Tecaj XXVXÏI.
Izhajajo vsako sređo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. ; pos*
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr.
Obseg: Shod vinorejcev in vinska razstava na Dunaji. (Dalje.) — Kako pomagati drevju po snegu polomljenem? — O
sadnih sušilnicah. (Konec.) — Gospodarske novice. — Nova knjiga o slovanstvu. — Govor grofa Hohenwarta o adresni debati. — Naši dopisi. — NoviČar.
Gospodarske stvari.
Shod vinorejcev ia vinska razstava
na Dunaji.
PoroČa prof. Po vše.
(Dalje.)
„ Iz poročila gosp. Leibeofro3ta posnamemo sledeče:
Vprašanje: „Katero priprosto oskrbovanje ali ravnanje z vinom se more m a lemu vinorejcu priporočati, da izdeluje vino pripravno za vspešno vinsko kupčijo?" je rešil sè sledeČimi nasveti:
1.	Naj se vpeljujejo boljša trtna plemena, iz katerih se sladkejši mošt dobiva in po takem tudi moč-neja vina, kajti le taka imajo v kupčiji, posebno v iz-važevanju veČo veljavo.
2.	Naj se vinorejci ne prehité s trgatvijo, ker
za 14 dni pozneje trgano grozdje se obogati s sladkor-jem (cukrom) in nasprotno dokaj izgubi na kislin?.
3.	Naj se zasaja več crnih grozdnih plemen, ker kupčija s crnim vinom je boljša in gotoviša.
4.	Naj skrbijo vinorejci za dobre hladne pod-zemeljske vinske hrame, in sploh za umno kletar-stvo, ker le s takim moremo narejati žlahno vino.
Ko so razni govorniki v enakem smislu govorili, predlaga ravnatelj Roth, da treba v prvi vrsti skrbeti zato, da bodo vinorejci imeli priliko izuriti se v umnem kletarstvu. Kako neki hoćemo zahtavati, da bi naši priprosti vinorejci umno kletarili, če niso imeli nikdar prilike v tej stroki izučiti se !
Ker je, kakor so vsi govorniki soglasno trdili , od umnega kletarstva vse odvisno, zato je treba skrbeti za glavni pogoj vspešnega napredka v kletarstvu, in to moremo le doseći spodukom. On nasvetuje tedaj :
SI. kmetijsko ministerstvo naj se naprosi, da prav zdatno podpírá popotno podučevanje o vinoreji ter da mnogo popotoih učiteljev med vinorejce pošilja, ker le tako bo mogoče, dt* se tudi odrasli vinorejci se-
znanijo s potřebními vinorejskimi vednostmi. Ob enem naj visoka vlada skrbi za to, da se med vinorejce raz-delt mnogo popularno spisanih knjižic o praktični vinoreji, kakor tudi, da naj razdeluje umna kle-
tarska orodja med vinorejce.
Zbor soglasno odobri ta predlog, pa se tudi vjerna z nasvetom dr. Mule ja iz Maribora, ki nasvetuje, da bi se vrelni hrami priskrbeli s pečjó, katera je neob-bodno potrebna v mrzlih jesenib , v katerih je toplina tako nizka, da mošt ne more popolnoma povrati.
(Dalje prihodnjič.)
\
Gospodarske skušnje.
Kako pomagati drevju po snegu polomljenemu?
Kjer so večje ali manjše veje popolnem odkrh-njene, ondi so navadno videti skalaste rane, katere je treba gladko odrezati in potem uplivanju zraka pot zapreti z drevesnim voskom ali drugo prikladno robo, na pr. z ilovico, kateri se je bilo kravjeka primešalo. — Marsikatera veja ni popolnem odlomljena; še visi s skorjo, lubom in strženom na drevesu, vsaj nekoliko* Takih vej ne kaže takoj posekati, ampak mogoče jih je previdno v prejšojo lego spraviti nazaj in pritrditi in ohraniti. — Ako so drevesa izgubila po več vej, tedaj je najboljše , ako se prirežejo tako , kakor se delà pri pomlajevanji dreves. — Podrta, na pol izdrta drevesa je treba brž postaviti in podpreti, ker se vsled ^tega popravka skoro vselej zopet prav lepo primejo. Ce bi ovo delo nagli mraz zabranil, naj se pa drevesa pckri-jejo ob ranjenih vejah in korenini s slamo, listjem ali steljo in se naj caka, da nastopi topleje vreme, kedar jih bo mogoče vzravnati in pokonci postaviti. — Kdor bo po tukaj navedenih nasvetih ravnal, ta bo gotovo marsikatero drevo pogina otel.
0 sadnih sušilnicah.
Piše slapenske vino- in sadjerejske sole vodja R. Do lenec.
(Dalje in konec.)
Kar mi v Gothejevi susilnici še posebno ne dopada, je železni med lésami vmeščeni vlak, kateri na enakomernost sušenja gotovo ravno tako neugodno vpii va, kakor vplivata neugodno obadva v Lucasovi.
Prošlo leto obrodile so zopet v reški dolini češplje prav dobro in gospod Leopold Dekle va naprosil me je zopet, da mu kako dobro v veliki meri sušečo sušil-nico nasvetujem, ker sicer bi ne vedel, kaj početi z jako obilim pridelkom. No, Lukasove sušilnice mu po lastni skušnji nisem mogel več priporočati, Gothe-jeve pa tudi ne, marveč obljubil sem, da hočem stvar dobro premisliti ter po tem nov načrt sušilnice napraviti. Načrt je bil kmalu končan, sušilnica po tem kmalu sezidana pa tudi do dobrega izkušena, kajti g. D e-kleva posušil je blizo kmalu končan, sušilnica po tem 300 starih centov frišnih češpelj, katere so 80
centov suhih dale in to po štiritedenskim neprestalem sušenju. Suhe češplje bile so lepe in okusne tako, da
bi ne bile mogle boljše biti. Koliko da je sušilnica stala?
in
ne vem do dobrega, kajti nisem je sam zidal Dekleva si pa tudi ni vsak krajcar zapisal; vendar mi
gosp
F2
Sušilnica obstojí iz dveh suaiinih prostorov ( V,
i
)
V3
y
V4)
)
je pa
rekel
katera skupaj popolnoma prosto stoječo
y
popolno zadovoljnost.
da je potrosil okolo 300 gld., a to v svojo majhno hišico vstvarjata. Pred sušilnico samo podalj-
sana je ojena streha za toliko, da se more pod njo vse
Ako se je toraj ta sušilnica za enega velikega po- sušiino delo, tudi ob času dežja, prav brez vse zapreke
9
Z in škode vršiti. Kurišče (K, K\ K*t K\ K*) je po
polnoma tako, kakor pri Lukas-ovi za većja posestva ta namen podajam tukaj čitateljem „Novic" nje namenjeni sušilnici, torej ne tako , kakoršno vidimo v
popis z razja8nilno podobo njenega čela (glej podobo Lukášovi sušilnici za cele srenje. Pokrito je z železno
sestnika za dobro izkazala , gotovo ne bode odveč njeno konstrukcijo tudi druge posestnike soznaniti.
i.)
9
podolznega preseka (glej podobo 2.) in te-
melja (glej podobo 3.J.
Podoba 1.
MU
* «
Podoba 2.
Podoba 3
Cela njena £ ostava je gotovo tako
priprosta, da jo
uže
popis odpasti. Bolj površen je sledeč.
ploščo
(pod podobo 2.), katera sušilnici za talo služi.
Pod to ploščo more zubel (pod podobo 3.) trikratno pot narediti, predno more po dimnika u* prosto bežati. Železná plošča posuta je čez in čez s peskom P i pod podobo 2). Namesto z drago železno ploščo, pokriti se
more kurišče tudi s tako zvanimi frankolinskimi ope-kami, planetami. Ako se kurišče s takimi opekami pokrije, potem je se vé da potrebco, da zubel več kakor trikrat pod pokritjem pot sem in kje naredi, predno po dimniku zbeži; to pa je ravno prav, kajti to povi-éuje le bolje izkoristenje kurjave. Pokritje kuriâca a tako opeko bi jaz tudi zaradi te^a bolj priporočal, kakor pa pokritje z drago železno ploščo , ker je potem čišćenje vlekov pod pokritjem (kateri se vendar le lahko
a pepelom zalestijo)
kaj
iahko mogoče; vsaj se posa
mezne opeke veliko lože odzd^gnejo, kakor pa cela velika železná plošča.
S uši Ini prostor sam je iz vzrokov, kateri so bili
uže navedeni, brez vseh vlekov.
velike in dovolj močne lèse
i
njem vidimo
4
)
2.)
Lr, L3, Ll pod podobo
9
katere na dovolj moćnih lesenih, pa z železom oko-
vanih valjarjih tečejo.
Za dovažvanje suhega zraka v sušilnico je skrb-
Ijeno z vleki (O, O1, O2, O3, O4, O5, O6, O7 vseh treh podob); za odpeljavanje vlažnega zraka iz sušilnsga
pod
prostora, je pa skrbljeno z vleki (Os, O9, O10
podobo
n
2.).
Prvi kakor drugi,

u
se dado a pomočjo
posebnih zapahnic bolj ah manj zapreti ali pa tudi od
preti
Tako napravljena ventilacija — sprememba zraka
je tako ugodna, da ni potrebno čišpelj med sušenjem
prebirati, ampak jih le enkrat v štiri in dvajsetih urah tako preložiti, da pridejo najvišje lèse najniže, najnižje
pa najviše. Pokrit je sušilni prostor ali z dvojnim
y
na
ali
pa
tudi
9
drugo pokritje
s prav tan-
e koriatno
križ zbitim lesenim pokrovom kim obokom. Nad eno kakor peska natrositi.
Vrata sušilnice obstojé tudi iz dvojnih , čez križ zbitih desk, zaprta so prosto z zapahom F. F. 1. pod
podobo
Mero
podoba
9
po kateri je ta načrt risan, predočuje nam
Gospodarske novice.
Koliko je ovac na vsem svetu ?
Evropi je po najoovejših st*tistieaih poizvad-bah okoli 190 milijonov ovác; od teh jih je na Ru-
skem okoli 48 milijonov

lijo nov
9
v Ne m čiii 25 milijonov
na Angleške m 32 mi-
>
na Franco
skem 24 milijonov
7
v Austriji 20 milijonov,
na Spanjskem 22 milijonov
9
na L a š k e m
y
Gr-
škem, Švédském, Dánskem itd. skupaj okoli 18
milijonov. Razen Evrope jih je v Avstraliji 62 «ni
lijonov,
v južni Ameriki 60 milijonov,
v 8'e-
verni Ameriki 50 milijonov
y
milijonov
v južni Afriki
i i
9
v centralni Ameriki 6 milijonov
y
v Turčiji, severni Afriki> Perziji itd. 65 mili-
podoba dovolj razjasnujejo in da more prav natančni jonov
9
v vzhodni Indiji io Kini 35 milijono
Po tem takem je na vsem svetu 480 do 500 milijono
ovac.
Ker je na svetu čez 1000 milijonov ljudi
)
pride na vsacega člověka pol ovce.
tedaj
Nova knjiga o slovanstvu.
* Les Nationalités Slaves („Slovanské národnosti*)
y
spisal Korczak-Branicki (poljski grof, francoski
državljan). Devet pisem jezuitu Gagarin u (nekda-
njeociu ruske« u plemenitažu in diplomatu). Pariz, 1879.
No-
399 sirani. Tako se zove knjiga ; ki je nedavno vicam*' došla iz Pariza.
5?
To na mnogo strani zanimivo delo odmerja vsem
Slovanom skupaj le prvih 72 strani, a drugih 327 strani
kaže bolj ali menj sovražno narisane slike o Rusih in Nemcih iz politične in verske zgodovine in sedanjosti Poljske in Ruske, tako, da je člověku težavno spoznati, čemú je knjigi naslov : „Les Nationalités Slaves".
navzlíc vsemu temu veje v omenjenem delu gorak slovansk idejalizem, kateri, ne jemajočozir na rea-lizem, prorokuje, da se ima skoraj pridružiti nemška Avstrija véliki necoški državi Hohencolernski , in nam obeta, da bode temu združenju neizogibna posledica revizija političnega zemljevida Evrope, in na podlagi civilizacije m avtonomije národnosti vsemu sad federacija
evropskih držav med seboj.
Pri tej reviziji evropskega zemljevida ima poleg
vseh drugih národov slovanski v različnih svojih odras-likih najti popolno pozornost in biti zadovoljen tem načinom , da se ustanovi siovanska pentarhija
y
in sicer
7
tero si jo misli poljski pisatelj tako-le:
Cesko
ka-in
Moravsko s Hrvatsko
y
Poljsko Kranjsko
RuBinsko. 4. Rusko, 5. Srbsko
y
y
y
Istro, Dalmacijo, Bosno, Herce-
>
govino, Crnogoro in Bolgarijo.
Ker člověku na tem svetu ni dano najti praved
nosti in popolnosti, zato ai je od nekdaj stvarjal vzore nebesa v svojih domišljetinah. Ravno takó je stvaril grof Branicki slovansk vzor (zmoto nazivajo nemški realisti vzor), v katerega naj Slovani zaupljivo po-vzdigajo «voje oči. Ta neprestana stvaritev vzorov je dala nemškim realistom povod, da so izrekli: ,,Zmota
(vzor) je člověku potreba , kateri se ne odpové po nine ziblje tudi naš poljski rodni brat
kaki ceni.
Se
v taki zmoti?
Je
res možno in verjatno
y
da
v
boju
na življenje in smrt med Rusi, Italijani in Francozi od jedne strani (kajti alijanco Rusije s Francijo hvali po-
fraLCozeni Branicki kot jedini zdravilni pripomoček)
med Nemci, Angleži, Madjari, Turci, Arabi
y
Grki
y
Ru-
muni in Albanezi pa na drugi stranic lovekoljubie zmaga kruto, nikakih ozirov poznajoe natvoro in da potem zašije zlata dôba ljubezni in pravednosti?
Komur ni moči živeti brez zmote, naj se vdá tej prevari. Mi za kaj tacega nimamo r potrebne fantazije.
kar je nam Slovanom po Kranjskem in Pri-morskem hvaležno pripoznati, je to, da grof Branicki takoj na prvih stranéh svojega delà odločno prostestuje zahtevi Italijanov, kateri želé prisvojiti Italiji Trst in Pulj in deželo do juiiških alp, po tem taktu velik kos idejalne Sloveoije, kakor tudi vso Istro. Ako je tudi istinito, kar poroča pisatelj o pogrešani solidarnosti Slovanov iz minolih časov, vendar ni menj istinito, da se solidarnost, to jednakočasno tripanje vseh slovanskih
vselej javi, kedar preti kteremu slovanskému rodu
src
nova nevarnost od te ali one strani. Najboljši dokaz o tem je protest uže mnogo let v Parizu bivajočega Po-
li a k a
Branickega proti zgoraj omenjenemu kazni
vrednemn napadu razvajenih, nenasitljivih Italijanov.
15. septembra), katera izhaja v Rimu. Ta mili vsega spoštovanja vredni italijanski pisatelj stoji od ločno v taboru Rusov, hvali njih veliko družnost, pri
y
srčnost in ljubeznjivost in jih s i j a j
brani
Poljakov
Al
apadov
asproíno zviti Italijan preskoči oni del
knjige Branickega, kateri poroča o Trstu in Istri ter hudó prijemlje Nemce, ker igrajo v Pri ni or j i in Dalma
y
ciji gospod
Ital i j
dico, kakor
nega mesta
>
če tudi tam živi kakih dve sto tisoč
a
S
ne hotel čuti
ne omeni
niti
jedn
bese
mu
Maribora (rojstve zmagalcu Tegethoffu) in Te
, Trsta, Pulja in Bara
mišvara, nepretrgano do Cevdata od skoraj predzgodovinske dôbe stanuj venov in Srbo-Hrvatov, kateri se ne bodo nikdar odpo
milijone Slo
za R
nam južnim
vedali primorskemu obrežju.
To potezanje Italijanov Slovanom ne sme biti malo važno ob enem živahnosti, s katero svojem velikem govoru o Poljacih v pruskem deželnem
ov. Vidi se, da
y
kajti spominja nas nekoč Bismark v
zboru brani! Rusij
potreba zveze N
god
padov Poljak z Italijan
in zagovarjati R
jih sili učiti se
do
k e z
So li Rusi Italijanom res obljubili, da, ako pride
pskega požiga

žrtvuj
*-io Slovane v Kranjski m
kdaj žrtvovala Italija Nizzo
y
Primorski tako, kak
in Savojsko? Fotem je prav, da to pot stojé vsi Nem na naši strani in nam pomagajo branici se Italijanom kakor smo jih branili često tudi mi Francozov in na-pósled Dancev. Ako tudi so še nasprotja med Slovani in Nemci, v tem so gotovo vsi edini, da hoté združeno to pomorsko okrozje braniti do zadnje kaplje krvi proti nesramni požeruhnosti Italijanov.
Naj dakle Sloveni nikoli ne zabijo, da je v okviru
tržašk
P
habsburške monarhije „ vsem vprašanje slovensko, kajti ako
hija Trst, izgubi
gub
" pred monar-
sloveu-
skega ljudstva
vi co
y
ob enem tudi malo ne polo
habsburški monarhiji ima Sloven pra-
na národnem polji ostati Sloven, a pod Italijo bi
moral na političnem in národnem polji Slovan biti Italijan.
Druge zanimive obiie vsebine delà Branickega nam tù ni moči raspravljati, a knjigo to toplo priporočamo vsem prijateljem etnografskih in zgodovinskih studij; toda zamolčati nam ni moči, da grof Branicki pripisuje propast Poljske največ vplivu jezuitov!
Naposled nam je še prositi grofa Branickega, da, kakor on dolži etimologijo krivo premnogih etno-
grafskih zmot
y
naj
^8e tudi politične kemij
ne
držal
preveč enostransko. Ciste nemešane krvi sploh nismo
Evropci, niti
Rusi, niti Polj
zato ni treba se nikomur ponašati s logija uči, da ravno
, niti Francozi, niti Nemci,
tem, kajti
Zatorej
Rusom, priporočali
antropo-
mešanje krvi ima najlepše vspehe. sedaj vsem ljudem , zvlasti še Poljakom in
yy
mir in ljubezen", in s tem se po
siavljamo od ljubeznjivega grofa Branickeg
Trst, oktobra meseca 1879
Politične »tvari.
Govor grofa Hohenwarta
i
o adresni debati.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Adresna debata o začetku nove sesije, zlasti v no-
Gref Branicki gotovo ni prezrl, da dobroznani vovoljenem zboru je pravilno tièti trenutek, v katerem
italijanski filolog Gubernatis njega knjigo strogo kri- različne stranke razodenejo svoje programe likuje in sicer v zoanstvenem glasilu „Nuova Antologia" v tej zdaj dokončani adresni debati v polni
To
se ja
i men zgo-
dilo;
jasno
pričel
se je
boj med desnico in levico, ki je dosti
razkril različno stališče obeh strank , razplela se
nega imena konservat
)
ampak ločijo nas po
narodih , po stanovih in celó po obleki, ter nas zovejo
e obširna obravnava o političnih dogodkih od začetka klerikalce, narodnjake, fevdalce. (Veselost na desni.) Tako
ustavnega življenja do danes, naštevala so se celó delà
se zunanjemu svetu predstavlja zboro
kot zmes
posamesnib oseb. Pa ne samo preteklost, ampak tudi raznih raanjšin. Da bi gospod poslanec Leopoldovega
prihodnost je bila dejana v pretres; govorilo se je tudi predmestja to pomislil, že o državnem proračunu, ki danes še ni na vrsti,
nas morda lože umel
zakaj, to mi je neumevno, ker budget ni naše delo.
(Dobro! dobro! na desni.)
budgetu se bodemo menda
Se v eni zadevi moram imenovanemu gospodu go-
Omenjeni gospod poslanec je nam-
vorniku odgovoriti.
še dosti razgovarjali. Slavna zbornica mi bo pritrdila,
na toliko obširne ugovore enako obširno
da ne morem
odgovarjati, kajti to bi predolgo trpelo, in presega tudi moje slabe moči. Omeniti hočem med drugim prizor, o katerem je bilo že več razgovarjanja
reč tište gospode ministre, ki souže v prejšnjem ministerstvu bili, opozoril, da naša adresa napada p r e j š n j o
vlado.
en
Nek
govornik desne strauke je v včerajšnji seji neke oštre,
naj naravnost rečem, nezaslužene besede, izustil
tem je hotel stare ministre zoper nas nabuj-skati. Pa mi ne napadamo osob prejšnje vlade, ampak
, in sicer sistemo
prejšnjo sistemo (dobro!
na
desni)
m
prejšnje večine , in grehe te prejšnje većine bi gospod govornik rad zvalil vse na prejšnje ministerstvo. (Dobrot
(dobro! dobro! na
levi), ki
so nasprotno stran morale ža
na
desni )
Da bo pa gospod govornik vedel, kako stoji
liti
)
pa,
naša stran pa jih obžaluje. (Dobro! na desni.) Mislim
svojo domovino iskreno ljubi in to do-
da
moža, ki
movino po svojih nazorih oškodovano vidi, ko po dolgem
zarad tega
prestanku zopet v zbornico stopi, ne smemo
preostro soditi. (Dobro ! na desni.)
Gospoda moja, ne bom se spuščal v veliki boj med
obema strankama: adresa
?
y
ki
jo imam zagovarjati
y
se
naša stranka s sedanjim ministerstvom , mu hočem povedati, da nismo ž njim solidarni, da ga pa hočemo podpirati, dokler ostane zvesto svoji nalogi, dokler hoče dosezati notranji mir in splošno spravo med
narodi. (Dobro! na desni.)
Vkljub všemu kritikovanju je današnja večina dru-gačna od prejšnje, zato mora tudi adresa drugacna biti.
ogiblje državopravnega prepira in išče le sprave in po-razumljenja po željah prestoluega govora. (Dobro! na desni.) Odbijati bocem le napade na adreso samo, kakor jo predlaga većina odsekova.
Adresa odsekove večine
res
drug
bena
y
pa povdarja
svoje stališče jako zmerno in rahloćutno. In ker se to
tajiti ne dá, bori se nasprotna stranka, ne zoper to, kar
v adresi zapisano stojí, ampak zoper to, kar hcčejo oni sami videti v tej adresi in kar so sami va-njo položili
Ce hočemo adreso pravično presoditi, moramo se Ker sedaniost ne daje povoda za nasprotje
• » y •
WW MVWAMV «f VW v J/* v» f	wwfvaj	WW	O^UaUjUOb	UL£»jC? po VUU1 ZáC* UOOJJ1 U IJU y 18 C 6 J O Ol
vstopiti na stališče naše zbornice. Zato naj mi bo do- taki povodi v bodočnosti. Bodoćnost pa je neznana
se
voljen pogled na preteklost.
f
popiše se lahko, kakor kdo hoče; zato naši nasprotniki
nice
y
Oni gospodje, ki so bili uže leta 1873. udje te zbor-	prerokujejo in kričijo: ,,ustava je v nevarnosti !4' Prero-
se bodo gotovo še spominjali, kako je tačasni po-	kovati se vse dá, in prerok ni nikdar v nevarnosti: če
ročevalec povzdigoval ustavoverno stranko in kazal na	Se slučajno zgodi, kar je prorokoval, potem ima slavno
veliko većino, ki so jo ustavoverci dosegli po direktnih	jme preroka; če se pa nezgodi, ima pa še večo zaslugo
volitvah, in kako brezobzirno — tako seje sam izrazi! —	češ, da je nevarnost še o pravém času odpodil s svojim
da tišti porocevalec ni	svarilom. (Veselost.) Prerok je tedaj zmirom na dobrem,
vesten mož vendar ne bo po nepotrebnem ljudi straši!

je postopal z manjšino
Se
ve
y
pomislil, da mnogi poslanci niso hoteli v zbornico priti
zato tako velika bila.
y
Jaz
y
pa in
in da ustavoverna večina je Zdaj so ti poslanci prišli, in mi imamo večino. se ne bom tako obnašal, kakor tačasni porocevalec ne bom manjšine preziral in v nič deval. Vendar pa ne smem in noćem tega trpeti, da bi nas nasprotniki zdaj v nič devali, kakor so uže poskuiali (dobro! na desni)
m
takih reci
prerokoval. (Dobro! dobro! na desni.)
(Konec prihodnjič.)
Nasi dopisi.
y
kakor je to zlaati storil poslanec dunajskega Leopoldo-
po pravici boli, da
stranko pred-
Tega govornika
zato
našo
vega predmestja. je njegova strauka v manjšini stavlja kot neko zmes, ki ne more dolgo skupaj ostati.
Ker
Ijem
Rusije 19. okt.
menda večidel
n
(Dalje.)
Castitim čitate
znano
8
ka
y
ki vežejo vse veće
y
a
ke
Rusij
preprežena
y
katere se zlivajo v
baltiško, v bélo, v kaspiško. v azovsko in v črno
)
morje
pa v to , kar trdi, sam ne veruje, zato je skušal Na popravljanje in razširjanj
"onov rublje
teh kanalov
vlada letos
£	#	/	j /	t#	* m*	%F	u
Cehe in Poljake od nas odlušćiti s prilizovalnimi bese-	naznačila 8 milij
dami. (Dobro! na desni.) Pri tem pa ga je epomin^za-	popravljajo in pripravi]
pustil.
Tudi lake se marlj
Libavi
e
Poljakom je rekel, da ne bodo mogli s Čehi delavcev , zazidali so uže 2V2 milij
hoditi o vnanjih vprašanjib, a pozabil je, da je on sam menda še toliko. Da se baltiška luka predela v trgov
bi j
čez tisoč
bodo
10
nekdaj za okupacijo Bosne govoril, zdaj pa je zvezan 8 sko luko stranko, ki je bila zoper okupacijo. (Veselost.) Gospoda tudi J;ega moja
y
e
vlada letos tudi 80 se uže poprijeli
znači
milij
>
plitvem morja
y
odgovori
od vseh strani so pokazali , da se je
, Ňa
med Kronštatom in Petrogradom Uopljejo globok in širok
gospod govornik trudil, razpor med nami zasejati
kanal
za
desni strani je pa še tretja frakcija, kateri ud tudi jaz tnorji ima tudi plitvo luko
jveče morske ladije. Taganrog na azovskem
y
tudi
m
bodo
kopali
imam čast biti. Te frakcije si gospod poslanec ni upal milje dolg giobok morsk kanal. Vse to je sicer drag
9
lotiti
se
y
on je ne vé kako prijeti

ker
je ne razume.
ho-
al koristno je in splačalo se bo bogato. Ko so Vind
y
viděli
Nadjaje se, da se bo tudi nam se kedaj dobrikal
čem gospodu govorniku povedati, zakaj nas ne razume, dali ministerstvu prošnjo Med nami iščejo vsake vrste politikarjev, samo
, v.a se razsirjate luki libavska in naitis&a, so po
baltiška
y
da
se
ka Njeman po
kon-
kanalu zveže z
ho
rečko Vindavo
Prec
se je se-
servativcev ne. Naša frakcija je svojo edinost v šestih stavila komisija, ki je to stvar pregledala ter je sporo letih uže vtrdila , a tega gospodje nočejo videti,
in na-
čila
da kanal za take ladije, kakoršne plavaj
lašč nas popisujejo neko zmes raznih elementov. Za gospode , ki so se iz različnih vzrokov na levo vsedli, naj ao naprednjaki, liberalci, Nemci, Italijani ali Ruaini in če tudi se med sabo prepirajo o principih , imajo eno ime
manu v
Rusiji
treba polovic»
ko Vindavo. Ko ao pruski Tilžanj
a
a se
mogoče 3kopati,
Njemanove vode po kan
po
do8eže, pustiti v
to
deli. ao se
y
prestrašili, češ ,
da
jihovi mli
bod
liberalci so. Pri nas pa nečejo priznati skup- in tako prošnjo so oni napisali knezu Bismark
stali na suhem
da
9
bi njegova diplomacija ruski projekt razrušila. Pravijo, da Bismark se je res vstopil za mline svojih Tilžanov. V resnici pa tilžki mlini bi ne ostali brez vode, ampak ostali bi brez ruskega žita. Stvar je namreč taka-le: Po Njemanu se splavija v Tilzen ruski les, ki ga Til-žanje meiejo ter moko tudi v Anglijo in v Francijo prodajajo. Vse to bi potem po kanalu plavalo v rusko Vindavo, a Tilžanje bi ostali brez kupcije, ki jih edina redi. Ce Rusija res odloči kopati ta kanal, bo Bismark gotovo napel vse svoje diplomatične žile in popisalo se bo mnogo papirja za polovico Njemanove ruske vode. — Vlada je naznačila 450 tisoč rubljev za preiskavanje stare struge reke Amu-Darje, ki jo hote obrniti od aralskega v kaspiško morje. Ako pomislimo, da se je leta 1873. Anglija vmešavala v rusko-hivinsko vojsko, katera jo tako malo zadeva, kakor Rusijo anglo-suluška vojska , lahko za gotovo rečemo , da se bo tudi v to stvar vmešala angleska diplomacija. Pa Angliji se bo lahko reklo, da Amu-Darja ne teče iz aralskega jezera v Afganistan, ampak iz Afganistana v puščavo aralskega jezera. Anglija tedaj tega kulturnega delà ne bo zabranila , kakor ni zabranila hivinske vojske. Vrh tega je ta projekt se jako važen, tako rekoč světověn
projekt. Znano je, da pred Bog vé koliko tisoč leti je bila vsa puščava okoli aralskega jezera in kaspiskega morja pod morjem kakor tudi vsa stepna dolina med kaspiškim in azovskim morjem, vse to prostranstvo je bilo tedaj morje, a zdaj je puščava in deloma step. Našel se je inženir, ne vrtoglavec, ampak mož delaven in resen, ki je vse te kraje natanko preiskal, premeril in izmeril, napisal brošuro ter jo podal ministerstvu. On dokazuje , da kaspiško morje je mogoče zvezati z azovskim po morskem kanalu, po katerem bi se kaspiško morje v 10 letih povišalo na dva sežnja in čez 10 let bi tedaj Astrahan , ležeći v Volgini delti, ležal na
morskem bregu. Cez 100 let bi se kaspiško morje povišalo na vseh 12 sežnjev, kolikor leži zdaj niže od at-lantiskega in tedaj tudi od črnega morja; Astrahan in nekatera druga mesta bi bilo treba uže čez 10 let pre-nesti više na griče, kjer bo čez 100 let nov morski breg. Amu-Darjo bi bilo potem veliko lože izpeljati v novo kaspiško morje, ki bi jej bilo bliže, a po kanalu iz azovskega morja bi plavale v kaspiško morje velike kupčijske in vojne ladije, kakoršne plavajo po sueškem kanalu. O tem projektu se je letos veliko pisalo in govorilo v Rusiji. „Moskovske Vědomosti" pravijo, da ta projekt inženirja Bluema je prelepa misel in da je
tudi izpeljatev njegova mogoča. Ce je bila Rusija v stanu požrtvovati čez milijard rubljev in življenje in zdravje sto tisoč junakov za idejo, to je za osvobojenje balkanskih narodov od turškega jarma, od česar nima nikakoršaega materijalnega dobička, ampak le čast, zakaj tedaj bi Rusija ne mogla žrtvovati morda pol milijarda in 50 tisuč delavcev, da bi se izpeljalo tako važno kulturno delo? Al drugo vprašanje je, bi to delo res stalo samo toliko milijonov in toliko delavcev, kolikor jih je treba , da se kaspiško morje na 12 sežnjev poviša? Ne bo li to delo povod k strašnim vojskam? Ko je Leseps projektiral sueški kanal, so se mu Angleži po8mehovali, Francozi so kanal kopali, Turčija je menila, da dobiček bo njen, a kanal je zdaj v angle-š]kih rokah. Rusija bi ne mogla se tako mirno podati, a Anglija bi vendar trdila, da azovsko-kaspiško morski kanal je svetovna, to je angleska pot, zakaj morje je svetovno, to je angleško; in druge dežele bi Angliji pritrdile, zakaj v panslavističnih rokah tak kanal, to ne gre, da bi ostal. Tedaj z Bluemovim kanalom ne bo še dolgo nič. Drugače je pa s projektom inženirja Da-nilova, ki ni tako grandijozen, pa vendar korišten, mo-
goc in prakticen. On hoče zvezati kaspiško z azovskim
morjem po rekah Kumi, ki se izliva v kaspiško morj» in Kubani, katere veči rokav se izliva v azovsko, manji pa v črno morje. Ali tudi tukaj bo treba vode iz tretje reke. Kuma je malovodna, a iz Atreka se po 50 milj dolgem kanalu lahko polovica vode izpelje v Kumo« Tak kanal za velike ladije ne bo, pač pa bo prav korišten malorečnim ladijam. Stroški se bodo splačali v kakih 20 letih in vrh tega se bo kumska stepa orosila ter bo postala dobro polje. Angleži se bodo smeli tako malo v kopanje tega kanala vmešavati, kakor na priliko v kopanje Gruberjevega kanala pri Ljubljani , a Rusija bo vendar imela vodno pot z ene strani od Pe-trograda in Arhangeljska, z druge straní od Varšavě in Odese do Afganistana, kjer so si Angleži „Anglostan" omislili.	(Kon. prih.)
V Gorici 9. nov. — Danes imam 2—3 prav važnih
novic; škoda, da so že stare. Pa ne, da bi spet z „vremenom" začel?! Ne zamerite; — spet. Vérnih duš dan se je slabo obnesel, kakor lansko leto: dež, burja in po okoličnih gorah sneg; vse , kakor 16. oktobra. Take prikazni moramo v domačo kroniko zapisati, ker
so izredne. — V nedeljo 2. t. m. je bila namestništ-
vena komisija (v „Novicah" že napovedana) na novem našem pokopališči. Bili so: namestništveni sve-tovavec g. Rinaldini, viši stavbeni svetovavec g. Bau-
bella, zdravstveni svetovavec g. dr. Zadro in dva trža-ška profesorja vešcaka (v geologiji in kemiji). Kaj so gospodje našli, ni še znano; njihov presodek pride pozneje na svetio. Prav primeren, res, je bil 2. dan novembra za pregledavanje pokopališČnega prostora. — Drugi dan novembra je pa tudi v nekem drugem obziru za Gorico imeniten; bil je dan moralne smrti tukajšnjega društva „Societa di g i n n a 81 i c a". Povod razpustu tega društva je bil govor predsednika g.
dr.|Nardini-a, ki ga je imel 25. okt. t. 1. o priliki, ko
je „ginnastica" obhajala prvo svojo desetletnico. Novi namestnik g. De Pretis ne pozna šale v nekih rečeh. — Dne 4. t. m. zvečer je přišel g. ^namestnik v Gorico. V sredo je sprejemal oblastnije in korporacije. Tišti in drugi dan je obiskal dvoje zavodov — žensko bolniš-nico U8miljenih sester in dekliško sirotnišnico na Gradu — in mnoge odlične osebe. V Četrtek zvečer je bil v Henrik Ritterjevi hiši obéd, katerega so se udeležili prevzv. knez-nadškof in vsi tukajšnji naćelniki. Tudi ,,corpus delicti" — novo pokopališče — je gospod namestnik z županom ogledal. Srecni mrliči, ki bodo na tako imenitnem pokopališči počivali ! — Časniki so přinesli te dni povabilo k naročbi na novi časopis, ki bode začel z novim letom v Gorici izhajati, to je „Cvetje z vrtov s v. FranČiška". Kar mene veselí, ni le blagi namen tega časopisa, temuč tudi spre-lepa pisava vabila in programa. Ce bode — kakor se zanasamo — tudi list sam tako pravilno, gladko in je-drnato pisan, kakor program, porečemo , da je naš samostan na Kostanjevici to, kar so bili nekdaj samostani Benediktinovski — kulturno ognjišče („Cultur-státte") — kulturno ognjišče tudi v slovstvenem oziru. Da to ni malenkost, kažejo nam mnogi sestavki
v nekaterih naših Časnikih. Tako sem na pr. ni davno citai obliko „osvobajati seř> (od „osvoboditi"); dalje „predvčeranjem se x prizadevaťí; „veliko ulogo igrati" (= grosse Rolle spielen); „preveliko vero gojiti v kaj" in tisuč druzih sramotnih reći. Takih „čudežev" v našem slovstvu leta 1879. (devet in sedemdeset!!)
ne vidijo tisti, ki se malomodro zaganjajo v — stvarni ka vzvišene naše pisave. — Tedaj — tudi sè slov-
niČnega stališča: Dobro došlo „Cvetje'M — 29. oktobra je imelo deželno šolsko svetovavstvo — od junija sem — prvo sejo. — Zadnji list „Soče" od 7. dne t. m. je v prepoved dej an zavoljo dopisa „iz Istre".
— Na tukajšnjem gimnaziji so razdelili te dni za 200 gold, oble ke med uboge učence (iz zaloga za uboge). — Sinoči se je pricela v gledišči opera.
Iz Vipavskega 4. nov. — Lepo petje je velik dar
božji. Ono kroti človeške strasti in oblažuje notranje čute slednjega člověka. Naj bo clovek se tako surov in razburjen, lepa pesem ima to spretnost, da maboma potolaži vsacega divjaka, se ce!o živali ljubiio lepo harmonično petje. — Ljudska šola ima lepo in težko na-logo, da uri nadepolno mladino v lepem petji. Kakor pa ima sleberni predmet v ljudski soli tem boljši uspeh,
čim boljši je ona preskrbljena z dobrimi učili, ravno tako smemo pričakovati , da bo národna učilnica tem bolje urila mladino v petji, čim boljša učila ima ona za to stroko. Do sedaj učitelj ni imel Bog ve kaj obilice pripravnih šolskih pesni, katere naj vadi svoje učence v soli. — ,,Slavček, zbirka solskih pesmi, uglasbil Anton Nedved , c. k. učitelj godbe", pa je zdatno pomnožil „tvarino lepega petja". Najnoveje Nedvedovo delo spada v 3 dele ali stopinje, za 1., 2. in 3. razred narodnih sol. Prva stopinja obsega 55, druga 53 in tretja 68 različnih pesmi za šolsko mladino. Pregledali smo kritičnim očesom „SlavČka" in reči smemo , da je to delo jako skrbno sestavljeno in popolnoma primerno različnim dob&m otroške starosti. BeBede k pesmicam za vse tri stopinje, od različnih pesnikov, podajajo uceči se mladini obilo gradiva , da se vadi nábožnosti in nravno8ti. Obilo je tudi pesmic za razvedrilo in dobro voljo. Njih mnogo podaja mladini gradiva, da se seznáni z naravo in nje sknvnostmi. Tudi patriotični duh se v teh pesmicah ne pogreša. A tudi napevi ,,Slavčkau ee popolnoma zlagajo z duhom, ki iz besed pesmic veje. Priprosti so, vendar se jim takoj pozná mojsterska roka umetnika. Mili in polni čuta 80, a zraven pa tudi v najlepšem harmoničnem slogu pisani. Zatoraj se na-djamo, da je ni národně šole po Sloveniji, ki si uže ni, ali pa si še le bo naročila „Slavčka", *ki stane le 70 novcev.	Vrabec.
lz Vipave. — Doe 30. oktobra je bila letna pre-
skušnja v sadje* in vinorejski šoli na Slapu, pri kateri je bil kot zastopnik deželnega odbora kranjskega na-vzoč gosp. Karol Dežman iz Ljubljane. Vseh učencev skupaj je bilo o začetku leta enajst, pet v drugem in šest v prvem oddelku, izmed katerih je eden med letom umri, eden pa je bil v vojake vzet. Učili so se ne le sade- in vinoreje, ampak tudi kmetijstva sploh in raznih druzih predmetov, kateri so s tem v kateri koli zvtzi, in sicer teoretično in praktično, kakor je uže od nekdaj v tem zavodu vpeljano. Pred drugimi se je ietos odlikoval J. Greg ori č iz Novomesta ; zastopnik dežel-r;ega odbora ga je v svojem nagovoru tudi posebno pohvali! in wzgled stavil drugim, katere je k vecji marljivosti in pridnosti spodbujai. Ni se pa čuditi, da gre učencem, ki pridejo semkaj iz eno- in dvorazredne ljudske šole, posebno prvo leto malo trdo, saj znajo nekateri komaj brati in pisati, in nimajo nikacega pojma o predmetih, kateri se tukaj učijo , na pr. kemija, fizika i. dr.; veliko bolje izbajajo tisti, kateri so vsaj štiriraz-redno glavno šolo dovršili, ali celó kak razred realke ali gimnazije. Da se pa občinstvo za šolo vedno bolj zanima, je priča lepo število poslušalcev , kmetskega in gos[ oskega stanů, ki so bili k preskušnji prišli, pa tudi število učencev, ki raste od leta do leta, in sicer ne le tacih, kateri prosijo za ustanove, ampak tudi plačujočih.
Iz Ljubljane. — Adresna debata v dunajski zbornici
posUccev je končana. Zmagala je konaervativna većina s svojo adreso do Nj. veličanstva, katero je osnoval grof Hohenwart. Govor Hohenwartov koncem debát beió bralci v današnjem listu; tako izvrstno je izdelan
na vse ugovore nasprotnikov, da si ga ne moremo boljega misliti; s zmerno besedo sega jim do kože. — Tako j« v zbornici poslancev besedován je zdaj pri kraji in pre-atopiti se mora zdaj na dej a nje. Delà, delà zdaj prićakujemo od gospoda ministra Taaffe-a, to je, do-kaeov, da resno hoče izvršiti to, kar prestolni govor po-vdarjs. Obljub ima naša stranka — stranka mirú in sprave —- dovoij , zdaj treba , da poslanci te stranke, nasproti svojim volilcem, dobijo tudi garancije, da do-sežejo dežele in narodi to, kar jim po ustavi gré. In z ozirom na pravice, po ustavi jim garantirane, je skrajni Čas, da grof Taaffe neba biti ,,Fabius cunc-tator" in na ljubo laži-liberalcem ne prezira tega, kar je vlada dolžna storiti veliki večini narodov avstrijsk h? ki so zaupljivo na Ta a fe-ovo strau ae vstopili in zahtevajo edino Ie to, kar jim po naravnem in ustavném pravu gré. In to ni samo gias nas Slovence v, temveč je glas tudi vseh lojalnih Čeho v in P o 1 j a k o v. Zato ,,Gazeta Národová" po pravici piše, da se ministerstvo s svojim dosedanjim stališčem ,,nad strankami" ne bode moglo dolgo več obdržati, ker neprestano oma-hovanje ,,sèm pa tje" uže v taboru avtonomistov neza-dovoljnost provzročuje. Ministerstvo mora toliko po-ganoa imeti , da odločno nasproti stopi tako imenovani ustavoverci stranki, da si s tem zopet pridobi zaupanje,. katero aže zeló gine.
— (lz seje odb. družbe kmetijske. — Konec.) Dr. Bleiweis poroča, da je gosp. Vi čel dodělal po ranjcem gosp. P. Kozlerju osnovane cačrte vodnjakov, ki se zdaj uže v Blaznikovi kamnotiskarni risajo in pridejo z dotičnim podukom kmalu v tisek. Odbor gosp. V i-čelnu hvalo izreka za lepo vredbo za kmetijstvo jako važnega Kozlerjevega spisa in sklene, naj se natisne s podobami vred v ,,Naznanilih družbe kmetijske", zraven tega pa se napravi ee posebej 700 iztiskov, da se jih nekoliko brezplačno razdeli med občine, nekoliko pa po prav nizki ceni prodá onim, ki pri napravljanji vod-njakov poduka potrebujejo. — Predsednik baron Wurzbach nasnanja, da mu je grof Gustav Auersperg poslal dva spisa o veliki koristi žvepla zoper gnjilobo grozdja , pa tudi krompirja in sadja, katerih eden je bil v letošnjih „Novicah" uže natisnen, drugi pa o žvep-Ijenji trt se natisne ob pravem času. Odbor sžlene, naj se gosp. grofu po pismu izreče zahvala za domoljubno
pospeševanje domaćih kmetijskih interesov. — Gospod
Ogulin ov dopis, da, kot zastopnik družbe kmetijske kranjske pri dunajském vinorejskem zboru, kmalu pošlje poročilo o njem, se je vzel na znanje, kakor tudi poročilo gosp. Vilj. Pfeiferj a o davkarskih ekse-k u tor jih. Jedro tega poroćila, za katero je bil gosp. Pfeifer od družbe kmetijske naprošen, je po poizvedbah gcsp. Pfeiferja to, da ta nova naredba je 1) huda nad-loga kmetovalcem, ker vsake kvatre, tedaj tudi takrat, ko nimajo še nobenega pridelka spravljenega, eksekutor terja davek, 2) pa so stroški sedanje izterjatve davkov vecji od prejsnjih. — V. Brenner, trgovec 3 semeni na Dunaji , je družbi ponudil na prodaj semena one nove trave , kateri je ime „reana luxuriant4 (reana bohotna, v ,,Novicah" uže popisana). Odbor je sklenil, tega semena nekoliko za poskušnjo naročit», kedar izvé ceno njegovo. — Ker je prečastiti gosp. Skarbina, župnik v Ukvah na Koroškem, ki je zadnja leta naši družbi kmetijski prijazno oskrboval nakúp lepib ukviških ovác, za tifusom umri, je odbor naprosil gospodarja Era ta v Ukvah, da on prevzame zdaj to nalogo, ako zarad goveje kuge bode mogoče , še to jesen ovác iz Koro-škega pripeljati na Kranjsko, da jih dobijo ovcerejci. — Dobrodejni družbi Vincencijevi v podporo se je, kakor druga leta, tako tudi letos podarilo 10 mernikov krompirja od pridelka na družbinem vrtu.
37 i
—	(Geveja kuga) na Kranjakem pa tudi na Sta-
jarBkeoa 10 Hrvaškem pojenjuje. Da bi se bila prikazala v Bevkab pri Vrhniki, kakor se je unidan hrup zagnal, ni res. Vlada strogo izpolnuje dotične postave proti razširjenju te nadloge. In tako je prav. Veli koga beršk i župan, znani ljubljenec Vesteneckov, je moral, ker je nekemu kmetu svetoval, naj le natihoma
zakoplje kužno goveda, plačati 300 gold, kazni v de-
narji, pa mu, kakor dotiónemu kmetu, po njem zape-Ijanemu, žuga se druga kazen. Enako kazen s 300 gld. je zadela župana Hessa v Metliki, ki je prestopil ukaze zoper govejo kugo. Zato župani pozor, goveja kuga ni igrača! Tudi na Hrvaškem postopajo energično zoper kugo, zato tudi ondi pojema, ki se je prikazala
v 22 krajih. — Dr. B lei we i so v poduk, ki so ga unidan objavile „Novice" in ga je ponatisnil tudi ,,Slov. Gosp." , je družba kmetijsfca štajerska v nemškem jeziku razglasila v svojem časniku: „der steyer. Land-bote."
Ravnokar nam je iz najboljega vira doilo najco-vejše poročilo o stan ji goveje kuge na Kr^anjskem.
V St. Vidu nič novega, zvěděli smo pa iz St, Vida, da so unidan zavoljo kuge pobito kravo ponoći 4. t. m. iz-kopali, meso nasolili, kožo pa skrili; Svederca in njegove pomagače je komisija takoj zaprla. V enem prav samotném hlevu v J a v o r j i občine dobruinske se je kuga prikazala, odkodi le-sem zatrošena, se za gotovo se ne vé; v Martinji vasi okraja litijskega, kjer je kuga uže potihnila, se je zopet prikazala, zatrošena iz Velikega gabra. O ti nesrečni župan ti! V črnomalj-skem okraji se je v Mal na h blizo Semiča prikazala. O kuže ne so t^daj zdaj v okolici ljubljanski 2 vasi, v litijBkem okraji tudi 2, v novomeskem je
okuženih 8, v krskem 5 vasi, v črnomaljskem pa 8 vasi.
—	(V zadnjem zboru društva zdravnikov) sta vsled vabila mestnega magistrata, naj društvo posije dva svoja zastopnika v mestni zdravstveni svet, bila izvoljena gg. dr. Kar. Bleiweis in dr. Keesbacher, oba mestna
odbornika.
—	(Kranjske na novo oživljene gimnazije) nimamo še, kakor naši časniki poročajo, al upanje je veliko, da jo dobimo, ker so državni stroški za njo z 8000 gold, postavljeni v proračun za i. 1880. Za trdno se nade-
jamo, da večina državnega zbora ne bo ovrgla vladnega proračuna nasproti nepotrebni kočevski gimnaziji s stroški 11.000 gold. Za gotovo smo slišali, da je tudi nadzornik srednjih šol g. Gnad toplo zagovarjal napravo
gimnazije kranjske.
—	(Našim Gorenjcem na Čast) be rem o v „SJov. Gosp." dopis priprostega kmetiča iz Braslovic na Sta-jarskem. On popisuje , kaj je na Kranjskem pri vrlih Gorenjcih lepega videl in skusil, ko je vec tednov pri svojih opravsih pri njih bšval. ,, Gotovo smem trdi ti —■ pravi — da v vseh strokah gospodarstva razen poljedelstva nas Kranjci prekosijo, posebno v živinoreji, mle-karstvu, sadjereji, cebeloreji, predivstvu itd. Kakor so mi pravili, pripomore k vsemu temu veliko si. kranjska kmetijska družba. Res je, da tudi naša štajarska kmetijska družba marsikaj stori; ona posil ja potnega učitelja gosp. Klingana, ki ppdučuje v živinoreji, a kaj pomaga ta teoretični poduk in še ta v nemšcini, katere ne razumejo naši kmetje. Opazil sem tudi, kako zeló se kmetje zavedajo svoje narodnosti, pri katerih sem našel vsa slovenske časnike. Nemcurčekov je med njimi veliko manj ko pri nas; sedaj neki po zadnjih volitvah v državni zbor so se poskrili kakor ščurki pred iučjo." — Tudi v dunajském kmetijskem časniku „Wien. landw.
Zeitg." popisuje gosp. P. Radies z veliko pohvalo „si-
rarstvo v Bohinji", ter pravi, da Gorenjci, spod bujeni po neutrudljivem župniku gosp. Mesarju in podučeni po Svajcarju gosp. Hitzu , narejajo zdaj uže tako dober sir, da se sme primer jati s švajcarskim in se ga zato uže veliko prodá v Ljubljani, pa gre tudi na Lásko itd. Ce Bohinjci bodo skušali zmerom dobro in čedalje bolje blagó izdelovati, pridobili si bodo Gorenjci iepega denarca s to novo obrtnijo.
—	(Našemu Častitemu pevskemu zboru pro memoria !) „Novicam" je iz Sofije došel 15. list bolgarskega nemško francoskega časnika, katerega izdaja g. Abel Luksié v giavnem mestu Bolgarije in v katerem je naš velecenjeti rojak prof. Besenšek Bolgaroa, posebno priljubljeno, po vse v duhu tega naroda zloženo pesem „Sumi Marica!" v nemški jezik přestavil, da tako tudi nemškemu svetu kaže , kako lepe pesmi ima tudi slo-vanski narod bolgarski. Marica — piše prof. Bezenšek — je narodna reka Bolgarov; na njene obale nas posadi ta pesem v prvi vrstici, v drugi vrsti pa slišimo plakajoco vdovo itd. — Ker smo prepričani, da bi či-talnicarjem našim pevski zbor ne mogel lahko večega veselja napraviti, kakor s tem, da bi jim v prihodnji zimski sêsoni zapel to narodno pesem v izvirni besedi ali v slovenskem převodu , in ker smo od druge strani tudi prepričani, da nam častiti naš r )jak prof. Bezenšek rad posije napev te znamenite pesmi, zato smo napisali to „pro memoria" našemu pevskemu zboru.
— (V Čitalnici) na korist nakupa zimske obleke ubogi šolski mladini v nedeljo napravljena veselica je privabila precejšnje število dobrotnikov in dobrotnic, vendar gospé, ki stojijo na čelu tej dobrodeljni napravi, prosijo: „dajte, dajte še!" kajti uboštva je dandanes toliko, da ja groza.
—- ( Valvazorja) 28. snopić se ravno razpošilja , ki nadaljuje knjigo gradov, mest in trgov. V tem zvezku
nahajamo zopet 29 lepih podob. Vseh zvezkov bo 80,
ki bodo konec tega meseca gotovi in tudi razposlani. To boda gotovo vsem narocoikom všeč, da imajo kmalu imenitno knjigo zgodovine kranjske v rokah. — Ker je še nekaj iztisov čez število naročnikov, opozorujemo posebno zastope mest in trgov, naj si jih narocijo, ker v njih imajo zabilježeno zgodovino svojega mesta ali trga, in pa podobo, kakoršno je pred 200 leti imelo ; v
nji dalje nahajajo grb (Wappen) mesta, trga, župnije, plemenitašev, škofov itd. Ker se bode imenik naročnikov, kateri se bo knjigi pridjal, kmalu tiskal, naj
se urno naročé pri gosp. J. Krajcu v Novomestu, da
se morejo še sprejeti v imenik.
—	Pod naslovom ,,Personalstand der k. k. Behorden und Aemter im Herzogthume Krain{i za leto 1880. je g.
Franc Gerkman na svitlo dal imenik cesarskih, duhovenskih, deže'nib in druzih uradov in po njih oskr-bovanih naprav na Kranjskem. Goap. izdatelj je s tem imenikom, ki precej truda stane, vstregel potrebi takega šematizma, ki nam kaže stan službenega osobja gori navedenih oblastev. V prejšnjih časih je c. kr. deželni
vlada sama izdajala „Provinzial-Schemathmus" ; 1. 1874. je družba kmetijska ga po spisu nepozabljivega nam gosp. dr. E. Costa pritaknila svojemu koledárju, zadnja leta ja kajigar Giontini izdajal koledar, v katerem je, če se ne motimo, tudi gosp. Gerkman objavljal navedeni „Personalstand". Da je to isto zdaj storil v posebni brošurici, mu bo hvaležen vsak, ki večkrat ta-cega imenika potřebuje. Da pa bode njegov imenik še bolje ugajal svojemu namenu, treba bode dodati mu vprihodnje ša marsikaj , česar zdaj pogrešamo v njem in ga vrediti — se ve da marsikaj nekoliko krajše —
po zgledu dr. Costovem za leto 1874. — Cena Gerk-manovému imeniku je 25 krajc.
(Vabilo odbornikom ,,Matice slovenske") v skup- sih financ. Da dí mogoče, mahom
.	»	«	•	i	^	t «	«	•	y I	» y	• •	^
vse na
sčino 29. dne novembra t.
zapisnifea 45. odborové seje
Dnevni red
Bereta se
niti
Poročilo tajniisovo.
)
kar
pregre
prejsnj
drž
ustavovernimi ministri
Poročilo odseka za izdavanje knjig (o Matičinih kojigab ne more začeti samo z
previdi vsak »vi m i davk
?
zbor
al da
pa
b o 1 j
br
s svoji mi e zdravilo
s tem. da
za to in za prihodnje leto).
Poročilo gospodarskega
bi se
odseka. mesni nasvéti.
Razprava raznih Matičinih zadev.
manj šali stroški, to bi bil moral vendar gosp
Zmanj
Posa- Chertek, oče davkarskih eksekutorjev, vedeti
(Sv. Martin) nam je
vsaj Ljublj an čan om
kalo bode po tem proračunu konec 1880. leta zopet do
o tem se razločuje od proračuna prej
18
milijonov, le
včeraj naznanil prijetno zimo.
slovenski Volčevi snjega ministerstva, da je ta dolgove délai in 8 poaojili
77
stoletni pratiki" nahajamo namreč to-le prerokovanje :
primanjkljej pokrival, gosp. Chertek pa noće nek
Sveť Martin oblačen ať meglen Pride zima voljna kot jesen.
tere davke (zemljiških vendar
povikšbti
ih
7
Novicar iz domaćih
tujih
dežel.
nekaterih prečudnih, davkov vpeljati. Po njegovem pro računu znašajo za leto 1880. državni stroški 414 mili
jonov in 712.917 gold., dohodki pa 396 664.890 gold, tedaj primankljej 18 milij
?
mi
m
in 44.027
gold
Dunaja.
Včeraj je zbornica poslancev ugodno
ponovila volitev predsednika in podpredsedni
kov
7
bili so zopet izvoljeni dosedanji predsedniki.
Zihy-
g r a d
Go
pride
novih davkih govorimo kaj vec prihodnj
se
7
da baron Žvegelj namesti grofa
av8tnjsko-ogerskega poročnika v C
Cesko
Nekaka podoba je, da bodo zdaj imenovani še trije mi- stavili dve kom
n is tri namesto provizornih. Ali se bode zgodilo to, kar so nekateri tukajšnji časniki te dni razglašali, nam-
Pr a g
českem klubu ste se še-
pa
za
d
ena za politic
kopravnost
d
kteri
mate
rec
da grof Hohenwart postane minister notranjih
druga
sestaviti vse češke tirjatve, da jih potem predložé ce-
sarJu
oprav, baron Helfert pa nauka in bogočastja, to ni talite
še gotovo. Iskrena naša zelja je pač, da bi ta dva mo žaka dobili na čeio vlade, in grof Taaife
Komisij sestaviti
o
dno
Pelj
kopravnost mora sledeče-
skeg
ka v ljudske
f
si na novo
srednje èole in urade ter ustanovljenji če3keg
vse
«.
pridobil zaupanje avtonomistov v zbornici poslancev in
učliišča
narodov avstrijskih. V to ime kličemo: amen!
Odseki razpravljajo zdaj jako marljivo predloge, katere so jim za izdelovanje odločene.
Menda vstrežemo našim bralcem, če jim skupno objavimo, v katere odseke 80 poslanci slovenski bili voljeni dozdaj: V adresni odsek: grof Hohenwart
Schneid
Baron Filip o vi Č, glavni vodja zasedbe Bosne
in podmaršal v Pragi
7
obhajal l.t. m. petdesetlet-
nico svojega vojnega službovanja. Slavni general je do
bil z vseh strani pozdravov, cesar sam mu je pisal prav
• •
prijazno pismo.
Ogersko. Iz Budapešta.
Kraljevinaka odbora
v petici ] sk i odsek: Winkler
U^uiiciU y	v p u i i i j o ci i \;uovi\ •
vinske kuge odsek: grofMargheri
7
7
v z 1-
7
oni dan izrekla, da ostaneta vsak
t
v bosenski
odsek: Hohenwart

v vojni odsek: Pfeifer
)
v
odsek za oproščenje od koleka in prist oj bin pri zloženji zemljišč: Vošnjak, Herman, — v odsek za zavař o v a nj a : dr. Poklukar, — v odsek za premembo §.31. poatave o zemljišnih knjiga h: Herman
ogerski in hrvaški, sta pri svojih zahtevah, nobeden ne mara kaj odjenjati. Najprej imata pregledati skupne račune. Kakor zastopniki hrvaški porocajo, so Magjari o hrvaških zadevah sila slabo podučeni, toraj se bo ta reč še dolgo vlekla*
Angleska.
Rusijo in Turčijo se angleška vlada
prav hudo gleda. Sultanu je podala nekaj načrtov o re-
7
v železniški odsek: Obreza, Gôdel
v o
dsek
za
službeno pragmatiko uradnikov: Winkler, Her-
v odsek za o d p r a v o k o 1 e ka pri časnikih
v davkarski odsek: dr. Po-
formah v Aziji in če bi se ta bránil izvršiti jih , jo je volja odstaviti ga , na njegovo mesto pa posaditi brata
man
in koledarjib : Klun klukar, Nabergoj
njegovega Rechada, ki bi potem viadal pod nadzoratvom Francije, Angleške in Avstrije. Ruaki poobiaščenec je
v kazenski odaek : Schneid
bil
uže pri
sultanu, pravijo , da zavoljo
Herman
> 7
til	, - v	u u \J u u (VI uuovu i uvuuvtu
v budgetni odsek: Hohenwart, Voanjak za z a p i s n i k a r j a : dr. Poklukar.
Kakošen et^ah imajo ustavoverci pred stranko konservativcev (našo stranko), to očitno pred sve-
tej zadregi Rusija pomagala Turćiji.
tega
7
da bi v
Iz Bosne
Šaraj
zad o j
četrtek fzgm
jvoda Wurtemberg slovesno odprl realno gim
tom kaže dunajski časnik „Montaga-Revue", kateri usta-voverce pridušuje, naj po vladni predlogi za vojno postavo gla8ujejo, kajti da je sklep o tej postavi ve
vsi
Vodi
in v
ojask
ški
penzijonat za dečke. Na
80
7
dežel
10
realni gim
bili
duhovenski dostojanstveniku dr. Zach, poveljnik vojaškemu
i j a v e n
)
treba
Je
da se postava sprejme z dvetretjin-
penzijonatu za dečke pa nadlajtenant Griv
lz Carigrada. Carigradski patria rh
přiznal
ne
sko većino glasov. „Ce ne boste — tako piše gori na-
glaso-
odvisno8t srbské cerkve. To je važno v narodnem obziru za Srbe, da bodo neodvisni od grških slovanstvu
vedeni časnik svojim ustavovernim pajdažem vali za vladne predloge, zgodilo se vam bo, da pridejo sovražnih verskih poglavarjev.
*	* —~ r	o i	-— ~~ ? — ------j-
konservativci na krmilo vlade, ki bodo potem federa-
ti
Minister Taaffe menda
ki
listicno sistemo vpeljali.
ne bode hvaležen tej preodkritosrčni izjavi časnika, se delà tako, kakor da bi bil organ sedanje vlade.
Proračun državnih stroškov in dohodkov za leto 1870., izdelan po začasnem voditelju finan-ćnega ministerstva Cherteku in zbornici predložen, je osupnil obe stranki zborovi, prijatelje in nasprotnike vladne. To ni nikakoršni akt, ki bi nam upanje dal, da se zboljša žalostni stan naših ûnanc; s takimi šte-vilkami in tacimi pripomočki se ne ozdravi bolezen na-
Zitna cena
v Ljubljani 12. novembra 1879. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 7 kr
11 gold. 3 kr
turšice 6 gold
kr
banaška
8oršice 7 gold
93 kr
rži 5 gold. 39 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
prosa 4 gold. 20 kr
ajde 5 gold. 20 kr
ovsa 2 gold
93 kr
Krompir 2 gold. 76 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer
Tisk in založba
BlaznikoYi naslediiiki v Ljublj