159. St. — 5. žeto. Naročnina za kraljevino SHS Mtttčno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 Du Ofllasl: enostolpna mm vrsta za •®krat SO para, večkrat popust Poštnina pavšatirana. Posamezne šfevlSRe 1 Din. V Ljubljani, v sredo 26. Julija 1922* JUGOSLA' Pl. ačan0 do- "• Li m cejalt,, «t avs»l„j Uredništvo: Wolfova ulica l/l Telefon 300. Uprava: Marijin trg a TelMon H '«nkv. Proračunska debata. minister žerjav odgovarja v skupščini, zaplemba va-KUFSKffl POSESTEV. ZA IZPLAČILO OBRESTI VOJNIH POSOJIL. Beograd, 25. julija. (Izv.) Seja S*?*!?6 ,skuPščine se je začela ob y.30 dopoldne. — Po prečitanju zapisnika zadnje seje odgovarja minister za socijalno politiko dr. Žerjav na,jpraŠanje poslanca Rajha Aršiča o škodi, ki jo je povzročila povodenj v okrožju Kumanovo. Minister jziavlja, da je ministrski svet dovo-Podporo v znesku 5 milijonov dinarjev. Poslanec Arsič se s tem odgovorom zadovoljava in pravi, da je od 13 občin, ki so trpele vsled po-vodnij, bilo 10 skoraj popolnoma Porušenih. — Zbornica preide nato na dnevni red: nadaljevanje podrobne debate o proračunu ministrstva za notranje posle. Kot prvi povzame besedo poslanec iz juž. Srbije Osmanovič, ki izjavlja, da je pri načelnem glasovanju bil za proračun jninistrstva za notranje stvari, da pa t podrobni debati glasoval pro-’ ker je ministrstvo za notranje po-*Ie potom svojih organov zaplenilo več vakufskih posestev. — Zemljo-“Jdnik Jeremič izjavlja, da bo tudi n Vasoval proti proračunu, dasi nvideva, da je proračun potreben, Ker država ne more izhajati s sami-nu dvanajstinami. Pravi, da mora vlada razen proračuna predložiti narodni skupščini tudi zakon o vojni odškodnini in uradniški zakon. Izjavlja, da bosta on in njegov klub glasovala za partijo 618. proračuna, ki se tiče občinskih uprav. — Govorita še socijalist Golouh in radikal-ski disident dr. Ivanič, ki v splošnem govorita proti proračunu. Poslanec dr. Ivanič se tekom svojega govora povrne na zadevo poslopja beograjske »Demokratije«, pri čemer pride med njim in demokratskim poslancem Wilderjem do burnega prerekanja, tekom katerega drug drugemu očitata prijateljstvo s Hercigonjo. — Poslanec Stanovnik (Jugoslovanski klub) povzame potem besedo. Med njegovim govorom pride v ostro navzkrižje s člani samostojne kmetijske stranke za Slovenijo, ki mu očitajo, da je agitiral za Avstrijo in za vojno. Poslanec Stanovnik odgovarja, da more le oni, ki je bil lojalen podanik prejšnje države, biti zvest tudi sedanji državi. Zahteva, naj se izplačajo obresti onim Jugoslovanom, ki so podpisali avstrijska vojna posojila. Proračun ministrstva za notranje stvari je bil nato sprejet in seja prekinjena. Razprava e zdravstvenih vprašanjih. potreba zakona o pobijanju bolezni, država ima sredstva ZA VOJAŠTVO, NIMA PA DENARJA ZA BOLNIŠNICE. .pograd, 25. julija. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine se J« načela debata o proračunu ministrstva za narodno zdravje. — Musliman Husein Alič govori proti proračunu. Pravi, da vlada ne posveča .»a Pažnje ljudski higijeni. Opo-■ na naJ'bolj razširjene bolezni med našim narodom, namreč na tuberkulozo, sifilis, trahom in f1 Posebno nevarna je malari- ja, ki je najbolj razširjena v Makedoniji in Dalmaciji Zatrjuje, da nam preti nevarnost, da se malarija razširi po celi državi. Razširjanje te bolezni pospešuje zlasti vlažno podnebje, velika množina komarjev in dejstvo, da vojaki, ki službujejo v Makedoniji, prenašajo to bolezen. Potreben bi bil zakon o pobijanju teh bolezni. Najbolj žalostni znak časa P.a i®. da so naše bolnice ogrožene. Vzrok je treba iskati v dejstvu, da Ima država dovolj sredstev za vojaštvo, nima pa denarja za bolnišnice. Kriva je tudi slaba uprava V bolnišnicah in nezadostno osebje. Proračun tega ministrstva nima dohodkov, toda, ako se izdatki dobro na- ložijo, bodo nosili tisočkratne obresti. — Slab položaj bolnišnic kritizira tudi član Jugoslovanskega kluba Kranjc. — Poslanec Joca Jovanovič protestira proti temu, da vlada posveča premalo pažnje zdravstvu v deželi. — Poslanec Sudarevič (Jugoslovanski klub) pravi, da so bolnišnice bolj podobne jetnišnicam kakor pa okrevališču, ker nimajo ne kuriva in ne živil. Vlada je dovolila 700.000 dinarjev za zdravljenje utno-bolnih za celo Vojvodino. Ta znesek je veliko premajhen. Bolnišnicam v Vojvodini je treba dodati oddelke za očesne bolezni, ker je trahom najbolj razširjen v Vojvodini. — Tudi poslanec Golouh (socijalist) smatra, da so sredstva za pobijanje tuberkuloze, trahoma, malarije in drugih bolezni veliko premajhna. Ustanoviti moramo modeme bolnišnice. Toda namesto, da bi vlada dovolila kredite, stojimo pred nevarnostjo, da se zapro še ono malo bilnišnic, ki jih imamo. — Zbornica je nato sprejela proračun ministrstva za narodno zdravje. Pašičevi politični načrti. se tudi, da mu bo pri tej priliki predložil načrt, po katerem naj bi se sedanja kriza na ta način zavlekla, da se narodna skupščina odgodi do jeseni in da se potem izvede izpre-memba vlade. Ministrski predsednik Pašič ostane na Bledu do nedelje. Beograd, 25. julija. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da ne ministrski predsednik Pašič, ki je odšel h kralju na Bled, poročal vladarju samo o izpopolnitvi državnega sveta, ampak mu bo tudi poročal 0 Parlamentarnem položaju. Govori Nezadovolini Hrvatje v demokratski stranki. O SNI V AN JE NOVE DRŽAVNE STRANKE? vatsklh članov demokratske stranke se bodo najbrže vsi pridružili tej no- vi stranki, izvzemši posl. dr. Luki-niča in Wilderja, ki ostaneta pri ministru Pribičeviču kot njegova osebna prijatelja Dr. Lukinič je kandidat Pribičevičev za mesto predsednika narodne skupščine. To se sklepa tudi iz tega, ker je predsednik dr. Ribar pred par dnevi zaklical nekemu poslancu: »Ako niste z menoj zadovoljni, dobite lahko dr. Lukiniča!« Beograd, 25. julija. (Izv.) Današnja »Epoha« piše, da so imeli neza-dovolni Hrvatje v demokrat, stranki v nedeljo zaupen sestanek s srbskimi Politiki in da debato na tem sestanku drže zelo tajno. Znano je le, jja sta se udeležila te konference tu-Poslanec dr. Rojc in bivši ban dr. JPmljenovič. Baje se pečata z nartom ustanoviti novo državno ttanko, ki bo v kratkem nastopila Jyh°. Njen program zasleduje baje /Urnejšo politiko v državi. Od hr- RAZMEJITEV med JUGOSLAVIJO IN MADŽARSKO PREKINJENA. Beograd, 25 julija. (Izv.) Delovanje Omejitvene komisije med Jugoslavijo ™ Madžarsko, ki bi se moralo te dni ^ončati, je bilo prekinjeno, ker so Ma-Gzari ponovno zahtevali, naj jim naša država odstopi nekaj vasi. socijalistični manifest za NEMŠKO republiko in svetovni MIR. Dunaj, 25. Julija. (Izv.) »Arbeiter-zeitung« priobčuje skupen poziv med- narodne zveze strokovnih organizacij, izvrševalnega odbora druge internaci-jonale in izvrševalnega odbora mednarodne zajednice socijalističnih strank delavstvu vsega sveta, v katerem se delavstvo v zmislu skupnih posvetovanj teh treh socijalističnih organizacij, ki so se prvikrat vršla v Amsterdamu, pozivljejo, naj se bori z vsemi sredstvi za obstoj nemške republike, ki je baš sedaj ogrožena, za obnovo Evrope in za svetovni mir. FINANČNI ODBOR PROTI DVANAJSTINI ZA AVGUST. Beograd, 25 .julija. (Izv.) Finančni minister dr. Kumanudi je predložil narodni skupščini zakonski načrt o proračunski dvanajstini za mesec avgust. Finančni odbor pa je proti tej predlogi. Predsednik in tajnik odbora sta izjavila finančnemu ministru, da se s tem ne strinjata, ker smatrata, da je mogoče do konca tega meseca sprejeti proračun v narodni skupščini. Zahtevata, naj se v tem pogledu intervenira pri vseh strankah In doseže sporazum. BENINOVA PONUDBA GLEDE GLASOVANJA LE SALA. Beograd, 25. julija. (Izv.) Danes je dospel semkaj posl. Stevo Benin, ki je bil povabljen v Beograd, da se opraviči pred odborom, ki preišče negovo zadevo v zvezi z izjavami nekaterih poslancev v narodni skupščini, češ da je ponudil nekaterim parlamentarcem po 250.000 Din, ako glasujejo za ameriško posojilo. Be-nn je izjavil časnikarjem, da je te besede, ki mu jih očitajo, izrekel v šali in da so njegovo izjavo tudi kct tako sorejeli. To bo ponovil tudi prod odborom narodne skupščine, ki se ima baviti z njegovo zadevo. MANJŠINSKO VPRAŠANJE ODGO- DENO OD ZVEZE NARODOV. Beograd, 25. julija. (Izv.) Svet zveze narodov je na svoji seji v Londonu odgodU razpravo o vprašanju manjšin zaradi nekaterih formalnih pogreškov, vendar je ni odstavil z dnevnega reda. Tako tudi ni bila n. pr. pozvana Grčija, naj se udeleži razprave o tem vprašanju. Kasneje se svet zveze narodov zopet povrne k temu vprašanju. NOVA PAPEŽEVA AKCIJA ZA GLADUJOCO RUSIJO. Rim, 25. julija. (Izv.) Papež Pij XI. je poslal vsem patriarhom in nadškofom apostolsko pismo, v katerem slika žalostni položaj, v katerega je lakota pahnila Rusijo. Papež naglaša v svojem pismu vse do-sedaj ustanovljene pomožne akcije, ki pa seveda spričo ogromnega obsega katastrofe nikakor ne zadoščajo. Zaradi tega ponavlja papež prošnjo za pomoč in izjavlja, da bo sveta stolica zopet darovala dva in pol milijona lir za ta plemeniti namen. SIRIJA FRANCIJE PALESTINA ANGLIJI. London, 25 jul'ja. (Izv.) Svet zveze narodov je včeraj zaključil obširno proučavanje vprašanja mandatov nad Sirijo in Palestino. Soglasno je sklenil, naj vlade potrdijo francoski mandat nad STijo in angleški mandat nad Palestino. ZOPET POBOJI MED FAŠISTI IN SOCIALISTI. Rim, 25. julija. (Izv.) Prošlo nedeljo je prišlo v Magenti med socijalisti in fašisti do bojev, tekom katerih je bil porušen Delavski dom. V Pisi so fašiste zapalili komunistični Circolo. V Monte Belli pri Alessandriji so komunisti ranili s streli tajnika fašistovske organizacije, ko so fašisti praznovali posvečenje svoje zastave. UMIK IRSKIH UPORNIKOV. London, 25. julija. (Izv.) »West-minster Gazette« javlja iz Dublina, da iregularne čete zapuščajo svoje postojanke pri Corku in se umikajo v smeri proti Malov/u, ki leži 20 km od Corka. POLET OKOLI SVETA. Pariz, 25. julija. (Izv.) Major Blake je na svojem svetovnem poletu dospel v Sidi (Beludžistan). Borzna poročila. Curih, 25. julija. (Izv.) Berlin 1.05, Newyork 525.50, London 23.44, Pariz 44.375, Milan 24.325, Praga 11.60, Budimpešta 0.32, Zagreb 1.625, Bukarešti 3.35, Varšava 0.085, Dunaj 0.0(175. avstrijske krone 0.02. Praga, 25. julija. (Izv.) Dunaj 0.0975, Berlin 8.80, Rim 204.50, Budimpešta 2.90, Pariz 375, London 196.75, Newyork 44.05, Corih 838, avstrijske krone 0.11, italijanske lire 201.50. Zagreb, 25. jul. (Izv.) Devize: Dunaj 0.2525—0.26, Berlin 16.40—17, Budimpešta 5.60—5.75, Bukarešta 50—52, Italija 375— 383. London 366—370, Newyork 80.25—81, Pariz 677.50—681.25, Praga 178—18., Švica 1550—1600. Varšava 1.50—1.55. Valute: ameriški dolarji 78—79.50, avstrijske krone 0.30—0, švicarski franki 1525—1550, Italijanske Ure 375—378. -pisi se ne vraCaJo-jem je pritožiti za odgovor. Praktično Jugoslovanstvo. O jugoslovanskem gibanja In o jugoslovanski misli obstojajo najrazličnejša mnenja. Eno mnenje je zastopala revolucionarna mladina pred in mod svetovno vojno, ki je pod jugoslovanstvom razumevala borbo proti btvii Avstriji za samostojno in skupno državno edlnico z brati Hrvati in Srbi. To politično osvobodilno stremljenje je seveda utemeljevala s krvno, jezikovno in kulturno sorodnostjo treh bratov. Njeno najintimnejše gibalo pa je vendarle bila mržnja zoper Avstrijo, zoper politično suženjstvo ter hrepenenje po državni svobodi in samostojnosti. Cilj tega mladinskega gibanja je torej bila državna samostojnost in vzajemnost, z brati Hrvati in Srbi. Po velikih žrtvah, doprine-šenih v svetovni vojni, tako od prečanskega prebivalstva, kakor tudi od srbskega naroda na bojnih poljanah, so se ti politični cilji tudi dosegli. Od leta 1918. imamo svojo državo, svojo narodno državnost. Drugo pa je jugoslovansko gibanje kot kulturno stremljenje ter jezikovno zahteva, da se obstoječe razlike izenačijo, da se potom zgodovine ustvarjena nacionalna zavest Srbov, Hrvatov in Slovencev kratkomalo zbriše ter ustvari skupna jugoslovanska zavest, zavest enega naroda in ene kulture. Glede prvega moramo reči, da je skupna državljanska zavest ter izvrševanje dolžnosti napram naši narodni državi patriotična zahteva, ki zadeva enakomerno Srbe, Hrvate in Slovence. Skupna državna pripadnost in iz nje izvirajoče dolžnosti, tako politične, kakor tudi duševne, ki se izražajo v jakosti domovinske ljubezni, morajo biti danes izven vsake diskusije za vsakega lojalnega državljana. Najsi smo v jezikovnem ali kulturnem oziru dva, trije ali deset narodov, v političnem pomenu besede smo ena nacija, ki prebiva na ozemlju Jugoslavije. Iz tega vidika moramo grajati tiste, ki, govoreč o jugoslovanski državni zajednici, v katero naj se pritegne tudi Bolgare, izrekajo s tem več kot, sicer zelo umesten program naše zunanje politike. Naša zunanja politika more napram Bolgarom delovati tudi s slovansko ideologijo, recimo ožje, tudi z jugoslovansko ideologijo, tu pomeni toliko, kot geograiično bližino, jezikovno sorodnost in kulturno vzajemnost bratov sosedov. Drugo pa je, ako se sedanja državna tvorba jugoslovanske države deva v nič, ter se jo hoče izpopolnjevati z nekako državnopravno revolucijo, češ, da ne objema vseh bratov, prebivajočih na jugoslovanskem geograflčnem ozemlju. Mi lahko trdimo, da je jugoslovanstvo, v kolikor stremi za niveliziranjem obstoječih jezikovnih in kulturnih razlik na področju jugoslovanske države, neizvedljiva teorija, M mora propasti vsled diierenčnega procesa jezikovnnga in kulturnega razvoja. Toda jugoslovanska država, jugoslovanska državnost je vrednota zase, ki je neodvisna od takih teorij. To vrednoto moramo izpopolnjevati, to državno zajednico moramo postaviti v službo skupnega gospodarskega, prometnega, kulturnega, političnega in javnega življenja. S tem prihajamo do jedra pojava, ki ga imenujemo praktično jugoslovanstvo. Ta skupna državnost, ki je političen okvir skupnega gospodarskega in kulturnega življenja, bo ustvarila sama od sebe, takorekoč brez jugoslovanske ideologije in celo proti jugoslovanski ideologiji kot nauku obenem narodu in eni kulturi, ki danes dejansko ne obstoja, tisto, kar lebdi poštenim zastopnikom te teorije pred očmi. Danes so nam zadeve Banata, Južne Srbije, Črnegore tako blizu, kakor dogodki v Zagrebu. Sokolsko gibanje ustvarja nacionalni zajednico boljše, kakor vse teorije o jugoslovanstvu. Skupne športne, socialne težnje, kulturne organizacije, prometna društva, industrijski savezi, so boljši združevalne sile, kakor pa politične stranke, ki s pogubonosno režimsko por litiko diskreditirajo državno edinstvo in kulturno vzajemnost. Skupno žtv* Ijenje ustvarja samo od sebe vzajemnosti interesov tako na gospodarskem polju, kakor tudi na občekulturnem in civilizatoričnem. Ni dvoma, da se bodi pojavile tudi določene jezikovne skupnosti. Te ujedinjajoče procese, ki jih vrU življenje, zajelo na teritoriju jugoslovanske države, lahko zovemo praktični jugoslovanstvo. Najsi je jezikovni in kulturni program jugoslovanstva pravilen ali zmoten, v vsakem slučaju ni bitnega pomena za našo državo. Izven diskusije mora samo skupna državnost, to se pravi, ideja državnega edinstvo. To M tista dobrina, ki nam omogoča našo politično svobodo, našo samostojnost n*. pram inostranstvu, napram tujini. Praktično jugoslovanstvo pa se ne more ndejstovati, se ne more ugodna razvijati, ako večina naroda ni zadovoljna z režimi in vladami, ki vodijo skupno državno tvorbo. V tem primeru zastajajo sile kulturne vzajemnostl gospodarskega sožitja, jezikovnega zbliževanja, z drugimi besedami, usahnejo viri praktičnega jugoslovanstva. Državno edinstvo je največja vrednota sedanjega pokolenja, ki prebiva na ozemlju jugoslovanske države. Njeno prebivalstvo se mora posvetiti najtnten-zivnejše stvarnim vprašanjem političnega, gospodarskega in kulturnega živ-Ijenja v vseh pokrajinah enakomerno. V tem slučaju bo praktično jugoslovanstvo samo od sebe vršilo svojo zgodovinsko funkcijo. Jugoslovanska ideja kot misel našega državnega edinstva je sveta in nedotakljiva. Jugoslovanstvo kot jezikoven in kulturen program pa je stvar zgodovine in nemotene, zadovoljne družabne zajednice jugoslovanskega prebivalstva. Izmena ministra dvora. Beograd, 25 julija. (Izv.) Oovorl se, da namerava minister dvora Dragomir Jankovič odstopiti in da gre kot zastopnik našega poslanika v Madrid. Zdi se, da je s to vestjo v zvezi tudi povabilo našega posli nika v Atenah Zivojina Balugdžiči naj se povrne v Beograd. Iz tega a sklepa, da bo Balugdžič najbdl imenovan za ministra dvora. STROŠKI ANGLEŠKE ZASEDBENE ARMADE London, 25. julija. (Izv.) Minister sir Robert Home je izjavil v poslanski zbornici, odgovarjajoč na vprašanje glede stroškov angleške zasedbene armade, da je Anglija prejela na repa-racijskih plačilih približno 50,250.000 funtov šterlingov, k čemur je prišteti še 600 milijonov papirnatih mark ki jih je Anglija pridobila v Porenju Vsi stroški zasedbe znašajo doslej okoli 54 milijonov funtov šterlingov, tako da dohodki nekako odgovarjajo stroškom. ANGLIJA IN FRANCOSKI DOLGOVI London, 25. julija. (Izv.) Poslan«} Kenworthy je v poslanski zbornici vprašal, ali je stavila angleška vlad« francoski vladi reparacijsko ponudbo^ po kteri naj bi se Franciji odpustflt dolgovi, ki jih ima plačati Angliji pod pogojem, da Francija zniža svoje a* hteve. Minister dr. Robert Horne je li vprašanje zanikal In pripomnil, da V, tem trenotku nima ničesar več prist«* viti k svojim prejšnjim izvajanjem yJgTTTffi^S, . JDOOSLAVlJA*?6. julija 1922T štev. 169 HM Id nasfoii Mii mlaja 21 Mija. Kakor stno že poročali Je Bila Udeležba naraščaja pri tekmi sijajna. Tekmovalo je v višjem oddelku 12 yrst In 15 posameznikov moške-fa naraščaja in v nižjem oddelku In v nižjem oddelku trideset vrst in 38 posameznikov, skupno torej 47 vrst in 53 posameznikov mo-Skega naraščaja. Ženski naraščaj je tekmoval v enem samem oddelku v 32. vrstah ter 34 posameznic. Torej okroglo 350 fantov in 250 deklet. iVrste so vodili po pretežni večini naraščajniki sami in to s tako sigurnostjo in samozavestjo, kot jo je celo pri Članstvu težko iskati. Tako fantje kakor dekleta so bili v borbi s celim svojim mladim bitjem. Nič jih ni motila okolica, nič vse to vrvenje krog njih, živeli so samo tekmi. .Užival sem, ko sem opazoval te mlade junake, kako neustrašeno so stopali v borbo, kako so brez razburjanja in »treme« prejemali svoje točke, pa tudi svoje >— ničle. Vse je šlo gladko in resno. Mnogo preglavice je delala nekaterim oddelkom koza. V premnogih društvih koze sploh nimajo, zato so jo fantje zjutraj ogledovali malo od strani. Poslušal sem malega Novomeščana, kako je z velikim humorjem razkladal svojim drugovom dimenzije koze in končno menil: *Prl tekmi bom že skočil, Če se prav razčesnem.« Pa sem pazil nanj kako je •kočll in kako je držal besedo. Bojanci niso imeli doma koze, so se učili skakajoč drug čez drugega. Pa vseeno niso šli z ničlami. — Skok v višino je razgalil slabosti naših dru-Itev. Videli smo Iz spodnjih krajev precejšno število dobrih skakačev, večini pa je manjkalo šole. Uspehi to nerazmemi, razlike med posamezniki prevelike. Zato je bilo s skokom v daljino drugače. V teku smo videli naravnost krasne uspehe, pa tudi popolnoma neobdelane, trde kretnje. Vendar pa je bila borba ravno pri teku zelo zanimiva. Poslušal sem mladiče, kako so se vzpodbujali pred tekom in si dajali pogum. Med tekom so s priganjanjem ln vzkliki vlivali drug drugemu odločnosti in vztrajnosti v mišice. Mladi Prijedorci so svojega najslabšega tekača bodrili z besedami: »Bolje poginiti nego zaostati.« Vsi so storili, kar so mlade moči sploh dopustile. Med vrstami sem takoj lahko spoznal najresnejše kandidate pa prva mesta. Zasledujoč uspehe posameznih vrst, sem naletel na rezultate, ki so me presenečili. Tu Imate kar celo vrsto mladih borcev, ki niso zgubili sploh nobene točke, ali pa le eno samo. To se pravi »temeljita priprava«. Uspehi so naravnost sijajni in pričajo o marljivosti ln gorečnosti naraščaja samega pričajo pa tudi o neizmerni požrtvovalnosti ln vztrajnosti njihovih jvasgojiteljev — vaditeljev. In ko govorimo že o uspehih teh tekem, bi Sbllo nepravilno, da se ne spomnimo ‘Vieh teh navdušenih Sokolov ln So-Jcollc, ki širom naše domovine, v najtežjih razmerah, boreč se s pomanjkanjem in ovirami žrtvujejo ves IVOj prosti čas, vso svojo energijo, VIO toploto svoje srčne ljubezni stvari sokolski, vzgajajoč naš sokolski naraščaj. Kdor je kedaj vsaj malo poskusil težave in žrtve tega dela, bo vedel ceniti te Idealne mladeniče in mladenke, ki so si Izbrali favno najtežje in najplemenitejše 'delo v naši sokolski organizaciji. In če gledam na uspehe teh nedeljskih tekem in jih primerjam z delom posameznih vaditeljev In vaditeljic se mi zdi vkljub vsej objektivnosti sodnikov rezultat krivičen. Ne kot sodnik vaj, ampak kot opazovalec tega navdušenega dela In ljubezni naraščajevih vaditeljev in naraščaja samega bi izrekel sodbo: »Vsem Vam drag! vaditelji In vaditeljice, fantje in dekleta gre prvenstvo 1« »Vsi ste ga vredni.« — Prepričan sem, da so tekme naraščaja bile velike važnosti za nadal-nje delo. Uverjen sem, da bodo omehčale tudi na j trdovratne j še in jih prepričale o važnosti vzgoje naraščaja. Naj na kratko omenimo tudi številčne rezultate. Prvo mesto v višjem oddelku je dosegla vrsta Ljubljanskega Sokola, ki je dosegla 97.15% vseh dosegljivih točk. Drugo mesto vrsta Sokola v Splitu z 95.30%. Tretje mesto vrsta Sokola I. v Ljubljani z 88.75%. Osobito prva vrsta In splitska vrsta, sta bili v resnici vzorni ln zaslužita polno priznanje. V nižjem oddelku: I. mesto vrsta Ljubljanskega Sokola z 90.93%. II. mesto vrsta ljubljanskega Sokola I. z 90.62%. III. mesto vrsta Maribor z 89.68 odstotkov. 2enski naraščaj je tekmoval v enem oddelku in je dosegla vrsta A Ljubljanskega Sokola prvo mesto, vrsta B istega društva, drugo mesto In vrsta Sokola I. tretje mesto. V odstotkih Je sledeče razmerje: 93.84 : 93.07 : 91.92. Za naraščaj ljubljanskega Sokola je bil dan 23. julija, dan zmage. Vrste tega društva so odnesle venec zmage v vseh oddelkih. Čestitamo društvu, predvsem pa vaditeljem br. Kuščerju hi sestri Trdinovi na uspehih njih dela. Tekme ženskega naraščaja so končale v poldrugi uri. Tekma moškega naraščaja, pa se je vsled velikega števila potegnila črez cele skušnje. O povorki in pozdravih smo že poročali na drugem mestu. Ostaja nam še popoldanski nastop. Na telovadišče na ljubljanskem polju so se vile dolge karavane občinstva, ki je zasedlo velik del glavne tribune, del južne in severne tribune. Na članski tribuni pa se nam je nudila pestra slika rudečih sokolskih srajc, belih članiških bluz in zelenih vojaških uniform. Idealno zletno telovadišče je v grobem skoro gotovo. Dodelava j o se še deli tribun in oblačilnice. Telovadišče samo je gotovo, manjka še ograja in oprema. Med ograjo in pravim telovadiščem je 10 do 15 metrov širok pas za orodje. Opremo z orodjem oskrbi brezplačno znana naša tvrdka Stane Vidmar (preje Bašin 1 drug). Vhodi na telovadišče so z Južne In severne strani (garderobe članstva) in od vzhodne strani (garderobe članic), med obema godbenima paviljonoma. Ko bo to zle-tišče popolnoma dograjeno bo nudilo Impozantno sliko moderne arene. Kmalu po drugi uri se je pričelo oživljati zletišče. Množice so se izgubljale na tribune, naraščaj v garderobe, vaditelji so kontrolirali znamenja in praporce na telovadišču, pregledovalo in pripravljalo se je orodje itd. Ob 16.15 so med zvoki koračnice prikorakale na telovadišče kolone moške dece. Z vsake strani štiri peteroredne kolone, ki so po kratkem pohodu zavile proti glavni tribuni. Nastop, kakor tudi razstop so Izvedli mali precizno in strumno. Proste vaje s palicami je Izvajalo 820 dečkov. Da je godba za te vaje malo boljša zlasti za tretjo sestavo, bi šle vaje vzorno. Ravno tako kakor dečki so tudi deklice dobro re- šile svojo nalogo. Vaje s ploščami je izvajalo 680 deklic dobro in skladno. Vaje same na sebi niso čisto posrečene in plošče ne pridejo do polne veljave. Za žensko deco je nastopil češki ženski naraščaj pod vodstvom načelnice C. O. S. sestre Milade Male. Krasen je bil njih nastop. V novih modnih telovadnih oblekah, se je pomikala strnjena četa v takem vzornem redu in s takim mirom, da je izzivala navdušenje vseh. Malo sem videl tako vzornih nastopov. Ritmiške proste vaje s Kladenskega zleta, so izvedle z eleganco in točnostjo, kot smo jo vajeni le pri čeških reprezentančnih oddelkih. Burni aplavzi so spremljali četo pri odstopu, ki je bil ravno tako precizen, kakor nastop. Tej točki je sledila brez dvoma najlepša točka, nastop češkega moškega naraščaja. Kakor smo občudovali češke deklice tako so nam imponirali fantje. Popisati je težko občutke, ki obvladujejo starega telovadca ob takem prizoru. Sprehajala me je nekakšna mrzlica in malo je manjkalo, da mi niso udrle solze. Vzornemu nastopu teh 315 fantov so sledile še vzomejše izvedene proste vaje z zleta 1920. Užival sem s celo dušo. To je bil nastop, kakor smo ravno sanjali o njem. Bratci češki In sestrice hvala Vam za ta užitek. Pa tudi naše občinstvo se ni moglo ustavljati sili tega trenutka. Navdušenje je obvladalo vse te vrste gledalcev, ki so z burnimi aplavzi In vzkliki spremljali Čehe pri odstopu. In če nam je bilo malo težko pri srcu, ko smo videli pripravljene vrste našega naraščaja nam ne more nihče zameriti. To je bila neenaka tekma. In vendar, Če bi šle vaje slabo, jaz sem videl uspeh že zapisan v teh očeh, ki so žarele navdušenja in svetega ognja. Gledal sem te mlade junake in vedel, da ne podležejo. — Nastopili so (720 fantov) vzorno, vaje izvedli brezhibno* in odnesli seboj srca gledalcev. Da ni pogreška pri sestavljanju kolon pokvarila nekoliko celotno sliko, bi bil uspeh popoln. Komaj je polegel vihar navdušenja med gledalci, po koncu zadnje vaje, se je izvila iz vzhodnega vhoda na telovadišče kolona češkega naraščaja s prapori na čelu in korakala med vrstami našega naraščaja do čela skupine. Spredaj starešinstvo JSS in zastopniki ČOS br. Štepanek, Očenašek, Novak, Mala, Prohazka, Draxler itd. Krasen prapor, darilo češkega naraščaja jugoslovanskemu naraščaja in prapor češkega naraščaja sta tvorila središče skupine, ki se je zbrala pred kolonami naraščaja. Naš stari, iskreni prijatelj br. Stčpanek, pod-starosta ČOS je v jedrnatih besedah nagovoril naš naraščaj. Ko je nato češki naraščajnik Leta izročil prapor jugoslovanskemu naraščajniku in ga pozval naj čuva ta prapor čist in svetel, naj dela in živi vedno, kakor to zahteva ideja sokolska, je zaigrala godba, Kde domov muj!« in pa začetke naših himen. Brat dr. Ravnihar se je v imenu našega naraščaja zahvalil za prapor, ki naj bo našemu naraščaju večen opomin na prisego »Zvestoba za zvestobo« I večen spomin nam vsem na te krasne dneve, ko je mladina naših dveh slovanskih narodov sklepala pobratimstvo. Med viharji navdušenja je odkorakal naraščaj s svojim praporom na čelu s telovadišča. Sledila je še orodna telovadba. Nastopilo je 12 vrst moškega naraščaja, 5 vrst ženskega naraščaja in po en oddelek možke In ženske dece. Par vrst je nastopilo res vzorno. Zlasti sta tekmovali med seboj na drogovih vrsti Sokola II. in Šiške. Fantje so delali vaje lepo. Ni mi pa ugajalo to, kar smo že tolikrat grajali: neprimerne vaje. Razorke in veletoči niso za naraščaj. Tudi oddelka žen. nar. Sokola I. na gredeh in žen. dece ljubljanskega Sokola tudi na gredeh sta bila dobra. Po orodni telovadbi je nastopilo 720 članic ženskega naraščaja v težkem ali točno izvedenem nastopu k svojim prostim vajam. Vaje za maso niso najsrečnejše pa so jih dekleta izvedla vseeno prav dobro in žela zato tudi primerno pohvalo. S to točko je bil program končan. Množice naraščaja so odkorakale na dirkališče v Tivoli, kjer je bilo veselo vrvenje in čebljanje. In kakor prvi večer so tudi v nedeljo zvečer izzvali nastopi, vzorni nastopi češke mladine navdušenje in priznanje. In zopet so se sklepale vezi in pobratimstva med mladino, ki bodo rodile, skrbno negovane, dragocen sad v bodočnosti. Bili so krasni dnevi najčistejšega sokolskega idealizma in navdušenja! Plače držasaO; uslužlencGU. V »Jugoslaviji« ste dne 16. t. m. prinesli članek pod napisom: »Obupno stanje državnih nameščencev«. Ta članek razjasnjuje razmerje med današnjimi cenami najvažnejših življenjskih po-nameščencev. trebščin in sedanjimi prejemki državnih V prvem odstavku članka so navedene najvažnejše življenjske potrebščine s ceno iz leta 1914 in z današnjo ceno. Z dotičnimi podatki dokazujete, da so se podražile naivažnejše življenjske potrebščine« najmanj na 88kratni iznos 1. 1914«. Dalje pravite, »da so se vsi prejemki nižjih državnih uslužbencev od takarat zvišali samo na 20- do ,30 kratni iznos ali z drugimi besedami: državni nameščenec prejema danes eno tretjino one plače, ki jo je prejemal pred vojno«. Toda celo trditev, da so se prejemki povišali na 20- do 30kratni iznos je neutemeljena in neresnična. Lahko rečem, da bi bila večina državnih uslužbencev, če ne popolnoma zadovoljna, vsaj bolj zadovoljna kot danes, ako bi se jim prejemki povišali vsaj za 20' kratni iznos predvojnih prejemkov, da bi pa bili popoinoma zadovoljni vsi, ako bi se jim predvojni dohodki povišali na SOkratno mero predvojnih dohodkov. Sledeči izkaz izkazuje mesečne dohodke uradnikov posameznih činovnih razredov pred vojno in danes. Pri tem opozarjam, da je mesečnim dohodkom prišteta aktivitetna doklada in da ti dohodki pritičejo prvi stopnji dotičnega razreda za neoženjenega uslužbenca« Dohodki. ' 11. čin. razr., predvojni doh. 175.—, sedaj 3421.—, povišek 19-kratnd; 10. 5. r. predv. 239.—, sed. 3546.—, pov. 14 do 15 krat.; 9. č. r. 303.—, 3813.—, 12.—< 8. č. r. 380.—, 4400.—, 11 do 12kratnif 7. č. r. 494.—, 4720.—, 9—10; 6. č. r, 624.—, 5193.—, 8 ; 5. č. r. 96L— 5693^—, 5 kratni povišek. Iz tega izkaza je ravidno, da noben državni uslužbenec ne prejema do-, hodkov, ki bi bili tako visoki, kakor navaja to omenjeni članek. Ako bi dobivali državni uslužbenci toliko* kot je bilo navedeno v vašem člankuf bi morali prejemati, ako vzamemo 20 kratni predvojni prejemek po činovnih razredih, kakor so zgoraj omenjeni 3500, 4780, 6060, 7600, 9880, 12.480, 19.920, ako bi znašal povišek 30kratnl predvojni prejemek, potem bi morali prejemati uradniki po 5150, 7170, 9090, .12.200, 14.820, 18.720, 28.830. Danes dobivi neoženjen uradnak 1I< čin. razr. mesečno 3420, to je nekaka 19 kratni povišek predvojne plače z akt. doklado. 20 kratni povišek bi znašal 3500 K, 30 kratni pa 5250 K. Vladni svetnik je dobival pred vojno mesečno 624 K, sedaj dobiva 5193 K, 20 kratni povišek bi znašal 12.480 K, 30 kratni pa 18.720 K. Iz tega je razvidno, da se prejemki nižjih državnih uslužbencev niso zvišali niti za 20-, še manj za 30 kratni Iznos predvojnih prejemkov. Da so se prejemki pri višjih uslužbencih zvišali primerno dosti manj kakor pri nižjih, je tudi razvideti iz teh izvajanj. Vse to pa velja tako za konceptne kakor tudi za kancelijske uradnike, tedaj za uradnike z višjo in nižjo izobrazbo. Uradnik. PoSifiine vesti. Še enkrat Ljuba Jovanovič. Poleg izpada proti prečanskemu uradništvu, kateremu je naložil na hrbet krivdo za kaos v naši državni upravi, si je dovolil g. Ljuba Jovanovič, pro-sluli protigovornik dr. Trumbiča, še nastopne duhovitosti, katere objavljamo samo radi karakterizacije najnovejšega zagovornika velesrbske hegemonije v državi SHS. Te izjave so značilne za umstveno višino univerzitetnega profesorja, kadar se poda na polje, kjer ni doma. • Prva Jovanovičeva duhovitost je nastopna: »...kadar neki govornik pravi, da se naša država ne bo držala v mednarodnem koncertu, ako ne postane država z zapadno kulturo, kaj pomeni to? Nočem gospodu govorniku podtakniti misel, ki jo morebiti ni imel, toda gospodje, koliko časa potrebujemo, da stvorimo novo kulturo in da izpremeni-mo kulturno stanje ene zemlje?« Tako se glasi prva duhovita argumentacija g. Jovanoviča! Vsak osmošolec bi zapazil ta quatemio terminorum, ki jo je tukaj zagrešil g. univerzitetni profesor. Dr. Trumbič je z izpremembo kulture menil, da se morajo orijentalskl načini sedanjega vladnega režima in parlamenta izpremeniti v smislu za~ padne politične kulture, da se pač ne sme vladati s tako koruptno nesposobnostjo, kakoršno javno kaže današnja vladna koalicija in da je sramota v očeh zapadnega človeka, ako se vlada drži s parlamentom, ki šteje samo 180 po- slancev od izvoljenih 4 0. Univerzlfe?-« nemu profesorju državnega prava so seveda zdi manj nepravilno in nečastno, zagovarjati centralizem in velesrbsko hegemonijo s 180 poslanci, kakor; pa biti v opoziciji, ki hoče enakopravno, avtonomistično, sporazumno jugoslovansko državo. Tega vprašanja se ja g. Jovanovič gotovo tudi zavedal, zato se je storil nevednega ter govoril o iz-premembi kulturn. stanja mesto o iz-premembi nasilne, koruptne, nedemokratične, orijentalske politične kulture v, pravo demokracijo in parlamentarno vladavino zapadnih držav. Druga duhovitost g. Ljube Jovanoviča je slična prvi in se glasi nastopno: »Mislim, da je tudi g. Trumbič dejal nekaj, kar ni zadostno premislil. On je rekel, da bo ta država propadla, ako se srbska psiha ne izpremeni. Gospodje, duša, psiha naj[ se izpremeni I Ali se more sploh izpremeniti? Koliko časa bi za to potrebo* vali?« Verjamemo, da je g. Jovanoviča drago, žonglirati s takimi pojmovnimi spletkami! Dr. Trumbič je pač menil z Izpremembo psihe, da mora srbska javnost, posebno pa njeni profesorji in vladodržci izpremeniti današnje velikosrbske, hegemonistične, balkanske težnje ter jih nadomestiti s svobodo-Ijubtjem, enakopravnostjo in bratsko ljubeznijo do vseh treh plemen, brez vsake srbske nadvlade. Ce misil g. Jovanovič, da se bodo naši državnoprav-ni_ problemi rešili s takimi pojmovnimi triki, tedaj naj gre s inteligenco k vragu. Življenje in raj nrcii kiov. Nogometni šport, ki zahteva od svojih pristašev železno telo, stavi to zahtevo nanje zato, da jim lahko nudi popolno svoto moralnih kvalitet. Igralec, ki je od narave usposobljen za nogomet, Ima velike šanse, da se bo v kratkem dvignil nad srednje igralce, če prinese s seboj v nogometno društvo voljo, nauči se umetnosti nogometa, ki napravlja nogometno igro tako privlačno za Igralce ln gledalce. Te taktične umetnosti se ne nauči v enem dnevu; ona tudi ni prirojena začetniku. Novinec mora prisostvovati prvovrstnim tekmam z voljo, da se pusti poučiti. Vsaka velika tekma ga mora naučiti nekaj novega. On mora svoj šport resnično ljubiti, ker predno postane novinec fOS dober igralec, preidejo včasih Ič-ta poskušanja in študiranja. V nasprotju z nekaterimi individuelnimi Športnimi panogami, ki spravijo no-ivtnce hitro na površje, zahteva nogomet dolgo vežbanje, predno lahko jrefit kak igralec, da se sme društvo jjnnj zanesti in predno kot tak za- vzame odlično mesto med svojimi tovariš in — na kratko, predno postane res pravi nogometaš. Razvoj igralca z ozirom na njegovo kretanje z žogo se vrši skoro avtomatično; če pogosto In redno trenira, si gotovo pridobi potrebno tehniko in se seznani z muhami žoge. Tudi če ne doseže čudovite tehnike velikih Angležev, Škotov in Čehov, postane v nekoliko letih v tem pogledu prav dober igralec. Drugače pa stoji stvar z prluče-njem taktike. Čeprav si talentiran Igralec to pravo umetnost nogometa prav hitro prisvoji, vendar ne smemo pozabiti, da so taki talentirani igralci sejani prav na redko. Med navadnimi napakami, ki se opazujejo jako pogosto pri naših in tujih Igralcih, se je treba v prvi vrsti ozreti na najgršo, to je — samoljub-Ije. Imamo mnogo mladih igralcev z dobrimi kvalitetami, žalibog pa se ti igralci pod vplivom laskave pohvale ali uvrstitve v dobro moštvo pokvarijo in se prično smatrati za nekake polbogove. Prav nič ni čudno, če potem ti mladi igralci ne napredujejo več. Nogomet namreč zahte- va smisel za podreditev lastne ambicioznosti splošnemu uspehu: en sam igralec še ne sestavlja moštva in samo iz skupnega dela v klubu se porajajo kvalitete. Kaj je pravzaprav klub? Združitev gotovega števila ljubiteljev športa, ki hočejo skupno izvajati eno ali več vrst športa. To bi bila splošna definicija. Klub pa je še več. On postane nekaka družina, katere člani imajo skupna stremljenja in cilje. Cilj klubu je — uspeh kluba. V vsakem klubu obstoje dve vrsti članov: vodilni In Izvrševalnl. Vodilni Člani delujejo v klubu na to, da se organizacija kolikor mogoče izpolni in se trudijo, da preskrbe izvrševal-nim članom v okvirju dovoljenega vse mogoče ugodnosti; v tej smeri veliko in požrtvovalno delo. Ti zvesti služabniki športa ne uživajo javne slave. Delajo tiho, nepoznani pri masah. Izvršujoči člani pa igrajo najlepšo vlogo pri klubovem življenju. Oni veljajo kot povzročitelji in nositeljl uspeha. Najjačje se pokaže klubova vrednost na Igrišču. Boj za svoje barve mora biti za vsakega športnika sveta stvar. Vsakdo mora postaviti pri tekmi v boj vso svojo energijo, spretnost in vse svoje srce; ostane naj pa pri tem korekten napram svojemu nasprotniku. Člani kluba postanejo med seboj prijatelji; medsebojno se dodobra spoznajo in postanejo v resnici nekaka rodbina. Posebno velja to za nogometne klube. V svojem početnem štadiju nima klub prav posebnih skrbi za svoj obstoj. Takrat predstavlja združitev tovarišev, ki se snidejo v svojih prostih dnevih, da se vadijo v priljubljenem športu. Ko pa se enkrat pokažejo uspehi in ko zraste kljubova veljava, potem mora tudi organizacija držati korak s povzdigom. Klub postane močna in komplicirana institucija. Imeti mora iz panoge poznavajočih in dalekovidnih športnikov sestavljeno vodstvo, ki je zmožno voditi njegov nadaljni razvoj. Ničesar se ne sme prepuščati slučaju; ln če ima pasti odločitev v kakšni važni stvari, naj pade šele po tehtnem preudarku. Zmagoviti klub je sedaj namreč suženj svojih uspehov in ne sme nikdar pričeti padati y svoji kvaliteti. Razpad namreč je hiter in klub se nahaja par. brzo Jam, kjer je bil v počeku. m Sloviti zgodovinski roman vi M. ZEVACA (508 strani) je izšel krasno vezan oba dela skupaj in stane Din 40.— Naročila sprejema Zvezna knjigarna, Uublj&aa Marijin trg štev. 8. U. ljubljanski velesejm od 8. do 11. septembra 1922. Zaključi lev prijavnega roka. Prijavni rok k udeležitvi kot raz-stavljalec se zaključi dne 29. Julija ob o. ur! zvečer. V ponedeljek dne 31. julija se prične z razdeljevanjem prostorov in se bo takoj za tem vsakega raz-stavl jalca obvestilo o dovoljenemu Prostoru. Industrijald, obrtniki in trgovci, požurite se s prijavami, ker prostor je že do malega razprodan. Zavarovanje privatnih paviljonov ln razstavnega blaga na sejmskem prostoru Ljubljanskega velesejma proti Požaru In proti vlomu. l®*tnlldl privatnih paviljonov na sejmskem prostoru so primorani zava-ati svoj paviljon proti požaru. Za varovanje preskrbi na željo tudi sejm-‘fad Prt koncernu zavarovalnih j,‘0. katerega vodilna družba za jubljanski velesejem je zavarovalna •aaniga Croatia, podružnica v Ljublja-“j* V svrho pravilne informacije in preseda podajamo rtotlčnim interesentom Praktično primero stroškovnika. Ako zavaruje razstavljalec svoj pasijon za vsoto od 100.000 K, plačal bo-Po za dobo enega ieta sledečo premijo: Premija 7.507»» K 750.— Pristojbina » 220.— kolekovina * 19.40 *n Sloven- laloT Vsl, xdrJtvnlk< se ponovno opozar-SemJla,ve‘?važnI občni zbor slov. zdravnl-društva v Ljubljani, ki se vrši dne ’ s m. ob 17 v maglstratni posvetovalnici •UkaTL^6 razglednice z Bleda. Ruska •ODrni Marlia Andrejevna dr. Rahlejeva, na Ivf- *namenltega bakterjologa dr. Iva- • tvr>^10v Rahlejeva, ki biva že leto dni rlloi I8°pr®2o na Bledu, Je naslikala seme £rekrasnlh razglednic blejske panora-Vzbiiti? ? ,*° zarei umetniško delo in le (»H ,0 *P^ošno zanimanje. Sllkarlca jih hum m. r,a,1Jevew yenčanja In al- ti« rP klonila NJ. Veličanstvu kraljici Ma-tvazglednlce pridejo skoro v promet V rJ„ že lepe vsote med letoviščarji, da pogoste tega dne srbski naraščaj s kolačem. Kdor hoče to nedeljo videti bratsko sodelovanje naših Sokolov s srbskimi brati ter se poveseliti par uric v neprisiljeni, veseli narodni družbi, ta nt| obišče v nedeljo 30. julija Zako. Seja prehranjevalnega odseka 1, Jugoslovanskega vsesokolskega zleta 1922 se vrši dne 28. julija 1922 ob 20. url v restavraciji »Narodni dom«. Člani se vabijo, da se te seje vdeleže. Spori in turistika. Grad Janš ki — Hertha. V soboto In nedeljo je gostovalo simpatično, mlado dunajsko moštvo Herthe v Zagrebu proti Oradjanskemu. Prvi dan je bila igra zaspana, na obeh straneh so varovali moči za nedeljsko tekmo, ki je imela prinesti odločitev. V soboto je tekma končala neodločeno s 3:3. V nedeljo pa je zmagal Grad-janski s 3:2, kar pa ne odgovarja glasom priobčenih poročil dejanskemu razmerju moči. Gradjanskl bi bil lahko dosegel še povoljnejši uspeh. Kljub omalovaževanju zadnjih mesecev je Oradjanskl po našem mnenju najboljše jugoslovansko moštvo. Concordla, Zagreb — Olimpia, Karlovec 7:1. HAŠK (kombj C. S. K. Čakovmt 3.2. HhiloT” Kar se tiče mila, so s* v volni tn tudi po vojni od vseh strani uvedla mila nap slabše kakovosti in čudno Je, da so se koru sumentl na to zelo navadili in Se donet mislijo, da to ne more biti bolje. Od vseh strani se ponuja toaletno milo v velikih količinah, tako, da bi se moglo misliti, da f» tega blaga na izobilje. Če pa bolje pogledamo, so to samo mila v lepem papirju. nekatera celo dobro parfamirana, vendar pa se ne penijo in nikakor niso dobra za negovanje kože. Posebno pa so nekatere tno-zemske tovarne poslale nam milo, kakršno se sicer pošilja v daljnje kolonije in mislijo, da Je za tukajšnje ljudi zelo dobro, Jat sem vedno zastopal načelo, da mora kupee za svoj denar dobiti popolno vrednost tn ravno ono, kar potrebuje. Zato ponujam * popolno garancijo za čistost, flnost, penjenje in vonj do zadnjega lista sledeča mllan Savon Coeur Dame za partumiranje 1 telesa in rok £ 49 , Miracle. diši kot fin tobak, sa moške —■ •— . ^ * 40 * Y!°let,t-e- mravnl vonj vijolice » 36 » Majalis, naravni vonj šmarnice • 36 » Rose Centifolia, izredna roža —■ »40 » American Bath Soap, veliki ko- maa — — _ — * 4Q * ^nSlish Bath Soap, veliko, o-kroglo milo — — — — — »36 » Buttermilk Soap, za zdravnike, ki si pogosto umivajo roke — »30 » Gold Cream, posebno blago milo za novorojenčke — — — — »3$ » Nobilior milo, za negovanje in lepšanje obraza — — — — »30 * Eau de Cologne Lois XIV — »36 » Eau de Cologne Ruski — — »30 * de Lis, originalno Llijanovo milo — — — — — — »40 » Cire Vegetale. iz voska Ut meda za negovanje obraza — — — »32 » Boraks, izredno fin »24 » Lysoli, za dezinfekcijo — —1 »24 » Old Windsor Violette, veliko, fino milo — — — — —i * 48 * Milo za britle, fino — — — ».10 Shampon Tosca, za pranje las, zavitek — — »g Edelflower Colossal Soap, izredno fino, veliko milo — — — —* u #6 Flovrermilk, veliko milo, Izredno finega vonja — — — — — »to URAN-PARFUMERIJA . Uubllana. Mestni tat U E* GABOR1AU: Zločin v Orcivalu. (Dalje.) *' »Rešimo ga, gospdtl,« je odgovoril policijski agent, »ako Je le količkaj nedolžen, zakaj topot držim vso svojo stvar brez najmanjše vrzeli. Je pa dejstvo, in sicer velevažno, ki si ga sam ne morem pojasniti« »Kakšno?« je vprašal oče Plantat. »Bi li moglo biti gospodu Trčmorelskemu neizmerno zelo 00 tega, da bi našel kako stvar, listino, pismo, karkoli drobnega, skritega v njegovi lastni hiši?« »pa,« je odgovoril mirovni sodnik, »to je kaj mogoče.« »Hm,« je povzel Lecoq, »v mojo svrho je treba čim največ gotovosti.« Oče Plantat je pomislil. »Nu prav,« je povzel. »Prepričan sem, trdno in tehtno pr*-•pfičan, da bi bil grof v slučaju nenadne smrti gospe Trčmorel-ske prevrnil in razdejal vso hišo zaradi papirja, ki je vedel, da se nahaja v posesti njegove žene in katerega sem imel tudi jaz že v rokah.« »Če je tako,« je dejal gospod Lecoq, »vam lehko povem Vso dramo.« Ozrl se je po svojih poslušalcih, potrkal s prstom ob mizo In nadaljeval: »Kakor vaju dva, gospoda, je tudi'mene iznenadil strašni nered v grofovskem stanovanju. Z vama vred sem izprva mislil, da je ta nered umetno ali namenoma vprizorjena ukana. Toda motil sem se. Pazljivejši ogled mi je pokazal, da je varam. Morilec je res da polomil vse, razbil pohištvo in razsekal naslanjače, hoteč zbuditi dojem, da je divjala po v.radu cela tolpa besnežev. A sredi tega premišljenega vandalstva sem dognal sledove natančnega, podrobnega in celo potrpežljivega iskanja. Kajneda, vse se je zdelo oplenjeno po slepem naključju; kosi pohištva, ki bi se dali odpreti z roko, so bili razbiti s sekiro in nezaklenjeni predali vlomljeni — še tisti, v katerih smo našli ključe! Blaznost, porečete? Ne. Zakaj v resnici ni ostala nepretaknjena nobena špranja, v kateri je bilo moči skriti popisan list. Predali raznih majhnih kosov so bili izdrti in razmetani; toda zločinec je iskal tudi po notranji votlini, otipava-je vsak najmanjši kotiček; to sem ugotovil po odtiskih prstov na prahu, ki se vedno nabira v takih krajih. Knjige so ležale vsekrižem po tleh, toda vsem se je poznalo, da jih je nekdo otresal, katerikrat s takšno silo, da se je odtrgala vezava. Plošče pri kaminu smo našli na njihovih mestih, a vse so bile privzdignjene in šele potem položene nazaj. Tudi naslanjačev morilec ni paral iz gole slasti nad uničevanjem, nego zato, ker je brskal po sedežih. Gotovost, da se je vršilo tako trdovratno iskanje, je v prvem hipu omajala moj sum. Rekel sem si: zločinci so iskali denarja, ki je moral biti skrit; potemtakem niso bili domači.« »Toda človek lehko živi v hiši, ne da bi vedel, kam skrivajo dragocenosti,« se je oglasil zdravnik. »Guespin na primer --------« »Dovolite, da vam povem vse,« ga je prekinil Lecoq. »Z druge strani sem našel mnogo znakov, ki so kazali, da more biti morilec le oseba, ki živi z gospo Trčmorelsko v kar najtesnejših stikih, recimo njen ljubimec ali njen soprog Evo, takšne so bile moje misli.« »In zdaj?« »Zdaj,« je odgovoril detektiv, »zlasti še, ker vidim, da iskanje res menda ni merilo na dragocenosti, nego na druge stvari, bi rekel skoro z gotovostjo, da je morilec tisti, ki iščejo njegovega trupla: Hektor, grof Tremorelski.« Doktor Gendron in oče Plantat sta že naprej ugenila to ime, a nista upala izreči sumnje. Bila sta pripravljena nanj, in vendar ju je prešinilo z neizrekljivo grozo, ko ga je vrgel detektiv v sredi noči v globoko tišino te velike, mračne sobe. »Pomnite, da pravim ,skoro z gotovostjo’«, je povzel gospod Lecoq. »Zame je grofov zločin doslej le skrajno neverjeten. Dajmo da vidimo, ali se nam posreči z združenimi močmi izpremeniti verjetnost v gotovost... Vidita, gospoda, preiskava po zločinu ni drugega nego reševanje računske naloge. Spričo danega zlodejstva jamemo najprej iskati vseh važnih In manj važnih olcolnosti in podrobnosti; ko smo jih zbrali, jih uredirno po smislu, namenu in času. Tako smo opredelili žrtev, zločin in njegove okolnosti; preostane samo še izračunati neznanko, Jks’ naše označbe, z drugo besedo — krivca. Ta posel je težak, a ne tako, kakor bi marsikdo mislil. Treba je najti človeka, čigar krivda bi se ujemala z vsemi okolnostmi in pojasnila sleherno podrobnost, ki smo jo ugotovili. Ako dobimo takega človeka, je zelo verjetno — in v devetih izmed desetih slučajev dobi verjetnost značaj gotovosti — da smo prijeli krivca. Tako, gospoda, je ravnal Tabaret, moj učitelj in mojster nas vseh; pripomniti moram, da se je zmotil samo štirikrat v svojem življenju.« Izvajanja gospoda Lecoqa so bila tako jasna in razumna, da zdravnik in oče Plantat nista mogla utajiti svojega občtl^ dovanja. »Izvrstno!« sta vzkliknila oba hkrati. Policijski agent se je naklonil in povzel: »Poglejmo tedaj skupaj, ali pojasnjuje domnevana krivda grofa Trčmorelskega vse okolnosti snočnjega zločina.« Hotel je nadaljevati, toda doktor Gendron, ki je sedei blizu okna, je zdajci planil na noge. »Nekdo hodi po vrtu!« je dejal. Vsi so pristopili. Vreme je bilo krasno in mesec je srveflo sbal na trato in gredice pod okni sodnikove knjižnice; a naj so gledali še tako, videli niso nikogar. »Zmotili ste se, doktor,« je rekel oče Plantat, vračaje se v svoj naslanjač. Gospod Leeoq je povzel: »Recimo torej, gospoda, da je storil gTof Trčmorelskl —< iz razlogov, ki jih premetrimo kesneje — sklep, spraviti svojo ženo iz sveta. Jasno je, da je moral v tem slučaju raz« mišljatl In iskati sredstev, kako bi izvršil zločin brez kazni. Razentega je treba misliti, da so bili razlogi, ki so ga zapeljali v to skrajnje dejanje, takšni, da se je moral bati neprilik, pre« iskave in kazni tudi tedaj, če bi umrla grofica prirodne smrti.< »Evo resnice!« je pritrdil mirovni sodnik. »Gospod Trčmorelski je tedaj sklenil odstraniti svojo žend s sirovo silo, zaklati jo z nožem, okolnosti pa ustvariti takšne, kakor bi bil tudi on umorjen; sklenil je tudi storiti vse, da obrne sum na človeka, čigar krivda je — ako ne sploh nami" šljena — vsaj neizmerno manjša od njegove. S tem je bilo že naprej določeno, da izgine, pobegne in premeni svojo osebnost; z eno besedo, da izbriše grofa Hektorja Tremorelskega ter začne v kakem oddaljenem kraju pod drugim imenom novo življenje. Vse te zelo verjetne postavke pojasnjujejo celo vrsto okolnosti, ki se na prvi mah dozdevno upirajo druga drugi. Pojasnjujejo nam predvsem, zakaj je bilo baš snoči toliko denarja v Valfeuilluju. In ta podrobnost se mi vidi odločilna. Kdor prejme znatno vsoto in jo misli hraniti doma, jo navadno skrije čim najskrbneje. Gospod Tremorelski ni tako previden. On razkazuje svoje svežnje bankovcev pred vso služinčadjo — baš toliko, da jim ne daje poslom v roke; hoče namreč, da bi vsi znali in kesneje lehko potrdili, da je imel v hiši mnogo denarja, ki se ga ni bilo težko polastiti. In kakšen čas si izbere za to neprevidno izložbo svojega bogastva? Baš dan pred tisto nočjo, ko vsa soseščina ve, da jo misli prebiti sam z go* spo Tremorelsko. (Dalje prih.) MALS OGLASI PRODAJA: BIŠA Z GOSTILNO ob okrajni cesti pol ure od Ptuja. Cena 128.000— K. Kje, pove uprava lista. 169 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno. Poizve se pri Anton Dermota, Razpotna Ul. 6, Trnovo. 165 ZAMENJA se ena družinska hiša s sadonosnikom v ljubljanskem predmestju, z isto-tako v Mariboru ali okolici; eventuelno se proda. Ponudbe na oglasni zavod I. Sušnik, Maribor, Slovenska ul. 15. 163 HIŠA Z GOSTILNO in vsa oprava, zraven nekaj posestva. Cena 300.000 din. 115 KUPI: KUPI SE TRICIKL. dobro uporaben. Ponudbe z navedbo cene pod »Tricikle na upravo. 170 S B.UZSIE: BRIVSKI POMOČNIK Išče službe; gre samo v mesto. Cenjene ponudbe na upravo Usta pod »Brivec«. 168 P. n. gospodinje, šivilje, kro-V:če, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Gritzner“ v vseh opremah materijal predvojni, cene najniiie edino ie pri Josip Petelincu Mana, Su. Petra nasip št. 7. Pouk v vezenju brezplačen I Istotam igle, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme Šivalnih strojev in koles. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivce, Adlerje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, paltee. Galanterija, gumbi, na veliko in maio! Najnižje cenel Točna postrežba I NK afejpssM*9' SAMOSTOJNI ČRKOSLIKAR se sprejme za takojšnji nastop pri Fran Horvat, Maribor. Slovenska ul. 30. 166 živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu. Cena 8 dinarjev. 9 Zvezni knjigami Ljubljana, Marijin trg 8. IŠČE SE UČENE S za rna-nufaktumo prodajalno. Kje, pove uprava lista. 162 VAJENCA za pleskarsko obrt proti takojšnji plači sprejme Tone Malgaj, tu, Kolodvorska ul. 6. 151 USNJARSKI POMOČNIK za izdelovanje usnja (Zu-richter) se sprejme takoj. — Proda se dobro ohranjeno dvigalo (Kranich) ter železna močna stiskalnica za tekstilno blago. Ponudbe na Avgust Terpinc mlajši, Kamnik. 149 RAZIMO: IŠČEM za v najem na Štajerskem mali mlin, z nekoliko zemlje in z stalno vodo, —- ali pa za kupiti. Naslov v npravi lista._______167 MESEČNA SOBA >e išče s hrano za dva dijaka v Ljubljani. Naslov v upravi lista. 164 SOBA s posebnim vhodom, primerno ta pisarno, se išče samo za kratek čas, ne predaleč od sredine mesta. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod št. 161 na upravo Usta. 161 Delniška glavnica: K 30,000.000-—. S L O ^ Rezerva: K 5,000.000-—. g N § S€ s « * 9 ,••••••••••••••••—.—.g Stanovanie ¥ Mariboru f obstoječe iz 3. sob, kuhinje in pritiklin, elektrika in plin v mirni, drevoredni Tattenbachovi ulici (blizu sodišča, Narodnega doma, nedaleč od Glav. Trga) zaimjm zn enako v Ljubljani vsled preselitve za takoj. Ponudbe pod „Zam@njava“ na upravo lista. 9 9 9 9 i i 9 Urar I Ed. Stopil i | Ljubljana. Mostni trg St. 8. s i Velika zaloga ut, zlatnine, ste- a * farnim in optike, -Popravila se a S izuiSuiejo strokovno in pod 5 " jamstvom. ~ Cene nizke. Obrestuje Vloge po najvišji obrestni meri. Izvršuje vse bančne posle zelo ugodno. A Centrala: v lastni palači Ljubljana, Stritarjeva ulica 9. Podružnice: Novi Sad, Ljutomer, Dolnja Lendava. Ekspozitura: Vrhnika. E A ti K A m Razno perilo za dame. gospode in deco priporoča tvrdka A. & E. Skabeme Ljubimo«. Mestni trg št 10. 9 999999 Bratiš, zaptis aajts. Mst-lta, tatar druge pralne obleta, pero in suetlolatovarno um | Ljubljana. Sprejemališče: Šelenburgova ul. 5, Podružnice: Maribor. Zagreb, Kočevje, Novo mesto. ••••••••••••• f MODELE ČEVLJEV v celih serijah iz lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali amerikanskih oblikah izrezane, dobavlja za tvornlce obuvala in čevljarjev. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. ZGORNJE DELE izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmoinost v montiranju zgornjih delov za TOVARNE OBUVALA, nakup, reparatura in prodaja ČEVLJARSKIH STROJEV. Zahtevajte prošpekte od RALPH F. RICHTER, Subotica VI. POUČEVANJE v vseh strokah modeme, mehanične izdelave obuvala. ZAHTEVAJTE PROŠPEKTEI ■ w Spisal sem knjigo, da z njo pokažem milijonom bolnikom edino možno pot k ozdravljenju. Ta svet ne stane niti vinarja ter ga pošljem vsakomur, ki se čuti bolnega, nerazpoloženega ali obupanega — zastonj. Ta knjiga je produkt 50 letnih študij in 50 letnih izkušenj, ter vsebuje zelo mnogo praktičnih slučajev in dovolj dokazov prvih učenjakov. KDOR SE HOČE REŠITI naj se ravna po mojih načelih, ki so pomagali že tisočim in tisočim, najsi so nastale te bolezni vsled skrbi, prenapomosti ali LAHKOMISELNOSTI IN NEZMERNOSTL Vsem tlačenim in dela nezmožnim brez samostojne energije pokažem pravo pot za okrevanje živčnoboinih, fizično in duševno šibkih, glavobola in drugih bolečin. — Pišite še danes dopisnico in zahtevajte zastonj, franko MOJ KAŽIPOT. Dopisnico naslovite na: E. Pasfernacii, Berlin NO., Miciiaslpchpiata 13, It. 16. ©o mr Dobro za civilno delo sprejme „TVORNA ČEVLJARSKA ZADRUGA v Ptuju" za stalno. Plača od komada po dogovoru in ocenitvi del. Za stanovanje je deloma preskrbljeno. Ponudbe in vprašanja na naslov tvrdke. ••ecooa« •• •••••••• Ustanovljeno 1.1896. f! Ustanovljeno L 189& ie Ei An & Dl POSTOJNA, Centrala: Ponteba. Podružnice: Postojna (Pošmi predal 17); Villach (Poštni predal 15). Agenture: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein. Odprema vsake vrste blaga. Specljetna odprema živil In zaklane Živine v kateri« koli kraj. 1! I Večje množine prvovrstnega splitshega portland cemente j na razpolago pri tvrdki: H.PETRIČ. L3UBUANA, skladišče BALKAN. Zvezna tiskarna in knjigarna V LJUBU ANI - Wolfova ulica štev. 1. Poštni predal 74. •• M • • • a :: Telefon 359. 9 i Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih * aaBBB——m————Mitamna cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Tečna postrelila! Zahtevajte proračun! i 9 999t •e« Glavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v I jubliani.