TRST, petek 15. februarja 1957 Leto XIII . Št. '40 (3575) PMHuRSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-108 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: 1JL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico MI.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viiine v iirinl l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ. -zvod 10, me eč o ■ Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska Oržavna zaiozoa Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska Po obisku pri prosvetnem ministru Vest, ki smo jo pred dne- in tudi tu obstaja možnost, vi objavili, da je prosvetni minister sprejel dva delegata slovenskih šolnikov, je zelo ugodno vplivala na slovensko javnost. Po objavi vesti pa smo zvedeli še za nekatere podrobnosti o razgovoru, ki se je vršil pri ministru 8. t. m. Predvsem je minister priznal, da je različno ravnanje s slovenskimi šolami na Goriškem in Tržaškem krivično in da se niti on osebno niti nekateri ministri in tudi sam predsednik vlade nikakor ne strinjajo, da bi v osnutku Predvidene komisije določale, kdo sme biti vpisan v slovensko šolo. Nadvse važno pa se nam zdi dejstvo, da je minister načelno priznal pravico do slovenskih šol tudi v Beneški Sloveniji. On je sicer izrazil nekatere pomisleke o uvedbi slovenskih šol na enak način kot na Tržaškem in na Goriškem in predlagal nekakšne dvojezične šole. Seveda se s takšnim predlogom ne moremo strinjati in moramo na tem mestu ponovno poudariti prvo načelo resolucije tridesetih slovenskih organizacij in ustanov s Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, oa se namreč v duhu čl. 6 republiške ustave ustanovijo državne šole s slovenskim učnim jezikom povsod tam, kjer obstaja slovenska narodna manjšina. Vendar pa je prvi korak * plodnim osebnim stikom ministrom in predstavniki slovenskih šolnikov storjen. Razgovor od t. m. je rešil zlasti dve Praktični zadevi. Predvsem bo odslej naprej urejeno tako, da bo prosvetni minister osebno povsem zagotovo prejemal spomenice, 111 zadevajo slovensko šolstvo, kar se doslej na žalost ni dogajalo. Druga Praktična zadeva — ki je nadvse pohvalna — pa je določitev stalnega delegata slovenskih šolnikov, ki bo k stalnem neposrednem sti- z ministrom in njego- vnni sodelavci ter z njimi skupaj proučeval vprašanje slovenskega šolstva, predvsem pa zakonskega o- snutka. Ostane nerešeno le eno -el°. važno praktično vpra-an.)e. Prosvetni minister je amreč delegaciji dejal, da J® možno popraviti sedanji r^ntek in njegove krivice dstraniti le s pomočjo ta-d imenovanih amandma-J v ali sDreminievalnih tp£ , ?ov- Zakonski osnu-K. ki ga je sprejela vla-WiV naoelu, bo predložen, sfii r to še ni storjeno, ln i *K°misiji za vzgojo . *ePe umetnosti* poslan-zbornice. Ta komisija v 0 osnutku diskutirala in nesla nekatere popravke, soh P° ministrovih be-eaah ne smejo biti bistve-narave. Nato bo zakon-osnutek predložen po- ski da se vnesejo nekateri popravki, ki bo nato o osnutku glasovala. Verjetno je, da bo osnutek postal zakon na podlagi večine glasov, s katero razpolagajo štiri koalicijske vladne stranke. Nato se bo postopek ponovil pred senatno komisijo in na plenarni seji senatorjev. če je torej v komisijah obeh domov parlamenta in na njunih sejah nemogoče vnašati bistvenih sprememb, potem ne vidimo možnosti, da bi na ta način Slovenci v Italiji prišli do pravičnega šolskega zakona, ki tli vseboval vsa tista načela, ki jih je v svoji resoluciji zahtevalo 30 slovenskih organizacij in ustanov. Mislimo torej, da je edina pot za dosego pravičnega zakona, pot ponovnega razpravljanja o zakonskem osnutku na eni izmed prihodnjih seji ministrskega sveta. Mnenja smo, da je takšno ravnanje povsem upravičeno. Ta upravičenost izvira predvsem iz dejstva, ki ga povzemamo iz uradnega obvestila o seji ministrskega sveta tik pred novim letom. V tej uradni izjavi je bilo namreč rečeno, da je ministrski svet razpravljal samo o načelih bodočega zakona o slovenskih šolah. Na podlagi teh načel je bil šele izdelan člen za členom zakonski osnutek sam. (Te člene smo objavili v našem dnevniku 29. januarja letos). Mnenja smo torej, da bi bilo popolnoma umestno, če bi prosvetno ministrstvo na eni izmed prihodnjih sej ministrskega sveta predložilo do podrobnosti izdelan zakonski osnutek in da bi ministri o njem ponovno razpravljali, že na tej seji, naj bi upoštevali zahteve vseh Slovencev v Italiji in zakonski osnutek ponovno izdelali na pravičnih načelih. šele tako popravljen — bistveno popravljen! -osnutek, naj bi vlada izročila v diskusijo komisijam poslancev in senatorjev. Ponavljamo torej načela pravičnega osnutka, ki so poleg že omenjenega glavnega načela, ki izhaja iz ustave pa tudi iz mednarodnih obveznosti republikanske vlade: obstoječe šole morajo biti ohranjene, v Benečiji pa ustanovljene na novo; vpis naj še vrši na isti način kot v šole z italijanskim učnim jeziikom; učni programi naj se sestavljajo ob sodelovaniu slovenskih šolnikov; vse osebje mora obvladati slovenščino; uzakonitev naj bo na podlagi številčnega stanja razredov zadnjih dveh let, ustanovi naj se posebni stalež slovenskih šolnikov; za vse slovenske šole v Italiji pa naj se ustanovi pri šolskem skrbništvu v Trstu šolski oddelek, ki naj mu načeljuje slovenski funkcionar. Vodstvo PSDI še ni ocenilo pomena beneškega kongresa Saragat popravlja negativen učinek svojega članka, v katerem je napadel Nennija - Radikali so že pozitivno ocenili kongres PSI Zanimanje političnih krogov se spet obrača na položaj vlade (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Novo vodstvo socialistične stranke se bo sestalo čez kakih deset dni. To je povedal danes novinarjem Nenni ob svojem prihodu v Rim. Sicer pa je bil zelo zaprt. Dejal je le še, da bo tajništvo tisto, ki bo imelo mnogo dela, medtem ko se bo centralni komite sestal šele čez kake tri mesece. Mogoče je hotel Nenni s poudarkom na tajništvu razpršiti dvome, ki so jih izražali zlasti socialdemokrati o tem, ali bo mogoče izvajati, kar je bilo na kongresu soglasno sprejeto. V tajništvu ima namreč Nenni večino. Socialistični kongres s svojim dramatičnim podaljškom je sedaj predmet presoje drugih strank, zlasti socialdemokratov in komunistov. Poslancem in senatorjem PSDI je danes dopoldne poročal o kongresu Simonini. Niso pa danes še zavzeli nobenega stališča ter so debato sploh odložili in bo prej še sestanek vodstva stranke. V temelju pozitivno oceno kongresa pa ie podal v izvršnem odboru socialdemokratske stranke Mat-teo Matteotti. Izvršni odbor radikalne stranke je tudi dal ugodno mnenje o beneškem kongresu PSI. Odobril je resolucijo, v kateri poudarja odločno voljo PSI. da vskladi svoje delovanje z načeli svobodne in demokratične metode, nato pa podčrtava očitno individualnost PSI, kar omogoča konstruktivno in avtonomno funkcijo v vrstah demokratičnih sil. Radikalna stranka vidi v tem nadaljnje vzroke za zopetno utrditev sporazuma med silami demokratične levice za vključitev novih demokratičnih energij v vodstvo javnega življenja. V tem trenutku demokratične alternative, pravi resolucija radikalov, pripada posebna odgovornost socialdemokratski in republikanski stranki. Vodstvo KPI bo o socialističnem kongresu razpravljalo jutri, medtem ko je danes Pajetta samo poročal o sedanjem stanju odnosov s socialisti. Pozornost političnih opazovalcev pa se sedaj pričenja obračati na socialdemokrate. Današnja dva sestanka — parlamentarne skupine in vodstva stranke — notranjega položaja v sami stranki nista razjasnila. Po svojem članku, s katerim je napadel Nennija, obenem pa izzval odločen odpor, tako da so nekateri ta članek imenovali «nož v hrbet«,"je Saragat svoje stališče previdno popravil. Predvsem je poskrbel, da je zanikal včerajšnjo vest Anse, ki je imela nekak poluraden značaj in jo je agencija objavila v imenu ((socialdemokratskih krogov«. Po tej vesti so se namreč omenjeni krogi izrazili, da so nezadovoljni z Nennijevo odločitvijo, da ostane na čelu tajništva svoje stranke, in so bili mnenja, da bi Nenni bolje napravil, če bi prešel v opozicijo v stranki. Danes pa je Saragat priznal, da je Nenni pri izbiri za ali proti imel dobre vzroke, da obdrži tajništvo stranke. Bolj jasen je bil Matteotti, ki je dejal, da smatra za pozitivno, da je Nenni obdržal tajništvo stranke. Sedaj se zopet govori o sklicanju izrednega kongresa PSDI; to sklicanje bo levica odločneje zahtevala na pri- hodnjem zasedanju vodstva. Politične kroge pa že ne zanima več toliko, koliko se bodo socialdemokrati povrnili na pot združevanja, pač pa jih bolj zanima položaj vlade. Trenutno je bilo molče sklenjeno premirje, da se ne bi oteževalo delo Segniju na sestanku v Parizu. V tem času bo zasedanje glavnega odbora in vodstva republikanske stranke. Sprejeti bo treba zelo važno odločitev; ali vstopiti v vlado z enakimi pravicami ali se dokončno umakniti v opozicijo; sedanji položaj je namreč nevzdržen. Pacciardi je za prvo rešitev, glavnina stranke pa za drugo. Potem je tu nevarna čer, ki jo predstavljajo agrarne pogodbe. V vladni koalicij: ni enotnosti o tem vprašanju. Liberalci so odločno za glasovanje o zaupnici v zvezi s tem vladnim predlogom, demokristjani so v zadregi, socialdemokrat so pa sploh proti glasovanju o zaupnici. Potem je še nadalje vprašanje določitve ministra za državne u-deležbe, ki je še vedno odprto. Na današnjem sestanku poslancev m senatorjev PSDI so se prisotni izrekli proti vladnemu predlogu za zakon o agrarnih pogodbah v sedanji obliki. Verjetno bodo socialdemokrati predložili nekatere spreminjevalne predloge, od katerih se eden nanaša na u-pravičene vzroke odpovedj. To bo v parlamentu opravil Martini, ki bo nastopil na posvetu neobičajen način: svoje stališče oo namreč izrekel «v imenu tistih, ki ne nosijo odgovornosti za vlado«. Sicer pa so socialdemokrati sklenili, da ne bodo sprejemali nikakega sklepa, dokler se ne vrne Se-gni iz Pariza. V začetku današnje seje poslanske zbornice je Togliatti počastil spomin Concetta Mar-ehesija. univerzitetnega profesorja in rektorja padovanske univerze, velikega klasičnega filologa. Poudaril je, da je bil Marohet-i član komunistične stranke od njene ustanovitve 1921, medtem ko je že bil od leta 1895 v socialističnem gibanju. Nato so pokojnikov spomin počastili še predstavniki radikalne. socialdemokratske, liberalne, socialistične, demokristjanske ter monarhične stranke, v imenu vlače pa je spregovoril minister Rossi. Končno je govoril še predsednik zbornice Leone. ki je poudaril veliko izgubo. ki jo za svet politike In kulture predstavlja smrt Marchesija, Pri nadaljevanju dnevnega reda je bila predložena prošnja za uvedbo sodnega postopka proti nekaterim poslancem. Postopek je dovoljen proti mi sinu Almirante-ju zaradi obrekovanja po tisku in proti Pozzu, bivšemu misinu in sedaj članu meša-. (PSDI). ki se je v bistvu iz-ne skupine, zaradi izdajanja I rekel za pogodbo o skupnem nepokritih denarnih nakazil. Tudi na današnji seji poslanske zbornice se je nadaljevala debata o reformi a-grarnih pogodb. Govoril je samo demokristjan De Marži o. V senatu so še naprej razpravljali o skupnem evropskem tržišču j n Evratomu v zvezi z včerajšnjo resolucijo senatorja Santera. Se prej pa je Terraccini tako kot v parlamentu Togliatti govoril o pokojnem Marchesiju, čigar spomin so potem počastili tudi predstavniki raznih strank ter minister Martino kot predstavnik vlade, v imenu senata pa je govoril podpredsednik Bo. Za debato o Santerovi resoluciji je prijavljenih še 9 senatorjev in se torej ta debata ne bo mogla končati prej kot jutri dopoldne. Danes je prvi govoril Schiavi tržišču in Evratomu. Socialist Mancinelli je dejal, da v skupnem tržišču in Evratomu ne vidi nič drugega kot o-krepitev razdelitve cveta na bloke. Potem ko je zahteval, da pridejo v mednarodni parlamentarni organ, ki ga pogodba predvideva, tudi predstavniki manjšine, je Mancinelli dejal, da si socialistična skupina pridržuje pravico, da prevzame z glasovanjem odgovornost potem, ko bodo pogodbe predložene parlamentu v razpravo; trenutno pa je še preveč elementov, ki jih je treba pojasniti. Za njim je govoril republikanski senator Spallicci ter nato komunist Pesenti. ki je kakor včeraj Negarville kritiziral pobudo za skupno evropsko tržišče kot za Evratom. Razne kritike je v svojem govoru izrazil tudi neodvisni senator Jen-nacone. Dva senatna odbora vnesla spremembe v resolucijo o Srednjem vzhodu Eisenhowerju odklonjeno neomejeno pooblastilo Kefauver poudarja nevarnost U.rB<;s ‘ Mnunoury. Ob ho » ^ . izjavil, da bo skup- hiini,* r,lanskim obrambnim »ti govoril o možnn- jo *P'tv* vezi med Angh-be, t . rancijo glede obram-DoUbiiI■ fla bl skupno raz- s finančnimi in teh- manj drag sistem obrambe« Poročilo, kn so ga objavili nocoj po končanih razgovorih, pravi, da se predlogi francoskega ministra za tesnejše sodelovanje v okviru Z E/, tičejo zlasti področja raziskovanja in proizvodnje. Po skrbni proučitvi teh predlogov bo minister Sandys odšel v Pariz, da prinese odgovor svoje vlade. Poročilo pa ne omenja, ali bo Sa,nc'ys Šel v Pariz pred sestankom zunanjih ministrov ZEZ, ki bo 26. februarja, ali pa pozneje. Zvečer se je francoski minister vrnil v Pariz. Stalni svet zahodnoevropske zveze, ki se je sestal danes zjutraj v Londonu, pa je sprejel nu znanje angleške predloge o bodoči reorganizaciji britanskih oboroženih sil. O teh predlogih in o drugih angleških priporočilih glede razorožitve m politične reorganizacije ZEZ bodo govorili na konferenci sedmih zunanjih ministrov ZEZ, ki bo v Londonu 26. in 27. februarja. Mac Millan pa je danes povabil na kosilo Winstona Churchilla. Politični opazovalci izjavljajo, da se je z njim po svetoval o mednarodnih vprašanjih zlasti v zvezi z razgo vori, ki jih bo imel prihodnji mesec z Eisenhovverjem, Medtem je japonski poslanik v Londonu javil, da je japonska vlada poslala Veliki Britaniji novo protestno noto proti atomskim poizkusom, ki bodo prihodnji mesec na otokih Chrislmas. Britanska vlada je na prvo protestno noto že odgovorila im pravi, da «Japonski ne preti niti najmanjša nevarnost zarasli napovedanih atomskih poizkusov. ((Britanska vlada, nadaljuje nota, vsekakor priznava utemeljenost zaskrbljenja japonske vlade, kar se tiče poizkusov z jedrnim orožjem sploh, pripominja p« da je zaradi pomanjkanja sporazuma o razorožitvi Velika Britanija mnenja, da je njena dolžnost izdelovati tako orožje in delati potrebne poizkuse« Konservativci so danes doživeli prvi poraz pri dodatnih volitvah po zadnjih splošnih volitvah, pri dodatnih vo-litva za parlamentarni sedež v Norih Leivishamu, ki je prej pripadal konservativcem, so namfrč odneoU zmago laburisti. Konservativna večina v spodnji zbornici Je s tem padla na 58. Laburistični kandicat Niall Mac Dermot je dobil 18.516 glasov, konservativni kandidat Norman Farmer pa 17.406 glasov. Pri volitvah leta 1955 so ime- li koneervativoi večino 3236 i vrgli na francoske patrulje in glasov, I vojaška poslopja bombe. Zatem je predsedstvo z 11 glasovi proti 2 in enim vzdržanim odklonilo črtanje madžarskega vprašanja z dne.vnega reda skupščine, kakor je zahtevala sovjetska delegacija. Predsedstvo je dhlje ob vzdržanju SZ in CSR sprejelo ameriško resolucijo, ki predvideva konec sedanjega rednega zasedanja 23. februarja. Ta dan pa ni absolutno dokončen. Ameriška resoluoija pa določa, da ta sporazum ne velja za vprašanja Srednjega vzhoda in Madžarske, zarad-i katerih je bilo sklicano izredno zasedanje skupščine pred sedanjim rednim. Med razpravo o sprejemu sovjetske obtožbe proti ZDA na dnevni red je prvi govoril sovjetski delegat Kuznje-cov. Kritiziral je «Eisenho-werjevo doktrino« za Srednji vzhod in je dejal, da intervencija ameriških oboroženih sil na tem področju, ki jo predvideva «doktrina», slabša položaj ne samo na Srednjem vzhocu, pač pa na vsem svetu. Kuznjecov je dalje obtožil ZDA. da pripravljajo a-tomsko vojno in da so začele pripravljati načrt, ki Vključuje razširitev mreže ameriških vojaških oporišč v tujini. Ameriški delegat Cabot Lodge je v odgovoru poudaril, da so ZDA vsakikrat, ko so intervenirale v mednarodnih sporih to napravile, da pomagajo žrtvam napada. Kritiziral je sovjetsko politiko, zlasti kar se tiče sovjetskega zadržanja med razgovori o razorožitvi in glede intervencije na Madžarskem. Lodge je nato izjavil, da je namen Eisenhowerjeve doktrine za Srednji vzhod samo zagotoviti mir ter ščititi neodvisnost malih držav iiK, okrepiti njih gospodarstvo. Kar se tiče ameriških vojaških oporišč v tujini, je Cabot Lodge izjavil, da ZDA, v nasprotju s SZ, postavljajo vojaška oporišča v tujini samo s pristankom prizadetih držav. Pripomnil pa je, da ZDA ne nasprotujejo sprejemu sovjetske obtožbe na dnevni red, zato da o njej razpravljajo. Italijanski in angleški delegat sta izjavila, da skuša SZ izkoriščati OZN v ••IIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIHIIHIIIIIIimiiiiiiiiiiiHiitii V Beogradu urad OZN za madžarske begunce BEOGRAD. 14. — Na podlagi sporazuma med jugoslovansko vlado in visokim komisarjem za begunce OZN bodo v Beogradu začasno odprli urad visokega komisarja OZN. Urad bo v tesnem sodelovanju z jugoslovansko vlado skrbel za rešitev vprašanja madžarskih beguncev. S pristankom jugoslovanske vlade je za zastopnika visokega komisarja imenovan Pierre Bremond, ki je že prevzet svojo dolžnost. Urad bo odprt, dokler bo to zahtevalo vprašanje madžarskih beguncev. propagandistične namene. Po glasovanju je Kuznjecov izjavil, da se bo sovjetska delegacija se dalje zavzemala, da pride do razprave o njeni obtožbi. Ker mora sklep predsedstva odobriti glavna skupščina, bo sovjetska delegacija na plenarni seji ponovno postavila svojo zahtevo. Popoldne je predsednik glavne skupščine sporočil, da bo skupščina proučila šele jutri poročilo političnega odbora o Alžiru, zato da delegacije lah- se bo razorožitveni pododbor sestal 18. marca v Lon donu, ker so vse prizadete države sprejele predlog angleške vlade. «»------- Furio Diaz iz KPI v PSI RIM, 14. — Bivši župan Livorna Furio Diaz in še nekateri eksponenti KPI v Livornu so izstopili iz partije ter prešli v PSI. Diaz je ta svoj korak pojat-nil v pismu, ki ga je poslal livornskima federacijama KPI in PSI. V . tem pismu pravi, da je že več ko pripravijo nov načrt reso- j let kazal svoje nesoglasje z lucije, ki bi lahko dosegla dvo- I načinom, kako se partija vo- tretjinsko večino. i di in kako je organizirana Na isti seji je britanski de-|glece na zahteve -italijanske legat Alan Noble sporočil, da poti v socializem, odobno pi- smo go poslali še dr. Stoppa, prof. Fornaciari. Balzini, odv. Falcarenghi, Bassi-ni ter Ne-ri. C«--------- PALMI, 14. — V predoru Sv. Elija je prišlo do predčasne eksplozije min, ki je povzročila smrt petih delavcev. Sele pred dnevi so obnovili dela v tem predoru, ki je pred mesecem dni zahteval štiri smrtne žrtve, ker se je v njem utrgal plaz. V tem predoru pripravljajo drugi železniški tir- na progi Battipa-glia-lReggio Calabria. BEOGRAD, 14. — Danes je odpotovala v Moskvo delegacija jugoslovanske radijske difuzije, ki bo dva tedna gost radiodifuzije Sovjetske zveze. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Se številna nesoglasja glede skupnega tržišča Izjave Thorneycrofla o zasedanju sveta OEEC Francoska nepopustljivost glede prekomorskih dežel PARIZ. 14. — Britanski finančni minister Thorneycroft je sinoči po končanem zasedanju sveta OEEC imel tiskovno konferenco, na kateri je poudaril izredno važnost tega zasedanja. Nato je izjavil; ((Sklenili smo, da že sedaj krenemo na pot, ki nas b» privedla do ustanovitve evropskega področja svobodne trgovine. Pot bo težavna in bo prav gotovo vedno težavnejša, sproti ko bomo napredovali. Ustanovitev področja svobodne trgovine okoli carinske zveze šestih čržav, je nadaljeval Thorneycroft, postavlja tri glavna vprašanja zaradi različnosti položaja v posameznih evropskih državah: 1. Začetek splošnih pogajanj za ustanovitev podenja svobodne trgovine. 2. Kmetijska vprašanja, glede katerih je bilo sklenjeno, da se bodo ločeno proučila. 3. Poceben položaj držav, ki se gospodarsko razvijajo, katerih interese je treba ščititi.« Zatem je Thorneycroft sporočil, da bodo delovne skupine ustanovljene čimiprej in da bodo vsaj tri, ča obravnavajo omenjena vprašanja. Po potrebi pa bodo lahko ustanovili še druge. Sestale ce bodo v Parizu, lahko pa bodo njii-h seje sklicali tudi v Londonu, da sodelujejo s Thor-neycroftom, če bo potrebno. Vse prizadete države bodo zastopane v delovnih skupinah. Thorneycroft bo predložil julija na podlagi zaključkov delovnih skupin načrt konvencije o področju svobodne trgovine. Glede morebitne spremembe angleškega stališča o izključitvi kmetijskih pridelkov s področja svobodne trgovine je Thorneycroft na zadevno vprašanje odgovoril, da se sedaj ne predvideva nobena sprememba angleškega stališča. Na koncu je Thorneycroft izjavil, ca ga je svet ministrov OEEC pooblastil, da «začne delo«. Dodal je, da se ne sme ne podcenjevati ne precenjevati težavnost te naloge. da pa se bo trudil, da pride do rešitve, ki naj omogoči izboljšanje evropskega gospodarstva posameznih držav in dvig življenjske ravni v teh državah. Thorneycroft in minister za trgovino Eccles sta se danes vrnila v London. Ob prihodu je Thorneycroft glede načrta za področje svobodne trgovine izjavil, da gre za dober začetek, toda za sedaj samo za začetek. Dejstvo, da so sklenili poveriti delovni skupini tudi vprašanje kmetijskih pridelkov, tolmačijo opazovalci kot dokaz dobre volje, t. j. da se ne more izključiti možnost kompromisa. V Londonu pa kažejo v številnih krogih željo, da počakajo, naj bi se pogajanja med šestimi državami za skupno tržišče zaključila. Velik vtis so napravile izjave nemškega ministra za gospodarstvo Er-harda, ki se skupno z večjim delom nemških gospodarskih krogov upira vključitvi prekomorskih ozemelj in tudi načrtu za skupno tržišče sploh. Toda ta načrt odločno podpirata Adenauer in von Bren-tano. Proti angleškemu načrtu, ki določa odpravo vseh carinskih pregraj, za izmenjavo industrijskega blaga, so se izrekle doslej samo Grčija, Turčija, Danska, Islandija lin Portugalska, ki poudarjajo, da bi bilo treba vključiti v pogodbo klavzulo o prometu s kmetijskimi pridelki. Danci menijo, da angleški načrt v sedanji obliki koristi samo visoko industrijskim deželam. Namesto da bi vzpodbudil tesno sodelovanje gospodarstva evropskih dežel, bo ta načrt, če ga ne bi ustrezno popravili, povzročil nadaljnjo cepitev Evrope na razvite in nerazvite dežele. Norveški predstavnik je opozoril na to, da bi bilo treba podrobno proučiti prehodna obdobja v odpravi ca- rin, da bi pomagali nerazvi tim deželam, da bi tudi same sodelovale v svobodni coni. ((Dejstvo je, piše n. pr. danes angleški list #Scotsman». da mnogi ne vedo se. čemu gredo naproti. Angleški poljedelci to vedo, in zato vlada še dalje ponavlja, da mora kmetijstvo ostati izven področja svobodne trgovine.« Isti list ugotavlja nato, da v mnogih državah «male Evrope«, ki sestavljajo skupno tržišče, ne temelji velik del politične podpore za ta načrt toliko na računanju gospodarskih prednosti, kolikor na volji, da se Zahodna Evropa politično združi. «Toda če ne bo jasne prednosti gospodarskih koristi nad neugodnostmi — in ne samo dolgoročnih pač pa tudi kratkoročnih — bi te države, zaključuje list, lahko zgrešile cilj, ker volivci navadno ne čakajo, da dolgoročni učinki postanejo vidni.« Predsednik francoske vlade Moilet je včeraj na medministrski seji, ki je bila posvečena skupnemu tržišču, odobril vrsto francoskih zahtev ki v bistvu postavljajo vprašanje pridružitve prekomorskih ozemelj na izhodiščno menjeno besedilo in bi bilo zato za dokončno odobritev potrebno sestaviti enotno besedilo za obe zbornici. Vsekakor odobritev resolucije ne bo prišla tako naglo, kakor je pfedsednik prvotno upal. Kar se tiče biifva spremembe, ki sta jo predložila oba demokratična senatorja, se zdi, da zavrača predsednikovo zahtevo, ca dobi že vnaprej jasno pooblastilo za uporabo ameriških oboroženih sil na Srednjem vzhodu in to pooblastilo nadomešča z zagotovitvijo, da bo kongres prav gotovo podprl veak sklep predsednika na tem področju. Zaradi tega so v krogih vlade takoj po odobritvi omenjene spremembe izrekli mnenje, da Bela hiša ne bo sprejela novega besedila, toda pozneje je Bela hiša objavila izjavo, ki pravi: «Tako predsednik kakor državni tajnik izrekata zadovoljivo, ker sta senatna odbora odobrila resolucijo s tako veliko večino (20 proti 8). Nekateri novi izrazi zahtevajo nadaljnjo proučitev predsednika in državnega tajnika, toda obadva sta mnenja, da je namen teh izrazov dati predsedniku oblast, ki jo zahteva.« Senator Estes Kefauver je v zvezi z današnjim sklepom senatnih odborov izjavil, da nasprotuje Eisenhowerjevi resoluciji, ker se boji, da ((lahko privede do tekmovanja v oborožitvi, ki bi se lahko končalo s tretjo svetovno vojno«. Kefauver je dodal, da obstaja res vprašanje, »ali kongres ustavno lahko dovoli predsedniku oblast, da uporablja a-meriške oborožene sile za obrambo druge države«. Pripomnil je, da ima samo kongres oblast napovedati vojno in da za to ne more pooblastiti koga drugega. Kakor so danes javili, bo senator Fulbright predsednik posebnega pododbora senata, ki mora proučiti politiko ZDA na Srednjem vzhodu od konca druge svetovne vojne do danes. Člani tega pododbora so še demokratični senator Mike Mansfield ter republikanska senatorja Wiley in Knowlar.d, ki so vsi člani senatnega zunanjepolitičnega odbora. Dalje bosta v pododboru še člana senatnega odbora za oborožene sile demokratični senator Byrd in republikanec Saltonstall. Državni departma pa pripravlja medtem belo knjigo, ki bo vsebovala dokumente ameriške zunanje politike na Srednjem vzhodu. Pododbor bo imel nalogo pregledati in oceniti te dokumente in nato izreči svoje mnenje. Šlo pa bo za omejeno dokumentacijo, ker ne bo objavljena korespondenca med državnimi poglavarji, predsedniki vlad in zunanjimi ministri. Medtem javljajo, da se v Washingtonu nadaljujejo razgovori o obisku Franca v ZDA. Glede tega obiska poudarjajo. da ima Španija vedno večjo vlogo med arabskimi državami in s tem v zvezi poudarjajo tudi važnost razgovorov kralja Sauda v Madridu, ki so se zaključili z napovedjo sklenitve prijateljske pogodbe. ZDA imajo v Španiji vojaške baze in zato nameravajo Španijo gospodarsko podpreti, da preprečijo polom njenega gospodarstva, ki je v velikih težavah. To pa zaradi tega, ker se misli ameriška vlada v svoji borbi proti ((mednarodnemu komunizmu« nasloniti tudi na Fran- Informacijski urad španskega zunanjega ministrstva pa javlja, da bodo med Španijo in Saudovo Arabijo v kratkem podpisali prijateljsko pogodbo. Poročilo pravi: ((Kralj Saudove Arabije je med svojim uradnim obiskom v Madridu od 10. do 14. t. m. imel razgovore z državnim poglavarjem in s člani vlade. Med razgovori so obravnavali vprašanja, ki najbolj neposredno zadevajo odnose med obema državama, da se okrepijo medsebojne vezi. Sklenjeno je bilo, da bo v kratkem podpisana prijateljska pogodba. Poleg tega so si izmenjali vtise o drugih vprašanjih splošnega interesa, ki se tičejo zlasti sedanjega položaja na Srednjem vzhodu. Dosegli so enotnost pogledov o ciljih, ki jih je treba doseči, da se zagotovi mir in blaginja na tem področju. Pri tem bosta točko. Francija namreč zahte- le,m P°?rocju. lelr> ,D0Sla va: 1. investicijski fond se mo- 0 državi zakonito delovali ra ustanoviti ne samo za «so- z vse,ml a«dstvi s katerimi cialne« ali humanitarne izdat- razpolagata, v okviru Zdru-ke, pač pa tudi za dolgoročne zemb narodov«, produktivne investicije. 2. Finančni celež petih evropskih držav se morajo računati v odstotkih v primerjavi s francoskim deležem. 3. Šest evropskih držav se mora obvezati, da bodo absorbirale proizvodnjo prekomorskih ozemelj. 4. Tudi Alžir se mora vključiti v evropsko tržišče. Delegacije šestih držav so sklenile, da se bodo sestale še pojutrišnjem zjutraj, da skušajo ugladiti še številna nasprotja. 17. februarja pa se bodo sestali zunanji ministri šestih držav, ki bodo skušali najti kompromisno formulo. Na Dunaju konferenca za atomsko agencijo NEW YORK 14. - Dunaj je bil včeraj izbran za sedež prve konference za mednarodno agencijo za atomsko e-nergijo. To je sklenila komisija, ki ima nalogo pripraviti konferenco. Dan konference ni bil še določen ih ne bo določen, dokler ne bo 18 ali več držav odobrilo statuta a-ge-neije. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 10,6, najtiižja 6,7, zračni tlak 998,2 raste, vlaga 86 odst., temperatura morja 8,1. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme z delnimi razjasnitvami. Temperatura brez sprememb. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 15. februarja Favstin, Vesela Sonce vzide ob 7.08 in zatone ob 17.31. Dolžina dneva 10.23. Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 7.04. Jutri, SOBOTA, 16. februarja Julijan, Dane Ses/anck načelnikov političnih skupin v obč. svetu Trst naj bo glavno mesto bodoče avtonomne dežele Odobrena resolucija glede tržaških zahtev za okrepitev pomorstva - Delo občinske komisije za prosto cono VderaJ se je na županstvu sestala komisija načelnikov skupin v občinskem svetu, ki obravnava in koordinira vse delo posameznih komisij občinskega sveta, in sicer komisije za pomorstvo, komisije za prosto cono, komisije za deželno avtonomijo in komisije za Vanonijev načrt. V začetku sestanka je komisija proučila spomenico, ki jo je sestavila komisija za pomorstvo glede zahtev Trsta za o-krepitev pomorstva in ustanovitev, obnovitev ter okrepitev rednih pomorskih prog za tržaško pristanišče. Resolucija vsebuje 20 točk in bo v najkrajšem času predložena občinskemu svetu. Po kratki pripravi je komisija resolucijo odobrila v celoti. V tej resoluciji so izražene in upoštevane dejanske potrebe tržaškega pristanišča, ki je bilo v vseh povojnih letih zanemarjeno in ki nima de-. jansko svoje večje trgovinske mornarice. Pomanjkanje ladij in rednih pomorskih prog povzroča Trstu velike težave v hudi borbi za prisvojitev zalednega prometa, ki jo mora voditi s severnimi pristanišči in z Reko. Sicer pa ni v tej resoluciji skoraj nič takega, kar bi ne bilo že izraženo v stoterih resolucijah in zahtevah, ki so jih razne tržaške javne in druge ustanove predložile odgovornim pomorskim krogom v Rimu. Kljub temu pa je važno, da se o tem vprašanju konkretno izraz: občinski svet in da nastopi pri odgovornih vladnih krogih z enotnimi konkretnimi predlogi in zahtevami. Po sprejemu resolucije_ o pomorstvu je komisija načelnikov skupin začela obravnavati vprašanje deželne avtonomije. Pričakovalo se je, da bo komisija že sinoči pripravila zadevno resolucijo, v kateri bi tržaška občina izrazila svoje stališče glede posameznih vprašanj, ki zadevajo ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Toda zaradi stališča predstavnika misinov, ki je načelno proti ustanovitvi deželne avtonomije, ki pa je zaprosil, naj bi sprejeli resolucijo na prihodnji ponedeljkovi seji, ker se bodo predstavniki njegove stranke v nedeljo sestali z misini iz Gorice in Vidma glede tega vprašanja, bodo zadevno resolucijo baje sprejeli v ponedeljek. Kljub temu pa so na včerajšnji seji razpravljali o glavnih točkah resolucije in predvsem o vprašanju glavnega mesta avtonomne dežele in o avtonomiji posameznih člani, razen fašističnega, so se že včeraj strinjali s tem, da mora postati Trst glavno mesto bodoče avtonomne dežele, ki je tudi glavno gospodarsko in politično središče na tem koncu države. Glede upravne ureditve pokrajin pa so sklenili, da bodo v resoluciji zahtevali čim obširnejšo pokrajinsko avtonomijo v okviru avtonomne dežele, da se omogoči posameznim pokrajinam neodvisno reševanje svojih specifičnih gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj. To je še posebno važno za tržaško pokrajino, ki ima popolnoma drugačno gospodarsko strukturo kot jo imata goriška in videmska pokrajina. O ostalih točkah resolucije bodo govorili na prihodnji ponedeljkovi seji. Pred sestankom komisije načelnikov skupin pa je bil na županstvu sestanek komisije občinskega sveta za prosto cono. Na sestanku so člani komisije sklenili, da bodo čimprej začeli proučevati predloge drugega člena resolucije glede ustanovitve proste cone na Tržaškem, ki jo je sprejela komisija načelnikov skupin. Ta člen določa izdelavo posameznih konkretnih predlogov, v kakšnem o-kviru naj bi se izvajala na tržaškem področju prosta cona- V glavnem so se dogovorili, da bodo vzeli za primer statut o bivši prosti coni Zadra in da bodo na osnovi tega statuta sestavili posamezne točke za tržaško prosto cono. Demokristjanski predstavnik je sicer skušal odložiti to vprašanje s predlogom, naj bi komisija, preden razpravlja o statutu, obravnavala stališče trgovinske zbornice in raznih gospodarskih združenj do proste cone. Večina članov komisije je zavrnila ta predlog, ker je bila mnenja, da bodo o tem stališču govorili lahko kasneje. Večina je tudi ugotovila, da se trgovinska zbornica in posamezna gospodarska združenja sino izjavila o prosti coni, ampak da skušajo iskati nekatere zmernejše oblike carinskih ugodnosti, ki bi bile v korist le nekaterim gospodarskim kategorijam. «»-------- Odložena otvoritev nove tržnice Napovedana otvoritev nove tržnice za prodajo sadja in zelenjave na debelo, ki bi morala biti to soboto, je preložena na 23. ali 24. februarja. pokrajin v okviru dežele. Vsi fHmiimilHHHmillHHIHIIHHIIIIIIIIIIIIIIIItllllinilllltllimiMItltltllllllllllllllHIIMIIIIIUIIMIIIII Vladni gen. komisar ie ni odgovoril Danes bodo razpravljali o vprašanju ne Na zborovanju, ki se ga bodo udeležili člani notranjih komisij CGIL, bodo sprejeli predloge za nadaljnjo akeijo Kakor je bilo že napovedano, bo danev ob 18.30 v Ulici Zonta 2 zborovanje članov notranjih komisij in tovarniških zaupnikov nove Delavske zbornice CGIL. Na zborovanju bodo razpravljali o perečem vprašanju nesreč na delu v tržaških podjetjih in tovarnah. Zadeva je zelo nujna m kot smo že poročali, je tajništvo nove Delavske zbornice CGIL pred dnevi predlagalo vladnemu generalnemu komisariatu, naj ustanovi posebno preiskovalno komitijo, ki naj bi pregledala razne tovarne in podjetja, ugotovila vzroke tolikih nesreč in predlagala primerne ukrepe, da bodo delavci bolj varni na delu. Do sedaj vladni generalni komisariat ni še odgo- voril na to zahtevo, sindikati in delavci, kakor tudi vse prebivalstvo pa pričakujejo, da bo vladni generalni komisariat ukrenil vse potrebno za rešitev tega vprašan ia. Številne cmrtne nesreče, ki so se zgocile v preteklem letu in tudi že' v tem letu, so presunile javno mnenje za- radi žalostnih posledic. Široke plasti prebivastva pa večkrat niso obveščene o številnih nesrečah na delu, ki M-cer ne terjajo smrtnih žrtev, imajo pa žalostne posledice za prizadete delavce in njihove družine. Kje so torej vzroki tolikih nesreč? Marsikdaj nekateri zvračajo odgovornost na usodo, na neprevidnost delavcev itd Toda to 10 opravičila, s katerimi se hote ali nehote često nameravajo zakriti drugi vzroki nesreč, ki tičijo tudi v preobremenitvi delavcev, v tempu dela in v nezadostnih zaščitnih napravah. Varnostni predpisi m zakonski ukrepi v tem primeru ne moreio biti edino in najbolj učinkovito sredstvo za odpravo nesreč. Zadevo je treba vsekakor temeljito prou hi in poiskati vse vzroke, da se potem lahko najdejo primerna sredstva in ukrepi. . — «»— - O Včeraj Je bila na trža-Skem sodišču zadnja stečajna razprava za ugotovitev pasiv gradbenega podjetja Maiom-ca. Vsega skupaj je sodnik dr. Rajmondi pregledal in o- ker bo župan v soboto odsoten. Nova tržnica je bila zgrajena na Obrežju Ottaviano Augusto in je stala 300 milijonov lir. Poleg upravnih prostorov bo imela tržnica tudi dvorano za sklepanje pogodb, bančni urad, ambulanto, gasilsko postajo in bar. Osrednja stavba je dolga 200 metrov. V srednjem paviljonu pa je 54 skladišč za grosiste in 120 malih prodajnih mest za kmete, ki bodo lahko prodajali svoje pridelke. O Zaradi cestnih del bo od 18. t. m. dalje za promet zaprta Ul. Roncheto, in sicer od Ul. Baiamonti do hišne št. 46. Od ponedeljka dalje oo tudi za promet zaprta Ul. F. Venezian, in sicer med Ul. Bastione in Ul. Cavana. Tajništvo FIOM za enotno akcijo Včeraj je tajništvo kovinarskih delavcev hove Delavske zbornice CGIL (FIOM) poslalo tajništvu sindikata kovinarjev Delavske zbornice (CCdL) pismo, v katerem predlaga, naj bi se spet navezali medsebojni stiki zaradi skupnega nastopa glede zahtev omenjene stroke. Tajništvo FIOM pri tem poudarja, da so si zahteve obeh sindikalnih organizacij zelo podobne, da je nujno potrebna enotna akcija in da bi bilo spričo razmer in pričakovanja delavcev zelo škodljivo zavlačevati to zadevo. Kakor je znano, zahtevata oba sindikata izenačenje prejemkov s prejemki, industrijskega trikota Milan - Turin -Genova, znižanje delovnega urnika z enako plačo, izboljšanje odškodnine za škodljiva dela; v ladjedelnicah CRDA pa dodelitev nagrade ob stoletnici podjetja, ureditev a-kordnega dela in nagrad, tako da bodo imeli tukajšnji delavci enake pogoje kakor v ladjedelnicah Ansaldo v Genovi. Tajništvo FIOM izraža svoje prepričanje, da bo lahko prišlo do skupnega nastopa v tem vprašanju. V torek zvečer na društvenem sedežu v Lonjerju Redni občni zbor P D «Lonjer-Katinara» Uspešno delovanje prosvetnega društva, ki je v pretekli sezoni priredilo številne proslave, tečaje itd. V torek zvečer je bil v Lonjerju redni občni zbor prosvetnega društva eLonjer-Katinara«, na katerem so pregledali dosedanje društveno delovanje in uspehe, začrtali pot za nadaljnje delo in izvolili nov odbor, Lonjer in Katinara imata te stare tradicije kulturnega iivljenja, ki se s požrtvovalnostjo zavednih domačinov lepo nadaljuje. Dosedanji predsednik društva je po pozdravnem govoru podal izčrpno in jedrnato poročilo, v katerem je na kratko obrazložil sedanje politične razmere in naloge prosvetnega društva. Nato je tajnica prav tako v zgoščeni obliki podala poročilo o dosedanjem živahnem delovanju prosvetnega društva, v katerem sta delavna predvsem pevski zbor in dramska skupina. Pevski zbor je večkrat nastopal na iiiiliiiiiiimimiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiMiiuiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiHiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilivtiiitiii Zaradi imenovanja nezaželenega gen. direktorja Polurna stavka uslužbencev treh pomorskih družb PIN Uslužbenci so sprejeli tudi resolucijo, v kateri poudar. jajo, da bi predvidena ureditev uničila pomorske družbe Včeraj so uslužbenci treh beralne stranke. To vprašainje pomorskih čružb PIN «Trža-škii Lloyd», »Italia« in «Adria- dobril 184 prošenj za povrnitev dolgov. Cez nekaj dni bi morala biti znana celotna vsota pasive, sr------- Sestanek poštarjev Tržaška sekcija Italijanske zveze poštnih uslužbencev priredi v soboto ob 18. uri na sedežu Dopolavora v Ul. Galatti zborovanje poštnih delavcev III. kategorije, ki bodo stavkali od ponedeljka do torka zjutraj. Zborovanje delavcev podjetja Acegat V sredo 20. februarja ob 17. uri bo v delavski menzi v Brolettu skupno zborovanje delavcev in uslužbencev ACE-GAT, na katerem bodo razpravljali o svojih sindikalnih zadevah in o sporu z vodstvom podjetja. a»------- Poskus samomora Oteup, v katerega ga je spravila ženina grožnja. da ga zapusti, je predvčerajšnjim dosegel pri 43-letnem u-čitelju Giuseppu Brandolinu s Kjadina višek. Mož namreč ni mogel več prenašati groženj, še manj pa bi prestal resničen odhod žene, s katero je večkrat imel spo-re. Predvčerajšnjim zvečer se je odpravil z doma, oeločen, da bo enkrat za vselej končal s tem trpljenjem. V ta namen si je vzel v seboj nekaj strupa in cel liter razku-ževalne tekočine DDT ter rezilno britvico. V Barkovljah, in sicer pri Cedazu, je mož najprej spil strup in se nato še porezal po zapestju leve roke. Na »rečo so ga policijski agenti odkrili in tako Je mož moral z rešilnim avtom v bolnišnico, kjer to mu zdravniki ugotovili rano na zapestju, vendar ni bilo nobenih znakov zastrupljenja. Vseeno pa je Brandolin potreboval zdravniško pomoč in tako »o ga s prognozo okrevanja v 8 dneh sprejeli na prvem kir. oddelku. tica» ptopili od 11. do 11.30 v protestno stavko zaradi napovedanega imenovanja za generalnega direktorja Tržaškega Lloyda bivšega direktorja družbe LAI Nervija in proti zakonskemu načrtu o konvencijah z družbami PIN. Stavkali so vsi uslužlbenci omenjenih družb. Povod za to stavdeo je dalo nameravano imenovanje bivšega direktorja letalske družbe LAI, kjer so se zgodile razne nepravilnosti, ki so privedle v zadnjih mesecih do znanih izredno hudih letalskih nesreč in številnih smrtnih žrtev. Po mnenju uslužbencev, ki je prišlo do izraza v sredo na njih sindikalnem zasedanju, gre za pravi a-front, saj gre za osebo, ki nima izkušenj in znanja, da bi vodila veliko pomortko družbo, kot je Tržaški Lloyd. Ta naloga zahteva dolgotrajne izkušnje, poznavanje organizacijskega stanja in mednarodnega položaja. O tem vprašanju je bilo že govora v tržaškem občinskem svetu, ko je svetovalec Teiiner vprašal, če so občinskemu odboru znane namere, da bi imenovali na mesto generalnega direktorja Tržaškega Lloyda človeka, ki menda nima drugih zaslug, kot da je zet pomembnega demo-kristjantkega senatorja in povezan s krogi, ki so vedrili in oblačili v družbi LAI. Seveda pa ni prvenstveno vprašanje imenovanja novega direktorja Tržaškega Lloyc'a, čeprav odraža sistem uprave državnih pomorskih podjetij. Mnogo pomembnejše je vprašanje rednih pomorskih prog, k,i bi bile po mnenju uslužbencev omenjenih pomorskih družb z uvedbo novega zakona rečno ogrožene. Uslužbenci so zato izglasovali na svojem zasedanju daijAo resolucijo, v kateri poudarjajo, da bi nova predvidena ureditev pomorskih družb praktično privedla do uničenja pomorsko-trgovske organizacije, ki je naredila deželi izredno velike usluge v vojni in miru in ki je po vojni zagotovila obnovo velike večine ladjevja. Zato izražajo uelužbenci svojo solidarnost s stališčem občinskega sveta, zainteresi- ranih gospodarskih organizacij in političnih i k upi n glede ureditve pomorskih vprašanj. Predstavnike uslužbencev omenjenih treh pomorskih družb je včeraj dopoldne sprejel v vladni palači pod-prefekt Capon. Razgovori na prefekturi Vprašanje proračuna podjetja Acegat Včeraj dopoldne je podpre-fekt Macciotta, predsednik pokrajinske upravne komisije sprejel člane upravne komisije ACEGAT, s katerimi se je okrog dve uri razgovarjal o položaju podjetja in o stališču občinskega sveta ter o stališču upravne komisije. Občinski svet je namreč izglasoval obsežne popravke proračuna ACEGAT, katerega je izdelala upravna komisija, s čimer je občinski svet znatno znižal deficit predviden v o-menjenemu proračunu. Uprav, na komisija ACEGAT predloženega znižanja proračuna ni -prejela. Odločitev o tem vprašanju spada sedaj v pristojnost pokrajinske upravne komisije, ki mora odobriti ne samo proračun ACEGAT temveč tudi proračun občinske u-prave in ki določa državni prispevek zn kritje deficita. O istem vprašanju Je včeraj popoldne razpravljal tudi tržaški župan z načelniki treh političnih strank, ki sodelujejo v sedanjem občinskem odboru. Na tem sestanku so predvsem razpravljali o imenovanju novih^ člar ov v upravno komisijo ACEGAT, ki po lanskih volitvah ni bila obnovljena in v kateri so se ved no zastopani predstavniki li- e je zlasti pomembno, ker bi morali biti v bodoči upravni komisiji zastopani tudi predstavniki opozicije. DELO POLICIJE V PRETEKLEM MESECU Zaradi tatvin 131 oseb v zapor V preteklem mesecu so i-meli policijski agenti letečega oddelka kvesture in komisariatov javne varnosti o-bilo dela, saj so aretirali in seveda prijavili sodišču 339 oseb. Skoraj polovica aretacij je bila zaradi tatvin, saj je pod obtožbo končalo v zaporu vsega skupaj 131 oseb. Na drugem mestu statistike 0 kriminalni dejavnosti na našem ozemlju so pijanci, katerih •« bo moralo zagovarjati pred sociščem 47. Ostali prekrški zakona niso visoki in se nanašajo predvsem na prometne nesreče. Tako sta bil-i dve osebi predani sodišču z obtožbo nenamernega umora, medtem ko se bo moralo 25 ljudi zagovarjati zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, K temu bi dodali še 14 oseb, ki so se o-madeževale z namerno povzročitvijo telesnih poškodb. Precej visoko je tudi število oseb prijavljenih zaradi prevare (11), 10 pa zaradi poškodovanja kakega predmeta. Nadalje je policija prijavila 9 oseb, ki jih je zalotila pri prosjačenju po mestu. 8 zaradi pretepov, 5 zaradi uporabe sile proti javnemu funkcionarju, enako število zaradi odpora do javnega funkcionarja in 4 zaradi zaradi žalitve policijskih organov. Osem ljudi bo moralo polagati račun pred sodiščem zaradi izrečenih groženj, 7 zaradi žalitve in 4 zaradi klevetanja. Razmeroma nizko je število oseb, ki so kršile obveznost podpiranja družinskih članov; teh je bilfc v preteklem mesecu le 5, medtem ko bosta morali dve osebi pred sodišče pod obtožbo slabega ravnanja z družino. Policijski organi so nadalje v januarju prijavili sodnim oblastem 2 osebi zaradi spolzkih dejanj, 2 zaradi vdora v tuje stanovanje. 4 zaradi nedovoljene prisvojitve, 2 zaradi namerne insolvence, 5 zaradi nakupa ukradenega blaga, 1 zaradi namerne zanetitve požara. 1 zaradi uporabe sile, 1 zaradi lažne izjave, 2 zaradi izdajanja bančnega nakazila brez kritja, 1 zaradi odpiranja in uničevanja pošte. Nadalje to na podlagi zapornih nalogov aretirali 22 o-seb in drugih 1136 kaznovali z globo. Tudi v preteklem mesecu je posebni oddelek kvesture dal 223 prostitutk zdravniško pregledati, 7 so jih priprli iz moralnih razlogov, 1 pa so poslali domov z ,/genskim listom. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Brezuspešen priziv 34-letni Guerrino Tosolinl iz Pagnacca v Furlaniji je februarja 1954 med vožnjo s tvojim motornim kolesom do smrti povozil Olvina Vidala, zaradi česar se je moral 18. januarja lani zagovarjati pred videmskim sodiščem, kjer je bil obtožen nenamerne povzročitve smrti. Med razpravo, na kateri se je obtoženi zagovarjal, da krivda za nesrečo ne pade nanj, pa so ga sodniki tpoznali za krivega in ga obsodili na 4 mesece zapora, pri čemer so mu privolili vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon, in sicer pogojnost kazni brez vpisa v kazenski Uit. Proti razsodbi je Tosollni vložil priziv, vendar brez u-speha. kajti tržaško prizivno sodišče, pred katerim so razpravljali o tem, je potrdilo prvotno obsodbo in moža obsodilo na plačilo povečanih sodnih stroškov. leto sodišče je razpravljalo tudi o prizivu, ki sta ga vložila 35-letni Angelo Reghenaz iz Giaia pri Portogruaru in 47-letni Antonio Bagnarol iz Cento Caomaggiore pri Benetkah. Moža sta bila namreč cbtožena prevare, ker sta z raznimi pretvezami in z obljubo mastnega dobička prisilila neko žensko, da se jima je pridružila pri nakupovanju in prodajanju njiv. Ko je ženska opazila, da sta jo možakarja potegnila za nos, ju je prijavila sodišču v Pordenonu, ki je Reghenaza in Ba-gnarola 4. oktobra 1955 obsodilo na 6 mesecev zapora in 6000 lir globe, oziroma na 7 mesečev zaporne in 7000 lir denarne kazni. Tudi ta rva moža sta vložila priziv, vendar na razpravo nista prišla. Kljub temu pa so ju sedaj spoznali za nedolžna. zaradi česar je sodišče izreklo oprostilno razsodbo. S kolesom na rami padel po stopnicah 59-letni Anton Kocjančič, doma v miljski okolici, je včeraj dal kolo na ramo in stopil po stopnicah v notranjosti skladišča vina v Miljah. Mož je hamreč moral nesti kolo v gornje nadstropje, a na stopnicah je nepričakovano zdrsnil, zaradi česar je padel s petih metrov višine na tla. Seveda se je pri pačcu precej potolkel in se je z rešilnim avtom odpravil v bolnišnico. Tu so mu zdravniki poleg rane s podplutbo na glavi ugotovili tudi praske na nopu in verjetni zlom zapestja leve roke ter so mu zato priporočili, da bi ostal pod njihovim nadzorstvom. Kocjančič bo tako ostal do okrevanja na drugem kir. oddelku, in sicer približno 20 dni. O Poč predsedstvom Anto-nicellija, intendanta tržaškega gledališča «Verdi», so se včeraj sestali v Rimu intendanti opernih ustanov iz prizadetih mest, ki so razpravljali o vladnem načrtu, da se ustavi podpora Operam. raznih prireditvah in v radiu, dramska skupina pa je lani gostovala z igro »Stari grehi» v Lonjerju, v Borštu in v Trebčah, zdaj pa se pripravlja za nov nastop. Poleg tega je prosvetno društvo organiziralo dva kuharska tečaja in krojni tečaj, dve predavanji ter Aškerčevo, Kosovelovo, Gregorčičevo in Prešernovo proslavo. Gregorčičevo in Prešernovo proslavo so priredili skupno s sorodnim društvom. Razveseljivo je dejstvo, da v prosvetnem društvu sodeluje tudi mladina, ki je imela lansko zimo šahovski turnir in sodeluje v velikem številu v dramski skupini ter v pevskem zboru. Kaže pa, da se bo dejavnost mladine odslej še bolj razgibala. V diskusiji, ki se je razvila po omenjenih poročilih, je. bilo predvsem govora o vprašanju mladine, o obrambi slovenskega šolstva, o pobudah v korist najmlajših in o skupnem sodelovanju na prosvetnem področju. Dosedanji predsednik društva je v imenu odbora in vseh članov izrecno pohvalil za njeno požrtvovalnost in sodelovanje domačo učiteljico Anico Kalanovo. Občni zbor je v imenu SPZ pozdravil tov. Silvan Mesesnel, nato pa predstavnik sorodnega društva Lucijan Malalan, ki je izrazil prepričanje, da bo prišlo do še bolj tesnega sodelovanja v korist kulturnega napredka vseh domačinov. «»------- Usoden padec starega upokojenca Ko je 72-letni upokojenec Franc Cepek iz Ul. Molin a vento 118 stopil včeraj zjutraj v občinsko zakladnico v Ul. Nordio, kjer bi moral plačati davke, mu je sredi čakanja v vrsti postalo nenadno slabo in čeprav se je hotel oprijeti stranskih železnih opornikov, ki so pred blagajniškim okencem, je padel vznak in z glavo udaril ob trdi tlak. * * * Prisotni, ki jih ni bilo malo, so mu takoj priskočili na pomoč, a ker so vičeli, da mu ne morejo z ničemer pomagati, sp ..telefonsko poklicali na mesto osebje Rdečega križa. Bolničarji, ki po že na prvi pogled videli, da se bo Cepek težko rešil, so ga naložili na nosilnico in ga nato z vso hitrostjo odpeljali v bolnišnico. Toda upokojenec je že med prevozom podlegel, ne da bi se prej niti za trenutek zavedel. Kakor so ugotovili, je treba smrt pripisati hudim lobanjskim poškodbam. Na prvem kir. oddelku je včeraj podlegla poškodbam 77-letna Enrica Vogli por. Vi-gna iz Ul. Crispi, katero so 9. t.m sprejeli pod zdravniškim nadzorstvom v bolnišnico zaradi raznih lobanjskih poškodb. 2enska je tistega dne nerodno padla, pri čemer se je udarila v glavo. * k * Kljub temu, c'a se je 57-letni Avguštin Žagar že predvčerajšnjim zvečer poškodoval med padcem s kolesom, se je šele včeraj, ko ni mogel več prenašati bolečin, odpravil v bolnišnico, kjer je tudi ostal. Zdravniki so mu namreč ugotovili poleg rane na sredincu desne roke in prask na nosu tudi izpah desnega ramena, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v tednu čni na ortopedskem oddelku. SNG za Tržaško ozemlje Jutr: 16. februarja 1957. ob 20. uri pri Sv. Barbari Valentin Kata jev Kvadratura kroga* « V ponedeljek, 18. t. m. ob 20.30 v Nabrežini Valentin Katajev «Kvadratura kroga* V torek, 19. t.m. ob 20.30 v Borštu Valentin Katajev «Kvadra(ura kroja* ( olepaliSča") GLEDALIŠČE VERDI Jutri ob 20.30 zadnja predstava »Faustovega pogubljenja«. Sreča v nesreči ........... Imel je pač srečo, da se je pravočasno ustavil in ni zdrknil po strmini, sicer bi njegove ostanka pobirali v Lonjerju. Slabo bi predla tovor-niku in šoferju; pa ni bilo hudih posledic: šoferju se ni zgodilo ničesar, tovornik pa je bil le nekoliko poškodovan na sprednjem delu. To se je zgodilo včeraj popoldne okrog 17. ure na ba-zovski cesti med kamnolomi Faccanoni in mitnico. Tovornik, last avtomobilskega par- misariata, je peljal tovor proti Bazovici- iz neznanih vzrokov pa je šofer nenadoma zavozil g ceste, podrl dva velika cementna opornika in železno ograjo. Sunek je bil prav gotovo močan. Omeniti je treba, da je bilo nekoliko megle in cesta mokra, kar pa verjetno ni glavni vzrok nezgode. Kmalu po dogodku so z dvema tovornikoma avtoparka potegnili poškodovani avto na DRUŠTVO SLOVENSKIH SREDNJEŠOLCEV v Trstu priredi v soboto 16. t. m. ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15-11. Izreden LITERARNI VEČER na katerem bo sodelovala skupina najboljših mladih literatov iz Slovenije. Vsbljeni k številni udeležbi. V SOBOTO 23. FEBR. ob 21. uri v dvorani stadiona «P r v i m a j» II. ples Glasbene Matice Igra «Avsenikov kvinteti) (gorenjski). Vmes zabavni spored Ježka (Milčinski) in drugih. V NEDELJO 24. FEBR. ob 18 uri v Avditoriju Zabavni pustni popoldan Sodelujejo : «Avsenikov kvinteti), pevski duet Sonja Hočevar in Marija Ahačič z narodnimi pesmimi ter Frane Milčinski - Ježek in Pavle Kovič. V nedeljo 17. t. m. ob 16.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah pod okriljem PD « Andrej Cok» in PD «Opčine» Prešernova proslava e ka generalnega vladnega ko-'cesto. LJUDSKA HltONVK Prosvetno društvo Barkovlje sporoča vsem pevkam in pevcem, ki so se udeležili zadnjega sestanka, da bo pevska vaja danes 15. t. m. ob 21. url. Vsi so n3prošenl, da obvestijo tudi tiste člane, ki se sestanka niso udeležili. SEJA IZVRŠNEGA ODBOPA SPZ bo danes 15. t. m. ob 1*. ur) na seue/u. * * * Prosvetno društvo »Andrej Cokn na Opčinah obvešča, da posluje društvena knjižnica vsak ponedeljek in četrtek od 20.-21. ure. ( KASNA OBVEMTILA ) PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDT alt simpatizerje, da pripravijo povečave izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje do 15. marca v Ul. Roma 15-1. -—«»------ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 14. februarja se Je v Trstu rodilo 7 otrok, porok Je bilo 5, umrlo pa Je 11 oseb. POROČILI RO SE: kovač Luka Bogovar ln gospodinja Kosa K urdu m, pomorščak A gosti no Strau-lino ln Rospodinja Argia Catta-rtttt, mornar Mairto Delise In gospodinja Anita Valenti, mehanik Mario Sirotlch In uradnica Silvana Novato, uradnik Francesco Ulaga trn uradnica Zlta Petelli. UMRLI SO: 52-letn| Marcello Bortolato, 15-ielna Valnea Vec-oblet, 43-1 etna Teresa Legovlch, l#-letna Urnima Lorvza, 71-letnt Amerigo Krammer, 75-letna Eu-genia Baschiera vd. Antoni, 69-jetni Gaspaco Borci, 78-4etm la-roslavo vvadas, 22-1 etn a Ornella Saln, 78-letna Enrica Vogli vd. Vigna, 53-letna Argentina Contln, »»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN februarja 1157 Crevato, Ui, Roma 15; Croce Verde, Ul. Seltefontane 39; Gmei. ner, Ul. Ulutia 14; Al Lloyd, Ul. oeiroroiogio 6; Slgnort, Trg O-spedale 8. * Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi na fiudtni fiied Jutri, 16. februarja 1957 ob 21. uri v dvorani na stadionu « P r v i maja, Vrdeiska cesta 7. Na sporedu so tudi stari plesi, «češka beseda», etip-top» i. d. Prodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu društva Ul. Montecchi 6-III. od 20. do 21. ure in dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane. - Vstop samo z vabilom Včeraj je odplula iz Trsta motorna ladja «Vulcania», na katero »e je vkrcalo 800 madžarskih beguncev in okrog sto drugih prekooceanskih potnikov. Danes bo odplula iz New Yonka »Saturnia« in bo priplula v Trst 3. marca. [ RADIO j PETEK, 15. februarja 1956 TRST POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Življenja m usode: «Odisejada Franca Napokoja«; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultuire; 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Bach: Koncert za klavir in orkester v d-molu; 18.22 Uvendsen: Romanca za violino m orkester v G-duru, op. 26; 18.30 Z začarane police: Andersen: «Star.ovitni kositrni vojak)); 18.40 Madrigali; 18.55 Orkester Cergoli; 19.15 Radijska univerza: «Zvezdosiov.je in astrofizika«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Louis Armstrong ln njegov orkester; 20.30 Slovenski dueti; 20.49 Chopin: Les Syliphi-des — balet; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Znane skladbe v priredbi za štiri klavirje: 22.00 Pomemben ameriški dramatik: Tennessee Wil-iiams; 22.15 Arije iz Mozartovih oper; 22.35 Busoni: Valčki v spomin na Johanna Straussa; 22.47 Spomini na Fritza Kreislerja. TRST I. 11.30 Nove popevke; 12.10 Pesmi s festivala v Sanremu; 17.30 Igra orkester Gian Stellari; 21,00 Simfonični koncert turinskega radijskega orkestra, dirigira Artur Rodzinski. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00. 7.15. 13.30. 14.15. 15.00. 19.00. 22.00. PoročUa v Italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro Jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 13.45 Tambu raški orkester; 14.00 Tisoč In en takt... (pisan spored orkestralne in solistične glasbe); 14.30 Beležke radijskega reporterja; 14.40 Vedre melodije; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Pesmi Hrabroslava Volariča in Benjamina Ipavca poje Ueana Bratuževa; 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane; 16.00 Ritmi in popevke; 16.45 Gershivinova simforučija podoba: 17.15 Operni odlomki; 18.00-19.30 Spored iž Ljubljane; 19.30 Dunaj ponoči; 20.00 Zunanje-bolitični pregled; 20.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 500. 6.00. 7.00. 13.00. 1500. 17.00. 19.00. 22.00 11.00 Za dom in žene; 11.10 Dopoldanski operni koncert: 12.00 Poje Gorenjski vokalni kvinte:, vmes igra Kmečka godba; 12.40 Franz Liszt: Ccnsolations (E1,'h harnadi — klavir); 13.15 Kii"‘1i in melodije; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Janez Bitenc: Pojte z nami!...; 14 35 Želeli ste — poslušajte!; 15.40 Utrinki lz literature — Johan Bojer: Vihar — lf.; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Športniki, pozori; 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Dr. Leon Žlebnik: Beseda naše mladine; 18.15 Slovenske narodne v priredbi Matije Tomca poje vokalni kvintet «Anton Neffat«; 18.45 Igra kvintet Jožeta Kam-piča: 20.00 Tedenski zunanje-po-litičm pregled: 20.15 Iz det G. Rossinija (glasbena oddaja s komentarjem); 22.15 Igra pTesni or. kester radia Ljubljana p. v. Bojana Adamiča in maria Rijavca, poje Nino Robič. TELEVIZIJA 17.30 Zena In dom; 18.15 Spored za otroke; 20.30 Vesli; 21.00 Robert E. Shervvood: ((Okamneli gozd», igra v 2 dej. I KINO j Excelsior. 16.00; »Rihard 111.», Lavvrence Oliver, John Gtei-gud, Ralph Richardson, Olaire Bloon. Technicolor-Vistavision. Fenice. 15.30: «Velikanl ubijajo«, Van Heflm. Nazionale. 15.30: «7 sekund pozneje«. Dramatični film. G. Nelson, F. Domergue, J. To-melty. Filodramoiatlco. 16.00: »listam- bul«. Umemascope Technlcolor. •E. F!ynn ln C. Borchers. Grattaclelo. 16.00: »Kot listje v vetru« («Come le foglie a! v»rwo»). Tee ho, rol or Universai, L, Bacall, R. Hudson, D. Malone, R. stack. Superdnema. 16,00: «lstambu1». Umemascope Technlcolor. E. Flynn In C. Borchers. Arcobaleno. 16.00: »Ljudje ln volkovi«. Premiera. Ctnemasco-Pe Technlcolor. S. Mangano, J. Montant In Pedro Armendariz. Astra Rojan. 16.00: »Donatella«. Umemascope technlcolor. E. Martinem in G. Ferzetti. Capitol. 16.00: «Za ogledalom«. Čudovita interpretacija J. Ma-sona in B. Rush. Cristalio. 16.00: «Eliana in moški«. l. Bergman in M. Ferrer. Očarljiv, vesel in blesteč technlcolor. Alabarda. 16.00: «LJubezen velike kraljice«. Pretresljiva ljubezenska zgodba v razkošju kraljevskega dvora. Romy Schneider in Adrian Hoven. Ariston. 16.00: «Misl.ja samomor«, T. Curtis, F. Loweioy in M. Murphy. Prepričljiv technicoipr. Armonia. 15.00: »Ognjeno opol- dne« («11 mezzogiorno di fuo-co»), Gary Cooper, Grace Kel-ly. Nov zabaven variete. Aurora. 16.30: «Montecarlo», V. De Sica, M. Dietrieh, A. O’ Conel ln R. Rascej. Zabavna zgodba. Titan us. Technirama. Garibajdi. 1530: »Moje življenje je tvoje« (»La mia vita e tua«), Armaodo Francioh, Patnzia Roc, Alba Arnova. Pojeta A-chille Togtiani in Lucien Cal-las. Ideale. 16.00: «Branim svojo ljubezen«. M. Carol, G. Ferzetti, V. Gassman, C. Vand. Imoero. 16.00: «Moderni čas«. Mojstrovina C. Chaplina, v kateri poje znamenito popevko «Smlle» (Nasmehni se). Ilalia. 16.00: «Greh nedolžnosti«, Komična ljubezenska zgodba. G. Halli in A. Cifariello. S. Marco. 16.00: «Veliki Caruso«, M. Lanza in A. Blyth. Tech-nicoior. Moderno. 16.00: »Med dvema ženama«. Van Johnson, L. Bar-rymore in G. De Haven. Savona. 16.00: »Hanibal in vestalka«. Komičen Cinemascope Metro technlcolor E. WU1iamS, H. Keel, G. Sanedrs. Viale. 16.00: «Kocisov sin«, R- Hudson, B. Rush. Očarljiv technlcolor. Vitt. Venelo. 15.30: Cinemascope «M»:ael Strogov«, C ut d Jur-gens. Silva Koscina. Fox. Beivedere. 15.30: »Morje okrog nas« in «P:skimski lovci«, W- Disney. Marconi. 16.00: «Dunja. hči stepe«. Barvni film. E. Bartok, I. Desny, W. Richter. Masslmo. 15.30: »Jutri bo zahajalo sonce«. Ljubka ljubezenska zgodba. D. Dors' in J. Robinson. Novo cine. 15.30: «Divje steze* (»Sentieri selvaggi«), John Wdyne in Natalie VVood. Režija John Ford. Odeon, 16.00: Po popularnem romanu »siroti«, Mi'lly Vitale in Myriam Bru Radio, 16.00: «Kcngo». Virginia Mayo, George Nader m Peter Locre. [ MALI OGLASI J OBIŠČITE RAZSTAVO MOTO-GUZZ1 Ekonomični dvosedežn' motorli: Cardelli 73 kub. cm, Zi-goli 98, Galletto 192. Motofur-goncin »Ercolino« bencin. Nosilnost 350. »Ercole« 1500. — Olajšave. Novost: Lodola 175. — Cr*-mascoli, Trieste, Ul. F. Severo SLIKE ki jih je posnel tov. Magajna 9. t. m. na plesu SNG v dvorani na stadionu «Prvi maj«, so na ogled v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. SOŽALJE Izvršni odbor sindikata p** kovskih delavcev nove Delavske zbornice CGIL izraža svoje globoko sožalje svojemd članu Mariu Tavčerju 0 smrti njegove matere. Potrti naznanjamo, da je n“” ša preljuba mama, žena 'n stara mama Ana Križmančič roj. CEBRON preminila po dolgi bolezni. greb drage pokojnice bo dane* 16. t. m. oo 16. uri iz hiše tv losti v Bazovici štev. 142 n* domače pokopališče. Družine KRIZMANCIC Bazovica, 15.11.1957 ZAHVALA Vsem, ki so tolažili našo sestro Elizabeto Cijak v njeni hudi in dolgi bolezni doma in v bolnišnici, vsem, ki so nam pom agali, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vse m, ki so jo spremili na zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Žalujoče družine GAR, CIJAK in BASILE Kontovel, 15.11.1957. 14. t. m. nas je za vedno zapustila naša ljubljena Emilija Škerlavaj Pogreb nepozabne pokojnice bo danes ob 18. *ri Iz hiše žalosti na Opčinah. Žalujoči: sestra Marija, bratje Karl. Viktor, Alojz, Franci in ostalo sorodst»° Opčine, 15. februarja 1957. T elefon (Ruska humoreska) Pred durmi v sobo ravnatelja Kadkina je čakalo precej ljudi. Iz bridko-vda-n®Sa izraza na njihovem obličju se je dalo sklepati, “a .sede že dolgo tu in da tudi že računajo z daljšim čakanjem. Pod njihovimi galošami so nastale luže. Na klopi pri oknu je ležalo vse polno čepic. V ko-tu je sedela za svojo pisalno mizo čemerna tajnica. »Tega jaz sploh ne razu-hiem!» se je razhudil rde-eelas mladenič, ki je sedel najbližje ravnateljevim du-nm. «o čem neki blebetajo že vso uro?! Kdo je notri?* »Debeluh z usnjatim Plaščem!, je dejal ustrežljivo starec, drugi v dolgi vrsti. Rdečelasec je skomignil neučakljivo z rameni. «Jaz bi pnsel, bi povedal, kar hioram in — zbogom. Ena, ove, tri, bi bil vse opravil!» V tem trenutku je stopil debeluh z usnjenim plaščem iz ravnateljeve sobe. »No, ste se slednjič le iz-?levili?» je strupeno vprašal starec. Debeluh ni odgovoril. Ko je odhajal, ni ?}cer zaloputnil z durmi, a Im je vendar zaprl s pomenljivim poudarkom. Ko je stopil rdečelasi mladenič v ravnateljevo sobo, je sedel Kadkin in brskal z obema rokama po spisih, razmetanih po mi-**• Slušalo si je bil stisnil med lice in rame. kar nikakor ni tako preprosto, gled°r Se Zdi na PrVi P°" »Dober dan!, je dejal rde- \?sec *n stopil k mizi. Ne da bi bil ustavil brskanje po spisih, je zamrmral ravnatelj Kadkin na; mesto pozdrava nekaj nerazločnega, pogledal strogo rdečelasca, skremžil obraz m govoril nato z očarlji- 0 ljubeznivostjo v sluša-jo; «Le govorite... jaz paz-h!yo poslušam.... brez po-g°ia... to vam seveda prepustimo. Za gotovino?... 5yakor želite!... Naš na- l°v?... Vam je znan? Rad 1 vam ga ponovil... Ni reba?... prav!... Toda prosim vas, kakor pač sami j^ute... rade volje... sicer Pa lahko prej zopet Pokličete... Zelo me bo ve-Selilo..f> »Samo nekaj besed!, je Prosil rdečelasec. «Rad ^Trenutek, prosim,, je ravnatelj Kadkin ne- dejai „ sh!-azno’ Pokrivajoč z roko usalo. »Obzirnosti pa res v, ,P°znate!» je zarenčal aa rdečelascem. «Saj vi-[0j' da ne kvartam! Ha-tre0n!drJ je razgovor pre-Pfavo hočete pravza- je začenjaI Zopet je zapel telefon. , tu je Kadkin,, je ceni ravnatelj. «Jajčja zve» ?i Napačno so vas tu , Jaj čj a centrala je tek I?v.en! Potrpite trenu-n» ’ .,z vam povemo nje-Haini evilko- Ali slišite?... Ce Ali ni odložil, ta zaht ’ ?lušala? In potem ni rfevaj°- naj bomo usluž-do kupcev!, »Prodajte nam, prosim...» acel rdečelasec. seknp6, mu je telefon predel slušaio0' Ravnatelj je »Dat Kadkin... Halo!... Vi ne slišite?... Slabo razumete? Zelo preprosto: di-rek-tor. Ali naj besedo zlogujem? Tudi prav! Prosim! D kakor Demosten... Ne razumete? Torej D kakor Diogen... Kateri? No, tisti, ki je bival v kadi! Ste sedaj razumeli? Dalje: I kakor Ikar... želite drugo besedo? No, potem I kakor ischias... Kako? Kaj morem, če mi prihajajo na misel samo učene besede! Rešujte križanke, pa doumete vse! Dalje! R kakor Rio de Janeiro... Ne, kakor Jenny, marveč rrr kakor Rio. Rio de Janeiro... Kje leži? Trenutek potrpljenja..., Ravnatelj je pokril z dlanjo slušalo in se obrnil do rdečelasca: «Ali veste mogoče, kje leži ta Rio?, «Tu zadaj nekje,, je odgovoril rdečelasec in pokazal z roko proti oknu. «Halo!... Vas ne zanima?... Torej... opeko bi radi imeli? Prosim, z največjim veseljem!... Kadar koli hočete... Seveda... Koliko jih želite... Seveda ob sebi umevno..., Nenadoma je ožaril blažen nasmešek mlačni obraz rdečelasega mladeniča. Tako se je smehljal Kolumb, ko je odkrival Ameriko. Poskočil je in zapustil sobo. «To se torej pravi ena dve tri!, je očital starček in' sam smuknil k ' ravnatelju. Rdečelasec je stopil odločno do mize, za kateio je sedela tajnica in segel po telefonskem slusaiu «Kako številko ima ravnatelj?, «Smešno», je zagodrnjala tajnica, ne da bi se bila začudila. «Govore in govore in še niso vsega puve-dali «To je za vas pač vseeno!, je siknil rdečelasec. «Mogoče mu nisem rekel: Zbogom,. »Bodi kakor koli! Osem-dve- ena- ničla- tri,. Rdečelasec je sedel, naslonil komolce na mizo in izbiral številke. »Halo! Ravnatelj Kadkin? Dober dan! Tu zastopnik zadruge: «Lastno delo,... Kako?... Lastno? da, lastno... tudi mene veseli... izredno... Potrebujemo gradiva... Zelo hvale-žfen... Kako naj nam dobavljate? Naj vas to nikakor ne skrbi, m1 sami pridemo po blago. Le brez skrbi... Najlepša hvala!... Soglašam. Vse dobro! Na svidenje!, Odložil je slušalo, pomežiknil hudomušno proti durim v ravnateljevo sobo in zapuščal sobo, vse čakajoče ljubeznivo pozdrav-ljaje. Ti so se spogledali in nato so stopali drug za drugim k telefonu. Pred rčmi mrkoglede tajnice se je topila bolj in bolj vrsta pred njo. Zadnji prosilec je bil pravkar dovršil svoj telefonski razgovor, ko je planil starček iz ravnateljeve sobe. Njegovi sivi brki so se nervozno stresali, obraz mu je bil rdeč in ravnatelj je vpil, zakrivajoč slušalo z roko, besno za njim: «Mar menite, da kvartarno tukaj?! Vsak prihaja s svojimi nepomembnostmi prav tedaj, ko moram telefonirati!, V. KARBOVSKAJA Danska socialdemokratska stranka pred resnim notranjim položajem Z orožjem iz prve svetovne vojne se prebivalstvo Jemena brani na meji z angleško posestjo Aden! Upati Je, da ga niso kupili in pošteno plačali v teh poslednjih letih... V sicer mirnem političnem življenju Danske je kongres njene socialdemokratske stranke vedno najpomembnejši dogodek. In to ne samo zaradi dinamičnosti danskega delavskega gibanja, v iskanju odgovorov na nove pojave v mednarodnem delavskem gibanju, oziroma na nove pojave v mednarodnem življenju nasploh, ampak izključno zaradi centralnega položaja danskih socialistov kot najmočnejše stranke, ki je v teku poslednjih dveh desetletji in pol dajala pečat in ton razvoju dežele. Letošnji kongres, ki se je vršil pred dobrim mesecem, je bil zlasti pomemben, tako zaradi novega mednarodnega položaja, kakor tudi zaradi nestabilnosti socialdemo- kratske vlade same in dejansko resnega gospodarskega položaja, kakor tudi zaradi vrenja v stranki sami. Na zunanjepolitičnem področju se je novi mednarodni položaj izražal v smislu zastoja in zaviranja tistih ugodnih tendenc, ki so se na Danskem izražale vedno močneje, kot rezultat popuščanja mednarodne napetosti v teh poslednjih letih. Te tendence so našle konkretni izraz tako v svobodnejšem delovanju Danske v zapadnih organizacijah, zlasti v smeri poudarjanja kulturnih in gospodarskih plati atlantskega pakta, kakor tudi v razvijanju vsestranskega sodelovanja na bilateralni osnovi s Sovjetsko zvezo. Obisk predsednika vlade Hansena v Moskvi leta 1955 je pomenil v določenem smi-1 vzemu oblasti, kakor tudi, da slu prelomnico v krepitvi od- je zadušila splošno stavko, nošajev med obema deželarrta. Te kritike postajajo vedno Na kongresu pa so prišle | glasnejše, in v glavnem pri- IIIttlllllllllllllllllllllliiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHlIiiifrillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllllllinilllllllllllllllllilllillllllMullllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIttlllllllllllllHIIIIIIIIIIIIMttItlltllllHI Iz življenja Margarete Mitchell, avtorice romana «V vrtincu» Zakaj je njen mož sežgal rokopis Pisateljica je pisala knjigo za časa dolgotrajne bolezni in je mislila, da je ne bodo prodali niti 5.000 izvodov - Kasneje pa je izšla v milijonskih nakladah O ameriški pisateljici Margaret Mitchell, ki je napisala znani roman «V vrtincu« (Gone With the Wind), je bilo zelo mnogo domnev. Tako so se spraševali, kdo je dejansko napisal knjigo, ali je imela ta knjiga sploh kakšno nadaljevanje, in podobno. Na ta vprašanja odgovarja Me-dora Field Perkerson, ki je poznala gospo Mitchell nad 30 let. V neki banki v Atlanti je shranjen zapečaten zavoj, na katerem piše, da se ne sme odpreti. Ta zgvoj vsebuje pojasnilo o skrivnostih, ki jih je ljudska domišljija spletla okrog imena Margarete Mitchell vse od takrat, ko je leta 1936 izšla njena knjiga «V vrtincu«. Kaj je v tem zavo ju in kaj dokazuje njegova vsebina? Ce hočemo to popolnoma razumeti, se moramo vrniti 19 let nazaj v čas, ko je bila knjiga objavljena in ko je dosegla v prodaji nepričakovan uspeh. Prevedena je bila v 28 tujih jezikov in s filmom, ki so ga posneli po njej, so iztržili nad 25 milijard lir. Prodanih je bilo namreč okrog 8 milijonov izvodov knjige, s čimer je prekosila vse druge romane. Ob tem ogromnem uspehu je nastalo mnogo govoric in pripovedovanj o Margareti Mitchell in njenem delu. Te govorice so oživele, ko se je ob njeni smrti 16. avgusta 1943 zvedelo, da je skušal njen mož John R. Marsh zbrati in uničiti njena pisma. Nekaj časa po njegovi smrti leta 1952 pa se je izvedelo, da Marsh ni uničil le pisem svoje žene, marveč tudi originalni rokopis romana «V vrtincu«. Sežgani so bili tudi njeni neobjavljeni rokopisi, ena igra in zapiski za nov roman. Ona je napisala mnogo pisem, ka-(erih prepise je hranila v svojem arhivu. Nekatera pisma so bila zelo ,dolga in so mnogo pripovedovala o njenem življenju, kajti vedno je pisala in govorila odkrito, duhovito in očarljivo. Vse te prepise pisem in tudi pisma, ki jih je bilo mogoče dobiti nazaj, je mož sežgal. Tako je postala Margaret Mitchell, ki je ustvarila s svojim romanom pravo legendo, tudi sama legendarna. Najbolj razširjen glas je bil, da ni ona napisala knjige; drugi pa so trdili, da jo je napisal njen zadnji mož, ki je bil svoj čas novinar in pozneje načelnik urada za reklamo nekega podjetja v Georgiji. Someščani gospe Mitchell pa so trdili, da se je pri opisovanju značaja glavnega junaka romana Rhet-ta Butlerja navdihovala pri svojem. prvem možu Upsha-wu, od katerega se je ločila leta 1923, to je preden se je poročila z Marshem, ki je bil pri njeni prvi poroki za starešino. Nekateri so trdili, da in MARGARET MITCHELL je pisateljica samo nekaj izpopolnila knjigo, ki naj bi jo napisal njen oče, slaven pravnik iz Atlante; drugi zopet, da je napisal njen brat Stephens, tudi pravnik in ljubitelj zgodovine. Nekdo pa ie šel celo tako daleč, in trdil, da je dvogovore v romanu napisal Sinclair Levvis, ki ga je Mitchell poznala samo po njegovih knjigah. Leta 1952 pa je prišel v urad Stephen-sa Mitchella neki moški, ki je dejal, da je pomagal pisati njegovi sestri knjigo in je zahteval za to plačilo. Resnica pa je, da je začela Mitchell pisati knjigo za časa okrevanja dolgotrajne bolezni in da je sama tipkala rokopis. Bila pa je v dvomu, ali bo njena knjiga sploh kdaj izšla v tisku. Ko je bila objavljena, je bila njena glavna skrb, ali bo založnik prodal 5000 izvodov, da ne bo IIIHIlIlHIimilllllMIhllMIIIIIIIMIIlllMIIIIIIIIIIIIIHIinilllMIIIIIMMIIIHlIlHIIIHIIHIIIIliailMIIIIIIimillMIllilllllllllllMinillllHIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIimilltnilllllllllllllllHIIIIIIimi Nadaljevanje procesa Montesi v *-------------- Črnolaska ali rifa, ki N 1 so je naučila govoriti resnico na izrednem fašističnem sodišču! Cesa JCer8*njl razpravi pro-ob u ,-0ntes-'b ki se je pričela če, ’ so zaslišali štiri pri- u*»tovo*n *?sl'ševanja je bil, Pico,,,- ali že Gian Piero sj, ‘ P0:*nal Wilmo Monte- Za ni r je glavni argument s* o °Vo okdoliitev. Za ča-Mari‘eitav' je namreč šofer j« K;, ^‘ccinnini izjavil, da to, ki je vozil av- 1953 !, ?e Prve dni marca ,b«e r*',vU v pesku blizu O-tio Piccioniju. Rav- Priče Ji, j* b'*° zaslišanje te c’nnini važno' Šoferja Pic-Prilo->„Ja so namreč ob tisti vl*kei Poklicali da bi iz-p*el. »vto iz peska. je jeC'n jin.‘ je bil takrat in let ju f i zaposlen prt pod- riniL op.rav!ja prevozni-Tri dn V kraju Ostia-Lido. Tor v1, P°tem, go so našM v jeve H)an,ici truplo Monteii-»blasti * eiccdnnini obvestil *° takr * dekle' 111 i« bi_ pr«J> v U° Jt' me sec dni avtu zel° Udobno b»- n p0«1' Se'e pa 'la je m?*!" sooicni11 izjavil. Vozit S°fer omi,nie- Cc'oniio a„ mo6n° podoben Q^0liščii ‘ avn° okr°K ‘oh ^j* Zasi*isSe JP vrlel° včerujš-p°vedal s*van.ie- Piecinnmi je v ‘lužhi tist0 not na avtobusni postaji Lido-Centro in da je prišel k njemu neki ugleden mladenič okrog 25 do 27 let, kii ga je prosil, naj bi prišel potegnit njegov avto iz peska. Mladeniča je spremljal železničar podjetja «Stefer» Alfonso di Francesco. Na kraj se je odpeljal z avtopulmanom. Ko je vlačil avto iz peska, kar je bilo precej zamudno in naporno, si je med odmorom o-glečal dekle v avtu in videl, da je bila črnolasa z gladko počesanimi lasmi. Ko jo je pozdravil, mu je odzdravila nekoliko v zadregi. Za avto pa je dejal, da je bil zelo razkošen in da je imel rimsko evidenčno tablico. Imel je tudi dovolj prilike, da si je ogiedal vozača avtomobila, ki ca je bil visok okrog 1.70 m, suh in živahnega pogleda. Ko so prišli v Ostio, mu je dal 4000 lir nagrade. Pri zasliševanju je nastala včeraj dolga diskusija, ker je druga priča, to je železničar di Francesco, vedno trdil, da je bila ženska v avtu plavolasa. Ker se je stvar pripetila ponoči, so zagovorniki obtožencev vprašali Plccinnini-ja, kako je mogel sploh videti barvo dekletovih las. Pie-clnnini Je dejal, da so žarometi avtobusa c’ekje obsvetl- li ter da jo Je zato lahko videl; vsekakor je ves čas vztrajal, da je bila ženska »mora«. Sporno je bilo tudi vprašanje ure, ko so potegnili avto iz peska. Priča je rekla, da je bilo okrog petih, ker ko so prišli nazaj v Ostio, je že bilo svetlo. Za časa preiskave so mu pokazali več mladeničev, ki so ni bili med seboj podobni, Pokazal je na Plceionija, ki ga ni prej nikoli videl, in je dejal, da je podoben moškemu, čigar avto je zavozil takrat v pesek. Sledilo je zasliševanje di Francesca, čigar odgovori so bili precej zmedeni in včasih tudi smešmi, da so vzbudili smeh med občinstvom. Di Francesco je predvsem opisal dogodke tiste noči, nato pa trdil, da sta bila moški in ženska v avtu Švicarja, medtem ko ie prej Piccinnini dejal, da je govoril moški z rimskim naglasom. Di Francesco trdi, ca je bila žeiuka plavolasa, kar je dobro videl, ker se je potem vrnil v Ostio v njunem avtu. Odločno zanika, da bi bila ona Monte-sijeva, on pa Piccioni. Dejal je, da morajo priče vedno govoriti resnico, kar dobro ve, ker je v časih, ko je bil miličnik, opravljal službo na izrednem sodišču za zaščito države (sic!). Zato, je dejal, da vedno govori resnico. Za njima so zaslišali še Rema Bigliazzija, ki je bil v to-bakarni v Ostii, ko je vozač avta telefoniral po pomoč, in podoficirja javne varnosti, ki je prvi zaslišal priči. Danes bodo . zaslišali med, drugimi pričami tudi princa Mavrici-hessenskega. Dve novi zadevi sta bili včeraj predmet številnih komentarjev italijanskega tiska v zvezi z zadnjimi izjavami prič v Benetkah. Tu je predvsem opis, ki ga je dala profesorica Passarelli tiste osebe, s katero naj bi bila potovala 9. aprila v Ostio. Ta opis se namreč ne strinja z ostalimi opisi nesrečne pokoj, niče, ki jo opisujejo kot ponižno in skromno mladenko, ne pa kot lepo mlado gospo, ki jo je nemogoče zamenjati z gojenko kakšnega zavoda ((častitih sester«. Elegantna ženska v vlaku Je bila celo «rafinirano elegantna«, kot je v svoji izjavi poudarila profesorica Passarelli. Prav to dejstvo bi bilo povsem v skladu s trditvijo vratarice poslopja, v katerem stanujejo v Rimu Montesije-vi, ki je predvčerajšnjim izjavila, da je popolnoma nemogoče, da bi Wilma lahko prišla od 17.20 do 17.30 na postajo in tam vstopila v vlak za Ostio. Komentatorji torej poudarjajo, da ženska, ki jo je videla profesorica v vlaku nikakor ni bila pokojna Wilma Montesi. imel izgube. Sele ko je knjiga dosegla ogromen uspeh, so nastale senzacionalne domneve o njenem avtorju Začeli so se na primer vpraševati, ali bo pisateljica izdala nadaljevanje, v katerem bo združila glavna junaka, to je trdovratno Scarlett in Rhetta. Ali se morda boji objaviti drugo knjigo, ker ne upa na enak uspeh? Uničenje raznih papirjev je bilo delo njenega moža, dopolnila pa sta ga kasneje njen brat in tajnica. Med njimi je bil tudi sodoben roman, ki ga je Mitchell napisala pred romanom »V vrtincu«, ter zapiski za drug roman, ki naj bi obravnaval isto obdobje, toda z drugega stališča. Vsi trije so prepričani, da so z uničenjem vseh papirjev izpolnili željo pokojnice, ki bi hotela ostati v spominu le svojo slavno knjigo. Margaret Mitchell je bila nizke in šibke postave, saj je merila le pet čevljev; bila pa je vedno dobre volje. Njen prvi in drugi mož sta bila velika prijatelja in ljudje so se čudili, ko je poročila Upshavva namesto Marsha. Kmalu pa je uvidela, da ni bil primeren zanjo. Vedno je rada pisala. Ze kot otrok je napisala male igre in jih tudi igrala skupno s sosednjimi otroki. Decembra 1922 sc je zaposlila pri časopisu «Atlanta Journal Magazine«, kj’er je ostala v službi štiri leta, Julija leta 1925 se je poročila drugič. Z možem sta se nastanila v malem stanovanju ,ki je bilo natrpano s knjigami. Novinarsko delo je opravljala še leto dni po poroki. V mesto se je vozila s tramvajem, malicala pa je v stari jedilnici časopisa. Ker pa je zbolela za skrnino, je morala zapustiti službo konec leta 1926; toda nadaljevala je s pisanjem člankov doma. kar pa ji je zavzemalo le malo časa. Morala je ostati v malem stanovanju z nogo v mavcu in edina njena zabava je bilo branje. Mož ji je svetoval, naj bi preganjala dolgčas s pisanjem knjige. Začela je pisati roman, kakor bi druga ženska začela plesti nogavice. Ko so se preselili v večje stanovanje, rokopis še ni bil dokončan. Ko je prišel založnik Harold Latham iskat na Jug nove literarne talente, je Mitchell skrila rokopis v kopalnico. Njena prijateljica je tedaj dejala Latha-mu, da ima Mitchell velik talent. Ona pa se je smejala in dejala, da nima nobenega rokopisa, ki bi ga lahko zanimal. Latham je kasneje zapisal: »Nekaj ur, preden sem odšel iz mesta, je zazvonil v moji hotelski sobi telefon ,< in na drugi strani žice sem zaslišal glas gospe Mitchell. Sel sem v čakalnico in nikoli ne bom pozabil podobe, ki sem jo imel pred seboj. Na naslanjaču je sedela drobna ženska z največjim rokopisom, kar sem jih kdaj videl. Segal Ji je od naročja skoraj do ramen. Spraviti ga nisem mogel niti v svoj kovček in kupiti sem moral nalašč drugega«. Takšen Je bil začetek literarnega uspeha, ki je postal tudi Izreden filmski uspeh. Ko so iskali igralko za glavno vlogo v filmu, so bile na pragu Margaretine hiše vedno cele trume deklet in mladih žena, ki so jo prosile, naj posreduje, da jih sprejmejo za to vlogo. Ko je šla kupovat v trgovino, je imela „a seboj vedno veliko spremstvo. Z možem sta živela v udobnem šestsobnem stanovanju, ki je bilo lepo opremljeno. Ker sta vedno živela s preprostim toda dobrim okusom, ni bilo vzroka za uvajanje razkošja, ko sta imela kasneje več dohodkov. Margaret je bila zelo naveličana stalnega klicanja po telefonu in je prosila prijatelje, naj širijo glas, da je kupila jahto in da potuje z njo. Z možem sta storila tudi vse, da bi se čimbolj izognila temu hrupu. Oba sta se zelo ljubila, čeprav sta bila o nekaterih stvareh različnega mnenja. Margaret pa je postala v kasnejših letih tudi bolj molčeča. Ko so jo ljudje pomilovali, ker je prodala svoje avtorske pravice za film samo za 50.000 dolarjev, ni nikoli povedala, da ji je kasneje Selznick poslal še dodatek 50.000 dolarjev. Mislila je, da se bo hrup polegel po prvi premieri filma 15. decembra 1939, katere so se udeležili v Atlanti najbolj slavni filmski igralci in igralke. Toda knjiga je postala tako slavna, da ,ie morala Margaret vzeti v službo kar tri tajnice, ki so se ukvarjale z dopisovanjem v zvezi z avtorskimi pravicami glede prevajanja in z drugimi zadevami. Nekaj časa pred smrtjo je vložil John Marsh v banko v Atlanti omenjeni skrivnostni zavoj. V svoji oporoki pa je ni hotela, da bi prišli v druge roke. in je dejala, da bi moral vsak pisatelj ostati v spominu javnosti po njegovih objavljenih spisih. Zato je John uničil original rokopisa in spise, ki so bili z njim v zvezi. Sklenil pa je. da se morajo ohraniti tisti spisi, ki potrjujejo, da je bila Margaret avtorica romana. Zato naj bi omenjeni zavoj odprli, le če bi nastala neogibna nujnost. Zaradi megle ne plača davka Neki loi donski zdravnik je izjavil, da ne mara plačati davkov, ker oblasti niso storile ničesar, da bi pregnale iz Londona dim in meglo, ki po njegovem mnenju povzroča raka na pljučih. Zdravnik ki je hkrati tudi strokovnjak za vpliv radioaktivnih žarkov na človeka, je leto in dan zbiral meglo in dim in ju proučeval z Geigerjevimi števci. Ugotovil je, da vsebujeta radon, radioaktivni plin, ki po njegovih trditvah povzroča rakaste bolezni. S to razlago je zdravnik odklonil pla- omenil vsebino zavoja in raz- , čevanje davkov, dokler se obložil, zakaj je sežgal zasebne lasti ne bodo začele boriti spise svoje žene. Ona namreč • dimom in meglo. do izraza vprav nasprotne tendence in gledanja, ki iščejo izhod iz sedanjega mednarodnega položaja predvsem v vojaški krepitvi zapadnega bloka, vlogo Danske pa smatrajo v aktivnejši integraciji dežele v zapadni politični, gospodarski in vojaški sistem. Odnošaji s S'Z so v popolnem zastoju. Obisk Bulganina in Hruščeva, ki bi moral biti na spomlad, so odložili za nedoločen čas, medtem ko so vse ostale manifestacije od-nošajev s SZ in vzhodnoevropskimi deželami ali odpovedali, ali preložili na kasneje. Tudi tu je prišla do izraza znana danska vztrajnost in elastičnost. V tem znaku je tudi določena umirjenost v reagiranju na madžarske dogodke, podčrtanje potrebe nadaljnjega iskanja poti za razgovore, odklonitev ekstremističnih zahtev za ustanovitev letalskih oporišč NATO na Danskem, poudarjanje o-brambnega značaja NATO, kakor tudi poudarjanje OZN kot glavno orodje miru. Neposredna posledica stališča stranke do nove faze v mednarodnih odnošajih je pristanek Danske k boljši koordinaciji oboroženih sil s silami Zapadne Nemčije na severnem sektorju in sprejem predloga o reviziji vojaškega proračuna v smeri njegovega zmanjšanja, in predloga za skrajšanje vojaškega roka. Na kongresu so sicer prevladovali notranje politični in gospodarski problemi. Socialdemokratska stranka in njena vlada se nahajata v tem poslednjem času pod okrepljenim pritiskom opozicijskih strank. Konservativci in liberalci namreč vztrajajo, da se parlamentarne volitve razpišejo predčasno. O.ni upajo, da bo zaradi zadušitve lanske splošne stavite in resnih gospodarskih težkoč prišlo do oslabitve socialistov. Socialdemokratska stranka je sprejela na kongresu rokavico meščanske opozicije in bo do splošnih volitev prišlo "erjetno že maja letos. Ta nenadna sprememba stališča je posledica upanja, da bodo madžarski dogodki privedli do razsula v komunistični stranki, ki preživlja resno krizo, in da bo pretežni del okrog 10(1.000 komunističnih glasov šel v korist socialdemokratske stranke, kar bi privedlo vsaj do utrditve njenih položajev, če že ne tudi do občutne krepitve. Na kongresu so kritizirali tiste struje v stranki, ki ji zamerijo, da je žrtvovala delavske koristi zaradi sodelovanja v vladi, da ni izpolnila obljub, ki jih je dala ob pre- hajajo iz sindikalnih krogov. V zrezi s tem se dodaja, da SDP izgublja s tako politiko vedno bolj zvezo z delavskimi množicami, in da postaja šibkejša, kar dokazuje tudi gibanje številčnega stanja njenega članstva, ki se je od poslednjega kongresa znižalo za okrog 30.000. Ti notranji problemi se zaostrujejo z resnim stanjem danskega gospodarstva, ki ima vedno bolj tendenco k nadaljnjemu poslabšanju, zlasti v zvezi s sueško krizo. Industrijska proizvodnja v letu 1956 je padla za okrog 5 odstotkov v primeri s 1956, kar je privedlo do zmanjšanja gospodarskih in poslovnih aktivnosti, zlasti v tekstilni industriji, metalurgiji in v gradbeništvu. Nezaposlenost, zlasti nekvalificirane delovne sile, se je povečala za okrog 10 odstotkov. Po podatkih za prvih deset mesecev 1956 znaša deficit zunanje trgovine 1160 milijonov 'kron, v primerih s 790 milijoni v istem razdobju 1955. Znatno zmanjšanje kmečkih pridelkov v poslednjih dveh letih je prispevalo k znatnemu poslabšanju deficita zunanje trgovine, kar je spravilo v nered tudi plačilno bilanco. Življenjski stroški so poskočili v oktobru lani na 246, v primeri z 236 v istem razdobju leta 1955. Porast življenjskih stroškov je postavil na dnevni red vprašanje povečanja mezd in izzval vznemirjenost na področju delovnih od-nošajev. Letošnje leto ne bo prineslo hitre spremembe sedanjega stanja; nasprotno, odklonitev, da bi zmanjšali sredstva za potrebe vojske, in posledice sueške krize, bodo ustvarile še večje težkoče in okrepile negativne tendence, ki so prišle do izraza v lanskem letu. Kongres ni dal odgovora na ta vprašanja in ni nakazal neke nove gospodarske politike. Poleg poudarjanja, da bo SDP še nadalje težila k izgradnji tako imenovane države blagostanja in da bo nadaljnja gospodarska politika stranke funkcija njene socialne politike, je kongres poudaril, da je izhod iz sedanjih gospodarskih težkoč v porastu proizvodnje, v modernizaciji gospodarstva — v večji produktivnosti dela — in v povečanju izvoza. Ker dansko gospodarstvo ej odvisno v pretežni meri od mednarodnega sodelovanja, so na kongresu poudarili tudi željo Danske, da prispeva k temu sodelovanju. To je eden od glavnih elementov danske miroljubne zunanje politike. iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitMMiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiititmitifHiiiimiiitiifiiitiiiitiiiifiiiiiitiiitiiitiniiiiHiiiiitmitiMiiiiniitiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiitiiiiiiitiitiMiiiiiiMiiititiiiiiiiiimHiH Nenavadno letno tekmovanje v Southlandu Vedno manj grdih ljudi? Vsako leto prirejajo v majhnem angleškem obmorskem letovišču Southlandu nenavadno tekmovanje. Vsi grdi moški in ženske z vsega sveta lahko sodelujejo na natečaju, v katerem dobi prvo nagrado najgrši med njimi. Vendar se zdi, da doživlja to tekmovanje zadnja leta krizo. Organizatorji se namreč pritožujejo, da število tekmovalcev vsako leto pada, kar verjetno pomeni, da je grdih ljudi na svetu vedno manj. Organizatorji tekmovanja se še danes z žalostjo v srcu spominjajo Boba Mac Dada in Madžara Zamojske-ga, ki sta bila tako grda, da so se ju bali otroci na ulici. Vendar pomenita ta dva možakarja malo v primerjavi s slavnim Edvardom Kordo, ki si je lahko potisnil v usta štiri teniške žoge, ali z Williamom Morrisom, ki je isto lahko napravil s svojo pestjo, pri tem pa je lahko je ob glasbeni spremljavi prepeval. Najresnejši kandidat za prvo mesto na letošnjem tekmovanju je Allan Fox, ki gre o njem glas, da bo vsaj deloma povrnil staro »slavo« southlandskih tekmovanj. Ta možak je baje tako grd, da popadajo vse ženske in otroci v nezavest, Če se le pojavi na ulici. železniški vagoni ZA TURISTE Začenši z letom 1958 bodo uvedle francoske železnice posebne vagone za turiste. Vagon! bodo dolgi 28 metrov, zgrajeni bodo v dveh nadstropjih in bodo lahko sprejeli po 88 potnikov. Vagoni bodo opremljeni z Dieselovimi motorji, k! Jim bodo omogočali, da bodo premagovali velike višine, ne da bi jim bilo treba počasneje voziti. Vagon bo imel stekleno streho in zidove, kar bo omogočalo turistom, da bodo lahko v polni meri uživali v naravnih lepotah krajev, skozi katere se bodo vozili. UNIVERZITETNO LETALSTVO Koledži in univerze v ZDA razpolagajo z letalsko floto, ki šteje nad 110 letal. Potrebujejo jih za vež-banje civilnih pilotov, snemanje zemljišč, poljedelske akcije itd. Po službenih podatkih so ta letala letno v zraku približno 14.000 ur. KAKO JE POTOVAL KRALJ IBN SAUD CEZ ATLANTIK Kralj Saudske Arabije Ibn Saud, ki je na obisku v ZDA, je potoval čez Atlantik z ameriško ladjo «Con-stitution«. Njegovo radodarnost bo posadka te ladje gotovo še dolgo pomnila. Raz* delil je namreč nad 20 tisoč dolarjev napitnine. Vsakdo od osebja je dobil od 100 do 400 dolarjev ter še zlato uro. Tudi ladijski poveljnik je dobil uro. Kralja Sauda je spremljalo 70 oseb. Med vožnjo so za kralja Ibn Sauda rezervirali cel salon, kjer je qpravljal svoje dnevne molitve. S pomočjo posebnega kompasa je vsak dan ugotovil v kateri smeri je mohamedansko sveto mesto Meka, Za potnike vseh razredov in člane posadke je kralj Ibn Saud priredil posebno kosilo, na katerem je bilo 1700 oseb. MANJ OTROK V številnih deželah pada število novorojenih otrok. Tako so 1860 leta našteli na Škotskem na tisoč poročenih žena 316 otrok, 1950 pa le 132. Povprečno število otrok v vsaki družini se je v tem intervalu zmanjšalo od 6 na 2,5. Omeniti pa je treba, da se j se je smrtnost otrok zmanjšala. Danes je skoraj istočasno močno zmanjšala tudi petina poročenih škotskih žena brez otrok in le 0.6 odst ima deset ali več otrok. Enako je število žena pod 24 leti, ki imajo e-nega ali nobenega otroka. Poročene ženske, stare 32 let, imajo povprečno več kot dva otroka. NAJSTAREJSA RASTLINA Dolgo časa so strokovnjaki domnevali, da so starodavne sekvoje v Kaliforniji najstarejše rastline na svetu. Izračunali so namreč po skrbnih raziskavah, da so posamezna drevesa zares stara nad 3000 let. Vendar pa je ugotovila neka skupina ameriških naravoslovcev po sedemnajstletnem proučevanju posebne vrste ameriškega kaktusa, da ra- stejo na zemlji še starejše rastline od sekvoj. Dr, Edmundu Shulmanu in njegovemu asistentu Fer-gussonu z univerze v Ar-rizoni je uspelo dokazati, da je tako imenovani bristli-konski kaktus (Abies venu-sta), ki ga ljudstvo imenuje tudi kaktus svete Lucije, najstarejša rastlina na svetu, saj živi še po štiri tisoč letih. Prvo drevo tega kaktusa so odkrili leta 1832 v planinah Sv. Lucije v Kaliforniji. Tc kaktusovo drevo ima obliko piramide in doseže višino 30 do 45 metrov. V puščavskih predelih pa so tu in tam našli manjše gozdičke teh kaktusov, ki so bili sicer precej nižji, vendar dokaj starejši. Tako so našli na primer v Pa-namitskih planinah v Kaliforniji in Nevadi primerke kaktusov, ki so bili stari 2000, 3000 in celo 4000 let. Najstarejši primerki tega kaktusa so bili najdeni v višinah 30Q0 do 4000 metrov nad morjem. Kaktusovi gozdički in posamezna drevesa so zelo zanimiva, hkrati pa tudi dokaj nenavadna. Njihovo tkivo je v večini primerov razjedeno, ostarelo in popolnoma olesenelo, vendar rastline še živijo. fc 'i Ce so moji računi točni, sva zdaj v deželi Pigmejcev« Goriško-beneški dnevnik Kdo sestavlja gospodarsko komisijo za avtonomijo? Prej nasprotniki danes zagovorniki avtonomije avtonomije V deželi morajo prenehati krivični komisarski režimi, ki sedaj dušijo demokratično življenje Pred dnevi je bil na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek predstavnikov trgovinskih zbornip iz Trsta, Gorice in Vidma, na katerem so se pomenili o finančnih in trošarinskih vprašanjih bodoče avtonomne dežele Furlani-je-Julijske krajine. Ob tej priliki so izvolili komisijo, v kateri imajo svoje predstavnike posamezne gospodarske panoge. Goriške gospodarske interese naj bi v tej komisiji zastopali sledeči predstavniki; inž. Caccese za Zvezo indu-strijcev, kavalir Bramo za Zvezo trgovcev in grof Attems za Zvezo poljedelcev. Ze v včerajšnji številki našega lista srno objavili nezadovoljstvo enotne sindikalne organizacije Delavske zbornice zaradi nesorazmerne porazdelitve mest v tej komisiji med delodajalci in delavci; proti trem predstavnikom delodajalskega razreda je namreč samo en predstavnik sindikatov. Sestava delegacije pa je po našem mnenju ponesrečena tudi zaradi tega, ker jo sestavljajo ljudje, ki so po svoji naravi in zaradi interesov, ki jih predstavljajo, vedno bili najbolj odločni nasprotniki deželne avtonomije. Desničarji so bili vedno, nasprotniki decentralizacije, še posebej pa deželne avtonomije. V tem vprašanju so si bili enotni vsi od desnih demokristjanov pa do fašistov. Ni treba posebej poudarjati, da so proti avtonomiji bili tudi gospodarski desničarji, med prvimi liberalci, katere predstavlja v mestnem občinskem svetu prav tisti grof Attems, ki je sedaj eden izmed članov komisije za gospodarska vprašanja bodoče avtonomne dežele. Smešno bi bilo, če ne bi bilo istočasno tudi žalostno, da so postali najodločnejši zagovorniki avtonomije ljudje, ki so bili včasih na čelu borbe proti deželni avtonomiji. Ali s tako naglim spreminjanjem stališča nekateri ljudje upajo, da bodo preprečili demokratizacijo javnega življenja ki je nujno povezana z nastankom dežele Furlanije-Julijske krajine? Ali morda upajo, da bodo še vedno ostali v veljavi razni komisarski režimi, ki na primer na Prevalskem polju omogočajo velikim posestnikom, da jemljejo v zakup najboljšo zemljo, medtem ko se morajo revni kmetje zadovoljiti z oddaljenimi in slabimi njivami, na katerih marsikdaj pridelajo manj koruze kot pa so plačali za najeto njivo. Demokratična javnost ne bo dovolila, da se bodo v novo upravno telo vlekle nedopustne napake, ki prehudo zavirajo demokratičen razvoj javnega življenja v naši pokrajini. «»------- Mladoletnici odvzeli propustnico Včeraj popoldne je goriška policija na prijavo ravnateljstva »Stande* odvzela propustnico 14-1 etui jugoslovanski državljanki H. Z, iz Bače ob Idrijci. Deklica je prišla zjutraj v Gorico in prinesla naprodaj nekaj mesa in jajc; ko je blago pročala, je odšla v »Stando*, kjer si je nakupila nekaj potrebnih ftvari. Ko ji je denarja zmanjkalo, je v mladostni ne- premišljenosti vzela a stojnic cej visoke. Rdeči radič je bil trgovine glavnik, gobo za u-mivanje, zavoj karamel, ste-kleničioo laka za nohte in še nekaj malenkosti za skupno vrednost 1030 lir. Pri tem o-pravilu jo je zasačila ena izmed prodajalk. Policija je dekle, potem ko jii je odvzela propustnico, podala nazaj preko meje; zdi se, da je zaradi njene mladosti ne bo prijavila sodnim oblastem. Darovi Za dijaški dom so darova, li; Peter Petejan 500 lir, N N. Gorica 500 lir, družina Černetič iz Prosnida 5 kilogramov fižola, družina Simič 3 kg fižola, družina Bonini iz Lese 5 kg fižola in N. N. iz Poljan 12 kilogramov fižola. «»------ Roditeljski sestanek Ravnateljstvo nižje srednje Šole (gimnazije) in strokovne šole v Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh dveh šolah, na roditeljski sestanek, ki bo; za nižjo srednjo šolo v nedeljo, 17. februarja; za strokovno šolo v nedeljo, 24. februarja; vsakokrat točno ob 10,15 v šolskih prostorih v Ul. Randac-cio. Kljub dežju živahen četrtkov semenj v Gorici Kadar je v Gorici semenj, naj bo lepo ali slabo vreme, je vedno mesto polno ljudi, ki pridejo iz okolice ali pa iz onstran meje. Tudi včeraj je bilo tako; zjutraj je padlo nekaj kapljic in ves dan je bilo oblačno, toda v mestu je bito izredno Živahno. Predvsem so bile polne ulice okoli zetenjadnega trga in gori-škega mestnega parka; kupčije med jugoslovanskimi državljani in Goričani so dobro cvetele, čeprav se je tu in tam opazila črna uniforma mestnega stražnika, ki ne dovoljuje prodaje mesa na u-licah in trgih. Na Telovadnem trgu so kramarji vpili vsevprek, vsak je hotel vsiliti številnim o-biskovalcem svoje blago. Gostobesedni in živahni Furlani, Tržačani in predvsem južnjaki so imeli vsekakor prednost pred lihimi razkazovalci blaga razstavljenega na številnih stojnicah. Cvetja je bilo včeraj na pretek; zima letos ni huda, zato je rož vedno dovolj, od vsakovrstnih nageljnov pa do marjetic. Posoda je v gospodinjstvu vedno potrebna, zato gre tudi prodaja loncev, krožnikov in kozarcev zelo dobro izpod rok. Največ povpraševanja je seveda po oblačilnih artiklih, po katerih segajo ljudje Z onstran meje, vendar se zdi, da se raje obračajo v trgovine, posebno na tiste, kjer poznajo lastnika in mu zaupajo. Na zelenjadnem trgu je bilo veliko povpraševanje po pomarančah. Teh je v tem času vedno dovolj. Izbira je velika, najbolj gredo v prodajo rdeče pomaranče, ki so bile včeraj po SO do 120 lir kg; mandarinov je bilo precej manj in so jih prodajali po SO lir, medtem ko so imeta jabolka po kvalitet, različne cene. Zelenjave je letošnjo zimo dovolj, vendar pa so cene pte- včeraj na drobno od 140 (slabše vrste) pa do 200 lir kg. Solata je šla po 240, 250 ali 260 lir, motovilec po 300 lir, cikorija po 100 lir, kislo zelje po 120, repa pa po 100 lir kg. * * * Včeraj je bila na goriški hranilnici v Ul. Carducci javna dražba zastavljenih predmetov. Zanimanje je bilo izredno veliko, ker je bila včeraj na dražbi predvsem zlatnina. Prodali so lep moški prstan za 2.700 lir, več zlatih prstanov, zapestnico m verižico, kar je skupno tehtalo približno SO gramov, pa za ■13.000 lir. Ker je bilo veliko kupcev, je šla prodaja počasi od rok, vendar pa so uspeti prodati še več oblek in vozil. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE iz TRSTA gostuje v nedeljo 17.11. ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici z veseloigro Valentina Katsjeva v prevodu Josipa Vidmarja ^Kvadratura kroga* Prodaja vstopnic od včeraj dalje na sedežu ZSPD v Ulici Ašcoli št. 1, v kavarni Bratuš in eno uro pred predstavo pri blagajni. Cene sedežev 250, 150 in stojišča 100 lir. Bogdana Bratuševa, ki nastopa v igri Ratajeva «Kvadratura kroga*. ■IMIIIIIIIIIIIIMIIIlilllllllllllllMIIIIIIIIIIIIItllinillllllllllllllllllllllHIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllll Včeraj na goriški preturi Pijan hotel odpeljati tuje kolo v Jugoslavijo Dve kazni za mladeniča, ki sta brez dovoljenja prešla državno mejo; prvi je to storil iz ljubezni, drugi iz strahu pred zaporom Pred pretorja dr. Fabianija je prišel včeraj 30-letni Stanko Pavšič iz Nove Gorice, ki ga je goriška policija aretirala 20. januarja zvečer na mednarodnem bloku pri Rdeči hiši pod obtožbo, da si je prisvojil kolo Josipa Niko-lavčiča iz Ul. Sv. Antona 22. Mladenič, ki je bil do včeraj priprt v goriških zaporih v Ul. Barzellini, je že na policiji izjavil, da se ne spominja, kako si je sploh pr,-lastil Nikolavčičevo kolo; ve samo, da se je ob prihodu v Gorico ustavil v dveh gostilnah na Pristavi in se ga precej nalezel. Policijski stražnik, ki je Pavšiča aretiral, je dejal, da je to storil potem, ko se mu je približal Nikolavčičev sin, ki je opazil, da očetovega kolesa ni več pred vrati; odšel je na cesto in po Ul- Giusti-niani, kjer je opazil vinjenega mladeniča, ki je vlekel o-četovo kolo v roki. Stopil je do njega in zahteval kolo, toda slednji ni o tem hotel ničesar slišati. Sel je do bloka, kjer se je ustavil, da bi pokazal jugoslovansko propustnico. Ko so ga vprašali, kje je dobil kolo. ni Pavšič vedel povedati ničesar in tako je romal v zapor, medtem ko so organi javne varnosti kolo vrnili la^niku. Pretor dr. Fabiani je Pavšiča obsodil na pogojno kazen 5 mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 3564 lir kazni; kazen mu bodo zbrisali, če se v petih letih ne bo prekršil zoper zakon. Po prečitani obsodbi se je Stanko Pavšič vrnil čez obmejni blok v Jugoslavijo. * # * 35-letnemu Valentinu Jelenu iz Doberdoba se je stožilo po dekletu, ki stanuje v Solkanu, zato je 28. januarja t. 1. odšel kar brez dokumentov čez polie v bližini Mirna v Jugoslavijo. Ker na jugoslovanskem ozemlju ni mogel ostati brez potnega lista ali propustnice, so ga jugoslovanske oblasti vrnile italijanskim obmejnim organom pri Rdeči hiši že 1. februarja ob 13. uri popoldne. Na preturi je Jelen znova dokazovati, da ga je čez mejo gnala vroča ljubezen do Marije Peric iz Solkana in da se je odločil za nedovoljen prehod, ker se je bal, da bo moral predolgo čakati na propustnico. Toda pretor, ki je pregledal sodne dokumente, je ugotovil, da je Jelena že enkrat obsodil na 3 mesece zapora zaradi nedovoljenega prehoda državne meje. Zato mu je včeraj naložil novo -kazen, ki jo bo moral obsojeni Jelen prestati. V za poru bo moral namreč osta ti 2 meseca in 20 dni ter plačati poleg sodnih stroškov še 16.220 lir globe. # * * 37-Ietnega Armanda Gorani-ja je goriška pretura včeraj zaslišala zaradi pobega v Jugoslavijo. Gorani, ki je doma iz Ferrare, je odšel brez dovoljenja v Jugoslavijo 21. avgusta lanskega leta, in sicer v bližini Rupe. Koga je jugoslovanska policija vrnila i-talijanskim obmejnim orga. nom. so ti ugotovili, da gre za sodnim oblastem znanega človeka, ki se je doslej neštetokrat ukvarjal z raznimi nedovoljenimi dejanji, kot so tatvina, prevara in drugo. Goriški pretor ga je spoznal za krivega nedovoljenega prehoda državne meje in ga obsodil na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. — KINO — CORSO. 16.00: #Ubogi, toda lepi* (»Poveri, ma belli*) Marisa Alassio, Maurizio. A rena in Renaro Salvatori. VERDI. 16.00: «?.ena in voli* (»Mogli e buoi»), W. Chiari G. Cervi. V1TTORIA. 17.15: »Cena slave* («11 prezzo della gloria*), v cinemascopu in teehnicolor ju, E. R. Drago, G. Ferzetti CENTRALE. 17.00: »Bil sem vojak*, vojaški dokumentar ni film, v katerem so prvič prikazana tajna Vojaška dejanja MODERNO. 17.00: »Bil sem a-meriški vohun*. Športni dnevnik Danes začetek revije najboljših alpskih smučarjev Tudi bolgarski smučarji bodo nastopili na «3-Tre» Tudi Jugoslovani že v Madonna di Campiglio - Janc namesto Pogačnika na. »France jeunesse*. Poimenski seznam vseh Francozov je naslednji: Bozon, Pedillat, Mol-lard, Duvillard Folliguet ter mladi: Chassegbol, Perrot, Pao-lontini, Laforgue. SMUČANJE TRIDENT, 14. — Bolgarska smučarska zveza je telegrafsko obvestila organizatorj * tekmovanja «3-Tre», da bodo nastopili tudi bolgarski smučarji, ki so medtem ko poročamo, že prestopili italijansko mejo in so na poti proti Madonna di Campiglio. S prihodom Bolgarov se bo število udeleženih držav povečalo na sedem in sicer: Italija, Francija, Av-trija, Švica, Jugoslavija, Bolgarija i.n Islandija. Jugoslovanski tekmovalci so že včeraj zvečer prispeli v Trident m so danes zjutraj nadaljevali pot v Madonna di Campiglio. Pod vodstvom Maksa Završnika so prispeli: Ludvik Dornik. Tine Mulej, Matevž Lukane. Jože Kunsič in Milan Janc, ki je v zadnjem trenutku zamenjal prvaka Pogačnika. Poleg Jugoslovanov so tako že zbrani v Madonna di Carn-piglio Italijani, Švicarji, Islandci, Francozi in Avstrijci. Avstrijce, ki so se v zadnjem trenutku morali odreči odličnemu Hinterseeru, vodi Egon Zimmermann, ki se je na letošnjem prvenstvu uvrstil takoj za Sailerjem. Poleg tega pa računajo na državna reprezentanta Gehrarda Hill-branda 'ti Tonija Marka ter na skupino mladih, ki so sel MIAMj BEACH, 14. — V uveljavili na letošnjem prven-1 dvoljoju za SVetovno prven- Gradnja objektov v Squaw Valleyu SAN FRANCISCO, 14. — Kalifornijska olimpijska komisija je sporočila, da se bodo dela za zgraditev športnih objektov v Squaw Valiey, kjer bo leta 1960 svetovno zimsko prvenstvo, začela 20. junija. Načrti predvidevajo gradnjo upravnega središča, ' številnih stanovanjskih poslo- pij, proge za bob in smučanje, ledni stadion in tri drsalne proge. Komisija je tudi sporočila, da bo v marcu zaprosila državo za 2,900.000 dolarjev odškodnine, tako da bodo vladne investicije za te igre znašale okrog 8 milijonov dolarjev. HOKEJ MILAN, 14. — Za sreča- nje s švicarsko reprezentanco, ki bo V Lousannu 17. t. m. je italijanska tehnična komisija za hokej sklicala naslednje igralce: Darin, Oberham mer, Macchietto, Tucci, Furlani, Ferraris, Tomei, Bedogni, Branduardi, Coletti, Crotti.j (Fr.) Guccione, Agazzi, Alberton, | (Avstr.) Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju Francoz fjrilettt vodi po obveznih likih Presenetljivo slab plasma sovjetskih tekmovalcet DUNAJ, 14. dne se je na drsališču «Lei-slaufverein* začelo svetovno prvenstvo v umetnem drsanju z obveznimi liki za moške. Nastopilo je 16 drsalcev. Že po drugem obveznem liku je prišel v ospredje Francoz A-lain Gilelti, dosedanji evrop Danes dopol- (Nem.) 373.2; 9. Stroher (Avstrija) 364.6; 10. MihajloV (SZ) 351.5; U. PersianzeV (SZ) 340 4; 12. Simontovste (SZ) 338.5; 13. Sacharov (SZ) 335.2; 14. Jonas (Avstr.) 334.41 15. Fohler (CSR) 320,7; 16. Hnatyszyn (Polj.) 305.1. Vrstni red dvojic v obvea* I nih plesnih likih: 1. June Marsh! prvak. Za njun se je uvr-1 kham _ Courtney Jones (V.B.) stil Cehoslovak Divin nato pa Anglež Booker. Po naslednjih likih sta Ceh in Anglež zamenjala mesti, Francoz pa je povečal svojo prednost na več kot 10 točk. Po obveznih likih je vrstni red tekmovalcev naslednji: 1. Alain Giletti (Fr.) točk 425,9; 2. Michael Booker (V.B.) 415.2; 3. Karol Divin (CSR) 414.9; 4. Nobert Felsinger (Avstr.) 405.1; 5. Alain Calmat 392.9; 6. Boehringer 374.7; 7. Baeumler Marchi. | (Nem.) 373.9; 8. Schnelldorfer •iiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii minimumi ... Dvoboj za svetovno prvenstvo lahke kategorije Brown ohranil svetovno prvenstvo s knock-outom nad Vallaeeom Smithom Za dvoboj s Kubancem Zulueto ponujajo Brovvnu garancijo 35.000 dolarjev točk 154.7; 2. Thompson - BiC byk (V.B.) 146,1; 3. Morris -Robinson (V.B.) 143.9; 4. Kn»* ke - Koch (Nem.) 139.1; 5. K-lien - Lafnbert (Fr.) 137,9; 6. Giamonna - Sioli (It.) 136,6. 9. GiuggioUni - Ceccatioi (BJ 128.9. Končni vrstni red dvojic v umetnem drsanju: 1. Vera Su-chankova - Zdenek Doležai (CSR) točk 56,7; 2. Marine i« Latzlo Nagy (Madž.) 56,6; *• Marike Kiljus - Franc Ningel (Nem.) 56,5 itd. stvu: na Gotfrieda Schafflin-gerja, ki je avstrijski junior-ski prvak, na Hansa Schem-mela in Helmuta Schallerja. Zelo številna je tudi francoska ekipa, v kateri so francoski prvak Charles Bozon ter skupina juniorjev — imenova- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIIHIIIIIIIIIIIIItllllllillltlltl Letni obrni zbor štandreških kmetov Včeraj zvečer ob 19. uri je bil v Standrežu redni letni občni zbor neposrednih obdelovalcev zemlje iz Standre-ža. Društvo je v svojem več-Tetnem obstoju doseglo zavidljive uspehe, zaradi tega je bil tudi letošnji občni zbor zelo važen za nadaljnji razvoj društva, ki je že veliko koristilo svojim članom in razvoju kmetijstva v Standrežu. Podrobno bomo o občnem zboru poročali • v naši nedeljski številki. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Aleicsani, Ul. Carducci 12. tel 22-68. Akademsko-srednješolski klub «Simon Gregorčič* v Gorici vljudno vabi na Študentovski ples ki bo jutri 16. februarja 1957 v prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Odličen tržaški orkester bo pričel z 'zbranim glasbenim programom ob 21. uri in bo igral do pa. polne onemoglosti, t. j. do jutra. Poleg tega je na sporedu tekma v valčku, ples z jabolkom, tekmovanje z baloneni, izvolitev najlepše in najbolj priljubljene dame (študentom seveda). Zabava in smeh sta zagotovljena vsakomur. Rezerviranje miz in predprodaja vstopnic v kavarni Bratuš in na ZSPD. stvo lahke kategorije je Joe Brovvn piemagal izzivalca Wal-lacea «Bud» Smitha s knock-outom v 11. rundi. Dvoboj je bil predviden na razdaljo 15 rund. Joe Brovvn. ki je bil favorit s 4:1, je z lahkoto ohranil svoje prvenstvo proti Smithu, ki je bil že v začetku ranjen. Včerajšnja je bila že tretja Brovvnova zmaga nad Smithom. Dvoboj je bil prekmjen ob koncu 11. runde na zahtevo Smithovih sekundantov. Smith je krvavel iz ust, nosa in desnega očesa, levo oko je imel že dve rundi popolnoma zaprto in ni bil več sposoben braniti se pred nenehnimi u-darci svetovnega prvaka. Joe Brovvn je dominiral od začetka do konca dvoboja. S preciznimi dvojnimi udarci v obraz je redno odgovarjal na vztrajne toda neorganizirane napade mr,protnika. Zaradi inferiornega stanja Smitha dvoboj seveda ni bil na višini in okrog 4000 gledalcev je večkrat ostro protestiralo zaradi tega. Brovvn ie po soglasnem mnenju sodnikov dobil 8 od 10 rund, dve pa sta bili neodločeni. Da je odločno boljši, je svetovni prvak pokazal v drugi rundi, ko je ponovno zadeval Smitha v obraz, zaradi česar se je ta pogosto zatekal k vrvem. Ob neki taki priložnosti je Smitha rešil gong. V četrti rundi se je Smithu ocprla rana nad desnim očesom, v sedmi rundi pa je začel krvaveti tudi iz ust in nosa. V osmi rudni je bivši prvak pojačil svoje zmedene udarce, toda v protinapadu mu je Brovvn z močnim udarcem dokončno zaprl levo oko. Kosmati izkupiček dvoboja je znašal 23.081 dolarjev. Boksarja bosta od čiste vsote prejela vsak po 30 odstotkov in povrhu še 9000 dolarjev od avtorskih pravic za radijski in televizijski prenos. S to zmago je Brovvn dosegel v 86 dvobojih 62 zmag, od katerih 27 s knock-outom. Po dvoboju je Brovvnov pro- kurator Lui Viscusi dejal: »Brovvn hoče braniti svoj naslov in postati slaven. Boril se bo s komerkoli, vendar pa ne izven lahke kategorije.* Viscusi je dodal, da je med številnimi ponudbami prejel tudi ponudbo evropskega prvaka Duilia Loija za dvoboj, ki naj bi bil maja v Italiji ter ponudbo za dvoboj s Kubancem Orlandom Zulueto, ki naj bi bila aprila v Hava.ni in za katero mu ponujajo garancijo 35.000 dolarjev. Viscusi ni povedal, za katero ponudbo se bo Brovvn odločil. tožbe nogometnega sodnika Armanda Marchettija, ki je bil obtožen, da je v lanskem prvenstvu kot sodnik favoriziral neko moštvo. Marchetti je tedaj podal ostavko m zahteval preiskavo. Preiskava je dokazala, da ni mogoči Mar-chettiju očitati nobene krivde in bo zato čez nekaj tednov lahko ponovno začel s sodniško aktivnostjo. AVTOMOBILIZI M BOKS MARSEILLE. 14. — Alžirski boksar peresne kategorije O-mari je premagal po točkah v 10 runčah Italijana Lette-ria Petillija. LONDON, 14. — V teku so pogajanja za organizacijo dvoboja za svetovno prvenstvo mušje kategorije med Argentincem Paequalom Perezom in Dai Dovverjem, prvakom britanskega imperija. NEWCAfcTLE, 14. — Anglež Leo Malony je premagal belgijskega boksarja srednjelah-ke kategorije Pierra Wouter-sa po točkah v 10 rundah. Proti sodnikovi odločitvi so gledalci dolgo protestirali. NOGOMET Ral-Ni« 3:0 MADRID. .14. — V prvi četrtfinalni tekmi za pokal evropskih prvakov je madridska enajstorica Real Madrid premagala danes enajstorico Nice s 3:0 (1:0). CARACAS, 14. — Včeraj je prispela v Caracas enajstorica Honveda, ki bo 16. in 19. t. m. nastopila proti Fla-mengu. «»-------- Marchedi rehabilitiran MILAN. 14. — Nadzorna komisija Italijanske nogometne zveze je Janes oprostila vsakega suma in vsake ob- 144 dokončnih prijav za rallye Sestriere TURIN, 14. — Za 8. med narodni avtomobilski ra!lye V Sestrieru se je dokončno prijavilo 144 tekmovalcev, med katerimi 71 u: remc'-v takole razdeljeni! po narodnostih: 25 Francozov, 12 Nemcev, 15 Angležev, 5 Švicarjev, 4 Spanc 3 Danci, 3 iz Montecarla, Belgijca ter po 1 Avstrijec Grk, Holandec in Portugalce MOTOCIKLIZEM ALAIN GILETTI STOCKHOLM, 14. — 15 <*r' žav se bo udeležilo svetova®-ga prvenstva za moške v čr sanju, ki bo v OestersundU od 15. februarja dalje. Ital*' ja se tega tekmovanja ne udeležila. KOŠARKA bo MILAN, 14. — Povratek motociklista Geoffreya Dukea iz Južne Afrike je predviden za 15. marca. Večkratni svetovni prvak bo takoj po svojem prihodu začel na dirkališču v Monzi poskusne vožnje z motorji, s katerimi bo tekmoval v prihodnji sezoni. LAHKA ATLETIKA MELBOURNE. 14. — Mike Agostini iz Tnnidada je včeraj ponoči v okviru prireditve na olimpijskem stadionu dosegel na 100 yardov senzacionalni čas 9”4, ki pa ne bo mogel biti priznan, ker je med tekmovaniem pihal veter s hitrostjo 11.5 milje na uro. KINO SKEDENJ predvaja danes 15. t. ra. ob II. uri film: Sovraštvo zadene dvakrat Igra Ruth Koman Jugoslovanski košarkarji odpotujejo na BEOGRAD, 14. — Za bli*' njo turnejo jugoslovanskih K0 šarkarjev in košarkaric na tajskem sta zvezna kapeta®* vzela v poštev 20 moških » 16 deklet. Na pot pojde 38. t-m. po 13 članov vsake repre^ zentance, ki bodo na Ki1®) skem odigrali 9 tekem. Za odhod se bodo od 15. t-f®-začeli pripravljati med dr«' gim tudi nekateri izbranci 1 slovenskih klubov, in s‘c* Kristančič, Danev. Dermast'*’ Kandus, Lokar iz 01ymp>J' ter Kapelj in Zupančič 1 Ljubljane, medtem ko se b°®_ tri dni pozneje zbrale ina tre ningu tudi košarkarice, i*1* njimi kot edina igralka 1 ^ LRS — članica 01ympije Mr®" kova. NOGOMET ^ LIEGE, 14. — Vasas (0a' dimpešta) - Liege 4:1 (lil)’ Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk' zavod ZTT ■ ^ oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo^oooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo&ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooo DOBRIČA ČOSIČ Dimc II SOKI Uča je sporočil po vrsti, naj ne streljajo, dokler ne bodo Bolgari prešli v naskok. Bolgari so dolgo ležali in streljali, nato pa so, vedoč, da število partizanov ni veliko, na obeh krilih skušali priti za hrbet in naskočiti v juriš. Gozd je grmel od streljanja in bolgarskega gromocitega: & i Partizani so odgovorili z gostim ognjem in zaustavili sredino vrste. Toda sovražni krili sta z bojevniškim truščem začeli obkoljevati partizanske položaje. Uča je začutil to nevarnost in še močneje vzdrhtel. Ce se takoj umaknejo, bo smoter, ki ga Je hotel doseči s to bitko — propadel! Ostati in dovoliti, da jih obkolijo — je nevarno. Spet poraz, bezanje, skrivanje... vse to še strašnejše in hujše. Ne! Počakal bo, da se bo sovražnik dvignil in premaknil, nato pa bo on izvedel naskok in se jim prebil za hrbet. Da. To bo najbolje. Naskok bo prekalil ljudi. Naskok, samo naskok! To je rešitev! Zgodilo se je drugače, kakor si je bil on želel in pri-čakoval. Partizani, ki so čutili obkoljevanje, so začeli brez njego-veea povelja vstajati in bežati. Bežijo! Poraz... Ne, vse bodo pobili Brez kritja, tjavdan bežijo.. Oh, in pred Bolgari. Uea ue ie dvignil, začel kričati in groziti in jih poskušal zadr/ati Vse ie bilo zaman. Tekel Je za njimi, ne dR bi pazli na sovražni ogenj, tekel pozabljajoč, da kriči in govori sam pri sebi- »Kaj nam je bilo? Mar spet?...* Razen nekaterih, med' katerimi sta bila tudi Vuksan in Maiiša, ki se ni odtrgal od Uča, so se vsi ostali brezglavo pogrezali v gosto temo. Ko so Bolgari videli, kaj se s partizani dogaja, so pritisnili z vseh strani. Uča se je ustavil in pokleknil ob boru in z ognjem zasul nekaj Bolgarov, ki so v gruči tekli naravnost proti njemu. Mrtvi in ranjeni so popadali, drugi pa so v teku obrnili hrbet. Prišel je v zanos in streljal kakor v vročici. Bolgari so napadali in sreljali z vseh strani. Tudi Vuksan se je umikal. Uča je začutil strah kakor še nikoli v življenju. To ni bil strah pred sovražnikom; to je bil strah pred razočaranjem nad svojimi tovariši, ki se je izpreminjal tudi v razočaranje nad samim seboj, bil je strah pred vprašanjem: kaj bo z njimi? Ta »kaj bo z njimi* — to je bil že on sam. ves, vse njegove misli in občutki. Onemel od strahu je osuplo stal in gledal v gozd; brzostrelka se mu je povesila v roki. »Čemu ne streljaš, tovariš Uča?» mu je strogo^ in začudeno zaklical Maiiša. Uča je ostal še vedno v istem položaju, kakor da ga ni bil slišal. »Beži! Kaj čakaš!* je klical Maiiša, v strahu, da je Uča zadela svinčenka in se je naslonil na drevo. Hotel je stopiti k njemu in ga odvleči, ko je Uča nenadoma skočil, izstrelil nekaj nabojev in zašepetal Mališu; »Pojdiva!...* Komaj sta se prebila. Prišla sta iz ognja in se odpravila po sledi v globeli. Dohitel ju je Vuksan. «Le kaj se je zgodilo z nami, Uča? Če bo še nekaj časa šlo takole, bomo izgubljeni... Imeti moramo četno konferenco... Kdor bo v prihodnji zitki skušal bežati, ga bom ustrelil!* je zadihano govoril. »Nismo izgubljeni! Čemu bi bili izgubljeni?!* mu je strogo kakor navkljub odgovoril Uča. Potem se je malo zamislil in sam pri sebi dejal: ,Tako je. Konferenco moramo imeti.' Toda ko je začel razmišljati o tem, kaj vse jim bo povedal na sestanku, je prišel do zaključka, da je vse to brez pomena in ničevo. ,Kuj jim bom rekel? Nič. Njim je potrebna zmaga. Samo zmaga jih lahko reši. Oni pa — ne morejo zmagati. Kroglo v srce, da ne bo več cepetalo... Kroglo v glavo, da ne bo ničesar več mislil... A ljudje, ki Jih vodi? Ki jim poveljuje? Ljudje hočejo živeti. Da... zato tudi bežijo...’ Hodil je in molčal. Glava mu je bila težka in polna nemira kakor čebelji panj. Iz gozda so prihajali partizani in se jim pridruževali-Ostali, tisti, ki so prvi pobegnili, so jih čakali na jasi. Od sramu so pogledali Uča in povešali glavo. »Zakaj ste pobegnili?* jih je strogo in zmagoslavno nagovoril Maiiša. Niso mu odgovorili. Uča Jim ni ničesar rekel. Zamišljen in utrujen Je sedel na majhen bor, ki je kukal iz snega. Bolgari jim dolgo niso dali miru. Obstreljevali so jih iz globeli. Partizani so se dvignili in odšli z Učom globlje v gozd. Z drugega slemena so jih opazili Nemci in tudi začeli streljati. Gosta in kratka partizanska kolona je zavila globlje v borovje in se odpravila k pečinam pod Velikim hribom. Za kolono se je razlegalo streljanje, ki je zajelo več slemen in globeli. Uča menda sploh ni mislil na to, v katero smer gredo. Hotel je, da bi bili čim dlje od streljanja, da bi se kje, čeprav le za kratko, umirili v planini. Toda sovražnik ni odnehal; zdaj, ko jih je bil odkril, jih je trdovratno preganjal in jih podil navkreber po strmem, kamnitem pobočju. Partizanom Je ostajal čedalje manjši prostor. Uča se je zanašal samo še na noč. Tedaj se bodo morali prebiti. Dvomil je v uspešen preboj, pa sl je vendar želel, da bi se noč čimprej spustila, da bo vsaj malo tišine in miru v gozdu. Ob mraku so se ustavili na robu borovja. Od tod se Je začel dolg, strm in kamnit hrbet, ki je vodil k studencu planine. Uča je razpostavil straže in sedel med partizane, ki so molčali ter se navidezno ukvarjali s čiščenjem orožja in zadr-govanjem obutve, čutil je potrebo, da bi se s kom porazgo-voril in se posvetoval... Nima se s kom. Da bi se z Vuksa-nom... Ta mu ne more nič pomagati... In niti ni član štaba. Da je partijec in član SKOJ v četi, to v teh trenutkih nima nikakega pomena. Lahko bi še mislil, da Je komandant izgubil moralo in se pokesal, ker je prelomil sklepe Partije in štaba- pa hoče sedaj z nekom deliti odgovornosti. Ne! On je tudi doslej mislil s svojo glavo; pa bo še sedaj sam odločal. Nenadoma, nepričakovano, kakor proti svoji volji je Uča spregovoril zbranim partizanom: »Dobro, tovariši, kaj mislite vi: kaj naj storimo? T ne gre več. Odpravili smo se v napad na sovražnika, vi P _ ste pobegnili, kakor hitro je počilo! Zasukala sta vas pte" plah in strah kakor veter listje. Ne vem, kaj se dogaja J vami...» — uča je govoril počasi, med vsakim stavkom el«1* odmore in razmišljal, kaj naj reče. — »Ne gre samo za da se nočete več boriti kot ljudje, temveč ste postali sa,1Lj voljni, nedisciplirani .egoisti in obupanci... Na koga ste nocw kričali, da je skrivaj kruh? To je prav gotovo kdo od tisti*1’ ki so šli po hrano*. . v, Partizani so mračno poslušali ne da bi mu gledali obraz. Sramovali so se sami sebe in drug drugega. Videti s bili kakor ljudje, ki o sebi huje sodijo, kakor pa tisti, jih ošteva. ,, «Kako se češ tu boriti, če navali nate sto Nemcev in B® j garov!* je nekdo od partizanov srdito kriknil, ker ga je žal molk in se je Jezil nase, na Uča ln na vse. jrt) »Nimam več moči, da bi se bojeval! Lačen sem. Ne vid11 niti, kam streljam...* »Tudi jaz ne! Lačen ne morem več.* .. Partizani so zahrumeli, pritrjevali prvemu in strastno n padali Uča. ? «Zakaj pa niste vi komandanti, če znate bolje od B-ie£,'-A? Vi, dragi moji, pa tudi jaz. nočem tajiti, smo postali st hopetci. In ne napadajte sedaj tovariša Uča. To ni tovariš■ Če hoče, da se bijemo, pa vsi pete obrnete. On se ne h1 sam bojevati... Pa še nas nekaj. Tako je!» je dejal Mallsa žugal s pestjo. . j« Partizani Mališevih besed niso vzeli resno, ta pa jih Je 9 strastneje napadel, jih imenoval strahopetce, se obračal vsakega posamič in navajal, kako Je bežal iz boja. Uč.d ^ bilo prijetno, da ga nekdo brani, zlasti pa ne Maiiša, in je miril, naj molči. , 1nl* »Enakopraven partizan sem, lahko govorim, kar mlsl1D 1 je odgovarjal Maiiša. »Zahtevam, da se tisti, ki so kolektivu ukradli kruh, P° u vijo pred sodiščel Ti niso vredni, da bi živeli med narni » • rekel Vuksan, tNadaljevanje sledil