezmejnost obal Reke srebra, kjer v rednih okoliščinah išče novih poti in si ^s'tvarja novo življenje. Seveda je neka bi-j^na razlika: Martin Fierro je gavč, po du-1'°n\ad. Naši skupnosti pa je bistvena po- ia zasidranosti. In prav to je bilo vzrok, fasti s° na tem neskončnem prostoru pričeli naši družinski in skupni domovi. Zbornik opisuje rojstvo in rast slovens-skupnosti v Argentini. V okviru zgodovi- naše osrednje organizacije Zedinjene Slovenije lahko sledimo razvoju slovenstva v novi domovini: šolstvo, kultura, časopisje, organizacije, prireditve. Tu so vsi naši skupni Domovi. Naša srečanja in naši ra- _ zhodi, skupno delo in spori - zakaj bi jih zanikali, saj so bili in so del vsakdanjosti in nam dajejo tisti potrebni človeški obraz.-Skratka, knjiga je skupek našega veselja in naše žalosti Odhajali so mnogi prvih stebrov, slovenske grče so omahovale v tujo zemljo. A na njihovo mesto so stopali novi, celo že tukaj rojeni rodovi. Vse to je v knjigi opisano z znanstveno natančnostjo a tudi z globokim čutenjem in doživetostjo. Res je Martin Fierro spisan v verzih; a v Zborniku je toliko poezije! Po vsebini je en sam mogočen spev slovenstvu. Martin Fierro je preplul in preletel ocean in ga danes lahko najdemo marsikje v Sloveniji. Prvi izvodi Zbornika so prišli v roke naših koroških rojakov in že nastopajo pot čez ocean. Ko pišemo te vrstice, sta dve knjigi tudi že v Sloveniji. Odnesel jih je rojak, da jih podari sorodnikom, „da bodo vedeli, kako smo živeli ...” Zbornik, ki je neprecenljive zgodovinske vrednosti, bo pričal o nas širom sveta. Tisti, ki so delo zastavili, so se zavedali, da s tem postavljajo trajen spomenik vsem, ki so z žrtvami in vztrajnostjo gradili naš „čudež”. Še neka sličnost mi prihaja na misel v tej primerjavi. Ko je bil dotiskan Martin Fierro, so se mnogi spraševali, kam se bo spravilo toliko izvodov, ki jih bodo „gotovo nekoč miši zglodale”. Zanimivo je bilo slediti povpraševanju po zadnjih izyodih in žalosti spričo dejstva, da so domala vsi pošli. Zato bi svetoval rojakom, naj pohitijo z nakupom. Na koncu Zbornika je tudi povzetek v španščini in angleščini. Naj pomislijo na sorodnike, prijatelje, znance, na vse, katerim bi želeli Zbornik podariti in naj ga že danes kupijo, da ne bo potem povpraševanja in žalosti nad zamujeno priložnostjo. Vsem pa želim zanimivega branja, soglašanja, polemike... Predvsem pa, da se jim ob tej izredni knjigi porodi ponos, kajti „čudeži” se ne dogajajo vsak dan... Tone Mizerit J Erazmov viteški turnir ’98 j, ^ Predjami so letos že četrtič pripravili ^mov viteški turnir. Začetek prireditve tta ploščadi pred gradom oznanila heir* bobnar. Vitezi, ki so s svojimi opro-1 in paži v Predjami taborili, so se • Sku °2ir, fald _ ^ in paži v Predjami taborili, Usili v različnih spretnostih, osrednji Pa je bil turnir po sistemu izzivanja (>tt'a bodenja s sulico. Po končanem merjenju moči je žlahtna 1 f)0f*a podelila nagrade najboljšemu bo-L/'ku turnirja, najboljšemu viteškemu SJevniku in najbolj hrabremu bojevniku ir N, lria. Zmagovalec pa si je po posebnem °kolu izbral srčno kraljico turnirja. V Predjami je bilo mogoče ogledati si tudi rustikalno srednjeveško tržnico s kro-parskim žebljarjem, lončarjem, tkalko, pletiljo, pletarjem, zeliščarko, kisarko, pušči-čarjem, orožarjem, prodajalko dražgoških kruhkov, veziljo, svečarko, lutkarico, izdelovalcem ročno ginjenega papirja, pisarko in vedeževalko. Ena od značilnosti prireditve je bila tudi kulinarična ponudba izbranih jedi, pripravljenih po izvirnih receptih srednjeveških zapisov različnih menihov. Jedi so obiskovalcem, ki so si nadeli posebna oblačila, jedli kot nekoč - brez pribora. Stara Ljubljana je znova oživela » Noč v staji Ljubljani je tudi letos, tokrat l>vetič, zvabila Ljubljančane na piano in 8'bal; a opustele Ljubljanske ulice. Priredje potekala tri dni, in sicer od 21. do j*vgusta po vsej Ljubljani. a Kongresnem in Mestnem trgu, Čev-• *ervt mostu in Levstikovem trgu so se v in popoldanskih urah zvrstili ši izvajalci. Nedeljsko popoldne Državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ernest Petrič se, mudi v New Yorku. Sestal se je s predstavniki držav članic VS ZN, ki mu v avgustu predseduje Slovenija. „Kot koordinator v Zunanjem ministrstvu sem si želel ogledati, kako poteka delo slovenske misije, v kakšnih razmerah delujejo naši diplomati, s katerimi na ministrstvu vsakodnevno usklajujemo delo. Moj obisk pa sovpada tudi z dvema pomebnima temama, ki bosta ta teden v obravnavi v VS; ena od teh je Kosovo, kjer ima Slovenija svoje interese,” je dejal državni sekretar Petrič. Na vprašanje, kateri so ti interesi, je odgovoril, da je na prvem mestu prispevek Slovenije k stabilizaciji razmer in preprečitvi humanitarne katastrofe. Slovenija kot nekdanja članica skupne Jugoslavije pozna razmere na omenjenem območju in lahko prispeva k iskanju soglasja o reševanju kosovske krize na ravni ZN. Dodal je, daje pri kosovski krizi opaziti pozitivne premike, saj naj bi kmalu prišlo do pogajanj med sprtimi stranmi, kar je tudi v interesu Slovenije. VS naj bi še v tem tednu sprejel ukrep v obliki predsedniške izjave, pri oblikovanju katere aktivno sodeluje. Sešel se je z vsemi 14 predstavniki držav članic VS. Poleg tega se je udeležil večerje Ameriško-slovenskega poslovnega sveta, na kateri je bila tudi nova ameriška veleposlanica v Sloveniji Nancy Halliday Elly-Raphael, ki bo dolžnosti v Ljubljani uradno prevzela 1. septembra. „Med obiskom v New Yorku sem se seznanil z delom naše misije v VS, sodeloval na sejah VS in opravil več pogovorov. Delo slovenske misije v VS lahko ocenim kot zelo dobro, enako kot komunikacijo med misijo in MZZ v Ljubljani. Ob tem moram poudariti, da je članstvo Slovenije v VS seveda pomembna zadeva, vendar ne edina, saj smo na MZZ tudi pod pritiskom drugih problemov, ki nas bolj neposredno zadevajo; med njimi so na primer odnosi s sosednjimi državami in EZ,” je dejal državni sekretar Petrič. Slovenija-Hrvaška SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) je potrdilo, da se bosta zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Boris Frlec in Mate Granič, srečala 25. avgusta. Ministra bosta pregledala celoten spekter slovensko-hrva-ških odnosov, s posebnim poudarkom na odprtih vprašanjih označevanja meddržavne meje in jedrske elektrarne Krško. MZZ pripravlja izčrpno stališče in pojasnilo v zvezi s podeljevanjem hišnih številk s strani Geodetske uprave RS posameznim prosilcem iz zaselkov, ki ležijo južno od reke Dragonje na ozemlju, ki je še predmet pogajanj mešane diplomatske komisije. Hrvaška stran naj bi na sestanku predlagala pospešitev dela izvedencev za kopensko mejo ter izrazila pripravljenost, da bi dosegli končno rešitev s kompromisom. Slovenska diplomacija zagotavlja da je Slovenija pripravljena najti rešitve za dvostranske probleme. Srečanje ministrov je izjemno potrebno, s;\j so se v zadnjem času odnosi s sosednjo državo poslabšali, Ljubljana pa želi v potrpežljivih pogajanjih ustvariti podlago za pristne odnose s Hrvaško. DOLG ZA ELEKTRIKO Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) bi moralo 20. avgusta NEK plačati nov račun za julij v višini 503 milijone SIT, od tega približno 433 milijonov SIT za električno energijo in 70,3 milijona SIT za obveznosti za razgradnjo. Ker se to ni zgodilo, se je hrvaški dolg za letos dobavljeno električno energijo in stroške dekomisije povzpel s prejšnjih nekaj manj kot 2,8 milijarde SIT na približno 3,3 milijarde tolarjev. V ELES so povedali, da sta oba daljnovoda proti Hrvaški nenehno vključena, sosednja država pa z njiju jemlje samo električno energijo iz tranzita. Zadnje plačiio je prispelo 11. avgusta, ko je hrvaška stran poravnala 129 milijonov SIT dolga in takrat se je njen dolg za letos dobavljeno električno energijo zmanjšal na približno 2,2 milijarde SIT (k temu pa je bilo treba prišteti še skoraj 631 milijonov SIT za stroške razgradnje). Sejo poslovnega odbora NEK naj sklicali kmalu po napovedanem srečanju zunanjih in gospodarskih ministrov (Boris Frlec in Mate Granic ter Metod Dragonja in Nenad Por-ges) obeh držav. ■m 11»amin»i—wiiiii i n i iiiMiwiiiiirwTwi'nm" je bilo živahno na Trnovskem pristanu, kjer so v vodi potekale športne igre. Posebnost dogodka so bili mnogi glasbeni izvajalci, ki so nastopali poleg tistih na glavnih odrih. Organizatorji namreč spodbujajo spontano ulično muziciranje izven omenjenih prizoriščnih prostorov, kar je še dodatno razgibalo mestni utrip in oživelo vse kote in kotičke mestih ulic. Čestitke ob praznovanju 50. obletnice Zedinjene Slovenije Spoštovani predsednik Marjan Loboda in argentinski rojaki V imenu Avstralske slovenske konference SSK in naših rojakov vam ob praznovanju 50. obletnice Zedinjene Slovenije in ob 50. obletnici tednika „Svobodne Slovenije" iskreno čestitamo in želimo mnogo uspehov tudi v bodoče. Zavedamo se veličine vašega dela in občudovanja vrednih svetlih uspehov, ki so nedvomno sad ogromnega dela, žrtev in ljubezni do domovine in vsega slovenstva. Vaših uspehov se veselimo tudi ostali slovenski rojaki po svetu, saj ste nam vsem sveta vzgled. Naj dobri Bog še dalje blagoslavlja vaše plemenito delo in vam bogato poplača za vse nesebične žrtve. Srečno! Jožica Gerden Tajnica Avstralske slovenske konference STRAN 3: Zgodovina kot cedilo Naša skupnost živi! Iz življenja v Argentini Argentinski časopis „Rio Negro” iz Gral. Ročaje ob 70-letnici Dinka Bertonclja opisal njegovo delovanje v Argentini kot znanega andinista in smučarskega prvaka v slalomu leta 1955. Dinko je bil član prve argentinske ekspedicije na Himalajo, ki je v letu 1954 dospela do višine 8.167 m. gore Dhaulagiri, to je malo pod njenim vrhom. Ta podvig je opisal v knjigi „Dhau-lagiri - Slovenec v argentinski odpravi na Himalajo”. Napisala sta jo dr. Arko in Bertoncelj, izdala in založila jo je SKA v Buenos Airesu leta 1956, opremil pa jo je Milan Volpvšek. V Mendozi so dijaki dvoletnega ciklusa Slovenskega tečaja za srednješolce uspešno organizirali prireditev „Pena fol-klorica” ob sodelovanju več folklornih skupin. V četrtek, 13. avgusta je bila seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije, katero je vodil predsednik ZS, Marjan Loboda. Predmet razgovora je bilo pripravljanje praznovanja 50 let Zedinjene Slovenjije in 50 let izhajanja tednika Svobodna Slovenija v Argentini. Slovesno praznovanje teh dveh obletnic je bilo v soboto, 15. avgusta v Slovenski hiši. Pričelo se je s sv. mašo za rajne odbornike in člane, katero je daroval msgr. Jože Škerbec. Sledil je poklon pred spomenikom žrtvam vojne in revolucije. V dvorani škofa dr. Gregorija Rožmana je bila slavnostna akademija. Govorila sta predsednik Zedinjene Slovenije Marjan Loboda in urednik Svobodne Slovenije Tine Debeljak. Križev pot Slovencev KOČEVSKI ROG, 1998 PETA POSTAJA Njihovi Simoni so strojevodje, posamezni stražarji s srcem in šoferji, ki jim kolikortoliko pomagajo nositi križ, ki so jim ga naložili. Sledile so čestitke vseh predsednikov krajevnih Domov ter pozdravi zastopnikov mešanega pevskega zbora iz Sel na Koroškem. Lic. Albin Magister je predstavil Zbornik. Nato je sledil slavnostni koncert omenjenega pevskega zbora. Udeležencem je bila na ogled razstava vseh letnikov časopisa in knjižnih izdaj Svobodne Slovenije. Istočasno je bila priložnost za nakup zgodovinskega Zbornika. V sredo, 12. avgusta je bilo v Teatro Coliseo v Avellanedi zborovsko srečanje, katerega se je udeležil Mladinski pevski zbor Našega doma v San Justo pod vodstvom ge..Andrejke Selan Vombergar. Dne 15. in 16. avgusta je bila Narodna zborovska prireditev „Cantoral” v mestu La Cumbre v Cordobi. Udeležil se ga je Mladinski pevski zbor iz Našega doma iz San Justa pod vodstvom dirigentke ge. Andrejke Selan Vombergar in spremstvu staršev in prijateljev nastopajočih. V nedeljo, 16. avgusta je bilo vsakoletno romanje naših rojakov v Lourdes. Litanije Matere božje in romarsko sv. mašo je vodil msgr. Jože Škerbec ob asistenci slovenskih dušnih pastirjev, med romanjem je prepeval Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem. Ob lepem vremenu se je romanja udeležilo veliko naših rojakov. V soboto, 22. avgusta je bilo odprtje razstave akvarelov Ivana Bukovca pod okriljem Slovenske kulturne akcije. Po odprtju razstave so Slovenski krščanski demokrati pripravili predavanje lic. Marjana Schiffrerja, predsednika parlamentarne komisye za Slovence po svetu. Predavar\je je imelo naslov „Družbeno politični položaj v Sloveniji”. . Isti večer je Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem imel koncert v San Martinu. Sledila je okusna večerja, kije bila lepo obiskana. V petek, 21. avgusta je Slovensko latinskoameriška trgovska zbornica priredila s Slomškovim domom predavanje lic. Marjana Schiffrerja - poslanca Državnega zbora RS - pod naslovom „Gos-podarsko socialno stanje v Sloveniji”. V nedelo, 23. avgusta je bil v Carapa-chayu Mladinski dan, ki se je pričel s tekmami. Sledilo je dvigai\je zastav, nato sv. maša, po skupnem kosilu je bil kulturni program, na katerem je sodeloval Mešani pevski zbor iz Sel na Koroškem. Prireditev je zaključila prosta* zabava. Tisk. ref. Zedinjene Slovenije SEDEMNAJSTI ČIPKARSKI FESTIVAL V IDRIJI V Idriji so tudi letos pripravili tradicionalni čipkarski festival, že sedemnajsti po vrsti. Enotedenska prireditev je uradno začela z dvigom zastave festivala, ki jo je oblikoval Oskar Kogoj. Osrednja prireditev pa je bila nedeijsko tekmovanje za otroke in odrasle v klekijanju. Uvodna slovesnost tokrat ni vključevala modne revije izdelkov z všito idrijsko čipko, saj so namesto tega predstavili idrijsko nošo. Ostaja pa lani uvedena razstava natečaja za idrijsko čipko leta ’98; zmagovalna čipka bo postala del stalne razstave mestnega muzeja. Na ogled je bila na ogled tudi gostujoča razstava klekljarskega centra iz Barcelone ter razstava članic združenja slovenskih klekljaric s temo Pogrinjek za dva, v Spodnji Idriji pa so predstavili čipko kot poslovno darilo. V času festivala so si ogledali tudi idrijske znamenitosti, ki so del tamkajšnje rudarske tradicije: Antonijev rov in rudar sko hišo, zbirke na gradu Gewerkenegg ter jašek Frančiške z zbirko starih rudniških strojev in naprav. Te dni prisostvujemo izrednim naporom vlade, da bi storila korak naprej v socialnem in gospodarskem urejanju države. Ta korak predvideva dvojno potezo: sprememba davčne zakonodaje in pa delavsko fleksibilizacijo. A stvar je vedno bolj zapletena. MANJŠINSKA VEČINA Te točke smo se mnogokrat že dotaknili. Svoj čas, še za dobe ko je bil gospodarski minister Domingo Cavallo, smo pisali, da ima vlada najhujšo opozicijo v lastnih vrstah. To na neki način še vedno drži. Peronizem ima v senatu absolutno večino. Svoj čas je imel lastno večino tudi v poslanski zbornici, pa jo je zapravil na zadnjih volitvah, ko je Povezavi uspelo močno napredovati. Vendar vlada vedno lahko računa na zaveznike, manjše stranke provincijskega izvora, ki so pripravljene za prilično ceno raznih ugodnosti podpreti vladne osnutke. Po enostavni logiki vlada torej ne bi smela imeti težav za zakonsko izpeljavo potrebnih ukrepov. Vendar stvarnost je drugačna. Vprašanje delavske fleksibilizacije se npr. vleče že leta in leta. Dejansko od samega spočetka sedanjega gospodarskega modela in nekoliko bliže v času in v nuji, od začetka drugega Menemovega mandata." Davčni sistem je sicer doživel že mnogo sprememb, a sedaj potrebni ukrepi tudi ne najdejo odmeva pri vladnih poslancih. Če se vprašamo po razlogu, je odgovor vedno isti. Vlada trpi zaradi notranje opozicije. Peronizem ni monoliten. Znova se moramno vrniti v tolikokrat omenjeno dejstvo, da dejansko niti ni stranka: peronizem se je rodil kot gibanje in ima številne značilnosti gibanja, ko je časovno že prerasel pol stoletja. Da so se od vsega začetka peronisji sami tega zavedali, lahko razberemo iz njihove himne (poziv k združenju: „todos unidos”), praktične posledice pa beležimo vsak dan. General Peron je še lahko s trdo ali pa spretno roko vodil to gibanje po enotni poti, a je že sam tudi videl razkroj, ko so se mu na samem majskem trgo zoperstavili Montoneros. Menem je v začetku prvega mandata kazal skoraj slično moč. Uspelo mu je obvladati osrčje stranke in domala vse njene skupine. Tedaj je celo po mili volji sukal težko strukturo peronističnega sindikalizma. A čas se je spremenil in nekdaj zmagoviti menemizem ima vedno večje težave. To odmeva tudi v kongresu, kjer zadnje čase marsikatero važno vprašanje ne morejo spraviti z mrtve točke. Tako je tudi v omenjeni zadevi davčne in delavske zakonodaje. Opozicija igra vlogo opazovalca, ki stopi v areno le, ko vladi uspe doseči potrebni kvorum. To pa je vedno težje. NI TAKO SMEŠNO Gotovo se je spričo tega stanja v glavi vodje Solidarne fronte (ki je Carlos „Cha-cho” Alvarez) porodila ideja, da je ponudil vladi neke vrste „sporazum za vladanje”. To zadevo je treba jemati precej previdno v roke. Popolnoma jasno je, da vlada ni v nevarnosti in ji za njen obstoj zaenkrat ni treba podpisovati nikakih sporazumov. Verjetno je iz tega razloga notranji minister Corach planil v krohot, ko so ga časnikarji vprašali o tej stvari. Seveda ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da gre v primeru te ponudbe za popolnoma prazno gesto. Alvarez je že vnaprej vedel, da bo vlada zavrnila ponujeno roko in seveda tudi roka ni bila ponude-na iskreno. Dejansko v zadevi delavske fleksibilizacije vlada in opozicija ne moreta imeti skupne točke. Predlog vodja Solidarne fronte je zato treba vzeti le kot volilno propagando, torej popolnoma neresno. Tone Mizerii Vendar predlog po svoji naravi nrta!® smešen, kot bi lahko povzeli iz ministro'c’ ga zadržanja. Če upoštevamo vse, kar s1110 zgoraj omenili, če pregledamo vse težave ki jih ima vlada z lastno poslansko skup®0' bi bilo sodelovanje med opozicijo in vlau naravnost blesteča poteza in bi W* najboljša rešitev trenutnemu zastoju v p lamentu. Pravzaprav bi morala vlada po# sati tak sporazum med posameznimi nističnimi skupinami, v prvi vrsti z DuM* dejem, katerega poslanci mnogokrat sistf matično bojkotirajo vladne predloge. STRANKA IN KANDIDATI Ko smo že omenili Duhaldeja, zap®*0' da Menem trdovratno žene naprej vpj* šanje vodstva stranke. Hoče, da se skli®. kongres in določi novo vodstvo, čeprav M* sedanje mandat do leta 2000. Predsednik* hoče zagotoviti vodstvo stranke za čas, bo nekdo drug sedel v vladni palači- Trenutno je predsednik stranke M nem, njegov namestnik pa Duhalde. •" nem hoče vodstvo obdržati še za naprti se hoče iznebiti guvernerja. Zato se ra* predlogi sučejo okoli stališča, da ne nobeden od možnih predsedniških k311 datov zavzemal v stranki vodilnih Tako bi bila najprej izločena Duhalde Ortega. Menenm pa bi v vodstvu stran sledili vidnejši provmcijski vodje: Mat11 (La Pampa), Reutemann (Santa Fe) in ti (Entre Rios). Duhalde se seveda na '• viže enostavno upira, da bi do kake sp1* membe sploh prišlo. Zahteva naj ^ ostanejo tako, kot so bile prvotno pre®\ dene: da sedanje vodstvo osatne na svoJ mestih do leta 2000. ~ Tu pa se morammo povrniti k vpi*^ nju predsedniških kandidatov. V stt sami se poraja vedno večji dvom. Notra® volitve so res napovedane šele za 8Pf\ prihodnjega leta, vendar postna vedno jasno, da je treba članom in volilcen' sploh prikazati urejeno in organizir^ stranko. Dandanes nihče ne ve, kd° , poleg Duhaldeja in Ortega še kandidj^ Povrhu vsega pa v vodstvu vedno D pogosto govore, da bi bil najboljši izho0^ problema, da bi predsedniška formula Duhalde-Ortega za predsednika in ™ dpredsednika. Da je mera težav polna, pa se dni po stenah vedno bolj pogosto poja'11' jo plakati z napisom „Menem 99”, & slogan izza časa, ko je predsednik še st^ mel po ponovni kandidaturi. To pa si tt# opazovalec razlaga po svoje. Nekaten u . svoj" ,0^ jo, da Menem ni dokončno pokopal: sanj, in da bi spričo krize v stranki P1 vno pričel ofenzivo za potrditev s st Vrhovnega sodišča. Drugi pa menijo, pod tem geslom skriva predsednikov men, da končno na kandidatno mesto11 ^ liči svojega brata. Menem se ne more končno posloviti od svojih sar\j, saj se didaturi ni odrekel prostovoljno, terove sili razmer. ODLOČUJOČE PROVINCE Še o predsedniških volitvah. Že teden so se sestali vodje Povezave in P' -tavniki provincijskih strank. To je Ž regionalnih skupin, ki se nikdar ne n>1 dokončno zediniti ne raziti, a ki f svojo politično težo. Lahko računam0’^ skupno naberejo na volitvah kak ,n' . nček glasov. To pa seveda vzbuja sk<>', na vladni in tudi na opozicionalni slJTp1 Vlada ima precej trdno v svoji s^‘^haj ssija v Tucumanu in pa provincijsko je na Ognjeni zemiji. Drugi pa se pri jo Povezavi, ki jih sprejema z odprtij j kami. Eni in drugi vedo, da bo v 0<^° trenutku ta skupek majhnih strank , nagnil tehtnico na eno ali na drugo s Zgodilo se je DVAKRAT PLAČATI ZA POSOČJE Rdeči križ Slovenije je pozval slovensko vlado, naj tiste, ki so že nakazali pomoč za Potresno prizadeto območje v Posočju, oprosti plačila obveznega prispevka v višini ze nakazanih sredstev. Pri sedanjem načinu Plačevanja prispevkov za Posočje bodo tis-ll’ k* so že nakazali sredstva v humanitarne aarnene za obnovo Posočja, morali prispe-vati dvakrat, kar pomeni, da bodo v nee-oakopravnem položaju z ostalimi. SLOVENIJA TRANZITNA DEŽELA Cariniki in policisti na mejnem prehodu Karavanke so v tednu dni pri treh albanskih avtoprevoznikih zasegli skupno 2400 kg Prvovrstne marihuane, namenjene na Za-od, V sredo, 19. avgusta, so slovenski ca-ru'iki in policisti pri dveh Albancih zasegli skupno 1450 kg zelo kakovostne marihua-ne, vredne 1,45 milijarde SIT. Gre za doslej P^ivečjo količino zasežene marihuane v loveniji. Minuli teden, prav tako v sredo, Pa so v praznem polpriklopniku z albansko |agistracijo odkrili 950 kilogramov mari-Pane. Avstrijska carina je minuli teden na ■stem mejnem prehodu odkrila 450 kilogramov marihuane. Vsi tovornjaki so prihajali 2 'stega območja. Kot je vidno, je Slovenija Postala tranzitna dežela za droge. SREČANJE TREH DEŽEL ljubljanski nadškof in metropolit dr. Panc Rode je v Bovcu ob somaševanju ofov in duhovnikov vodil slovesno mašo !** Srečanju treh dežel - Slovenije, Furlani-Wulyske krajine in Koroške, ki je letos Potekalo pod geslom Dajmo življenju novo Pparye. Srečanje se je začelo s slovesno gj^o v štirih jezikih pred cerkvijo Device v Polju, ki je bila v potresu močno Poškodovana. Poleg nadškofa Rodeta sta srečanja kot soorganizatorja udeležila . i videmski nadškof div Alfredo Battisti m celovški škof dr. Egon Kapellari. SLOVENSKA KARITAS . Pred telovadnico Škofijske klasične miiazije v Ljubljani so na tovornjak nalo- — _________________ ,V° ŽAJDELA žili pošiljko Slovenske karitas z najnujnejšo pomočjo za ljudi v stiski, predvsem begunce s Kosova, ki so se zaradi posledic vojaških spopadov in nasilja v tej pokrajini zatekli v Albanijo pod okrilje Karitas Albanije. Pošiljka vsebuje osnovne prehrambene proizvode (sladkor, moko, olje in testenine) v skupni teži deset ton in vrednosti približno 1,8 milijona tolarjev ter pakete z rabljenimi moškimi, ženskimi in otroškimi oblačili in odejami v skupni teži približno pet ton, ki so jih Škofijski karitas Ljubljana darovali ljudje z območja Ljubljane. Slovenska karitas je poskrbela tudi za plačilo potnih stroškov za prevoz pomoči. Kot so za STA (Slovenski tiskovni agenciji) povedali v Slovenski karitas, bo tovornjak predvidoma v soboto odpotoval s trajektom iz koprskega pristanišča v Drač, kjer bo pošiljko s pomočjo prevzela slovenska misijonarka v Albaniji sestra Mirjam Praprotnik, ki deluje v Draču. PROŠNJA ZA OBISK PAPEŽA Urednik radia Ognjišče Franci Trstenjak je papežu Janezu Pavlu II. na splošni avdienci v Vatikanu izročil paket s 49.115 podpisi ter spremno pismo. V i\jem je papeža zaprosil, naj pride v Maribor razglasit škofa Antona Martina Slomška za blaženega. Podpise so sodelavci radia Ognjišče zbrali v posebni akciji v podporo prošr\ji Škofovske konference. Ta je namreč papeža že povabila, nuj ponovno obišče Slovenijo in ob tej priložnosti razglasi Slomška za blaženega. NAPAKA V OSEBNIH IZKAZNICAH Pri 953 novih osebnih izkaznicah, ki so jih pjihovi imetniki pridobili pred 1. julijem, se je pojavila napaka v zvezi s programskim modulom za izračun kontrolnih številk. Imetniki teh osebnih izkaznic bodo predvidoma že prihodnji teden prejelo pravilno inačico osebne izkaznice. Stroške vnovične izdelave osebne izkaznice pa ne bodo krili državljani, temveč naj bi to storila država. Do 17. avgusta je bilo na upravnih enotah vloženih 46.154 vlog za novo osebno izkaznico. CD ZGODOVINA KOT CEDILO rob Habjanovi knjigi Mejniki slovenske zgodovine Posredoval Vinko Levstik , Februarja letos je Društvo 2000 izdalo ° Mejniki slovenske zgodovine, ki jo . llaPisal Vlado Habjan. Knjiga je nekakšen ujOvinski esej, v katerem cel čas sledimo . Janovim drznim tezam in svojevrstnim Sledom na večino dogajanja v slovenski Rodovini. Habjanove trditve prav gotovo ® bodo deležne ugodnih odzivov v zgodo-^°Pisni stroki, saj niti na tistih mestih, I r na dolgo in široko razglablja, kako bi ^ko bil. bilo ali kako bi moralo biti ni realist. j.Sam se t)om omejil le na en odlomek v Janovi knjigi, ki iz celote sicer posebej •Vstopa, saj je vsebinsko podobno spor-% 0(^on,k°v v knjigi zelo veliko. Nanj se l eJH)em zato, ker tematiko, ki se je doti-razrneroma dobro poznam, posebej pa h -J® Prizadel način, s katerim je hotel slo Fabjan obračunati z eno strai\jo v ^ V(-'nskem notranjem spopadu med dnigo V- Ov«o vojno. Če bi hoteli polemizirati z l .’hi spornimi Habjanovimi trditvami v tej bi morali napisati vsaj tako debelo pr ®°’ kot je njegova. Ker pa to ne bi bilo [j.,, Pktivno, naj se sam omejim le na ta °Piek, Na strani 173 je Vlado Habjan napisal kratki odstavek, s katerim je hotel na kratko, toda učinkovito očrniti domobranstvo. Takšni so njegovi stavki: „Med desetinami grozodejstev naj bo navedeno le eno. Pokol so zagrešili združeni preganjalci partizanov v zadnji zimi v Trnovskem gozdu. Poleg nemškega vojaštva so bili tam tudi. domobranci iz tako imenovanega bataljona Vuka Rupnika (sin generala L. Rupnika). Na Krekovšah (v Trnovskem gozdu, južno od Idrije) so zajeli 22 ranjencev (iz partizanske bolnice Pavle), jih poklali in vrgli v pogorišče; nekateri so zgoreli kakor žive plamenice.. To se je zgodilo 1. aprila 1945, ko so zajeli tudi dvajsetletno mladinsko sekretarko (rojeno 23. avgusta 1924, Marijo Naglič - Zdenko) iz Žirov, ki sojo obglavili...” Iz tega opisa Habjan izpeljuje nekakšen sklep: „Zločini nad ujetniki, in ranjenci so imeli svoje dalnosežne učinke. Na nasprotni ali partizanski strani so domobranske grozovitosti izzvale najprej strah in takoj za njim tudi zgornji rob neodpustljivega sovraštva.” In nadaljnje, da so partizani v 1868 ■ prvi slovenski tabor & Svodobna Slovenija, Argentina avgust, 1998 Vesel praznični pozdrav vsem rojakom, ki niso pozabili na domovino! Tone Kuntner, Janez Janša PISMO BRALCEV Presenečenje v kor Slučajno smo doživeli nekaj nepopisno lepega. Ko se skušamo odpočiti ali vsaj oddahniti v slovenski koloniji dr. Hanže-liča, večkrat premišljujem in mislim, kako dalekoviden je bil gospod, ko je izbral ta prekrasni kraj naše .ljube Argentine. Vsa drevesa so bila v cvetju in povsod petje neštetih različnih ptičev. Milo podnebje kar objame in vabi, da se vedno vračaš v Dolores. Gostoljubnost Tomaža in Kristine Rant in njumh otrok, odlična domača hrana in družba pomagajo, da se vsak počuti kot doma. Seveda, 16. avgusta smo doživeli veliko presenečenje. Župnija v La Cumbre je organizirala srečanje zborov. Nas je predstavljal Mladinski zbor iz San Justa. Po kosilu so v jedelnici tudi zapeli. Navzoč je bil tudi župnik iz Capille del Monte. Presenečen je bil! Zvečer smo se zbrali v mestni dvorani v tem kontekstu čez dva meseca, po končani vojni, pobili na tisoče domobrancev. Seveda sem zgornje Habjanove trditve hotel takoj preveriti, kjerkoli bi se pač to dalo. Najprej, ali so poboj storili Rupnikovi domobranci? Habjan je pri opisu sicer zelo nejasen, suj nnjprej zapiše, da so pokol „zagrešili združeni preganjalci partizanov” in „poleg nemškega vojaštva so bili tam tudi domobranci". Zato sem o tem nnjprej vprašal Vinka Udovča, nekdanjega borca 48. čete Rupnikovega bataljona, ki ga Habjan navaja, suj LIdovč končuje s pisanjem zgodovine tega bataljona. Odgovoril mi je, da o tem ne ve nič in daje nemogoče, da bi se pod komando Vuka Rupnika počelo nekuj takšnega. Sledil je korak do zgodovinarja Borisa Mlakarja, ki pravkar končuje svojo dolgoletno raziskavo na temo slovensko domobranstvo. Odvrnil mi je, da je sicer nekje v literaturi notičko o tem zasledil, vendar da ne ve nič o tem. Dva praktično negativna odgovora torej. Sledila je literatura. Habjan kot vir na-vnja tri knjige: Črtomir Šinkovec: Oblaki nad sončno deželo (Ljubljana 1963, str 229 in 230); Pavla Jerina - Lah, Slovenska vojaška partizanska bolnica (SVPB) in Žirovski občasnik (št. 17., str. 19 in 29). Najprej sem pogledal v Žirovski občasnik, vendar je na navedenih straneh omenjena le Marija Naglič - Zdenka, ki je umrla 1.4.1945 na Čekovniku nad Idrijo. Drugi vir je bila Šinkovčeva knjiga. Takoj sem lahko ugotovil, da je že sam citat v Habjanovi La Cumbre. Prišli so tudi vsi Slovenci, ki stanujejo v okolju (g. Sušnik, dr. Tomšič, ga. Verbič in seveda tudi mi). Nastopali so zbori iz Buenos Airesa, La Rioje, Entre Rios, Santa Fe in iz Cordobe. Ko je sanjuški zbor nastopil, se je slišalo mrmranje: koliko jih je, kakšen nastop, in seveda: kako lepa so dekleta! Utihnilo je vse. Andrejka Selan Vomber-gar je stopila pred zbor. Glasovi so odmevali kot zvonovi v vseh durih. Po njihovem petju je vsa dvorana nenehno ploskala tako, da je ga. Andrejka morala dodati še eno pesem. Ko so končali, je dvorana stoje nadaljevala s ploskanjem. Bilo je nekaj izrednega; predvsem sem se čutila zelo ponosno, da sem slovenskega rodu in da nas tako lepo predstavljujo v Argentini in po svetu. Hvaležna vsem Marjana Stariha Osterc kryigi drugačen, kot je zapis pri Šinkovcu. Šinkovec namreč zapiše „samo” naslednje: „Na Krekovšah so zajeli 22 ranjencev, jih poklali in vrgli v pogorišče, nekateri so zgoreli kakor žive plamenice...” To in nič več. Nikjer kakšne omembe domobrancev, kuj šele Vuka Rupnika, ne bolnice Pavle, ne Nagličeve. Citat v Habjanovi knjigi je bil torej skonstruiran, oziroma ponarejen, kar si resen zgodovinar nikakor ne sme privoščiti. Toda s preverjanjem seveda še ni bilo konec. Že takoj pri navedbi vira v Habjano- vi knjigi mi je padlo v oči, da ne navuja nobene strani pri knjigi Pavle Jerine-Lah. Poleg tega sta tudi naslov knjige in datum izida zapisana narobe. Knjigo Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu (Ljubljana 1994), sem večkrat podrobno pregledal, še posebej obdobje, ko nuj bi se zločin zgodil, vendar nikjer niti sledu o čem podobnem. Za nameček je Šinkovčeva knjiga, kjer je vendarle omenjen poboj 22 ranjencev, med katerimi so nekateri „zgo-reli kakor žive plamenice” (Šinkovec je znan tudi kot pesnik), izšla leta 1963, Jeri-nova pa leta 1994. Knjiga Pavle Jerinove podrobno opisuje vse, kar je v zvezi z bolnišnico Pavlo v Trnovskem gozdu, celo vsakega ranjenca posebej. Prav nemogoče bi bilo, da tako velik in grozljiv dogodek, kot bi bil pokol kar 22 ranjencev, Jerinova (ki je vodila bolnišnico) ne bi omenila, če ne že podrobneje opisala. Konec prihodnjič Pisali smo pr Slovenija, m Drobne novice Naravni mostovi in okna Občni zbor SKEO-a. Slov. kat. emigrantski oder bo imel svoj 4. redni občni zbor v nedeljo, dne 12. septembra v prostorih Slovenskega društva Victor Martinez 50. Dnevni red običajen. Objavljen je na oglasni deski pred pisarno. Po Sloveniiji so začeli zbirati naslove vseh beguncev in emigrantov. Agenti Ozne obiskujejo doma njihove sorodnike in svojce ter od njih izsiljujejo naslove njihovih sinov pa tudi ostalih sorodnikov v emigraciji. Italija, Rim , julij Dne 15. julija je odšlo iz taborišča v Bagnoliu nacf450 slov. beguncev iz Primorske v Peru. Vsi ti so se bili prvotno javili za Argentino, pa jih je peruanska komisija pregovorila. Odšli so tja brez duhovnika in brez vsake inteligence. Brasil, Sorocaba, začetek avgusta Od prijatelja v Argentini sem zvedel, da izdajate tam list „Svobodna Slovenija”. Prosim, pošiljajte mi jo!. Tudi vse številke za nazaj. .. Sem prihaja precej emigrantov, Slovencev bolj malo, če sploh kateri. Še ti, ki so dalj časa tu, odhajajo domov v Titovi-no. Pred kratkim je odšla ..Partizanka” s 600 Jugoslovani, od katerih so bili nekateri tu že 20 let. Brazilske oblasti so jim odbile reingreso, kar je marsikoga precej vznemirilo. Je pa dobro, da grejo, da bodo na lastni koži občutili „sladkosti obljubljene komunistične dežele”. Svobodna Slovenija, št. 17; 1. 9. 1948 Pomembni jubilej uglednega rojaka V nedeljo, 16. avgusta zvečer smo se bariloški Slovenci zbrali v Stanu Slovenskega planinskega društva, da proslavimo sedemdeseti rojstni dan rojaka Dinka Berton-clja in sicer z „asadom”. Slavljenca je v imenu društva in slovenske skupnosti pozdravil društveni predsednik arh. Andrej Duh ter mu poklonil v spomin veliko, uokvirjeno fotografsko sliko njemu tako drage gore Capilla, ki jo je posnel Matjaž Jerman. Pred postrežbo za to priložnost posebno izdelane torte, delo specialistke Marije Mežnar, je dr. Vojko Arko nanizal z njemu značilno šegavostjo, kako so nastale njegove vezi z slavljencem, pričenši s prvim srečanjem 1. 1949 z „nekim bledičnikom v Buenos Airesu na Martincu” (po komaj prestani hudi bolezni), ki je tedaj ravno prihajal iz avstrijskega begunskega taborišča ter mu na njegovo željo ponudil „Anuario” Cluba Andino Bariloche... Kaj kmalu nato sta ga z Frenkom Jermanom pričakovala na bariloški železniški postaji. Nastanil se je v „Veneti” (penzijon), ki je nudila za bivše taboriščnike kar ugodne pogoje: sobe z dvema pogradoma. Že prvo zimo in še vedno oslabljen po bolezni se je Dinko udeležil smučarskih tekem ter doživel nezgodo, ker je padel. Naslednje poletje pa je že zmagal na Cerro Lopezu. Nekoliko kasneje je že priplezal z Janezom KI e reto m na vrh Tronadorja (3500 m). S Tončkom Pangercom sta preplezala glavni vrh Cate-drala in s Frenkom Jermanom sta opravila prvenstveni vzpon na stolp Campanile ter dosegla pravico do preimenovanja: Campanile Esloveno. Potem se pa je pričelo. Soudeležil se je ekspedicije Cluba Andino Bariloche na Kontinentalni led in sicer na Cerro San Valentin (pribl. 4000m). Nato je bil vključen 1. 1954 v prvo argentinsko ekspedicijo na Himalajo, da naskočijo Dhaulagiri (pribl. 8300 m). Kasneje se je udeležil tudi argentinske odprave na Antarktiko ob priložnosti svetovnega geofizikalnega leta 1958 ter ostal tam skoraj dve leti in pol. Dr. Arko je tedaj pokazal navzočim kar Zbornik Koledar Svobodne Slovenije za 1. 1967 s pojasnilom, da je vse podrobno opisano tam notri. Poklicno se je Dinko usposobil za smučarskega učiteija ter se nato šel izpopolnit v Avstrijo. Nato se je uveijavil v ZDA kot učitelj v Strattonu, Vermont, imkmalu postal ravnate(j smučarske šole v Windha-mu, NY, skoraj za poldrugo desetletje. Nato se je dokončno nastanil v Bariločah in Naravni mostovi so redke naravne tvorbe v kamnitih skladih, ko so kamnine na površju trše kot tiste pod njimi. Tako v milijonih letih voda ali veter spodjeda mehkejše sklade, da preperijo in nastane odprtina. Lahko nastane tudi, če se udre strop kake votline in ostanejo preluknjane stene. Velikokrat skozi teče voda; tedaj se imenuje „naravni most“ , drugače pa ,,luknja” ali ,,okno“. V Sloveniji je več takih pojavov. Najbolj znan je Rakov Škocjan, Kjer sta dva mostova, Veliki in Mali naravni most, skozi njiju teče Rak in se izgublja v podzemlju v Tkalci jami. Malije dolg kakih 15m, do dna pa ima 40m. Veliki pa sploh ne da občutka mostu, ampak je ostal samo visok obok v udrti jami. Željnske jame pri Kočevju imajo kar pet takih mostov, a so turistično žal pozabljene. Iški Vintgar nam kaže zanimiv pojav: ob kmalu postal ravnatelj državne šole smučarskih učiteljev in trenerjev. V skupnosti je nasledil pok. Frenka Jermana pri vodstvu Planinskega društva, kjer je bil predsednik skozi petnajst let in je bil on tudi tisti, ki se je zavzel za izpeljavo nove steze na Cerro Capilla in nato pa za postavitev koče „Vivac Sfovenia” tam gori. Po govornikovem mnenju naj bi vse to bilo že dovolj, da slavljenec prejme priznanje za svoje zasluge in da je postal kar institucija, v kateri sta si podajali roke zanimanji za tukajšnjo argentinsko družbo in za slovensko skupnost obenem. Končno je pa še dodal: „V Bariločah so bile le tri osebe, ki so živele od gora: Otto Meiling, Carlos Sonntag in Dinko Bertoncelj. Toda od teh je le Dinko edini, ki je vkljub vsemu... živel normalno!” Dinko Bertoncelj se je nato na prvem mestu zahvalil dr. Arku za omenjeno srečanje na Martincu pred skoraj petdesetimi leti, kajti tisto ga je privedlo končno do Bariloč. Nato se je zahvalil vsem Bariloča-nom, da je mogel z njimi preživeti toliko lepega, da se je mogel osamosvojiti v teh hribih in da je bil deležen tedaj izrednih, pionirskih razmer, ko je mogel odpirati nove gorske smeri ter poimenovati vrhove; za toliko dobrih prihjateljev, predvsem še za Frenka Jermana - katerega je sam bil prepričal še v Avstriji, da se je odločil za Bariloče in ne za Kanado - ko je za te kraje izvedel po pripovedavnju avstrijskih smučarjev in trenerjev, ki so se od tam vračali. Kar zadeva ekspedicije na Himalajo in odprave na Antarktiko, je potrdil, da je tam veliko lepega doživel in da se je tam dokončno osamosvojil. Seveda, izrazil je tudi ponos na dejstvo, da nosi odgovornost prvega Slovenca tako na Himalaji kot na Antarktiki. Še prav posebej se je zahvalil Bogu, da mu je bil vse to omogočil in končno pa tudi vsem navzočim prijateljem in rojakom za prirejeni večer, ki se je nato raztegnil precej čez polnoč ob prepevanju naših narodnih pesmi. SZ Naš tednik z velikim veseljem čestita jubilantu Dinku Bertonclju, ki je od vsega početka sodeloval pri našem listu, predvsem pa v Zbornikih Svobodne Slovenije s poročili o svojih vzponih in turah, barilo-ških, antarktičnih in himalajskih. Želimo mu še veliko uspehov in doživljanja Lej)o-te v gorskih višinah. Uredništvo Zgoraj: Prestreljniško okno Levo: Veliki škocijanski v* • strani ima Votli kamen ali Konjsk0 luknjo, ki jo izdolbla voda, poten1 pa spremenila tek. Tudi v visokih gorah imam0 tako-imenovana „okna“. Najbolj znano je Prisojnikovo okno na° Vršičem, ki je veliko 100m in d°' besedno preluknja ves greben, tudi Prestreljniško okno nad Kan1' nom, pri katerem se dobro vidi, je nastalo ob preprevanju ob zpokah. Naravni kost na Mežaklji Je slovit, a skrit in ga malokdo pozna-Dolg je 20m. To je delo hudoiii nikov in vetra. Na zahodnem rol111 Velike Planine imamo veličastt1 naravni most tik nad prepadom- Kot pravi prof. Matjaž Pu° ' svoji knjigi Hodil po zemlji se"1 naši, večinoma taki mostovi in °jj na niso znani niti opisani. Najv^ krat niti ne vemo, kaj izgubljam0. Ob 26-letnici Rozmanovega doma Ob priliki 26. obletnice obstoja Rožma-novega doma se nam zdi primerno, da seznanimo slovensko javnost s poimenskim številom potrebnih rojakov, katerim je ta naša ustanova že nudila zavetje in katere še nadalje oskrbuje v skromni, a zadovoljivi meri. V ta namen objavljamo celotni seznam vseh bivših domovalcev, ki so našli v tej socialni ustanovi svoj drugi dom. Nekateri so pozneje menjali bivališče, večina pa se je že preselila v onostranst vo. Med njimi bomo našli imena prijateljev, znancev, sorodnikov, a tudi imena pomembnih osebnosti, javnih delavcev ne manjka. Prav je, da se jih po daljši dobi njihove odsotnosti spomnimo in obenem še bolj zavedamo važnosti obstoja Rožmanovega doma. Naj navedemo njihova imena, 57 po številu: Anton Bartol, Vilma Belič, Anton Breščak, N. Cecilia, Anton Čepon, Tereza Černič, Metka Češnovar, Dobrila Dolček, Milka Gerzetič, Ema Godnič, Ernest Gregorič, Frančiška Hren, Franc Hribovšek, Lojzka Humar Hvala, D. Ivan, Janko Jerala, Jože Jerala, Janez Jožef, Rudolf Keršič, Jakob Kogovšek, Lado Levar, Franc Lisjak, Jože Lovrenčič, Janez Malenšek, Janez Matevžič, Franc Mauko, Vladimir Mazi, Janez Mehle, Ciril Milavec, Franc Mislej, Marjan Muha, Karla Lukman Muha, Alojzij Novak, Ig- nacij Pisk, Metoda Planinšek, Lucija P° bršček, Janez Pokoren, Jožef Potočnik, lentin Ravšelj, Vojko Rehberger, Franc K* gan, Zina Rupnik, Frančiška Seršen, rija Skubin, Alojzij Šonc, Marjeta Šterbe°c' Valentin Tome, N. Tončka, Franc TriHer' Tereza Trobec, Mira Tršar, Alojz Val>ter' Jože Vombergar, Marija Zajc, Janez ZobeCl Franc Zulijan. , Dodajmo še imena sedanjih stanov cev Rožmanovega doma: Stanko F*. Emilija Seršen Grčar, Viktor Grčar, Kralj, Mario Kralj, Tony Krošelj, L)er.‘ Lavrenčič, Anton Matičič, Florjana Miz01 ■ Aleksander Pengov, Nacija Savron, Li11^1"' la Sotlar, Zorka Šerjak, Mirka Šinkov0" Milan Šušteršič, Tone Šušteršič, Meh11 Tornada. sed* Vsa ta navedena imena bivših in : r\jih oskrbovancev Rožmanovega doma d°; treh1 volj zgovorno pričajo o nedvomni P°', , obstoja te naše socialne ustanove. Ob N 26. obletnici je vredno razmisliti in se P' del* iain° lobiti v njeno izrazito humanitarno vanje. S priključitvijo preostalih socii čutečih rojakov vrsti dosedanjih p°“P ^ nikov, bo zagotovljen v vseh ozirih tu nadaljnji napredek Rožmanovega dom0 , Odbor Rožmanovega d° Peter Čar«^ Novice iz Slovenije Slovenci v Argentini LJUBLJANA - Pod okriljem Aids fonda-ci)e Robert - ki si prizadeva za boljšo osveščenost javnosti o družbeni problematiki in pomaga sočloveku v stiski - bo stekel projekt S čelom in športom po Slo-Vei4ji, katerega osrednji namen je zbiranje finančnih sredstev za odrinjene skupine ter nai\je opozoriti družbo. Član omenjene fon-'kcUe Jernej Čopič se bo tako odpravil na kilometrov dolgo pot po Sloveniji, v ; okviru katere bo organiziranih več brezplačnih koncertov, na katerih bodo zbirali Prostovoljne prispevke, največji darovalci P°-oodo tudi objavljeni. Zbrana sredstva bo namenil tudi prebivalcem Posočja, ki jih je aPrila prizadel potres. LJUBLJANA - Z letali slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways je v prvih sedmih mesecih letos potovalo 383.162 potnikov, kar je za deset odstotkov več kot v ertakem obdobju lani. Število potnikov se v rednem prometu povečalo za 14 odstotkov, v čarter prometu pa za dva odstotka. tem so letala Adrie opravila na rednih Progah 5583 poletov, na čarter progah pa 1520 poletov. Prepeljala so tudi 2109 ton tovora. Na večini svojih prog proti Grčiji, Španiji, Turčiji, Tuniziji, Hrvaški in Malti »odo Adriina letala letela do srede oktobra, ^ Črno goro pa do konca septembra. Adria ^ Septembra v rednem prometu uvedla |ndi dodatni četrti tedenski polet v Bruselj jn dodatno trinajsto tedensko frekvenco v 'luenchen. KAPELE - V okviru idejnega projekta Komuzej Kapele so v tej vasi v brežiški °t>čini odprli razstavi z naslovoma Srečanje s kapelskim muzejem in Ptice in ljudje ter Ustavo otroških likovnih del na temo stare hiše in ptice. Prikazali bodo tudi "ekig starih obrti, na ogled bodo namreč ovčarstvo, slamnata streha, suha roba, ve-Zei\je, kruhi, pecivo, muzejska prodajalna ^ »fijakerji”, s kateriirJ^ge bodo obiskoval-® lahko tudi popeljali. Namen je pokazati ,lstvo problematike ekomuzeja; dokazati, a kultura lahko živi tudi daleč od velemest v Majhni vasi in da obstoj ekomuzeja prišla k razvoju skupnosti in okolja. . Ekomuzej se razlikuje od ostalih muzeji'''' ker ni specializiran za določerip znans-etlo področje, ampak je njegova vsebina c®lotna naravna, kulturna in tehnična dediščina. Ekomuzeji so nastali pred 30 leti v Franciji. V Kapelah bi bil prvi tovrstni muzej v Sloveniji in v tem delu sveta Evrope sploh. LJUBLJANA - Jehovove priče so v dvorani Tivoli v Ljubljani pripravile zborovanje, katerega glavna tema je bila „Živeti po božje”. Organizatorji so zračunali, da se je zbralo okoli 2000 udeležencev iz vse Slovenije. Program so sestavljala predavanja, razprave, življenjske predstave in biblična drama. Tridnevnega zborovanja so se udeležili tudi številni misijonarji iz tujine, ki so poročali o svojem delu in doživetjih. LJUBLJANA - Sladoled Ljubljanskih mlekarn se v letošnjih poletnih mesecih dobro prodaja. V primerjavi z istim obdobjem lani se je prodaja povečala za pet odstotkov. Kupci najraje segajo po drobnem sladoledu - gre za sladoled na palčkah in za komete. Na leto v Ljubljanskih mlekarnah izdelajo 40 milijonov kosov sladoleda, od tega 80 odstotkov prodajo doma, ostalo pa na trgih Hrvaške, Slovaške, BiH in Makedonije. V Ljubljanskih mlekarnah ponujajo za osvežitev v poletnih mesecih poleg sladoleda tudi ledene čaje. Na leto jih prodajo približno osem milijonov litrov. RADOVLJICA - Festival Radovljica ’98 je gostil enega vodilnih ansamblov evropske baročne glasbe Sonatori de la Gioiosa Marca, ki je bil v Trbižu ustanovljen leta 1983. Ansambel je koncertiral v radovljiški graščini in je s svojim koncertnim sporedom v pravem okolju skušal pričarati glasbeno popotovanje po ustvarjalnosti srednjeevropskih skladateljev instrumentalne glasbe od srede 17. do poznega 18. stoletja. LJUBLJANA - Letošnje poletje je bilo v Ljubljani že 33 vročih dni, torej takšnih, ko so namerili temperaturo nad 30 stopinj C. S tem je število vročih dni v letosryem poletju že preseglo „rekordnih” 32 iz leta 1994. Takrat so namreč zabeležili največ vročih dni od leta 1891, kar obstajajo podatki. V juniju in juliju so v Ljubljani 30 stopinj C in več namerili po 10-krat, v avgustu doslej 13-krat, lansko poletje pa so skupno žabe' ležili le dva vroča dneva. Pač pa se število toplih dni (nad 25 stopinj C) v primerjavi z lani ne razlikuje bistveno; lansko poletje je bilo takšnih dni 60, letos jih bo predvidoma 70. STOCKERAIJ, Avstrija - Slovenska ba-Seballska reprezentanca je v polfinalu ^T°pskega prvenstva skupine B premagala vstry0 z 9:6 in se uvrstila v skupino A. V "talu prvenstva v Avstriji bo igrala s ^aško. ZAKOPANE, Poljska - Slovenski smučki skakalec Jaka Grosarje osvojil diu-^ niesto na tekmi poletnega kontinentalna pokala. Zmagal je Avstrijec Falko J^mayr (236,6 točke/90,5 in 84,4 m), pred Jfosarjem (229,0/84,5 in 85) in Čehom ta? °m Jando (229,0/85 in 85,5), ki sta si belila drugo mesto. BIRMINGHAM, Velika Britanija - Na 2. etovx\em invalidskem prvenstvu v Bir- /nghamu v Veliki Britaniji so se slovenski letovalci v raznih kategorijah in panogah dobro odrezali. Franjo Izlakarje osvojil t° medaljo v suvanju krogle. Orodje je ^ al 11,95 metra daleč in za 12 centime- j v ugnal Britanca Kennetha Churchila. j.. ez Hudej (F 54) je v metu krogle z [)r 0,11 7,23 metra osvojil 5. mesto; do ®na mu je manjkalo 40 centimetrov. Dra- tif . °mik je v suvaiyu krogle med dese-,riU: Ob 50. obletnici prve slovenske svete maše v San Martinu jjV metu diska je Janez f Iudej zasedel esto (F54, visoka paraplegia). Orodje atletinjami zasedla četrto mesto s 6,38 je zalučal 21,85 metra. Fran, j o Izlakar je med 20 tekmovalci zasedel 4. mesto (37,87 metra), Draga Lapornik pa je bila v tej disciplini četrta (17,39) med devetimi tekmovalkami. V peteroboju si je Janez Hudej priboril bron. Marko Sever se v kvalifikacijah na 1.500 metrov ni uvrstil v polfinale, v vožnji na 5.000 metrov pa je dosegel državni rekord 13:09,72 in bil 11. CUXHAVEN, Nemčija - Najboljša slovenska biatlonka Andreja Grašič je skupaj v paru z Norvežanom Halvardom Hanne-voldom osvojila tretje mesto na premierni ekshibicijski tekmi v poletnem biatlonu v nemškem Cuxhavnu. LOS ANGELES, ZDA - Alenka Končan, Jasmina Zakrajšek in Meta Bleiweis so na mednarodnem prvenstvu ZDA v športni aerobiki v konkurenci 25 ekip zasedle prvo mesto. Zanje je bilo to veliko presenečenje, saj so na prvenstvu nastopile bolj izkušene ekipe iz držav, kjer ima ta šport večjo tradicijo. Zmago so si priborile predvsem po zaslugi močne telesne izraznosti. Športna aerobika je bila na olimpijski igrah v Atlanti demonstracijski šport, ljudje, ki vo-dijo ta šport, pa pričakujejo, da bo leta 2000 v Sydneyu že v rednem tekmovalnem programu. Podal bom nekaj podatkov o začetku slovenske božje službe, ki sem jih dobil od oseb, ki so bile takrat navzoči, pozneje pa iz lastne izkušnje v vseh teh letih. • Ko so prihajale ladje s slovenskimi izseljenci leta 1947/48, se je večja skupina Slovencev naselila v San Martinu in okolici. Čutili so svojo versko dolžnost in se začeli zbirati pri sv. maši v farni cerkvi v San Martinu. Ko je prišel svetnik Karel Škulj kot tretji kaplan v to župnijo, je v kratkem času spoznal veliko rojakov; nekateri so mu bili znani iz taborišč, ko so se morali umakniti iz Slovenije. Srečen se je počutil, da je našel toliko slovenskih rojakov v tem kraju. Kot dober duhovnik in vizionaren narodnjak je občutil potrebo za duhovno oskrbo in prosil krajevnega župnika dr. Clovisa Femandeza Mendoza, da bi lahko maševal za Slovence. Župnik je privolil ter celo sam poskrbel dovoljenje pri škofu v La Plati. Na praznik Marijinega Vnebovzetja in sicer 15. avgusta 1948 se je darovala prva slovenska sveta maša v stolni cerkvi v San Martinu. Matilda Kogovšek je s harmonija vodila ljudsko petje, Rudolf Smersu pa je ministriral. Ko so rojaki iz bližnje okolice zvedeli, so začeli redno prihajati, število je naraščalo, mladi fantje iz Carapachaya so postali stalni obiskovalci. Boris Pavšer je kmalu nato ustanovil pevski zbor in ga dalj časa vodil. Svetnik Škulj pa je ustanovil prvo slovensko sobotno šolo. Francka Miklavčič je postala prva poklicna učiteljica ter vodila šolo več let. Škulj je ustanovil tudi Vincencijevo dobrodelno ustanovo, ki je pomagala ljudem v potrebi, zbiral je ponošeno obleko in jo pošiljal rojakom v Slovenijo. Pri tem so mu veliko pomagale ge. Kovačič in Mežanova Malči. Svetnik je imel polno dela, obiskoval družine, učil otroke verouk, popoldan je imel vsak dan večernice v zavodu pri sestrah v Villa Progreso. Ko sem v začetku oktobra nastopil službo cerkovnika, sem šele spoznal svetnika Škulja, bil je dober in svet duhovnik ter velik narodnjak. Ne malo časa si je vzel za spoved in domačini so ga imeli v velikem spoštovanju. Ko sta bila kmalu premeščena oba ka- plana, sta prišla na to mesto dva Slovenca in sicer Marjan Lovriha - sedaj že pokojni, in Tone Dejak, ki deluje v Parizu, tako da so bili v fari kar trije slovenski duhovniki in še cerkovnik. Za praznike smo uvedli z Jožetom Mandeljnom pritrkavanje. Naši ljudje so se bolje počutili, tudi domačini so bili presenečeni ob zvonjenju! Ko smo imeli novo mašo Jožeta Homa, smo okrasili cerkev z venci kot nekoč doma v Sloveniji. Za praznike je prihajalo toliko vernikov, da je bila cerkev nabito polna. Začeli smo tudi z prvimi četrtki. Delo je naraščalo, poroke, krsti, spovedovanje so se zvrstili po delovnem traku. Z velikim veseljem je obhajal svetnik Škulj zlato mašo; zelo ga je skrbelo vse, kar se je dogajalo takrat v domovini. Živel je zelo skromno v majhni sobici v prvem nadstropju, do kamor si prišel po slabih stopnicah brez vsake ugodnosti in podpore! Ko je svetnik Karel Škulj nenadoma umrl 22. julija 1958, je imel tak pogreb, kot ga še ni bilo videti v San Martinu. Pokazalo se je, da je bil priljubljen, tako pri Slovencih kot domačinih. Njega je nadomestil za nekaj časa dr. Alojzij Starc; zvrstili so se v tem času razni dušni pastirji. Sedaj pa deluje med nami France Šenk. Odkar smo se preselili iz stolne cerkve v zavod Presvetega Srca Jezusovega, smo postali bolj samostojni ter bogoslužje nam je vsem bolj prijetno in prisrčno. V teh letih smo imeli tudi več novih maš iz naše skupnosti, kar trije bratje Langus: Janez, Primož in Jure. Kasneje pa Marko Mavrič in naš sovaščan Tomaž Mavrič. Marijan Bečan je tudi imel v tem zavodu svojo novo mašo. Praznovali smo srebrni jubilej Lovra Tomažina, Primoža Langusa in Jureta Rodeta. Vsako leto imamo duhovne obnove za Veliko noč in slovesno ponovitev prvega obhajila. Bog daj, da bi se vsi rojaki zavedali in cenili nad vse to našo slovensko službo božjo še veliko let. Da bi tudi mladi rod vzljubil in ostal zvest svojim prednikom in nadaljeval vse to, kar se je pred 50 leti začelo, in da ne bo pozabil na Boga in na slovenski narod. Janko Filipič, cerkovnik 18. občni zbor Mutuala Sloga 18. občni zbor Mutuala Sloge je bil v nedeljo, 26. julija 1998 v Slovenski hiši. Pri sv. maši smo se spomnili vseh članov, ki so nas v zadnji poslovni dobi zapustili. Daritev je vodil p. dr. Lojze Kukoviča Po zajtrku je pričel in vodil občni zbor predsednik France Hrovat. Vsi udeleženci so prejeli tiskane izvode s poročili. Najprej so se izvedli običajni postopki na občnih zborih, nato pa so sledila poročila. Zadnji je povzel besedo predsednik, ki je jedrnato orisal potek dela zadnjih osemnajst'let. Od začetnih 280 članov, šteje Mutual Sloga več kot 2.500 članov. V pretekli dobi je bilo razdeljenih 156 podpor in nagrad v skupni vsoti $ 171.124,-in sicer: 17 ob porokah, 42 ob rojstvih, 24 ob končanem srednješolskem študiju, 2 ob zaključku univerzitetnih študijev, 57 starostnih podpor in 14 posmrtninskih podpor. Podrobni pogoji za nagrade in podpore so navedeni v 76. številki glasila „STIK”. Živahno so delovale naše pisarne v mestih: Ramos Mejia, Castelar, San Justo, San Martin in Slovenska vas. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno naslednji odbor: predsednik France Hrovat, tajnik Avguštin Jeločnik, blagajnik Marjan Loboda. Svetovalci in namestniki so: Marjan Kopač, Rudi Gričar, Marjan Petkovšek in Janez Jereb. V nadzornem odboru so: Janez Teras, Ciril Jan, Božidar Fink, Marjan Oberžan, Ivan Makovec in Janez Krajnik. Osebne novice Krsta: Krščena je bila Agustjna Denise Čater, hčerka Karla in Alicie roj. Persi-co. Botra sta bila Marija Zupan roj. Čater in Ruben Persico. V Mendozi pa je bil krščen German Gaston Banille, sin Sergija in Amalije roj. Bajda. Čestitamo! Smrt: V Bruslju v Belgiji je 15. avgusta umrl duhovnik Anton Ilc (75). Naj počiva v miru! ff;ili oglasi | TURIZEM Tel. 441-1264 / 1265 Letalske karte, rezerva hotelov, n^jem avtomobilov in izleti po svetu. LEGAJO N” 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo PSIHOLOGINJA Lic. Marjana Volovšek, klinična psihologinja, za mladino in odrasle, družine in pare. Av. Luis Maria Campos 1544 - 3. nadstr. „12“ - Tel.: 784-2290 ADVOKATI dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital -Tel.: tel. in faks: 374-7991 in 476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2° B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Almafuerte 3351, 1. nadstr. “F”, San Justo. Tel. 482-5624. VIDEO Marjan Vivod - video posnetki, filmanje z eno ali več kamerami. Predhodni proračun in zagotovljen termin izdelave. Padre Castaner 366 - (1708) Moron Tel: 627-4242 - E-mail: vivodtine@overnet.com.ar FOTOGRAF Marko Vombergar - Telefon: 659-2060. Atelje: Garibaldi 2308 - (1754) Villa Luzuriaga. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -(1704) Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-64-38. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA CASTE LAR Slovenska Pristava - RepubUca de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS - Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Urachye ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). Cena največ štirih vrstic $ 4- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— $ 12.- Obvestila SOBOTA, 29. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. Koncert MPZ iz Sel na Koroškem v Slovenski pristavi ob 20. uri. NEDELJA, .30. avgusta: Proslava 26-letniee Rozmanovega doma s sodelovanjem MPZ iz Sel ob 11.30. Poslovilni koncert MPZ iz Sel na Koroškem, ob 18.30 uri v Našem domu v San Justu. Predavanje za mladino mag. Marije Korošec o nastopanju v javnosti bo na Pristavi ob 10.30 uri. SOBOTA, 5. septembra: 32. „Naš dan” Zveze slovenskih materi in žena, ob 18 uri v Slovenski hiši. SOBOTA, 12. septembra: Rfedni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja ob 15. v Slovenski hiši. SOBOTA, 19. septembra: Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku. NEDELJA, 20. septembra: Obletnica Slomškovega doma. VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 26. avgusta 1998 1 dolar 169,64 SIT tolarjev 1 marka 94,39 SIT tolarjev 100 lir 9,57 SIT tolarjev Društvo Slovenska pristava vabi na koncert Mešanega pevskega zbora iz Sel, ki bo'v soboto, 29. avgusta, ob 20. uri Po prireditvi prigrizek in prosta zabava ob zvokih ansambla Drava Lepo vabljeni! Naš dom San Justo vabi v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 uri na poslovilni koncert MPZ iz Sel na Koroškem Spremljal jih bo naš znani ansambel Drava. Vsi prisrčno vabljeni! Po koncertu bo tudi slavnostna večerja. Če želite, se za prijavo lahko obrnete na go. Mici Casullo (tel.: 441-5528) ter na gdč. Metko Malovrh (tel.: 484-6905). Za izvrstno zabavo in ples bo poskrbel ansambel Drava! NAREDITE KORAK Z NAMI 3222 naših članov se dobro zaveda sodelovanja v solidni denarni ustanovi. V zadnji poslovni dobi je pristopilo 98 novih članov. Zakaj se jim ne bi pridružili še vi? Karta Sloga vam poleg uslug daje šr pravico do nagradnega žrebanja za dve letalski vozovnivi BUE-LJU-BUE Ne odlašajte več! Telefon za vas: 656-6565 SLOGA DA VEČ! "V SLOGI JE MOČ! 32. „Naš dan” praznuje Zveza slovenskih mater in žena v soboto, 5. septembra v Slovenski hiši. Ob 17.30 uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj; nato v obednici srečanje s čajanko. Lepo vabljeni ZSMZ Zimski julij ni ustavil naših drobnih dejavnosti, kljub letošnji gripi, ki je skoraj vse obiskala, se tudi dalj časa ustavila kot druga leta. Lepo, vroče slovensko poletje je vabilo tjakaj, kamor smo le v duhu potovale in spremljale nekatere, ki jim je bilo to možno uresničiti. ' Srečanje smo pripravile to pot na prvi četrtek v mesecu v upanju na večjo udeležbo žena, pa so večinoma zadržane zaradi svetih ur pred prvim petkom; prav tako namestnik asistenta prelat Jože Guštin, (bodoči sestanki bodo spet na prvo sredo). Odbornica ga. Marta Jeločnikova, vešča kuhinjskih skrivnosti, je pojasnila nekaj enostavnih jedi, zlasti tistih, ki jim je podlaga omlete - po domače. (Škoda, ni prostora za recepte). Hvaležne ge. Marti smo odhajale z namenom upoštevati njene nasvete. Duhovne nasvete pri našem osebnem in organizacijskem delu pa je nam skozi leto posredoval prelat Guštin, ki se je na sestanku poslovil in pozdravil novodošlega prelata dr. Jureta Rodeta. Zahvalili smo se obema za tako skrbno vodstvo, prelatu dr. Juretu Rodetu pa izrekle prisrčno dobrodošlico! Potem je stekel prost pogovor o zadnjih vtisih Evrope, zlasti Slovenije, katero je obiskal večkrat, če mu je le čas dopuščal; več bo povedal na oktobrskem srečanju. Podoba je, da bi kar vsi - tukaj in tam, iskreno ponavljali naše geslo leta: Sveti Duh, reši nas zmot in zablod! Na svidenje v soboto 5. septembra in hvala lepa! IZREDNO! ZBORNIK si boste lahko nabavili to nedeljo. Opoldan na 26. obletnici Rožmanovega doma. Zvečer ob poslovilnem koncertu zbora iz Sel v Našem domu v San Justo. Ne zamudite te priložnosti! Zbornik naj krasi vsak slovenski dom! ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: -*** RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421 e-mail: esloveniau@impsatl.com.ar e-mail: debeljak@pinos.com Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj TARIFA REDUCIDA Concesion N° 7211 Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153 Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 55; pri pošiljanju po p°šn pa $ 65; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 1®® USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstraliji Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljaI'ie z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države. Čeke na ime »Eslovenia Library Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R L- Estados Unidos 425 - (1101) Buenos Aires ■ Argentina - Tel.: 307-1044 - Fax: 307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar ZBORNIK TUDI PO POŠTI Nudimo Vam možnost, da Zbornik prejmete po pošti, ali da ga v vašem imenu dostavimo sorodniku, prijatel)u ali znancu. Cena knjige, vključeno p0' poročena poštna taksa in stroški odpošiljanja, je za vezan izvod sledeča Navadna pošta: Argentina: $ 110.-Inozemstvo: $ 135,- Zračna pošta: Sosednje države $ 135.-Ostala Amerika: $ 140,-Evropa in Avstralija: $ 155.- Broširan izvod pa je v vsakem primem $ 20,- cenejši. Čeke pošljite na ime „Eslovenia Uni