fit. D A' 4 mt tm ra»At ll. r. »y a. n P. M. Oct Vaj ve« Jl v Velja sa m tole.., Za pol leu........ Zt New York oclo la iaoMmatTo ealo 1.00 «00 7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largett Slovenijo Daily m the United Sme«. lamed every day ezeept Sundays and legal Holiday«. IT 75,000 Readers. TELEFON: 3876 CORTLANDT. Entered as Second Clas a Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at Ni m York, N. Y., under the Act of 0on| prem of March 3, 1870. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 150. - ŠTEV. 150. • NEW YORK, SATURDAY, JUN E 26, 1920. — SOBOTA, 26. JUNIJA, 1920. VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII- RAZVOJ ŽELEZNIČARSKE STAVKE 1JNXJ8KI VODITELJI SO SE SESTALI. DA SE LOTIJO PR0BLE j*A TER S SILO IZVEDEJO UOODENJE ZAHTEV. — SPLOŠNO GLASOVANJE NAJ ODLOČI GLEDE SPLOŠNE STAVKE. — LASTNA UNIJA. Chicago, III, 'J-*i .i * 1111 j ;t Vo«lilr|ji unij /'•lrzii.r«rjfv s«» sr-stali «l«mes t,ukaj. ila i-H/pr»vlj«j«i «» ak<-iji. potom katrre \u* i I»i sr tul.oj s silo i/\ » «ll<» is /cli /uiskiTa delav*k«'pa s\«-ta zahteve dveh tuiljotiov /eie/nit'ai j.-v da s<> poviša nj h p I a »• • /a tisoč miljoiiov t.a l'(i> Govorilo ali vsaj na m ipavalo m1 jr o splošni stavki, a noben i/ mri I \ imIhcIj. \ ni * i»»t * -1 podpret j trli govorir. Vsak posamezni jr j odklonil povoriti o /e»evi, prcilno 1»' se vršilo zborovanje. K<*r so opro/.»»iic «m| vrl k«-pa razkola v orpaniz.-.«-iji vste«! ved-no naraščajočega št«-\ la ouili žrh*7.niškili «1 I a vrev, ki zapušča .jo slu/. In- v protest proti xa*. !ače\an ju odločitve. tikajoči- so povišanja plač. katrro pov.šanje ».»• j»> /altu valo ;»rcd vei* kot enim letom. se priča-kii.N. da IhhIh storili- /elrzničarske bratovščine eno izmed dveli st vari. V prvi vrsti lahki. odrrdr splošno glasovanje meil delavci <#lr-dr \ prašanja sp|ošn-» »>iuvke. da se trm potom s silo izvede in doseže nrpoNirdno povišanje plače ali pa stavijo najnovejšim stavkar-,;em uit imat um. da I »od o izobčen i i/ unije, če v nr vrnejo takoj na drlo. - Mojroii' jr. da bo prišlo trkom kotiferenee sporočilo od predsednika, ki l»o določilo natančno ras ali pa objavilo začasno povišanje plače. Načelnik Karton je sporočil v »V raj predsedniku v odgovor na prošnjo slednjega, naj svel pospeši svoje delo trr jr vrjetno, da bo shi/il ml^ovur Bartons kot temelj za začasno določenjr povišanja plač, li \ njo. Namesto, da bi w vese- b'bieiji pa dva miljona in pol. lili ra.l tnn neuspehom, naj bi, Predlog. naj vlada pokupi vse \sak napel \ s\ i.jr moči |er po Ulonp. je bil pora/en z 31SD.000 pla mapal Lipi pri iz vršen ju njenih sovi. dolžnost i. Skoda, da so Združene države j tako zelo proti Ligi. Prepričani »"•m, »la bodo prišle tudi Združene države kmnl>> do spoznanja t«*r> stopile v njo. Kal mole v Ligi na-j rodov je rešitev vsejra sv«*ta. POMANJKANJE PREMOGA V PENNSYLVANIJI NAPRAVE V PENNSYLVANIJI OBČUTIJO POMANJKANJA PREMOGA. — PROŠNJA NA GOVERNSRJA SPROUL — NEKATERI ROVI NAJ BI BILI REZERVIRANI IZKLJUČNO Z\ INDUS1 RIJALNE NAPRAVE DEŽELE Nornstown. Pa.. 1'"». junija. — Intlustrijalei v Norristown in o-koliei ter oni po celem ilontjromery okraju so zelo vzneni rjrni v-1»1 pomanjkanja premojra. Položaj Je fako resen, da se bo koniiti'j i>-'t najstili vodilnih industrijalcev naslednji torek podal v Harriduirir. da razpravlja z povernerjein Sproul v upanju, da bo niojioč-e n kreniti kaj primernega. Ti odposlanci iiuhistrijaluih interesov bo.. I- troliralo položaj v Londonderry. P^todnsno predložno :,n- —____ gleski poslanski zbornici, pred- le kot bie. — je rekel neki prejšniji;; mamili strokovnjakov. Ministr-:ski predsednik Milleratid v poslan rišre. Tanki ,, .. jstavjajo nsodepolno potri.nje strojne puške, se*-i . ' . . 1 . ra si i i kar, katerepa je (»oklieal na ski pre.Ke.tnik je Ka.lislav Crab |ski zbomiei. da je zveza med Fran lin bodeče žiec. _ vse to jc olda-1b0JaZm' r,a f** na"aJ;i narod posvetovanje sonat. <'barter Glass, Uk«. bivši finatieni minister ter po i.j«» in njenimi zavezniki neomaj- dilo navdušenje Sinn Fein prista-' * ' ^ rai'AOj'' ho*lo nai.«\no-.t Pozor, čitatelji! da revidira drklaraeijo. katero je toniee c:ie najbopat^jših pf»|jskih ta. - prinesel Glass s seboj i/ Washing i družin. i Stavljenih jc bilo par resolucij, tona. j Kabinet je takorekoč izven \se|T katerih so poslanci vpraševali, — .laz s<* zavzem pram, katerrpa sc lahk na poštno dopisiiieo. je rekel {sprejel državni zbor. podpredsednik Marshall. j General Jožef Leznjevski j Kratek bo in vredeo eita i\ojni minister, u.i i. - je rekel predsednik Gum- Soeijalisti. ki se že več nicsceev ' šev in mož iz Oranpe. ki so držali meščane v njih domovih ter preprečili vsak posel vsled straiikar- presenetljivi. V slu«'a jo ustaje na Irskem je it:alo vzroka za dvom. da bo kra- am 7a pro jpolitike. Njcpova nalopa bo edi j«'e ^e Italija res odtujajc za.rzni .>kih bojev izza preteklega petka. l,Jf Vska "Porabila sd» hre^ ihko napiše |nole izvajati rcsolnrije. katere bo'kom. Dva nadaljna moža, en Sinn!°7,ra sklepu, da zopr t Na vse te resolueije je predjed- Ff iner in en Oranpe mož sta unir-iiik takole nakratko odpovoril: • la danes zjutraj v bolnici, potem Tako trdna ni bila še nik-jkr. sta bila ranjena tekom hojev nps naroditepa komiteja. zavzemajo za mir so že izrekli no I Ta ta tri upotorila izražajo na \ i vladi svojo nezaupnico. Isto jr \'se »"-iiatelje opozarjamo, naj kratko idejo, katero imajo demo 'storila tudi narodna delavska natanrno prečita jo članek, ki bo ob kratje. — to je ideja, ki je po stranka. ja vi jen v po,idrijski številki 'Glas^,,, lllodrrTla trr posebno z ozi-| Kabinetna kriza ja trajala štiri SLAVCEV PIKitIK. JNar»Mla*. V članku-J>omo navedli rr)|,i na strankarske izjave. Plat- najst dni. Kazni voditelji so brez Slovensko pex.ko društvo Sla v/-n>kc ,n zakaj forma bo kratka in jasna, kajt i 'uspeha poskušali stvoriti ministr -no bih zn«.\a pnsdjem "išati!fi,ko ho«Vjo imeti v.nlitelji Ouejstvo. Ii^tu rciie. ki IunIo izza 1. julija!,>rediuete. pleile katerih i'i:sledujc : ver * prirctli dne julija sv«»j piknik v Fr*»/ Sehubert parku mm Myrtle Ave., dve |M»staji pred Kinerald parkom ua levo. ' Silver * piosi \-%m «r»*ala društva, tuj ta «Imii \ poštrvnjo ter naj lic prirejajo nobenih zabav. NEMČIJA SE LAHKO PRIDRUŽI LIGI NARODOV. London, Anplija. LM. juinia. — \ poslanski zbornici je rek«l dams ministrski predsednik ldovd Ceorpe, da .c Nemčija lahko pri-dru..i Li^i narodov, kakorhiMo pokaže v«»ljo i/poluiti vse odloeb«-. k jih ji nalaga mirovna popodba. prevlad ii to $6 00; pol leU $3 50; četrt leta $2.00. Za mesto New York in za Evro po na leto $7.00; pol leta $4 00. pil v finančno ministrstvo. Pariz, Francija, jidija. — Posianiški svet se je danes zado- j -_____. ....... .j... juipja. —j vol j il s poljskim in čehoslovaškim vprašanja. Na«'-elnik t Danes je hilo objavljeno, da je predlopom, naj namreč urav na te-izja\ il. n^m0S51iW55I »tare cene v r. Kot „pliv. da bo platforma molčala ljudske stranke. L-^ L^M) čeuo, bo pa sledilo natančno po-j^ede prohibieije. Očividno je to] Zunanji minister je dr. Walter roe 11 o v Članku v pondeljkovi »te Injepovo Ias1«o naziranje. in ker Simmons. prihaja na lire mesta ve. junija. _ več demokratov, je videti, da je Te dni so se po vsem Virtcinber-to razpoloženje vedno bolj sploš- škem in Vestfalskem vršili veliki l,r- — mmiri, ker ljudstvo ne dobiva napravi red. Vsak tak spopad pa bi povečal število traped'j trr povzročil tragedijo, polep kat- rr hi i i i «•• • > , c . ... . i bila ustaja ua Velikonočno nede- lar zveza med Anplijo, Italijo ui na Hish.tp Street pretekli večer. i,. , - • • i - , 'JO leta 1916 povsem ucznal'ia ter hduii nemiri, ki so se zavrsin da- , , vredna tako malo upoštevanja kot kak nedeljski pretep v vaški krč- mi. — I>očnn se je vlada perala s Home Rule predlopo trr stavljala pike na i ter delala črte na t. se .wJ.ioi,,,;;..,; s»t: I —• • a «• i i i1' Irska počasi, a potovo pomika-x politehnični soli, za- za vrstit nemiri tudi v drupih se- ... la naprej proti robu trapičnc «ni J.7 ranči jo kot je seka žensk ___, - 4 . .. Vrerai smo racnnali za pošilja- >PKa ZPnsK REGINA' (Llyod Sabaudo proga) odplnjc t Genovo dno 17. julija. Cona do Trsta vitevii vojni davek'roke eraj tve italjanskih cenah: 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir pošilja lir po sledečih .. $ 3 JO .. $ 7.00 ... $81.00 ... $33.00 ... $06.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano ; iz tega razloga nam ni 910-poče podati natančne cena vnaprej. Mi računamo po eeni istega dne, ko nam poslani denar dospe t Denar nam j« podati najbolj po Domestic Poslal Mmmj Ordor, ali pa New York Bank iDraft fttJQ do Ljubljana tiiatii vojni davek 100.50. Kdor šali t tam paraikom ndob-i no imbrno potovati, naj nam tako!' Tvrdka Frank Iftkitr, pojasnilo. j 82 Cortlandt St^ New York W. .Y i Vftanovljona lato 1M, _ ženska po imenu Mrs. Milles je bila ustreljena, ko je rnc ločitve. Položaj Irske je bil natančno oznaeen v angleškem par-h mentu v torek, ko je linijouist, podpolkovnik Ashlev, izjavil naslednje : — Glavni tajnik za Irsko in podkralj sta jetnika v svojih lahnih hišah. Uradniki v >>ubliu t'astle so istotako jetniki trr prisiljeni hoditi na izprehod le po vrtovih in dvoriščih pradu. Narodi sveta kažejo s prstom na nezmožnost Anglije, da vzdrži svojo avtoriteto na Irskem. Mi zahtevamo prek i sod in več Čet. Dejstvo obstaja, da se nahaja Irska že sedaj v stanju puerilla vojevanja. Orožništvo je dernora-lizirano vsled zavratnih u.norov i 1 vsled neprestanega nplivanja sovražnepa razpoloženja naroda. Ni težko vrjeti novicam, ki so bile predložene angleškemu parlamentu, da se napol vojaška sila stala na pragu svoje hiše. Nekaj Anglije na Irskem hitro razkraja prazna vojaška baraka izven Du-| vsled številnih resignaeij. Aroia-blina je v pretekli noči pogorela de. je sedaj edini vir, ki pa ima kraljeva vlada na razpolapo. do tal. Sodniki v Londonderry so dali izraza svojemu nezadovoljstvu vspričo odgovora irskega urada v Londonn na njih prošnjo, naj za-tre izgrede in poulične boje. Irski urad je informiral sodnike, da bo general Kampbell prevzel položaj ter storil vse potrebne korake, da od pomore sedanjemu res nema položaju. Najslabšo stran celepa položaja pa nam kaze izjava lorda Roberta Ceeila, da nima niti en sam člani viade niti najmanjšega prepričanja, da bi Home Rule predi o p. 1 v tem ali onem pogledu rešila irsko vprašanje. k TRIJE POSLANIKI ZA NEMČIJO. Položaj glede železnic je postal i K"0t poroča Petit Journal so bili danes se bolj resen kot je bil do-j izbrani trije poslaniki za Nemči-sedaj. Velik del južnozapadne Ir-!j0t namreč Charles Laurent, ki bo ske je bil danes čisto izoliran. | zastopal Francijo, lord Abernou, Stroge omejevalne odredbe so k ibo zastopal Anglijo in Siguor izdale danes vojaške oblasti v Londonderry, ki naj bi bile takoj de Martino, ki bo zastopal Ita* _ GLAS NARODA. 20. JTX. 1920 "GLAS NAHODA" (1M «••••* Hughes kritizira. Peter Zgaga V trenntku. ko to pišem, je menda Fehrenbaeh še vedno nem« Tiki državni kancler. • . • ^ O Hardingu, republikanskem kandidatu za predsedniško mesto pravijo, da je čisto navaden človek. — Zaenkrat je, seveda. Toda, kaj bo po 2. novembru, rt ne bo izvoljen T — Ali ne bo da bi. (K ita Cičerin. Zveza narotiov jmožak zdivjalt v »anje Poljske, j*a je podpirala gmotno • ^ » Jolietski list se je tudi obrne obregnil. Posvetil mi je krasno pesem, naravnost v šekspirskem stil«, zakar mu prisrčna hvala. V (r«»t polotil reba p rles H* prav tako osvezujo«-,* tial>ka f.rntril. ua siro%inali bosrati vzhod in industrijalu; zapad. brezobzirnosti, katere ie\ ihta. ali t i, j rs, ki ) a je b HM'Wltl so zlate brezbozirnoj»t i K HO takih osvežujočih • zagrešil prejšnji sodnik najvišjega sodišča • l il kamlulat leptihlikan^kt stranke pri zad -11 pnra/i ii. V svojem govoru pred Harvard Law prostodušno i/ra/il glede naše pomanjkljive za čt* se sklene mir s sovjetsko republiko in se razpusti sedanji parlament. Izid strankinega zbora je znak, da se na Poljskem širi revo-lneijonarno razpoloženje. Buržoazija se je začela bati, da pride do popolnega poloma, kar je navadno posledica takih pustolovskih poizkusov. Sedaj torej v zadnjih hipih, da bi preprečila katastrofo. j.ro>i vlada sovjetsko Kusijo za mir! In to pred vsem oni oholeži, ki m> še preti kratkim / zaničevanjem in preziranjem saI»otIr,di rusko mirovno ponudbo ir> začeli boj z orožjem. Dobro je poved«! ljudski komisar za zunauje posle. Cičerin. v iieketu brzojavu glavnemu tajniku Zveze narodov. Sir Druntmondu. da smatra in drži. č>- bi bilo delovanje Zveze narodov res odkrito in lojalno, bi liila doižuo>t te Zveze, da Poljski prepove zaeeti s krvavo vojno proti Rusiji in ('krajini, ki si jo hoče podjadmiti kot svojo vazalno državo. Mesto preprečila to samovoljo postopanje Poljske, ga je podpirala in moralno. Poljski buržoaziji teče voda v jrrlo. Že je poslala poljska vlada sovjetski vladi mirovo ponudbo, farizejsko zatrjujoč, da je hotela takoj i>o zavzetju Kijeva začeti z mirovnimi pogajanji, da pa je to rj«*no namero preprečila ruska ofenziva na Berezini. Mospo r rati i pa SVu »tlanja. so brez d\ talne strani iltaja jk»\^m York, prejšnji ia /'• vei-krat ua tihem izražali je dalo tem kritikam tudi jav-koiiservativen človek, prejšnji sodnik najvišjega sotlišča v novice. itigiisUtmutska Ustanovljena I. 1898 2Catal. Srbtmiu Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Predsednik: PnfcW MIH A El ROV ANSJUL. GREGOB J. PORENTA. Box 176, Bli lauaiija i T* 1. irkt par tisnrb i prut >iti ika ki bi m' ne čaju različi \lo/en lijih le ma vlake To j kori>irt*~ |m i ika je iiajsJ«i»M- pr \ si reiuljelljll. praviiiiii oblastim a\ mokraeijo in paski! 1 ! / t* * .11 , . it III »"»to 1< i«» nOM /,ii nevart u iiuei eljna krit ka zrokov :ie izjavlja. i pri<*ako\. or". Strj* II11 ir lie« . \m prav r;i jezd iu|d i f* /akotio.l. predloge l» J^I-SIMkl »t r«-iuljeti .lttHe. p»»sl, kdanji kandidat republikanske stranke za nam - kratkimi, a pomembnimi besedami »nodaja w znake nezrelosti in kako se način ičin oddaljuje orodu. Bila je vedno rahlega zdravja. Tukaj zapušča žalujoee- Neka modrijanka in pisatelj ira povrhu hoče z enim mahom rešiti problem nemoralnosti. Tudi konkretni predlog je sestavila in pred ložila. Iti predlog se glasi: Sprejme naj se postava, ki naj bi prepovedovala možkim po deveti uri zvečer hoditi po ulieah. Vsak možki, ki bi ga našli po tem času zunaj, naj bi bil strogo kaznovan. Na ta način bo kinalo konec vse nemoralnosti. * * * Krasen in enostavni predlog, kaj ne. ki že sam posebi poje slavo svoji stvoriteljiei ' In kar je najplepše. nekateri 4 • ugledni" Amerikanei in Vmeri- Politik je menda edini posto- uinenju Hughe—a take. da je najti v dosti nedoslednosti in nepotrebne lia-».* uveljavlja me-jrleiie. nepotrebne in ne- ti I po , a «ia| \ rs i no veeje m po m nt n ju prejšnjesra sod-to. «la si mora imrod pustiti d opasti vse to. tro n šnno treuutna vprašanja, smo dali u-*atien<» stio "šli smo v boj za prostost in ile-tega ji', da smo v/gnjili ajietit po avtokra-ki s<■ hib- tekom vojne |K»trebne. se izvaja še Rojenice so vašo vale pri družini Franka Težaka na Ohio eesti. ga sop r* »ga in štiri nepreskrblje-' Prinesle so jim čvrstega sinka. jkanke se eelo strinjajo žnjim. ne otroke, tri deklice in enega; V jielek 18. junija se je konča-' Xa svetu ni nič nemogočega, v fantka ter brate Jožefa. Jakoba,lo šolsko leto v slovenski župnij-{Ameriki je pa vse mogoče, in Toneta, v stari domovini pa:ski šoli sv. Jožefa. Počitnice so brata Lovrenca iu očeta. Večkrat I prišle, česar se šolska mladina " je izrazila, da bi že skoraj vi-, najbolj veseli. Naši nadebudni j pač. katerega ne morejo aretirati dela svoj domači kraj in pa svoje; študentje so prišli domu iz raznih i za stran vagaluindaže. ljudi; toda želja se ji ni izpolnila, j krajev. CIg. .Martin Štefani." in; • . • Stara je bila 38 let. V tej deželi Louis Žlogar sta prišla iz St.j \Teki mladi advokrat ni mogel je živela 10 let. Pogreb se je vršil Bede s College. Peru. III., a g. M.'prepričati sodnikov, da je njegov v nedeljo Vi. junija na katoliško; Butala pa iz St. Francis semeni-1 v irnvanee n dolžen pokopališče v Imperial. Pa kjerlšča v Milwaukee. Wis. | Vsleil f ^ bil silno potrt iu ze poeiva veliko naših rojakov m, <; j4jaž Petrina. 12(12 N. Broad-!,anii.šlien tudi eden njenih bratov. Peter, ki vvav ^ prejel sp0I.0,-.ij„ u stare je umrl lani. Naj v miru počiva! domovine, da 251, Owwiigh, Pa. -Podpredsed.: LOUI3 BALANT. Box 109, Pear Avenna, Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Mj, Minnesota. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH, By, Minnesota. Blagajnik netzplailtnlb umrtntn: LOUIS OOSTELLO. Sal Ida. Čoku Trbwid Zdravnik. Or. JOS. V. G UAH F K. 843 H. Oblo Street. N. S, Pittsburgh Pa. Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK. Boot 4Mi Ely, Minnesota. JOE.N K UPNIK, S. B. Box 24, Bxporib Pa. Prsmi Odkar. JOHN PLAUTZ Jr^ 432-71h Ar*. OH Inmet, Mich. JOHN MOVERN, C24 2nd Are.. Dalati^ Minnesota. MATT. POGOBBLO, ? W. Madison St« Chicago, ILL Zdrnieralnl OdNr. RUDOLF PERDAN, 60*2« St CTsU __Avenue, Cleveland. Ohio. JOHN GOUŽB, Ely. Minnesota. FRANK ŠKRABEC, «64 Washington ANTHONY MOTZ. 0641 Arenas M.i st., Denver, Colo. So. Chicago. IU. GRECJOR HREŠČAK. 407 ^s 8th ArA* IVAN VAROGA. 5126 Nmtrona Alley., Johnstown, Ps. Pittsburgh, Pa. ijednotino glasilo: "GLAS NARODA* Vss stvari ttknjoffs se nradnlh sadev kakor tudi denarne pofilljafcev naj se polilJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsefr alka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln sploh vsa sdrart nlSkn^sprMevala se naj pošiljajo na vrhovne^ zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jed no ta se priporoča vsem Jugoslovanom na okUen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvici V blagajni trna okrog $300,000. (tristotisoC dolarjev!. BolniAklh podpor, od< &odnln, ln posmrtnln Je Izplačala Je nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota •teJe okrog 8 tisoč rednih članov(lce) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelku. Društva Jednota se nahajajo po raznih slovenskih na sel Wn ah. Tam. kjer Jih fe ni, priporočamo vstanovitev novih. Kdor Seli po« t a ti naj as aglasl pri tajniku biiiaega društva JSKJ. Za vstanovitev novih drnSte* se pa obrnite na glsvnega tajnika. Noro družtvo se lab ko vsanovi a 8 w«ni ali članteamL Stavka - zločin - Kaj vas bo napravilo poleti Xe pravimo i^.i tefra. ;itn;»ak tako pravi ruski boljševiški komisar za iiulustrijo Taraluia. fVtiit. pfiroT-evalee 'Petit Journala*. ki je jlfival. dalje < asa na Rusk-m. pi-js « iji. Vojne polinom K«I |e i/.giUila |n»trelwi. ustvarjena \ vojnega stanja. \ t*.j nri ^ nam potroiia zopetuega pn-porotia prostosti." ^4Miuika ni e«li»i. ki opozarja na re^na znamenja ! iiMi. VMir - <• iii.'ltnlii. l.«!«rega oživa govornik, je irla-» tem l»olj tehten. Kratka in lahka zgodovina. Prejšnji poslanik Herriek. ki j» «wlp<>toval v Evropo, je pustil 1»»p buket /a »voj. ira z« vijaiia i/ Ohin. senatorja 11 a rti infra. Ta kaiulij rami in tlobne volje. Kua v t. ro uii\a' Hariiiiiif. j*- nje^r>\a izkuseiio^T \ kongresu. H:I je elovek. ki ni nikdar >««1,1 v ^natn. — nam pripove-. r« t ere in Ham pripoveduje zg^nlovina, tla je na-v ek*ekut ivnen. uradu. »I,» rirasroeenn pojasnilo nekaterih z^rotlovuiskih l »I tieorue Washington tako izjalovij^nje kot • i.idite^a. k'-r ni nikdar xilfl v kongresu. Tu-mkilar v kiwjjrresii in t «* nam j>ojasiijuje dej— "r t .i»izvoljen pre«lseet!di travnik — advokatska obrt nahaja na Nemškem z amerikan-|je težka mai0komu >e posreei blagor skupnosti. Ti d, lav,-i. ta • bogata, da v jeklainah *ea ter ga rja na Moxhamu. Zapustila j,j katera j,' tak ver otrok. I lila je vrla zena ni tu- ho treba ve,"-kaj splošno priljubljena. Joe je vstopil V staro domovino so se podali: sko že leta liMT. kot prostovoljec., Andrej Bomač. Ant. Jurjevčič z! John Kramarič, 104X1 fora pa vPraSal- kJe ie bolnišnica sve-Inižinama in I^»vrene štrukelj. St.. j,* prejel pismo <>,l svojega te Katarine. hrata Antona, ki j** na Nemškem! — Prijatelj — je rekel Tre,- iti Cleveland, Ohio. / amerikansko vojsko, da tudi (ml* odkašljal — pojdi naravnost. Noeni tatovi so s«» pojavili 2lJve,' m* namerava priti v Ameriko, i pri četrtem bloku zavij na levo. Tekom dolgih polelnih dni je velika naloga ostati zdrav, kajti prihodom gorkegu vremena se št*, da mu j,' omenjeni komisar na ; zelo poslabša življenska potrtost, dolgo in široko govoril o ogrom- povzročena < m I prenapornega de-nem delu. o delavcih, ki se v>i po hi. Potrebno je urediti organizem sveeajo dt-lu z vso «r«»reenostjo v obnoviti izgubljeno živahnost. 0jTrinerjev Ameriški Kliksir Oren- j- rekel komisar, delajo po dva- ke-a Vina ^ 2'lravilo. ki bo opravilo to delo. Izčisti črevesje, po. <sebno Trinerjevo ."»1, in :»."». cesto. O dveh tatvinah Tonv je v amerikanski armadi že dari parkrat po bari in zakriči. j j« v in prazne železniee, Postifin«-;^11?0''*'0 17 kot prostovoljec. kolikor ti irrlo da : * Down with the j vah-ein ruskih boljševikov jc stav-i-i^"0 ^dt č,» |»ilule. T-rinerjev Anti-Mr. John Jaklič, ki stanuje na V staro domovino j^ odpotoval Irish!" Po preteku par ur se hešjka glavno orožje in v Jugoslaviji vzhodna 51. ee^ta. Pri njih sr- Jurij Klepec. brat Nikola ia ov- hn.lil lw»lnišni, i svete Kata-!si Iti w. deir dežele "-t: ^ : , , T- . , pre is kal obleko m pobral denar.1 Kjer ima soprogo, sina elika |»r,*eh držav so se ob prvih uspehih poljske armade že silno veselili so govorili so že. seveda brez krčnmrja. koliko dobička naj odpade uauje. Prišlo pa je drusaee. Po zavzetji Kijeva se j»» na vseh koncih iu krajih začela lomiti pe!j*ka ofenziva in holjševiška armada je zabela napadati. Poljska front* pri Plozku je prbita in vsa bojna črta je v nevarnosti. Poljiki se umikajo Ta neuspeh je razbistril glave jtakih ponesmovab-ev. katerim pa Prišel je v so ho, odprl koveega.jje odpotoval v Boršt ob Kolpi. » ^ * vendar moraftneprijetuo doneti po in sta riše. pred desetimi leti je bilo nekaj jtišesih sodba ruskega k Pu"i nad devetdeset miljonov Aiueri-jiia je stavka zločin. stU mu je le centa, tako da nij___*a»t Palestine, Ohio. ,kancev. Sedanje štetje je izkaza-' l.il brez denarja. Tonetu Volku jej Tukaj je utonila devetnajst let'lo da jih je nad stopet miljonov. vzel uro iu verižico. Karolini Volk?slara Miss Jennie Božič. Zadelaj Zadovoljni bi bili tudi z manj- putrin itd. — Joseph Triner Company. 1333-134."» S. Ashlaml Ave., rhicago, TU. f Adv.) ija. i/ooro jf m so tla že v sit j nekoliko razlah-Ijana. pa *M denarja. Tatvino so na- jo je otrplenost. nakar je padlai^ množino, samo da bi bila kako-ziiauili policiji. s čelom naprej v komaj en čevelj j vost dobra. Iiojak Jernej (iorišek »e naka-1 globoko vodo. Ker ni bilo nobene » * ja že dve leti v Warrensvilie bol-(lakojšnje pomoči, je utonila. Njen| potres v lalifomiji Ni čuda, mšniei. Iioleha za jetiko in ui»a. oee jo je na^el dvajset minut po-L j sr prir-nc v San Franeiseo de--a Iu »»zdraviL. ako b, šel v star. zlIeje. ko je bila že mrtva. mokratična konvencija. Dobro je kraj. Društvena podpora mu je potekla, nima denarnih sredstev,! La Salle IU. da bi šel v stari kraj Obrača se| Tl|kilj j#. prcillimiU rojakinja. . ^ . na rojake, da In zhrali toliko do-!*..., j«,,.,. ,„ 7>1 - . - - , , . , - , . , ... . Ana (tiuinc. Zaptisea zalujiM*ega kmalo po prvem letu zakona se farjev, «la tu mu kupih vozni h-. v(r,m.,,.+ ;„.. . : . . . . . _ ... . , . . . 1 , . . soproga .Mai tina (.ranica 111 vec je začela mlade zeu# zvijati v bo- >tek. l>«»s«*tlaj se je nabralo okoli .1:1, . i. i» . i ^ .. . . v , v Kir i ♦ I.V L I otrok. Pogreb se jeJečinah. Približal se je čas, da da n KnWaf Vn;il 12 dOU,a Ža,<>>ti V ^vensko!zo|lUi 11<)vejra zcra«jana ter da iz- Takole je. če se gre v pedali-~* f'TT-izprosili zakon narave. Ob ^ premikajočih slik. pa "se tan.T^^ ijič ' kar enostavno zaspi iu počiva, k; Turk, ki sv. Vinreill4 i/rpal je v gledališču. 21. junija teri po obrazu, hvaležno pogleda zjutraj pa se je zbudil. Mazhen je P41fJfu. ^ proti nebu in zašepeče: r:"- •"■ ^..r*-':. l^^IT^LOK^u , - UvaIa da je ^ pri jokanje pa je slišal po!i<-aj. ki hi ,kraju. rad rešil prostovoljnega jetnika ^— Počakajte, počakajte, pravi to«la vse je bilo zaprto. Končno Ameriški Rdeči Križ poroča izj/dravnik presenečen _ zdi mi. je dobil vrv, jo privezal na po- Uelgrada: Med tisočerimi begun ja j,0 ^ «.deu. Srečna mati, dvoj- žarni izhod in prišel do mladega ki so iskali pomoč od Ameri- ^^ bo^te dobili Pol ure na dan I 3 C E SE kovaškega pomočnika, ki s\ o j posel, dobra plača. — 417 East. 75th St. 3x razume Babor, a i Olll , I ela Vzemite v roke angleško k nji" jfo ali časopis in angleškoslovenski >*!,)V. besednjak (sestavil dr. F. J. Kern) | Iit • Vsako neznano besedo dobite v be" sednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami iu točnimi i j r slovenskimi izrazi. Deljate lo pol'v< ure vsak dan ; v par mesecih bo* ste lahko čitali in razumeli vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri rokah še kako slovnico, ven" ,,„] dar je besednjak glavna pomoč za' .u('.niI,.. rollinwoo,'^.....< b'VeVand" neznane angleške besede. Angle" < t SLUŽBO DOBI ika ali Jlr\atiea, !»'>,ljsi ,sta-mlada : 111 • I i z enim otro-• lahko. <»pra\ljala bo hišna ter gospodinjila in čuvala jiialil, fit rok. Prnlpisaiii mi!U m vsaki dan delam, ua pa niliee pazi. torej bo sa-ijisi sv,.j * ". Stalna sfužha za p« šteno /,-nsko. Pišite a!i pa se bno na 1'rfMMi liidpath sko'slovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov: I)r. F. J. Kern, 6202 St. < lair Avenue, Cleveland, Ohio. — Cena -"> dolar" jev s poštnino vred. (Adv.) P peg, Jaeob Jainilik jn|j>li«Mie šolej. imo za piaeo. — hlizu .Memorial iantka. V t 'levelandu jškesta Rdečega Križa, se je naha-, Matj ^ krf.evito strese in pravi našteli pridala tudi velika vojvodinja Olga.;ysH 0bupanil. Ijml^kem štetju 1 Brothers v pondeljek 5. Godba bo na ra/polago j dan in v večer. Ob '.). uri zvečer poje Nuga-Tone GRADI MOČNE. TRAJNE ŽIVCE. BOGA. TO RDEČO K Rt. KREPKE MOŽKE IN ŽENSKE. Vi«.,V ud. v-ji.;t rti-Ltvi.ost irlf-ua odviiti ■ •I močne živine sile r. z-Ir^vo življenje iit XuRJ-Tone it- muean v fo- inlija. 7~' živce . . \ železu za kr,. Seatav- ijf-n j»- r/. osmerih. draeocrnlh. zHravje l»»vi.c uj<«'ih irt ra \ y. ritr-ra t-, prip,jro-'"ali in predpisov;*!i -iivr: zdravniki. . m - _ - . . ~ .... idemieneza slikarja m poštenega jem domu na North Bluff St. nu. razpoceiiimi eevlji in s prazno ® „ r stari JuHj Težak. M.« je dočakal mošnjo je nabelprajski postajijkaTol,skepa l?OJM* , , .. lepo starost fc! let. D«nu je bil iz popila ix vUka, napolnjenega z1 Da ni hodl1 M bo^ e kakano I,okviee pri Meti'" ' v Ameriko pred je nastanil na __ _________ lova. potem se je pa prod bi. loti:jo je požrešno in vzkliknila: Že.»jk je pa podobno zlatim penam, naslov , t rr 1 . N tur« -Ton«- ponihi in ojafi živijcnsko mešan zbor: 1. Zvezdnata zastava, s.io ter j. .ud,.v:t . z,i.H-.»i«. ner- prireieia Nadalje <•«• hod 4. Kaj ne bila a pele še drutre OGLASI NAJ SE liki in je priiel bejrunei. Ko so nji ponudili ka- a^demijo. je razvidno ia naslov- JOHN ali JA< OH HRI NAR. ki :\Tk leti. Xajprvolde.-i krožnik juhe iz kuhinje Anie-s,,e dike neke»» 'nabožnega*' me-.^jvi nekje na 25. ee^ti v New Yor-farmi v (Tmton.i riškega Rdečega Kriia. pt»jedla «^nika. njegovo kršransko pošte-' yt3tnj j*, prišlo pismo na naš za stalno naselil v Jolieto. Poleg j od tedna dni nisom dobila vsega j katere je svoj eas s pridom pro-j vdove zapušča še tri sinove; An-'skupaj toliko hrane kot sedaj! !dajal za čUto zlato. ' l"pravništvo Glasa Naroda. (26-2^—6 j WL 1MPQRTIRANE BRINJEVE JA69DE Vreča 130 fantov $13._ MATH PSZDIR Box 772, City Hall Station New York, N. Y. i&jSift. J:, * GLAS NAKOPA, JTX. 1920 Razredni boj ▼ r,r V Franciji se kapitalizem ivpiri in izžema iz proletarea posled *ijpe srage. Vlada, v kateri iiuajo moč lc predstavniki buržoazijc podpira kapitaliste ua vm> mm''. Francoskemu proletarijatu je postlano a trnjem. Ni ruda, tla m- je zato tam proletariat v svoji samo-cLramhi tesno organ.ziral. Delavstvo je ponajveč organizirano ločeno po strokah v organizacijah, ki jih imenujemo sindikate. Ti so! povečini združeni v osrednji orgaiiizaciji "Generalnem udruženju dela'', ( francoske kratice so za to ergamzacijo C'. G. T.) Proletariat je spoznal v neprimerni upravi trausportu:h podjetij pred\ »cm železnic in paroplovstva) najhujšo oviro padanju cen. Xetia*itnrtiilt podjetij — brez iisp-li«. Pa vedno resnejše so postajale njegove zahfc-ve in v aprilu t. 1. se je začel jasno prjrra /-l.iali ua wlltM'iliii l»oj. Koncem aprila je poizkusil Še s parlamentarnimi »reilutvi dosc.'i napeli, a burž* je |M»«|M*»ila le odločitev za boj. Pri »H j«- t n«*j •»» v iadw j«- v svoji neprevidnosti. tiesprel nosti lili iMfm'-r tudi preru -iiii*ni tiii in izumetničilu tako tidržavno tnUiiio gibanja, t»t-gala je prebivalstvo s t a je nje m. češ, ni stavke ali z «»g!.i>.i ii« gre ta in Im dali V M* delavstvo zopet na o /.upal« je x v sem mopo -im, ter ko ni vse nič pomagalo, začela vrsti zapirati delavske roditelje. S tem je seveda vlivala samo c v ogenj; delavstvo je bila na vse — pripravljeno. Vodstvo slavje prevezlo takoj "Generalno udruženje dela'* (C. G. T.), ki je L*, maja pozvalo na stavko kot odgovor na državne mahinaetje vse rnarje pristaniške delavce in rudarje. Via Ji je |»ostalo nekam ►če. Skušala jr sirer z agenti-provokaterji izzvati nemire, da bi pla s silo udariti rr delavstvo, a izlmrno disciplinirano delavstvo he ni dalo zavesti. Zapustilo je pač na poziv t*. G. T. delo. ni pa spozabilo k nobenim uisiUtvooi. V t« 111 oeiru nam je pač lahko fran-rosko delavstvo v zpb d le pomislimo na žalostne dopodke v Jngo-klaviji ob zadnji stavki ko so delavci tu ui tain hoteli s silo prepre-« iti odhod vlakov it I. niso pa p repieeili odhod vlakov itd., niso pa pomislili da so taki ■«rir pač, ker so storjeni v obupu — razumljivi, pa težko od pust I ji \ i ,u kar je najhujše: disk red it i rajo pihanje ki izgublja v širokih plasteh naroda simpatije to je svojo moralno opo-10, brez katere redkr. katera stavka uspe. Na Fraiiroskcin so poč vlaki za- ne nasiluo^i z novimi legiljami spah, a ne vsi. čeprav J* stavka- stavkajočih. Na vse vladne grož-lo takoj od po- etka že :I0 100 nje ima G. G. T. samo en odgovor; od»totko\ v s« ga osobja. Vozili so razširjenje stavke, »eveda \ zelo skrčenem obsegu.J r. G. T. združuje blizu dva in Vlada si sicer ui upala milit ari- pol miljona delavcev. Krasna ar-zirati /eieiuirarjev kaj takega niada.. ki pa ima tudi krasen ge-r m opore samo na Balkanu — nrralui štab. ki zna štediti s s\o-pa< pa je po/\ala tehnike in dr./jiuii bataljoni. Ni popual vse ar-da vstopijo kot prostovoljci v n.adr prvi dati v ogenj. Najprvo ti. utv pn del po ke v r UM Kako upravičajejo pslreho podonavske konfederacije? 11 Rusije. (Piše Kr*r*w trgovski zastopnik boljševiške Rusije v Londonu.) Z ozirom na Margainova izvajanja o avstrijskem problemu v •fiaiicoskem parlamentu piše Neite Zuercher Zeituug: Pogled i;a de-jausk i položaj v Avstriji potrjuje pravilnost Marpailiovepa uazira-lija. Vseueinci in socijalisti zasledujejo v čudno vzajemnosti docela odkrito isti cilj. t. j., da se Avstrija pridruži Nemčiji. Panger-manski Schulvcreiii' je nedavno tega v to svrho prire-dil nu Dunaju demonstracije 11a Kinpu in vse- K11 ska sovjetska vlada in ruski narod obžalujeta ugotoviti dejstvo. da so se tudi Združene državo Amerike vdeležile zadnje invazije sovjetske Rusije, uprizorjene od Poljske. Poljska je mlada država, ki nima niti ene same munic jske tvor-liice in ki bi si ne upala r a past i sovjetske Rusije, če bi ne dobila bistvene finančne, .'konouiske, vojaške in teh nične pomoči od bolj mogočnih držav. Na veliko žalost ruskih delavcev in kmetov dobavljajo Združene države. — ona velika dežela do katere ni čula Rusija nikdar nobene a 11 im ozn ost i, — v sedanjem času poljski vladi finančno pomoč ter vojne zalope, topove, avtomobile, lokomotive ter tehnične izve-detiee, inštruktorje. i»i častnike za jioljsko armado. Sovjetska Rusija ne more razumeti, kakšni interesi >0 mogli na-.jpotiti Ameriko, da -c je vdeležila orpanizarijr i.; izvršitve pus»olov- ncmski fanatiki so pri tej nriliki. _ , ... .... .. , stva zapoeetega od ?c'.anje pol jske vlade. Kuski narod ne mori r; zobesih nemško za>tavo na du- ..... .. ., ... , . . ... . zuiuet 1, zakaj bi prelivala Amcrrka kri ruskih proletarvev 111 kme- uajski mesti.1 hist. \ senenisria tez-i , ... , , . , . ... ... . . .tov 111 zakaj tu hotela odvrnili ruske delavec od produkt ivnega dela. ke industrija razsiplje s polnimi, ,» , . , ...... - .... ... ... tviski narod ne more razumeti, zakaj naj l»i se prisililo ruskega rokami denar na Dunaju 111 v po- , , ... - ... ...... . .... , ..... ! kmeta, mesto da oiHteliije zemljo, prijeti za puško 111 liorlti se za »»••- kraj.nah 111 skuša pridobiti zase iisopisje. Ta situacija priče, »« . ... . . , . * sebi doma kot hori Col. House in njegova soproga. — House je odpotoval v Evropo na neki tajni misiji. Ta situacija priče, ka-i k« potrebno je za entento. tla- na-siypi proti tej propagaiiili. ki jo netijo iz Berlina, in da je zato edi-, ni. pravo sredstvo ustanovitev donavske konfederacije, to mora • priznati vsakdo, ki pozna razmere i:*, ozemlju stare monarh je". — Prav raili verjamemo, da bi Avstrijci in tudi njihovi prijatelji v inozemstvu zelo radi imeli, da bi s« ustanovila donavske kojifede-li.cija. ki bi bila izključno na korist Dunaju in Avsetrie in ki bi pod drugim imenom in v zmanjša- 1 odvisnost svoje dežele, boriti se za svojo pravico, da vlada samemu Ruski narod sc vprašuje, če bi ne bilo boljre. in bolj človekoljubno. če hi velika republika onstran Atlantika uporabila, mesto da drpanizira in podpira "vojne, katere ne potrebuje niti ruski, niti poljski uariNl. vse svoje vire in tehnične talente ne v to, da pomaga polj--;ski bnržuaziji ter viepose^tnikom pri morriiju ruskih proletarcev : 1 er zavojevauju ukrajinske zemlje, temveč za to. tla pomaga Husij-. sedaj ko je oproščena earističnepa jarma, pri reorpauizaciji njenega ekonomskega življenja ter pri dvignenjn duševnih sil. ki so histne narodti. ki je dal svetu Tolstoja. Čajkovski ja in Mendel jeva. SOVJETSKA RUSIJA IN NJENI DOLGOVI. Glede zahtev, dvignjenih proti sovjetski Rusiji v različnih deže Pobuna v FurSaniji ini obliki zopet poklicala v živ-., , , ,, ... ... . ... L. .. , 1 la h. posebno v eraiiciji. tiki'jocih jljeuje staro Avstrijo, v katen bi1 livalo krvi. ker skušajo oblast:'prišli znova na površje Nemci, ^»stopati proti st radajočini stav- i T ml a za tako novo tvorbo, ki bi G pobuiii v Furlaniji j>or »'"-a tržaška "Edinost" z dne -T. maja: - koveent z največjo obzirnost jo, • slonela 11a posebni pogogo«lit:ka, videmskem javnem tr-z use je vr- tisti, ki bi nekaj dal in tisti, ki bi .. . ... . .......ši: velik shod. katerega se je ude- to sprejel. Prejemni del bi b«la se- i o rurlaniji m Karmii trajajo . ... , .... > ,- r- , • , . . .. .. . . . . . Uzdo preko tisoč ljudi, ki sojveda Avstrija, ce bi se pa moglo neredi 111 nemiri v najrazličnejših , ... , , , --n. k..,- 11-.-. , -, - .. ('cspeli iz uajoddaljuejsih krajev jdobiti dnigepa popodnika, tiste-- z rdečo zastavo in z boljševiškim |«a, ki bi dajal, to pa je več kakor znakom. srpom in kladivom. U- koli trga j»a je bilo v postih-četali oblikah že ves teden. V nekaterih občinah v porah so proglasili so- i vjetsko republiko, kar pa je tra-j« lo večinoma le par dni. dokler niso dospeli tjakaj vojaki in orož dvomljivo. Mi Jugoslovani zase vemo, da nismo pod nobenim po- ! ri.zvrščeno v(»jaštvo. doTim so o mogoče ugodnost i pri izpitih straiiti so ponekod fxlncsli večje -vote v nekako oelplačilo za izvršena drla. katera neredna I11 nerodna državna birokracija ni za i>daja srečno pokopane stare Avstrije, tudi ne zaradi lepih oči in dobrih besed naših francoskih ter tajnik delavske zbornice : prijateljev. za~ in delavskih zadrug. Ski so se o-mopla vec plačati. V Reziji so raz- - „ .. i._:.:i...................' strpali žilezniški most in tako pretrpali za par dni tudi železniško zvezo med Vidmom oziroma'1 Trstom in Dunajem čez Pontebo ir zdi se, da j" ta proga doslej le , 1- -- 1 -1 1* »- . - r; d. zap 1 a\kujoče k vstraj-; nosti. Med t em so pa demonstranti v S. Vitu na Tilmentu zasedli občino in poštni ter brzojavni u- r«H-e u(pa "zahvali-1:."*), Medtem p«»staja prehrana vedno težavnejaa. <*. G. T je izjavilo: "Niš boj ne velja narodu. Ne /ahtevvmo zase nikakih u-godlMtsti. naš Ihij je v interesu večine nar«>da; zahtevamo so-ijali-/.acijo transportnih p«wlpet'j t. j. uprava v ser teh podjetij naj bo v rokah itnalucentov železničarjev) 111 kiMisumeiitov. Država naj polagoma pokupi vse deiuier, do ti,krat pa naj delničarji prejemajo le zakonito določeno di%iden-do. Ne zahtevamo, pravijo kapitalisti, da smo proti narodu Kis. 1 milijonov !ir v svrho. da ..i b. tu in i do. MkI tem je Delavska: . , mi. le m in J vršijo nameravana potrebna t<> vii 111 o 'born i ca v \ iilinu organizirala še - , . . , se 10 samo . . 11. plača zadrupam, kar so n pbršni štrajk. ki se razteza tudi i.r poljedelstvo, a to v" poselien protest proti vladi, ker ni t>(>skr-bela s«- ničesar proli naraščajeiče-mu brezdelju, dalje ker ui jioskr-h< la za plačilo izvršenih popravi! se 1 z dela 11a ra v že potrošile za javno j sala Francijo, je potegnila Mille-r«ndovi vladi krinko z obraza. Vlada je pokazala svoj nesmisel za delavske zahteve ter za socijal-11- napredek, kakor je to lastno vsem meščanskim vladam. Z nasi- sr. železna disciplina, in zopet se!v "PUstošei.cn. ozemlju in L-.... r.. .1 1 - ;i.. .....! .... delavstvo ukloni in dela, **ker še in prišla nanj vrsta". Med tem sc množe na progah 111 sreče neizkušenosti "rumenih" Mako imenujejo vladne podrepni-ke . mladiči, nevajeni trdega dela popuščajo lokomotive, avtomobile : promet je vsak elaii slabši, ne lioljši. Občinstvo, narod, vidi v delavstvu res organizirano silo. ki je ne upogne nobena sila. ki ne odgo-v: rja na krivice s krivicami, ampak bije svoj boj resno, brezhibno. In to iinponira! Simpatije vsega naroil^ so že na strani proletarijata. Vlada, ki je že 8. maja sklenila razpustiti C. G. T., si tc-gr sklepa ni upalai zvršiti, ker je vedela, da se samo hlamira, za armado 2 in pol milijonov bojevnikov more dekret o razpustil poli. eniti samo "cunjo papirja". G. G T. odgovori na ta sklep z odri d bo stavke pri razsvetlpavi in pri strobarstvu. Število stavkujo-čih je naralo tako že na nad pol iriljoua. ostala dva miljona sta še v rezervi. Buržoazija je spoznala, da taki organizirali! armadi ni kos — ud al a se je. 12. maja so prinesli vladni listi vladno predlogo o — reorganizaciji železnic! Cesar ni premogel triletni parlamentarni boj. to je dosegla kratki. stavka. Vladni predlogi so si-(rr še nezadostna, a — skala se je zagibala — in podana je možnost za pogajanja. 8^avka med tem ie traja. Or- re pro run vlad korist. Po poročilih iz drugih virov na si.ili so nemiri že po shodu, ko',Jem iu Moneti je hotela poga- 1. seo mogli kmetje odhajati radi;z,ti Vs0- kar 1,1 meščanskega, te mnogega vojaštva. Nastalo je kri- kla ->e t,,di ta,u delavska kri, po-č. nic. metan ie kamenja, in kina- !ZM,rli delavce ter voditelje oeda jotrebne svote,lu ^ po-;lo stn.lov h| pad.;njihovih organizacij. Z najgršimi najnujnejših javmh n«rii.|j ranieneev. . 'snmiiičeiiji iu pomočki je nasto- Včcrajšni dan C>6. maja l je po- *'!la l,roti francoski delav- talo bolj nemirno tudi na deželi. skl organizacij", proti ^peneralnc- mu delavskemu tidrtiženju",t ho-teč jo s tem uničiti. Toda vztraj- tudi ker ni še dr.ločila t izvršitev lel v videinski pokrajini. Kljub it« um. da nastopa povs»*«l vojaška :la. in ]k».s« into tam. kjer so obči- , -1 • 1 1 • ker primanjkuje kruha. A vsej vi li.silc posamezi KMilllllll- i ost in solidarnost francoskega proletarijata je to preprečila. Do-jsepla je vlada nasprotno. Zaved- .drinski j>okrajini so bili vlaki u-stidle repuohke. se doslrj ui pre-' , 1- - 1-1- 1 1 1 *' 1 ; stavljeni, v beneški so le nekate- ——————. j.- brzovlaki mogli nadaljevati svo- pi-nizacije, ki nt- stavkajo, penipi- jo pot. rajo stavkujoče niaterijalno (kar! Resneje naravi je bil včerajšnji|Post Vs<>h »ocijalističuo čutečih se je silne važiiO-ti v ekonomiji mo- spopad pred občinskim domom. delavstvo sc je okleni !.•. Delavci, ki oskrbujejo pre- katerepa so hoteli razjarjeni kmet ' * ....... hrano na poziv G. ti. T., plačajo je in delavci zasesti. Sni ljudstva šestino mezde stavkujočim! j" obrnil posebno proti ardi-, Proletariat, ki še ni organizi-|ton:. in nastalo je živahno prere ran, stopa v organizacije, razni kanje iu psovanje. Ob 7. uri zve s:i.dikati javnih nameščencev so čtr je bila napetost in razburjenost priglasili svoj pristop k G. G. T. t;,ko narastla. »la sc je bilo batij Laš med stavko — vse uspeh tre»z- l:ivav»-ga spopada. Tedaj je po-nepa. odločnega nastopa! skusil peneral Varini z govorom Z ozirom 111 dosežene uspehe jetpomiriti množico. ali kmal matu so r.ilo svojih organizacij ter časopisov še trdneje, uvide vsi, da doseže svoj spas v teh. Tako se je zgodilo, da je stara preizkušena organizacija francoskih uradnikov, v kateri so se združeni vsi intelek-; tualni delavci od vseučiliščnega profesorja elo navadnega unulni-kt, in ki šteje 6."> organizacijskih podiKlborov z 300 člani, sklenila " Oproščen ja *' in konečno 1'stav-ur demokratična stranka, organizirana ob ouem času ter zastopana po Struve iu Miljukovu. Sovjetska vlada ne odklanja razprave glede teh in drugih zahtev, katere bi se dvignilo, a take razprave se ne morejo vršiti po časopisih ali pri privatnih pogajanjih in tudi ne tekom pogajanj za zopetno uvedbo trgovinskih odno-: šajev. O teh vprašanjih se bo razpravljalo edinole na oficijelni mirovni konferenci z vsemi silami, kjer bomo voljni premotriti vse zahteve in kjer bomo predložili tudi svoje lastne zahteve za škodo in izgube, katere sta nam povzročili dve leti vojne, katere nismo hoteli in koje konec smo zahtevali od vlad vseh dežel od prvega dneva naprej kot se je pričela. Ii. maja izvrševalni odbor G. (J. ga prijeli in vrgli na tla. Voja-i,,a svoJeni kongresu zadnje dni T. izjavil: '"Dosedanje moči za- št vo je streljalo i-i obležalo je več I maj,,ika 2 dvotretjinsko večino d ost u jejo 4a boj. trenutno i;i po-i ranjenih, med njimi en mrtev. '.Pr'stoP k 44 peneralnemu delavskc-trebno. da razširimo stavko''. Dne;Množica m- jr sicer razšla, ali ta- 111,1 "^""ženju". iS. maja se je sestala poslanska i ko j navalila na prodajalno orož-zlMunica. ki nnj sprejme vlado ja. odkoder jo je zapotlilo voja-predlopo. S tem je dosepla stav. štvo. če že ne popolen (vladna nreello-gi» ne ustreza popolnoma zahtevam proletarijata pa vsaj velik usph. Zato je v nekaterih sindikatih popustilo razpoloženje za na- Poroki. dalje vanje stavke, ležišče boja sej je premaknilo sedaj — v paria-inen. V koliko iu kako naj ta boj podpira stavkujoče delavstvo, je določal 44 Širši odbor narodnega n druženja", ki je imel sejo dne 19, maja. Poročil se je dr. Franjo Zupan, zdravniški v<*dja kopališča Do-!>crne. z gdč. Frank o Kobijevo iz znane Kobijeve rodbine v Borovnici. Na binkoštno nedeljo 2^1. maja se je p»ročil v Slov. Bistrici Milan Kntewalel. lekarnar, z gospodično Viktorijo Kukovič. To ie bil enlgovor nasilnemu raivuanjn lrancoskega meščanskega bloka. Krasna konstatacija: na eni strani slabotna vlada, z zavoženimi financami, brez politične ekonomije, a na drugi strani veelno rastoče organizacije delavstva vseeh strok, a irjim na cehi njih upravniki, združeni intelektualci. Produkcija premoga t Bosni znaša sedaj okrog 700 vagonov dnevno. KAJ BI LAHKO AMERIKA STORILA ZA RUSIJO. Važnost Amerike za re^enera-i i jo Rusije je zelo velika. Amerika ima na razpolapo velikanske vire. visoko razvile industrije in t'hniko, najbolj moderne znanstvene produkcijske metode in predvsem veliko inicijativo, drznost in hitrost sklepa, kar vse manjkak ulturnim deželam zapad-ne Evrope. Važnost ameriškega Irga v Rusiji je zelo velika v sedanjem času, kajti naša transportna sredstva bi bilo lahko zelo hitro nano- boljšala stanje naše železniške traiisportacije ter nudila s tem velikansko pomoč našemu indu-sttrijalnemu razvoju. Ameriške industrije bi tudi lahke izvršile elobavo železniških vozov. železniškega materijala vsake vi ste, ter tudi stroje in druge stvari, k! so potrebne za popravo ladij in železnic ter različnih tvor-liie in delavnic. Ameriška industrija bi lahko prala še veliko bolj važno ulogO s tem, da bi elobavila kapital in tehnično izurjenost pri razvoju* naravnih virov Rusije ter orpani-ziranju tvornic v velikem obsegu, ki bi se pečale s produkcijo in u-porabo surovin. Industrijalno izrabo najbolj obetajočega nafta-ozcmlja pri 1'kta bi se dalo izvesti v bližnji bodočnosti edinole s pomočjo ameriške podjetnostf. Nadaljni velikanski načrt je zgrajen je žclrznire imI pristanišča Soroki pri Belem morju do Kotlas ir od Kfitlas do Obi. S tem bi sc prerezalo več milijonov a k rov naj-bolj bogatili gozdov, po katerih ui še hodila človeška noga. V teli pokrajinah bi sc lahko piidohivalo različne rude iu drage kovine in ustanovilo bi se lahko velikanske tvornice za ]>roeluk-e'po papirja, celuloida in tako dalje. Velikanska prilika za ameriško podjetnost se nudi v najhopa-tejših premogovih poljih na svetu pri Kuznetski iu v južnem delu pubernije Tomsk. Ta pokrajina meji na eni strani na provinco Altaj ter je bogata ne vseh vrstah rude in na drupi strani ua Minuiisiusk, ki je žitni-ea Sibirije in ki je zvezana s celo ostalo Sibirijo z omrežjem plav-nih rek. Potom zveze s Kara morjem hi t lo mogoče ustanoviti veliko število velikanskih jeklarcn in topilnic železne rude. Primerno izkoriščanje nafta-vreleev v Baku. Grozni, Majkop it tudi v pokrajini Emba v Fralu bi bilo omopočoeno v velikem «d»-sepu edinole s sodelovanjem ame-ritkepa kapitala. Sovjetska vlada je večkrat razmišljala o možnostih in pogojih, pod katerimi bi bilo inogoče pri-tepniti ameriške industrije iu ameriški kapital. Nekateri pogoji so bili ugotovljeni in vsled t epa sem v stanu definitivno ugotoviti, da je mo-poče to nalopo absolutno izvršiti ii: da je sovjetska vlada v stanu predložiti zastopnikom ameriških vo urediti s pomočjo ameriškega i jndustrij popoje glede izrabljanja materijala in strojev. Amerika je|Ilaravnih bopastev Rusije, ki se inosoče edina dežela, ki ima kljubfbodo jzkazali kot popolnoma prak svoji sovdeležbi v vojni, na raz- til.ni trpovsko zdravi in zadostno polago materijal in stroje v m no- dobičkanosni. žinah, ki dovoljujejo izvoz v inozemstvo. Usnje, premog, bombaž. razliČ- jz neatevilnih rož se dobi eno ne vrste jekla, — vse to bi se lah- kapljico olja, — iz neatevilnih ko eksportiralo v Rusijo v izdat- muk — eno kapljico modrosti. Izpred sodišča v Ljubljani. GLAS NARODA. 26. JtHT. 19» Nekaj iz kraljestva tehnike. preobrazil prometa j Velikanski eoln, ki naj bi s^grel hnika veliko število dtarajst »etrov globoko v vodo ar*' I Ljubezniva prijateljica. vid.-č. tla j.- na law* nahujskal V interesu Iteguuka l»avl« Nanut je atara "volk*vehrovee*\ da so ji s silojrf stavlja tehnika :m» let. Stanuj. /I tri leta pri hvo- 'iv'n° 'z hleva: "Judež, ki nalog, ki so največjega pomena.!in kojega stroji bi razvijali pri* jili tlai.iii: \ SjnmIh ); h Piruieah. veližno dvanajst tisoč Konjskih sil. l>ne 26. tu a r«-Ljuhljau r»jp je prišla v iiT'lm lz je zaklieal/ ran je prometa, o kojega odstranje*! naj bi vozil vsaki dan med Angli- likokrat so v zadnjem desetletju ala v Kolodvor- "»'"»»'j«*- v*s prizor e je že veliko razmišljalo in jo in Švedsko ter prevažal eele'r^d izbruhom«vojne kruto žalili K. .lit kate ' Iwltijiiki*. Kauter nad njo: 'Baba. pisalo. Pred kra4kim so izdelali v "tovorne vlake po 48 vozov. Raz- slovanske slušajelje in narode in 1 " L ; " je ------------'----------- "------- krivil pri tem obupnem stauju bo skušal združiti n« življenje in nem6ke vede, njene bodočnosti in'smrt z državico, ki mora zreti s bodočnosti ne niše k ga naroda Ka- strahom in trepetom v bodočnost, ko pa je t dušah onih nemških ki nima življenjskih pogojev za učenjakov, ki so sokrivi velike ne-' svoj obstanek. Tak sklep bi bil sreče svojega naroda t In teh je J proti bistvu človeške nature, ki se bila žal. preogromno večina! Ko- hoče. ako je še količkaj zdrava. ali niso tiho. bo ona tu 11 jt-u mož š»d vol iu obaj Fraiieiji, kjer je zanimanje aa ventefra pa bi našli prostora naji«™ »a mestu blagoslovljenega takoj tele- razvoj Afrike veliko, nov iwu"rt in čolnu tudi osebni vlaki od prvega ■ kruha čiste znanosti nudili kamen ni sret* tilifi Andreja rita j«- -da \ njegovo stanovanje, kjer mu je umaknila denarnico /. vsebino Umi dolarjev v vredno- ,oniral- s!c Srl"' >T'' Sr',i!" t ti Hi ,014?; dolarje je Nanutova'"niri ra*h'j<* Paulovo družino.' jo zgraditi .... . . zamen iala pri gostilniearki Manj,• katere oče je moral že prej polteg- skrajnega juga Afrike do skraj- naini in drngimi pritiklinami. Pre-1 l astnih izjem v tem oriru se ln-Sartori n.i Žd.j.-ku katera j*- da- Ulil- ■»♦' denunriral Jožefa in Jan nega severa. Puščavo Saharo najivoz bi trajal prebližno 33 ur. Pojnes po širnem slovanskem svetu. • n V. mit..V a »e ka Paula Neineeui, ki jih nato bi se stavilo pod vodo. Potem bi ne dohodu na obrežje, bi vlaki lahk« polnem mladega znanstvene«* >a' predvsem raditega, ker namerava- do četrtega razreda. Ti bi bili j šovinistične nestrpnosti in nevred* Angleži železnieo od opremljeni r obednicami. kavar-'He ošabnostL! Im zanje HMmki k nato hodila od g>»stilne do gitsjil- ne iu popivala po eele dni; pa vt j» 10. aprila 1 aretirali. Imela je im J v eaa denarja le še >'» kron i it pre v i. «ta ne * e. če je v pijanosti ICSuImI« dt liar, alt je hllu okrsdena. Nanutova \vt»Je dejanje \ polinm obsegu priznava. Oškodovani via/.ibf čevljev And. Kralj pove da je Nanutova v gostilni vtde'a, da ioia v mali l:st-n i'M splavljene dolarje. I >ržal si je dolarje zato. k« r je vedel, tla je to najUoljM denar. Sartorijeva pove, da je Nauutovi res zamenja-la 1«*» dolarjev iu tla je zaslužila |»ri tej ku|»čiji "malenkost" r>."nM1 kron. Nanutova ji je rekla, da je njen oče v Ameriki umrl. Izv.•»!»•-nee pove, da je bil kurz dolarjem dne 27. mar a lt»jM za dolar 1*1 kron. pred vojno j»u I kron** '41 \inarjev. Porotniki >o im ri je »tavljeno gtaiviio vprašanje. nakar je senat Naiio-lovo na dve leti težke ječe. prijeli. Ilauter je takrat zmerjal bilo treba več razmišljati o tem.' brez vsake zamude zdrčali naprej, ljenja. s hvaležnostjo »pomitijamo •I'•/,-!'a I'aula s srbskim ca vner- kako l>i se zavarovalo železnice tako v Angliji kot na Švedskem, jem za katerega je s<* krogla |»re- pred peskom in kako bi se jih Ker hi ne bilo tvlia prekladati V - d>a. Ko pripeljali Jožefa zakladalo s premogom iu vmlo. kar pristaniščih, bi se na ta način prt- Paula ml. v Kauterjevo hi<^.. je bi bilo se težje. V takem slučaju hranilo dosti časa in delavske mo-krieal Kauter proti nemškim v o- hi se lahko iz Sredozemskega mor- či. Na ta na*-in ho «*tv«»rjena nova jak"lil: "Kas is; d**r ISiehtige! ja z največjimi latiijami prodrlo v(doba v mednarodnem prometu. iVr 1 .it auf der Stra^se in der -r»-e črnega dfla sveta ter tiapra- ] kajti v takem slučaju lw*b> veliki Me! i eno >1 ra- «>• umetni,-r llandsranate gegen den v>'o pristanišča ter opore zt(vliieilni čolni prevažali eele vlake K .jrl ;r francosko trgovino. To je prav- preko ne preveč širokih morskih eato Kolumbovo jajce. Komaj je'fokavov ter pospešili s tem pro. najti kak projekt svetovnega po- 'met. sehmi»*ssen. die ihni ♦ in S!»iek \a--e und vier Finger wegtrerisM-n na? m še pristavil, dn mu je to Pr' katerem bi se nalete- na nwiijio težkoče kot pri tem. Nekoč je bila Sahara, kot nam kažejo skladi soli in ilru»rl geolo* Jgični znaki, pokrita «mI morja, š«*-le ko se j«- med njo in Srednzem- Veliki vlomilci pred poroto. T zagovarjali preti Predrzen vlomilec. Albin £agar z l rške gore je bil rojen due 3. man a ; «lel«»- mržen človek je. ki -e preživlja /gol j > tatvino. line 14. iitarea ko y hda Matija Ueptitk i/. Smsrtua mtil Iti. ni II. uro v cerkvi. o;» J«' \ i tel Jo/ef K"har, ko ijali s tihotapstvom in z vlomi, je <«d l(»*puil\ovc h-se v v^'/d Petega tovarišii ni meti njitni: n-mimo kirt* Marjatte l*rešc, kateri streli! ira je pi«k.i/al v into /avit k o* slad- >» e. šv ara povedala I i«»nncrst»reeheriea. Po-»!»-liea j«- l»ilif, da -o Janka Paula z brat«HU vrni c je Uaiiterjev zagovornik še k p'»po|rt<»tna n«-p zaletaval v slovenske priče. j»» se nat. katert-iiu je predsedoval nad •veta Vedernja .divsiii Rau- f, -H ,M.orja m-hu' y"mhi' kot f1 terja zaradi hudodelstva obrekovanja v tri mt-"*»*ee težke ječe. Napad s plinom, ki je pr»»izvo«l zatlnje svetovne vojne, se lv» prevzeli* v mirovno gospooar^Tvo »e? bo fedaj koristen potem ko je po-vzročil t«»1iko nepojmljivega trp- lienja. Nnpa«! pa se ne b.> obračal *-kim morjem ustvaril jez. se je p~oti ljudem, temveč proti št evil-Sahara posušila, i *e bi s«- preseka- niin škodijiveern. ki ot:ieju jejo lo ta jez z kanalom, ki bi bil dolg' dukeijo živil ter ogrožajo naše k dr Tomin- približno 3i in in- la v kotlino Sahare ter pokrila obširtie tlele z votlo. SScveda bi iz soka planota Taganet. eorska de- fekeijskih kali. tak"» na poljili k«»t povsod tam. kjer "IxHu.je Ji to. kot Tiar»riiiier v mlinih. T*e kali prodirajo v nasJi stanovanja. žela Air in planota Fezzan. Vod- j kjer ^e jim pritlruž? ^e nndaljna na cesta, dolga približno 2 katerim se je že dostikrat govorilo, je »etlaj izvr- ljubljansko poroto štirje težki /.!<»- • ter gn je le še treba prest a v i- <■ nei: \ vi so lx*gunei i/, /asetle n t tra <>/.» mlja. kateri so se preživ ktwja m j'» pr«sd, naj čaj. Ko je otlšel, /.»• mki. kateri so i/.vetleli. da je bibt vlomlje io pri Mariji Hepnik v Smart nem m vzeta suknja. 3—4 kil«-grame sladkorja in -Ho knot th tiarja line 4. aprila 11 » je prišla Marija Stern iz Smart na v zaklenjeno pr.»ž- 4o».iii Ferletič >o se lani iiwseeai ...... . - »,-,-, ... v . , ... , izdelala uprava švedskih zeleznic. m preskrb« tlezel z živili. n«»vembra v /agrelui domenili, dal ' ImhIo v lomili ^ zavode v št. Viilnj rad Ljubljano, line *21. novembra P»1M s *. prišli vsi štir.H' v št. Viti, Kako se je godilo Pettitu v boljševiški Rusiji ! Pettit. po rcV valeč 4 * Pet t it Pa-Ute a pa po načrtu v nt mi na 22. risiena" .je lil dobil »lovoljenje. novi mbra vlomila v zavisi, kjer da sine ogledati sovjetsko Ru-zbe/.al vlomila v blagajno ni oškodo-|sijo. Prišel je in govoril z raznimi boljševiškimi voditelji iu komi- kjer so si ogledali zavode; Kerle-i i<" j,- tovarišem |M>kazal okno. sko/. kalero naj se vlomi; FVrle-: t ič in Moržek "ia *ta odpelja- Jt'Hlila. /,eiiski ra jo j« »»sv nato ugoto\'ili, da .te Žagar, kate- la precej drugi dan v Zagreb, kjer rega je IjHuarjeva sp*»«nala, skopal nI. kraju zitl iu prijel sk<«/.i beM-ile, marveč je mogel govoriti ^amo z boljševiki in z nobe- vloinilei taki Iala ua n j«* luknjo v soImi, v kateri j«* vzel «o tovme 11 i h m > kron iu nekaj «lru udi malenkosti, kar je pa pustil.jp^iiciju ker uii je uosjHsliuja zalotila pri tlejjtiiju. Pt»rota je t»b^>»dila /*u ^aija na |H t let težke ječe. - > --i d,.lili dn a r in - ■ takrat hu-- Jniin drugim človekom, vsepovsodi • i., prepirali. V Zagrebu m. ua t"U.» mit sletlili vladni nastavljene! popivali, da je po-pozorua zagrebška Tatvina v sentpeters-ki vojašnici. Aktivni vojak l.c<>|H>ld Zupan-č»č in julija l*a*i \ Z.tdvoru pri lb»brtinjah rojeni uslužbenec električne arlezniee v Ljubljani Jane/ S.niene ^t« dne 27. januarja rejo ukradla i/ vojaškega skla«!.- a jM't zavojev civilne obleke. Itda "la prijeta. Šimenc se je ^*'«iHj zagovarjnl pr«-d poroto, L. Zupauei."- se Imi p.. moral zagovar-,Ant«»na jati preti Vojaškim stsitšeem. I rot mki ■«» v »-a nanje stavljena vprašanju potrdili, rotili senat obsodit cuo leto težke ječe. Frane K os ič iu Ivan Vodopivec sta bila v stiku s Tržaeauom An-iiotn Kei^šičeni, kateri je stanoval v I>t»bju pri Itajlicuburgu, Na njegovi vabilo so vlomili \ "i trije v l o i ua tb■< .mbra P»l'l v llladi-itovo trgovino v Rajheiiburgu in tMlne^li iz nje 11 bal -uknettega blaga v vrednosti l."».tMXJ kron. O-rožniki ^o pa !*. tleecmbra na po- in poroeali, kaj dela. Holjš«*viki so pričakovali, tla bo Pettit nemudoma brzojavil >voje vtiske lia 1'iaueosko iu hvalil boljševiški režim. Ker pa tega ni storil, je postal sumljiv in dali so mu za spremljevalca ne k < ga raztrganega ii. umazanega človeka, ki je govoril nemški. fraue«».ki in angleški. Ponoči vo zastražili njegovo stanovanje; straže z nasajenim bajonetom in nabito puško so korakale noč za not*jo ob njegovem stanovanju. V^ik t lan >o pretilo- "V boju za golo življenje' staj; v N'viii.-i aretirali Kosiča iu Vodopivea, ko sta nameravala * žili Pettitu jk>Iiio bol jševiških hro opraviti ukraden«! blago v Zagreb;! šnr. češ. iz teli naj črpa iti infor Keržiča, ki je ^kuš^l pt»- n ira zapatl. Ko mu je začel«) prt - begniti, v«, pa orožniki Ustrelili. Dalje je Krauee Kos;č v druž- Nenuki denunciant pred sodiščem. nakar je p«»- 1,: Atlolfa F-rletiča. ki je za to že Siuietiea na l.j kaznovan, ukradel iz avtogara-,že Jeauu Pollaku 4 avtoplašče in t Iva avtokolesa v vrednosti 11.000 kron. ■ Frane Vodopivec je pa tudi vlo-zago- mil s tovariši, katerih imena iitx-e v noči na 24. oktobra, v ,pisano tovarnarja iiustava Toen-iti mu odnesel iy,."»47 kron. V zajioru so obtoženci vzirajno (mesece in mesece tajili vsako kriv J« ilokler jih niso izdala piitna. katera so obtoženci med seboj me- injali. i V razpravi, katero je vodil g. {r.cdsvetnik Vedernjak. so r»lito- ženci olepšavali s\-oje zločine in skušali krivdo otlvaliti tlrng na drugega. Vseučiliški prt«fesor v mestu Ilalle ob Saali E. Abtlerhablen je napisal globoko pretresljiv članek o sodobni ustwli nemške znanosti in njenih adept«iv, o katerih bo poročala tudi objektivna nemška zgodovina poleg marsičesa dobrega. znamenit nega. velikega tudi dokaj nerazumljivega in vse ^raje vrednega izza časov velenem-škega imperija I izmn in njegovih za vse nemštvo tako strašnih uso-tlepolnih stremljenj. Slovenski izobraženec. mora z glob«»kom s«»-čutjem. ki ga rodi umevanje prave znanosti, ki je internacijonal-na. slišati obupne, smrtnega duha polne tožite tudi nemškega uče njaka. zavedajoč se pomena pe-snikovih besed: "Kako strašna slepota je človeka!"* Odlomek, iz članka se glasi: ''Nihče iz narod ue sluti, kal šen pot trpljenja se je začel za de-lavnega znanstvenega raziskovalca. Brez tolažbe stoji v svoji delavnici. ki mu je nekoč prinašala bo gatih uspehov. Nikjer ni nagon do dela večji kot v znanstveniku. Množica problemov je preti njim. Ne more se lotiti, ker mu nedosta-je sredstev. Se nikdar ni bil naval mladih mož. ki se hočejo popolnoma posvetiti znanosti, večji kot sedaj. Z bolestnim srcem jih vso prtljago njegovo. Kar moramo zavračati. Tam. kjer Je prej plulo in valovala znanstve-boj. drugega nič. Ali vzeti mu ni-j"® življenje, je zdaj vse oputoše- sedati bivanje v Rusiji iu je rekel. da odpotuje, so ga obkolili komisarji in pregledali vse papirje iu •»o ti dovolili, je smel vzeti ohraniti! Le popolna duševna zdvojenost in zmedenost, ki ima svoje prvotne korenine v obupnem gospodar* skem stanju lastne dežele. *.iore roditi misli in nazore o vrednosti življenja, kakršne razvija nesrečen nemški mislec-pravnik v stro-j kovni reviji "Jnristi.sche Rlaett-J ter". t'c so čitali naši ljudje rt;i' Koroškem in Nemei. kolikor jih; in izražamo aado. da he nemška j živi v našem Korolnnn. razprav,, znanost, ki je v preteklo*i takoj tega nemškega znanstvenika —i obogatila duaevnost vsega kultur nega sveta zopet našla pot "v tie želo duhov", iz katere je tako be-j ko zdvojenib nemških duš: dno zašla v nesrečo sedanje do- daj se jim morajo o«lpret be. V sedanjosti pa je stanje nem -|ime je brez pomena, saj mož ano-j tiimno zastopa Tisoče in tisoče eh;i-...... te-1 < «h-j. «-e nis«» i oni zapisani Morani. Naj-' - zgovornejša in itajprepričevalnej-ške republike duhov in s t »m ohehisa propaganda /a Jugoslav i • - rt► v-sloviiiiov i* Šaleške doline kou-j*' een* aprila in inajnika leta 191H. je Kauter Tereiift Mectej « Gw, iteU denary FcrieUč mu je k re- >o mttgli spomina in iz bogatega! svojega spomina poda Pettit tlaj pravo sliko sov jetske Rusije. kel. naj tega. da so v Zagrebu, v Ljubljani nikomur ne pove. Fer-letič je kar bied postal, ko je Poč-1 je le sestanek, kaj rekel, da "gospode" v Ljub-jnje vsakega napredka, tudi soci- no. Marsikateri institut se bo še moral zapreti. Marsikateri dober izsledovalec bo prisiljen, baviti se ne s prostim izsledovanjera. ampak z roboto za denar. Katastrofa znanosti pomeni katastrofo industrije in trgovine. Blagostanje na roda se najtesnejše združeno z na* pretlkom znanosti. Smrt znanost* ampak nazadova- l*aui policija išče. jalnega. Znanost ne uspeva v živ Porotnikom je stavil sodni dvori Ijenju. prepolnem skrbi. Znanstve osem glavnih in štiri dodatna vpra no raziskanosti, ki lahko zro pro šauja. Porotniki so potrdili prvih osem vprašanj in sieer soglasuo. Nato je proglasil predsednik porotnega senata nadsvetnik Veder sto in veselo v bodočnost. Razne nenemie države podpirajo na vse naeine napredek znanosti. Neizrekljiva bol nas navdaja, ko mi- lijak sodbo, s katero so bili obso- delajo v dmgih dr- savan ucenei nas Nemeev. ki smo jeni; France Konic ua 6 let težke ječe; Janez Vodopivec na 9 let težke ječe; Alojzij Moržek ua C let težke ječe; Josip Ferletič na 6 let težke ječ«, do eela obubožali in smo brez sred-slovanake slušatelje in narode in napredek na znanstvenem polja Zares krat« moda!" Tako nemški neenjak, ki ae mor. da uvedi, di osebno tu ni£ Ženeva, .... 'J4. juniji — Z;;dnja statistika, ki j.- bila objav lj«-na v lin iji, kaže. da j«' izgis-bila ta država \ za0.nw ljudi. ^ 99 Najstarejši in največji slov. dnevnik v Združ državah "GLAS NARODA (Glasilo J. S. K. J.) Novice iz vseh delov sveta, dopisi iz slovenskih naselbin, novice iz starega kraja, članki politični, gospodarski, izvirna poročila iz starega kraja, črtice, povesti, roman, šaljivo satirična kolona Peter Zgaga vsak dan razven nedelj in praznikov. STANE: Za vse leto $5.00 za pol leta - $3.00 za mesto New York za vse leto $6.00 Najmodernejše vrejena TISKARNA Vabila, okrožnice, plakati, koverte, pisemski papir itd. Točno in po najnižjih cenah, Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York City, GLAS NARODA. 26. JUN. 1920 Kitajska pravljica o vesti. Ruski -pisal V. D. Doroievič. ' Ta dogodba s«* ji* vršila v starih, ui in reveži. Vsi s., tožili: starih, nepozabnih časih, ko m- še "Tudi imut muči 'Ona' z brez-ai pisalo letopisov. spalnostjo! Tudi v onih časih so delali ljud-: mene!" je neumnosti, toda nobenega ni; Mene tudi! h do, ki hi lapitoval te neuiiitwatiJ Keveži mi se še bolj prestrašili Had i tega smatramo mogoče last* ko* bogatini: ne pradedc tako pametnim. Vseda imam«. manj kot oni Kaj se zgodi V teh nepozabnih čaMh je pri ;1' r« J »^li razuma, la Vest ua >vrt. tz razumom!" Rodila se je % nek. tihi iMz dan šumi vm* m živi. po ?mri pa molei vse iu nišljuje. II«ha misli, v kako bo»|e ljudi, mi moramo pomagati ui \ -« -o /jitfli premišljevati, na kak na. >11 bi s«- redili Vesli. T«»da pr pisanih barvah se prikaze kot metulj. Rastline iznajdujejo po »oči ivctliee. sla vek i peaiuiee in zvezde prihodnjo«,!. In v taki u "e i. ko je v se premišljevalo. je prišla Ves' ua svet Imela je oči, velike kakor nočne ptice. Mesec je |M»blcdil njen obraz in zvezd na dnu njenih oei. Iu tako je potovala Vest |«o svetu Godilo sr ji 1 i Me dobro, ne slabo. Živela je kot sova. t'« 'lan ni hotel nihče S*o\oriti z Vestjo. Nihče ni imel časa *a to. Tu so nekaj /idali. tam nekaj |M»dirali. Vsak m* j«* 4. rokami in in -gaiui: "Ali ne vidiš tega. kar gaja okr'«g m o krap ? Tu kamenje, tam les. taui pri prišel do pravega za nihče n ključka. onem času je živel v Nankin-j gu Apno. moder in n«'*ett mož. ka-, teri je slovel po eelern Kitajskem i redi svoje modrosti, in učenosti.j Ljudje so sklenili: "Njega moramo vprašali za svet. Razun njega ne more nihče prižgale ogenj ; P»*'»aiWt i! • Ill obeiitetllli p*IK|o nai m j - lam-l si tal. | • ll- š, na* br*v.spalii'»sti!" Apn«» je }M»iušal ljudsko t UgO, : 0 boljševizmu v Jugoslaviji Dr. Trombic o našem zuna- ln pridno pišejo italjanski list i.Posebno je poln "jugoslovanskega boljševizma" tržaški 'Piccolo* v svojem zjutranjem in večernem izda n j u Nauien takega krivega poročanja je jasen. Sedaj je priobčil dopis »z Zatira, ki pripoveduje, da boljs^iški tok v Hrvatski. Bosni in Dalmaciji preti-tav- Tagespust"' priobčuje gleže iz Azije Cičerin, sovjetski komisar za (i raška razgovor svojega' beogradskega znanje zadeve, je Pettittu. p..ro- dopisnika Teodora Verkesa z zu- čevaleu * Petit Parisiena". izjavil najuim ministrom tir. Trumbičem. nadalje, da boljševizem str-mi po Z ozirom na jadransko vprašanje probujenju Azije, ki se hoče o- je rekel dr. Tmrabič. da so se na- tresti vsakega zapadnega vpliva ...... ...... .»ii odnašaji napram Italiji toliko in vseli evropskih idej. (ičerin -jevit, agitatorji, k, imajo ^^ (ja ^ lahko iment, jej V ?loda pred N,boj A/ijo in v |o leno, opristasev me.! tolik ou ne- prijazni. Reka je za nas v gospo- svrllo je ,p!ctel tudi stike s t„r- z^iilovoijuezi. tfovon o oesorgau:- barskem ožim neobhodno ootreb-t-i - - -- .- - ™ , . , • OZI™ neoonouno poireo- ^imi naeijonali^ti. Perzi, musli- ****U» 'lr/.av ne uprave. o gibanju na. pa tudi ( ehoslovaška. Avstri" za aUonomnjo proti skupnosti. o ja in druge države, k težijo proti draginji iu drugih lieusrodno^tili. Reki, imajo enak interes na njej k: pospeši'jej«> nezadov« Ijfios? in kakor mi. Iuternacijonalizac$:*a komunisti pri vo- Keke torej že iz zgolj zemljepisnih |H»>laiiee z da lonili "e^kr'it Vb, i®*** Brim državnega tajnika Cclby-a. ki se poslavlja od Billa" (ni levi) pred odhodom na demokratično San Francisco. kcnvenciio v t.-:ko so uspeli litvah v Hrvatski, akcija nj hova v rw^'ii in Dalinaeiji pa v j(> ponesrečila. iMivori o železniškem štrajkti. kako ..«» m« v Mariboru slovenski s€M-ljalisti. hrvatski komunist; iu nemški rrede; tisi i združili proti državi itd. Potem navaja š. razne stroge odredbe vlade proti boljš« vikoui alr ko-iiiiinistoiu iu končuje s pripoiu-h«. na" pra\ie.* do svojih p..se-' t-V." z..} \ si vi wtrnH-li. 11 ii " Naprav i o«o jsrstave! Kako naj sane Tak A n ne jH^hiša .' | meja 1 i. ■tav. * N: iii«s ebi Ijudj'-! lil napačno razume. Iu \ e - črn : i k tušem rUltieiieiU j»eTi:a iifM- 11 ihe • se pa p ledih Za odobritev mirovne pogodbe -a v I' zeti i rano. še mran:< Uejše ko« lahtiM V dni ree oi ' Kaj Kaj 'a-ša la Kaj ■ <*«• j*' gittaia Vr>j u«--' al« je lujifjzatrj-in oa*tlW- br Žal V. lolasuiia "pe • je. ^pazila i pra^ala: pravil inf Iu Ve-- .—a »e - ne • Na js r«ament zap!-š.aio. 'vaj Mar r love k in česa ne •*|a\«-sme. Mandarini naj s»- nauče stave na paai—t. drugi jih InkI< »praše\ail; li - li!e !«• ll»- lil nk« pride {•.•tem "lina ' /,v tujo ! , \ pea-ail ^eiii: "Kuj delal da-lKdor< — - Ji" .nlg«»vi»ri: "Delal 1 š >tiii. »var je dovoljeno, ikar j*- za- iu jiai • .•i* iii> na }s-rsauientu." In v >i -Nj-. "-t'« mri" -»pati. Seveda bodo |«»bi!*" rali Kit. mandarini plačani.'>em Vest!" aj!. astonj m- ne morejo ukvar-1 "In po po-tavi si l/pri-jei jati s takim poslom." ska. Postava se gla^i; A 'k . j V»i bili veseli: mandarini^ j ženska po noči k tujemu ker Je lažje učiti se kot pa obd -jsmatra naj se izpridcu • '.-i jo •! M«*lr . ur* lil! i A i »noji naprai no* imM^Hifga! * " Pomisli!" ** Mogo»'-e, da seni... Vest s«- j^ oddaljila k drugeinu ill nI ga bilo čl..veka. ki K l„HU /rJllljo : drug., ker ie pri- se za.spal. kogar je vzbudila V eat.' ,>la-.iti llMmdarmom iu ( elo noe je prem is| jeva I o dan govorit i ž n jimi, kot se pa i pogovarjati ]»o noči z vestjo. •*tijuj ju za,-.eii ?>it zapisa\ati. kaj jc*i [dovoljeno in kaj ne. Modrega Ap-j K:, k- ULS Zijt pr s >i krarna za «lolg«»ve stare mouarhi.ie. zunanji *nii»i- n»4>i:arliij». izvzeir.ši bil n ?»uih pokraji" . s«-.la; pripadajo Av- sal o boljševizum. ki i: -.rrofa Sturgkha. no- k: je ]»risostova _ itit-mi ministrskemu ■ Tako iu enako pišejo italjaiiski nje je i/ strate^ičnega. polit ene-I sti dan na dan. Po v" kaj res- g« »n gosptalarskega vi.nka eiioi-čitega. ali i-elota je tako potvorje- 1,0 vprašanje, ki si na. «Ia ima oui. ki veruje iTalijan-skitti listom pieeolovc vrste. popolnou>a napačne |M»jnte •• notranjih razmerah v 4nso sijajne aas- liotraiij- raz mere. ali take pa Tinti m s«- da bi l-ilo pričakov ali že jutri In.ljšf vi-pre\ rata, kakoršue^« nam privoš.-i Pirevdo". piie *ako v g 1i to. »i.» bi jadntn^ko vprašal, je revij«. ;m» ž>-!ja!i :!ali- iiiani okoli Kaspišškega jezera in Črnega morja, s Kitajci, Korejci in sploh išče zvez n vsemi, ki delujejo za vseazijsko gibanje proti evropskemu vplivu. zl:tsti pa proti angleškemu. Tudi po Egiptu in si verni Afriki se pojavljajo od-p«rslaiici liol jševi kov. k i propove-dujejo sveto vojno proti evropskim vladam. I ičerin vidi svoj vzor v velikih angleški'1 državnikih. ki so obladali svet, Troeki sanja o tem. da bo 011 azij-ki Na-poleon. Oba stojita na čelu velikemu gibanju svrho. ila se preži nejo Angleži i/ Azija. Nemčija, ki se drugače braniti l»oljševizma. jrl»-da ua te t'ieerinove sauj<- z do-pir#Iaiijem. s*«— s|«tre Havmerla n-h doma. striji. in ra Imi državi »•liflllll l»s jiiJ:ski'l 5»T' It«'!»*-težev■. k SO pl. li.l tI!Tsllj«». ' ."- dobra bodoč»tost Italij« v sporu z Jugoslavijo "P « bo|iše sT«»ril. ako }.i tnui« tak« tuora restti na veliki splošni jm m H »i ^ri. I>r. Trombič je za got o vil. d.» je na pinllagi mirovnih pog«nlb mogoč trajen mir. Tudi na Ifialkanu. Z iirško smo v dobrih odnašajift. Biiigarija pa mota raznm»-ti. da j« iiiareileii^kf vprašanje rešeno .-n_ krat za vslej. V. Romunijo živ :mo v najlioljšem razmerju. Ravno ta ko Italiji kot naši zaveznici n-sni» jo o«lrekati lojalna '"-iivsiva. Z miru. ♦ »i s*- (u, Mii.i/a-sJ;,! i- .t.-b v a* i. »e»tai iM.mo pripravi jem. Zračna zveza med Hamburgom in Beleradom. V Itelgrudu so s,- mudili zastopniki sašk« ga društva /a zrakoplov-st*. •» in s,, -e pogajali za uvedbo /raeiie z - <■/•• nmi Hamburgom in I?« i gradom. Promet bi vršili bi-rdaiii s kabinami za 10 do 12 Ijn-di Vožnja iz ik-lgrada v Ham' burg t.i trajala ll! ur. { Madžar- j . 1 .-e -.lo več 1. »i- 11- .1.1.. 1 la P* utoni naj -v« tu. ki je izzval vojno. Margaine v< ^ ^ poudarjal; je |h»uov iio in |M«tri-lm. ki s,1 ). >f* že zilavii« j prir«a zreciio - 1 >;! > ntciite sile sii je ko zHltllo ZIV*-T pa Micl/arsk.i i: .1 • i--Č31 11: š - -\ a" »edaj prj-! -sialiiei'tt«la s-e branimo Jugoslavija l»o -e.t.ila iki m*rovnth fNn't^il N" .u. v mednarodni j»*»!.t t jljeno bi bib., a ko ^ mi-. ;go«ll*e txnip •> S I 11 — skitn namenom. Sem Ida t j. končal svoj g«»- I »r Trumbi-' j. željo, naj Francija pos|v»_ v*-^ti .» ka.-vi zv« ali udejstvi gos.y»«wfarsk«» Francijo proii I Žalosten dogodek. T- •siio o-»r'-/.i: d te liani ree kar je delal čez dan. Iu mnogo, česar ni mogel slišati v drv iu vrvenju dnevu, je slišal v ti vrže v ječo! Torej si izpridena -krl»cti z:i oživljanje nove j1*0 ženska, ako nočeš biti [združitev narodov osrednje Kvno-. izmišljene. Jug» ii. »ta s . fi J 1 aliji jni|»..|i. lavija je in •ma bo »ti pišejo: N.i ta-\ — iv«»- s4- j»- prijK-ljal z 1.1 k ^ Like. I~.»zar Ka»l- — ivš A'aerike. Ko opazil, da s, mn vlaku /adtiji vinar de" si ga je V teku dolgih priisiu/it iu prihranil v rud« opib Oloipan ^i nI«-»- iu je p » vinlila ve»|no le lojalno »» .liTik«*. je p«»rinil nož v ž si rasnih mukah umrl. tat u*a "Jaz. izprideua žensUa!" j. vpila Vest. "Kaj misliš vendar noja so imenovali hoti premišljajoče novi. Le malo ljudi je lahko spalo. h malldarillov in ljudem se jej preskrbljeno \seli se je polastila brezspalnuat.|^jilo dobro. Ako je bil kdo Celo bogatim niso več mogli po Avstri.te in .ii omog.-,čitl da -1111 /a*.r»rej povzame d<-i.». I'-0»tika Krnn-cij" ptispešt-vati in i.flejstvi- "Ah. ti nisi izprideua ženska.;ti ^^pudarsko zdt-;-/dev poiloiuiv ne tatica, ti se le hočeš ravnati j narodov. Na! »ga fn.ueoske predsednikom p,, postavali / Tudi za ta slučaj je - li:j«. politike je pomasrali dr- jiostavi: lvdor se^f-.-.. am osrednje K\ rope pi i obno- pri- I lnoran Kaj magati ne opij. ne zdravniki. (Vlo.j. uialljariliu< nnrtlri Lihancu ni vedel za sred- rekei. stvo proti brezspalnosti. LLhaneu je imel več denarja, več njiv, več hiš kot drugi, lladi tega so mislili ljudje: Ak vsega ve* tudi več razuma. In imenovali ^darove: Lihancu ju modrijana. Toda ravno i "pog[rj v svoj pergament in Lihancu je trpel najbolj vsledjp^.pj kdo ima prav!" Sauio najrevnejši sloji, ki niso noče ravnati po postavah, je hu-U, živahno od Lravnnje v vsej učiniti, takoj je hitel dmlelee iu zajireti ga je treba j • boroici.) P.--I. M.ireel Sembl.it izročil mu dar in! Z vezite to žensko in pahnite jo vi ( o< ialist) .ie naybisa!. .ia sr \ I ječo kot hudodelko. o kateri sejSt Carmaiusk. inii evn« pogodm "Dober dan, mandarin! Poglej j sumi. da je taiich in nemoralno > jasneje kot v versaille-ki stojii-svoj pergament. kaj mi je «to-! /enšče in o kateri se je ravnokar j la v ospredje ruz'ia vprašanja, ki riti v tem slučaju?" lu,a| Ako sta se dva prepirala, sta kot drugI, mora imeti -la oba k mandarinu in mu dala Lihancu je trpe! najbolj brezspalnosti, a ni vedel, kaj 11111 je napraviti proti njej. Vsi so bili njegovi dolžniki in vsi so delali dognalo, ria se upira postavam!" In zvezali so Vest in jo vrgli v ječo. Od tega časa ne nadleguje Vest nikogar več. Nehali so misliti na to. Tupatain se zgodi, da zavpije Kak neotesanec. ki je nezadovoljen z mandarinom: "Vi nimate vesti!" j-n. lo jutri ni -rula rešiti osred-Evropa. se je Trrh.: \ pra- šni. ali se ni j.-'^tcpah iralo ] r^" hi''o. ko se jo razkosala Avstrija T7videvam argumente. dejal govornik, ki opravičujejo razkosanja. Poročevalec je rekel, da je bil ! razpad stare monarhije potrebna Zakaj me nadleguješ? Jaz imamo V« .seni ravnal po postavi, kakor j« mogli plačati mandarinu. so še j vedno trpeli vsled brezspalnosti. celo svoje življenje, da so porav-. y«i drugi so govorili, ako jih je nali svoje dolgove. Tako niodro jejj>„sotila po noči Vest: ukrenil Lihancu. Kot modri mož je vedel vedno, kaj ima storiti. Ako ga ji* okrade! j zapisano na ]»ergaiiieiitu! njegov dolžnik in ako so ga zasa- Obrnili s., se in mirno zopet za-čili, preti pel ga j«' Lihancu v svo- NjUJ|i_ ji modrosti do krvi, da je služil; ( el«> modri Lihancu. kojega je drugiiu /a vzgleit. Iu čez dau se jej 1>rrj vedno najbolj mučila Inez-' zdel zares zelo moder: Kajti Ijud-^palnost. se je nasmehnil, ako ga je so sc »a bali. Po noči so se pa'je obiskala po noči Vest: podile Lihan-u.iu \sc dritge mislr * Kaj hm-eš. žena? Kaj mi imašj ..j, ] avator,. .iella Sera" poro-i Avstrije da mora korakati v goto- |M' vUiV1: 1 u - '»"vedati!" ' ea iz Pariza: Denarna konferenca tvi ^«eri, potem pa zopet gradi ba- Zakaj krade.' Ker nima nice-j -Ali niM nameraval razdelit i-]atinske zveze ie sklenila .da bodo Hero. Na eni strani hočejo neod sai jesti. I11 zakaj nima uii*»ar »vojo premožen je.'" je vprašala1 zvc/u\ n;iro,n (Francija Belgija,'1 visnost Avstrije, na drugi strani-4 In tal<'»j se mu jMika/i' ]>ola. naj posleiifea poraza. Toda ali se ui kateri je zabeleženo, da .ie Vesti moglo razmišljati o ustanovitvi vc-i zaprta. To je toliko kakor: "Mi like federativne države? Mirovna t. ako jo lahko držimo! pogodba. St. Germainska je zelo zaprto!" 1 pomanjkljiva. Zagotavljajo nas. In neotesane«* molči. Izprevidi. da nasledstvene države niso liote-da imajo mandarini prav. > le ničesar slišati o kaki federaei" In ljudje žive «wl onega časa «la-!ji. Ako je bese«la tikonfederaei-1 j * - mirno, mirno. 'ja" naletela na odpor, ali se ni --i mogla najti druga formula. «la se j omogoči svobodna gospo«larska Kov denar latinskih držav. združitev? Pogodba zahteva od Ne bodite suženj vse svoje življenje. Glejte za bodočnost. Denar, denar, denar to je vse, kar potreoujete dandanašnji in to kolikor ga morete dobiti, Prečitajte to in potem dobite denar, ki prihaja k vam. VELIKO DENARJA ZA VAS, ČE SE PREBUDITE IN GA DOBITE. OD VAS JE ODVISNO, Vi ne boste nikdar napravili resničnega denarja, dokler dobivate satno 4 odst. nalcto ter puščate, da drugi spravljajo vaš denar v svoje žepe namesto, da hi ga vi spravili v svoj žep. ALI STE TO PARKRAT P RECITALI? ALI VESTE, KAJ L JUDJE ZASLUŽIJO Z OLJEM? Rečeno je, da je: Meyer Fisher, prodajalec čevljev investiral $2.10. v (Meveland Oklahoma Oil Stock ter napravil v manj kot enem letu $19,000; tudi da je je P. C. Dings organiziral malo oljnato kom-paiii.jo z $2.100. ter jo prodal Santa Fe železniški družbi za en miljon dolarjev v kratkem ča jesti ' Ker nima časa, »la bi kaj Vest in ga pogledala z očmi, ki zashizil : cel dan ne umre nič dru-!žarHe liki zvezde, jietfa začeti, ker mora vračati svoj' dolg s svojim delom.'* Ali imam pravic«* d«» tega ko- - Italija. Švica in Grčija) kovalciP* pogodba hkrati zabranjuje kon-! drobiž iz brona in aluminija po i federacijo. — Louis Bartlieu-. V ,.V0 eentesimov ter po eno in dve i mirovni pogodbi ni protislovja, o |raka ? ' se je stresel samega smeha |iri \juv drobiž bo izglesti nekega dne uazua-;oropam samega sebe. lil rw»s.ti.vii jdeliin tujo last, ako ne privolijo ■ j v to moji potomci? Tat bi bil. ka- polja jim vrueui, ud; hiae!" Sedaj so i« začeli vpiti «a»rod-ink i Lihaneu ja : "To ima od brez*polnosti. Brez-s pa I ne noči so izprenienile m»»dri-jana v nurci." In zdravniki so izrekli isto. Maatal je velik ropot. *'V»mim temu je *'Ona" kriva. Na Dunaju so aretirali še tretjo družbo ponarjevaleev denarja, ki so imeli tri madžarske, dva tiem-ško-avstrijska in en jugoidovanski znorel uajnoairajai med ixaUavah!" postava Is«* glasi: Tatove iu norce treba vse t zapreti. Pusti me torej mirno spati, tudi tebi svetujem isto: pojdi raje spat in ne vlači okrog!" Obrnil je hrbet Vesti in zaspal. In povsod, kainor je prišla Vest: je slišala isti odgovor. "Odkod naj vemo! Mi delamo. Scotns-Viator, honoris doctor kakor nam ukazujejo mandarini. Vprašaj mandarine! Mi živimo po merjj. Za mir Evrope imajo meje pač le oni pomen, kakor n. pr. meje posameznih držav Severne Amerike. Toda ako Evropa namerava su: da je prineslo *100. investiranih v Parafine Oil Co. v 10 letih $192.000. da je prineslo $100.. investiranih v Fortuna Oil Co., .t2"i0.(MM) dobička; «lu je £100.. investiranih v Home Oil Co. napravilo $100.000. dobička. V predidočetn smo navedli samo nekaj p. imetov. Olje je naprav ilo ljudi neodvisne za celo življenje in na stotine jih je postalo miljarcarjev v Zdr. državah. V olju, bolj kot v katerem drugem vložilu. ima investor enako priliko kot kapitalis*. Ali boste izrabili ta priliko? Is « m 1 s t. na lc«> ter posebne dividends dobite &?daj od glavnice The Louisiana Mutual Oil Corporation. § (Inkorporirana ter obratuje po«l strogi mi postavami države Louisiana.^ Ta družba je uravnana družba. Plačuje redne dividende takoj 1 1-2 «>dst. na mesec z posebnimi dividendami na leto. ki znašajo najmanj «>/.i -oma ^ 1-2 odst. bodo plačane vsem delničarjem. ki so ua seznamu "{0. junija, izplačljive 10. julija. Ge naročite takoj, boste dobili svojo dividendo :J 12 o«lst. za Julij. •10 delnic vas stane $•"»(>. — 100 delnic vas stan«-IGO delnic vas stane ^200. — 400 »lelnie vas stane *.">00. 10 kralja re»ničeii. 1 valim, ker so me 1 dvor. Pozdravim tudi Jožeta lvruliea in njegovo družino ter j I etra Ozeba in njegovo ženo. Z Sl5'Hfom in na .svHfenje v Jugosla-— Alojzij Poje. • le Ikauviiu, »le Villeroy, de Nesle in de x zel J* NAZNANILO. ik XVI od kraljice, se je našrl obdarepa od Naznanjam vsem članom m čla-, njeirovejra spremstva, ki naj bi fja spremljale « cam društva Si. Ur. Bratje pj- s uja št. 141 SDPZ. v rv»»ic». dru K^ca In tretj«>ca razreda Potniki tretjega razreda dobivale brezplačno vine. PHELPS BROTHERS & CO. Paaaenaer Department 1 West Street New T«k Zastopniki "Glas Naroda* kateri bo pooblafiBenl pobirati —rnf uino za dnevnik "Glas Naroda**, v sab zastopnik Isds potrdilo aa svoto, katero je prejel In Jih rojakom prtpo r.w^amo- Naroftiina ca "Glas Naroda" Je: Za celo leto 15.00: *a pol leta $3.00: 7M Štiri mesece $2.00; aa Četrt leta $1.50. 4al. poln pričaku- Po /ajutreku. ^.o^poda moja se napotimo. Takrat pa je ; agb-dal UillM rtu ter rekel; tuk.i:j. doktor.... Hobro. Vi je rekel kralj. veste da vas bom x m tu \elieanstvo. v *\oj kabinet, kjer je delal dve uri. svojim stalnim pri mas: iu kroj* devete ure •lin vi-il / ot»i( iijnim eerinsoiiijcloni. Kraljiea ki je *tala pri /ajutreku. da tem dalje v idižini llii s. ^»inij tudi svoja dva o t roka ki sta s.-in » astnike kajti mati je oba že poutlia o na k —- A k, \t si»- H velrtlj, — Na nsbijro Kralj je i m | s** 1 Nato je bil « « tlel k mizi. Z«ju 1 rek je l>da objokana, je o kralja, Kraljiea je pri\ lKije«"e obirala v «n"-et meravauem koraku. Kralj je jedei ;n»vs4m mirno. Ponovno je jjovoril z tiilberton:. ne da bt s« <>>H \iiiij. (iovoril je ^koro neprestano s kraljieo ter kazal veliko eiistvo. Koneeno je dal »vajim kapitanom odredbe. Ravnokar je dokončal svoj obed. ko so mu sporočili, da prihaja velika množiea ljudi peš iz Pariza in da se prikazuje na koueu velikega drevoreda, ki meji na paradni prostor. Takoj so planili v-i častnik iz dvorane. Kialj je dvfgnil glavo ter se je ozi 1 v Uilbeita. Ker pa «-e je ta mirno smehljal se je takoj pomiril. Kraljiea je obledela, ^e nagnila proti p os podu de Heauvau ter ga prosila, naj se informira. (iospod de Heauvuu je hitro pohitel ven. Kraljiea je stopila k oknu. IVt minut pozneje se je vrnil gospod de Beanvau. — Veličanstvo. -- je rekel — to Narodne *:arde iz Pariza, ki so se zbrale, da korakaji kralju nasproti, ko se je včeraj razsir la no ^ iea da namerava veličanstvo obiskati Pariz. Ko so pa videli da se velieansivo poinialja, so prikorakali prav do Versailles. Kakšne namene imajo? — je vprašal kralj. — Najboljše na svetil, — je odvrnil de Heauvau. — Kljub temu, — j< rekla kraljiea. — zaprite ograjo. Varujte se t-ga —~ je rekel kralj. — Dosti je. če ostane pa lača sama zaprta. Kraljiea je tiagubila »"olo ter vrgla na Gilberta teman pogled. (Jilbert je pričakoval tejra pogleda, kajti polovica njegovega prorokovauja se je ži izpolnila. Obljubil je namreč prihod dvajsetih tisoče v in deset I isoč jih je bilo že tukaj. Kralj m' je obrni! proti irospodu de Heauvau ter mu rekel: Skrbile da bodo dobili ti dobri ljudje okrepčila. tJospod de Beau vat: je šel drugič dol, dal oskrbnikom naročila ter se zopet vrnil. — No — je vpra-Hla kraljiea. —- (io**p«» ljudi ki s«» prišli. led duha jedil ter dihanja številnih ljudi. (Jilbert »«e je pos'avil za zavese odprtega f^kna in skozi odprto okro so prodirali glasovi na dvorišču zbrane množiee. — Kaj je to.' — ;e vprašal kralj. — Veličanstvo. — je odvrnil Gilbert. — to so narodne garde, katerim mora biti ua tlaku dvorišča zelo vroče. — Zakaj pa se i h ne povabi, da zajutrkujejo s kraljem? — je 2ekeil proti kraljici tden njenih najbolj priljubljenih častnikov. — Povcde naj se jih na senco, kjerkoli je bolj hladno, — je rekel proti kraljiei tden njenih najbolj priljubljenih častnikov. — Povcde naj a*? jih na četico, kjerkoli je bolj hladno, — je rekel kralj. -—Deset tisoč ljudi? — je vprašala kraljiea začudeno. — Razdeli naj s? jih na vse strani, če imajo prostora, — je re-kel kralj.. — Na vse strani* — je odvrnila Marija Antouijeta. — Gospod, vi ste na tem, d;: iim pokažete pot v vašo spalno sobo. To je bilo strašno prorokovauj, ki se je v Versailles!! uresničilo Se pred potekom treh meseee v. Oni imajo dost: otrok pri sebi. madama, — je odvrnil Gilbert c nežnim glasom. — Otrok? — je vprašala kraljiea. — D«, madama. številni so vzeli s seboj otroke kot na izpre-liod. Otroci md napravljeni kot narodne garde, tako veliko je navdušenje za to novo napravo. (Dalje prihodnjič.) K e je moja mačeha MARIJA RKPlr. rojena HFTAR v iin-rovnici pri Ljubljani.' Leta 1**1*. j>* bivala v Trstu. Ii »vatio. I m-/ne je ne vem nič več-o njej. Prosim i>ue. ki kaj vedo. b Bevčič. MUt. III. Frank Rambieh, In John ZaleteL Masroutab, 111.: Frank Aiignatln. La Salle. IH. Matl.'a Kowp Went Newton, Pa.: jr ln A. Jnetin. Kje je FRANK KNAPS? Doma je iz Otavie, seda^ posestnik v Bukovci pri Ribnici. Zadnje pismo sem sprejel od njega iz Coulam. Idaho. "». novembra 11>10. pntPui nisem ve.'- slišal o njem. Pri meni ima 4 pisma iz starega kraja in tudi denar shranjen. Zatorej se mi sumlji-. vo vidi. Mogoče je kje umrl. Prosim rojake, ako je kateremu kaj znano o njem. da mi naznani. Želi izvedeti njego\a žena in pa jaz John Startz, R"x 237, Midvale. Ftah. (24-28—6) Frank Lanricb R id bi izvedel za naslov J KRN F JA RANT. Pred 4. leti se jc nahajal v Kbcn Junction, Mich.. Hox 40. Ker mu iuiam več važnih stvari poročati, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. ako pa sam čita. ta ogla*. naj se javi na naslov: Martin Lu/ar. T»ox 54. Adamshurg. I*a. ^ Suho Grozdje Importirano is starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 51 53 Cherry Street New York, N. Y. ••.'-il.on pošljite v naprej. Učeni MIKA DOMOJIJA in TO MA Rl'1 »R IN 10. Doma sla iz s»la IVrdokič na Hrvatskem, jxarth Chirac«. IIL Ako kateri rojakov ve za na- Anton Kobal lu Ilath. Oarla. slov omenjenih, prosim, naj mijSouth Chirajr«, III: ga blagovoli naznaniti, za kar Frank reme. ... vt,Mor-oi . i U o Sprin^TieM. HL: Matija Barborlt pa sama citata te vrstice, naj se mi oglasita. — Dragotiu Jan-drešič. Box 176. Hostetter. Pa (25-26—6) ZASTAVE Uegalije in vse drnš- : tvene potreb^fin.«. 1 Garantirano delo iti Ida 1 Z Ko. Izdeluje po zmernih 1 cenah vas rojak VICTOR NAVINŠEK, 331 Greeve St., G0NEMAU6H, PA. mum............................................milu...........................ii................i........».i............ lvj'* je moja žena ' ^NTAL CKPSULLS MIDY Ozdravi katar mehurja in odstrani vse v 24 urah. Vaak* r«h»la (MID^ Varujte ae ponaredb NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužn i m srcem naznanim svojim prijateljem in znancem, da mi jc, p/eviden s sv. zakramenti, v Oo-c*odu za večno zaspal moj srčuo ljubljeni soprog in oče otrok JOHN ZUPANČIČ. P mrl je dno 12. aprila po 11-iuevni mučni bolezni pljučnici. Imam se zahvaliti gospodu Rev..seln> da stH se scliljl Waukegan, IIL: Frank Petkovšek. Franklin, Kansas: Frank I^eskorlc. Frontenae, Kansas! Uok Firm. Ring«, Kansas: Mike TenelL Kitzmiller, Md.: Frank Vodopivec. Chishofan, Minn.: Frank ,,.t -nijU h|sj rv S pokopališču y Cecil. Pa. |-Jnih ol)pvi in h||a ^)i(,ast nos Cui; \ Moder i v Rossville ki , 7 -------- ^ | Cleveland. Ohio: V / T • j Pittsburgh m pozneje pa v New Fratlk Sakserf Charles Ksrllnger mu prinesli zadnjo sv. popotnieo Y„rk Kdor naznanK Uje sc| Jakob Reonlk. ui ga tako ljubeznivo tolažili na ,^hajata ta (]va ti-ka, dohl ji Lorain. Ohio: I.ouis Balant, Ostanek. J. Kami« In M n jegovo zadnjo in bridko uro-1 a..tmde. ji, pa javi takoj, vsaj Hvala lepa vsem. k. so ga obiska-[V 1ekn u (lui tem d()hi ^ m I. na bolniški postelji in ga tola- plldroblIflsti n tej zadevi |N»lw, Ohi»: lili. Hvala lepa moji hčeri in zetu.'-.t M , , , i „ . J !„ »™nk K<«orfck. • . 1 , . , ,>!-Mt< »a '""-1 naslov: Mike Bar- Youngstown. Ohio: sta mi pomagala ves cas v bo- ^....... i> j ,.. f . . „ . . - . -i • Iwlb Ssaranac Road, ( .leve-; Anton KikelJ. Iczni m mi bila v tolažb«. lWb-iland (>hio (26-29—6) lOregon City. Orecon: ii i hvala mojih dveh otrok bo-'_____j M. Justin. rom Rajnarjevim v Treveskhi. nnT AeT __ j Alleghany, Pa.: r, < . * .* . I i UuLAM MAJ o£ M Klarich i a., za poni "c iu tolažbo v teh1 K , » 31 • ^'»ricn. bridkih urah. Srčna hvala mojim MIHAEL ABRAMOViC. Pri nas AmM**. P^: sestram iu svakom ter njih celi! ",,a PISII,» ,,:a njih pomoč iu za prekrasne pravnici vo (jlas Naroda, ^rmnklm. Pa.: vence, ki so jih mojemu prelju-j------j Anton I(iar«e. hemu''možu za zadnji spomin po- NAZNANILO IN PRIPpROClLO i ""^TV^ilmlar tiarili, pa tudi njegovemu bratuj ----i Conensush, Pa.: Lojzu Zupančič v Delmont, Pa., i Rojakom naznanjamo, da potu [ Ivaa Pajk In Vid RoranSek. ki mu je v zadnje slovo položil je po državi Ohio naš rojak ;Clarid*e, Pa.: venec na krsto. Lepa hvala trem L Zdravim samo moške. Dr. Kolor J« aaJstareJM slorsnskl adravnik. Specjaliat ▼ Pln» 38-letno lskoinjo v opravljen Ju mofiklb boleml 2«strnpljenja krvi adrtii ■ ■1 ovitim 00«, ki s« J« laiaisl profesor dr. EhrUch. Akt Imata ■spoMat« la mmzoim po Mm«, ▼ Brin, ako ram IspadaJ« lasi«, ve« boU v kosteh, prldltn trn Mlatil vms honi hrL Nikakor nt Čakajte, kajti ta aew naprej. Vso laločeranj« 1« UprJCanJo rod« adrartm po najnovejši metodi ln v kolikor mm-točo kratkem Caso. Kadar sp«> an*' ds nimate več moSko noi. ne čakajte, temveti pridi ta la vrnit vam bom moSko moC Kilo osdrarla r 10 arah operacij«. Bolečine v mehurja, «i sar prihajajo bolečina r Slovenski sdravnik. tn križu, palenj« pri mAmji la ostsle bolečin« t« vrste sdrsvlm s največjo gotovostjo. RevmntiieM, trganje, bolečine, otekline, liftnj, ikrofljo fca Irtft ki nastanejo vsiod ne&sta krvi, ondravlm v kiatkaM da nI treba leiatl. Uradne are: V ponedeljek, sreda ln petek od 11 4«tn) do t. 94-poidtte. V torek. Četrtek la sobot« «d & njotraj d« A nrešar. T as««-i|« to 2. popoldne. Po nnfttl n« delujem. Pridite osebo«. Ne pcsnblts hn® ln ItevIIPs Dr. KOLER 638 PENN AVE , ! društvom za podarjene krasne vence v zadnje slovo. Lepa hvala vsem bratom slovenskih društev v Bishop. Pa., ki so se v polnem številu skupaj zbrali ter ga spremili po bratovsko z zastavo k večnemu počitku. Lepa hvala za vso ineni pošteno izplačano bolniško podporo in smrtnino od treh društev SDPZ.. KNP.L in SSPZ. Tebi. moj srčno ljubljeni iu ne-pozabljeni soprog in oče. b<»di lahka Htueriška žemljica. Moja edina tolažba je le tor da se zopet vidimo in veselo združimo nad zvezdami s celo svojo družinico. Priporočen ostani v blag spomin v molitvi pri vseh čitateljih tega listo. Bishop. Pa., 22. junija 1920. Žalujoči ostali: Ana Zupančič, soproga. Jokana, Janes, Rudolf, Barba, Jote, Tone, Ida, Neia in Ana, etroei. Anton Vrček, zet. mož, Ane. Loja Zupančič, brat v Delmont u. la Anton Koso OSOROB WALETTCH, ki je pooblaščen pobirati naroč nino za Glas Naroda in izdajati pravoveljevna potrdila. Prosimo rojake, da mu gredo ns roke in ga priporočamo. Za naklo njenost ae vam ie vnaprej zabrva Ijnjeaso. Dpravniitvo Glaa Naroda. Anton Jerina Slov. Dnnlo, Pa.: Anton Oshaben. Export, Pa.: Lnuls SupnnčUL Forest City, Pa.: Mat. Ksiln FarrcU, Pa.: Anton Valenčlč. ImperiaL Pa.: Valentine Peternel. Greensbnra, Pa.: Frank Novak. Jshnst«wn. Pa.: • Frank Usrenjs In John Potanc Lnserne, Pa.: Anton Osotnlk. Manor. Pa.: Frank Denhr. M««n Ron. Pa.: Frank lfafiek In Frank Podali Bek. Pittsburgh, Pn.: U. Jakobleh. Z. Jakabe. lis* Kis rich ln L Pa.: Martin Pa.: J. Pesdlre, Sterhaw. Pn.: Anton Hrv^. Turtle Creek, Pa.: Frank Schtaer. i Odgovor! Kadar želite kupiti pravi glasen Columbia trpežni, najnovejši gramofon, in Vaše prave Kranjske Columbia plošče, ali pa če rabite uro, verižico, prstane, diamond, pišite po dopisnici za brezplačni cenik Vašemu dobro znanemu večletnem trgovcu, IVAN PAJK, 24 Main Street, Conemaugh, Pa., pa boste dobili pravo in pošteno blago in se ne boste kesali za Vaš denar. Samo en poskus, in videli boste, da je resnica. viwm^mmmmwsmz. »v* * v i i v/ a v / kvi 11"/ b DOCTOR LORENZ edini slovensko govoreči zdravnik specualist moških bolezni 644 Penn Ave Pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni Jas sam še sdravim nad 23 let ter imam skušnje ▼ vseh boleznih in ke4 snam slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato »se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrt pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridit« čimprej«. Jaz okdravlm saotrupifana krt. masulfs I« liso so toloo«. kolesni* arlu. ta-padanj« laa. boMlM w koatah, atara rana. *ivCn» bciaznl, oaiabaloat. bolaznl v mohorju. lodcah. latrah In ft«todca, rmonleo. ravmatllsam. katar, zlato t Ha. aaOulM It«. I aH Uradno «ro aot V pondaljak. aradah la «otklb od S. «ea slutra] d« S. K V torkih, Satrtklh In aobotah od S. uro i|ut(aj «a S. ura avaear. Ob nadaljah pa do L ura pipo Id na. NE ZDRAVIM, PRIDETE OSEBNO. NE POZABIT« 1MB IN NASLOV. Dr. LORENZ w p«« Ave. Pittsburgh^ pa. Nokatorl dru«l zdravniki rabijo tolmača, da vas>rssumajo. Jaz snam hrvataka fta la atarasa kraja, sat« vm latjo adravtm, ase va i.