8554 AA
60100200
i
PRIL
Poštnina plačana v gotovini ,	_n
^ postale i giuppo (,ena ,>0(J lir
0 S R E D M J A K M JI i NIC A
P - P,126 66001 KOPER
SKI DNEVNIK
Leto XXXVIIL Sl. 194 (11.322)
TRST, petek, 10. septembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhaiati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17.septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« |_Oovcu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
PREISKAVA O UMORU PALERMSKEGA PREFEKTA NA SLEPEM TIRU
Ncmdo Dalla Chiesa potrjuje svoje obtožbe KD zagovarja svoje sicilske predstavnike
Salvo Lima, ki mu mnogi očitajo povezavo z mafijo, trdi, da je bila KD vedno v prvi vrsti v borbi proti mafiji - Berlinguer govori o neizpodbitnih vezeh med nekaterimi deli KD in mafijo
ki so jo povzročile izjave Nanda Dalla Chiese se čedalje bolj širi. Sin umorjenega generala je
RIM _ Polemika,
Javniku Repubblici,
to*rai v Milanu dai novo izjavo, v kateri kar se da odločno zanika, da obtviPUSt'1	izkoriščati od kogarkoli in v bistvu ponavlja svoje
0	j30- Nando Dalla Chiesa je ponovno izjavil, da je trdno prepričan srn. l,ovezanosti med malijskim sistemom oblasti, ki je povzročil
l't njegovega očeta, z delom upravnih in političnih oblasti na otoku, Pravi z delom siciljske krščanske demokracije. Dalla Chiesa pravi, J* K to mnenje tudi palermske cer-J.e to da so o tem prepričani tudi J1 Pošteni državljani. Prav zaradi
1	ga Prepričanja in zaradi svoje de-vnosti v borbi Droti mafiji ie bil
liii,: v v borbi P™ti mafiji je bil , ®1 oče umorjen, pravi Nando Dal-liesa.
vrst krščanske demokracije pa
da krščanska demokracija nima prav nič skupnega z mafijo ter v podporo svojih izjav omenja umor predsednika sicilske dežele Piersantija Mattarelle. Minister za trgovinsko mornarico Mannino trdi, da gre za poskus politične kriminalizacije.
i "31 iuscansKe uemuKracije pa poskus puuucue iciuiuuauzacije. ‘Odi včeraj prišel pravi plaz de- Vendar pa je najbolj presenetljiva
|.	•	*dj jjitaci (Piavi |Jiae. uc-
S®bjev, bolj ali manj ogorčenih v intervjujev vidnih demokri-fcnskih veljakov. Giovanni Gallo-«11 d na demokristjanskem glasilu . PoPolo,, da general Dalla Chie-.j, bil nikoli osamljen in da ni kli - zabteval posebnih pooblastil, ^ster Scotti je še enkrat ponovil,
izjava, ki jo je dal Salvo Lima, nekdanji palermski župan, evropski poslanec, pristaš Andreottijeve struje, znan po svojih tesnih povezavah z mafijo in še dandanes član vsedržavnega vodstva krščanske demokracije. Lima demantira vse Dalla Chiesove izjave, trdi, da je krščan-
v SKLADU Z DOLOČILI GOSPODARSKE SKUPNOSTI
OD PONEDELJKA PODRAŽITEV PLINSKEGA OLJA ZA OGREVANJE
RIM — Od prihodnjega ponedeljka se bo cena plinskega °‘ja in petroleja za ogrevanje Povečala za 7 lir za liter, Podtem ko se bo gorilno olje Podražilo za 6 lir za liter. Neve cene bodo znašale za zemljepisni pas C: za plinsko olje 520 lir za liter, za petro-rtj 588 lir za liter, za gorilno °‘je pa 440 lir za liter.
. V zvezi s temi podražitvami *n 2 bojaznijo, da bi vplivale J1® inflacijo, pravi zveza pe ‘rolejskih industrijcev, da so ** cene na debelo za petrolej-s*e proizvode v obdobju med ?optembrom 1981 in septem-brom 1982 povečale za pri-Phžno 25 od sto, od katerih gre pripisati 16 točk davčne-!®u bremenu, 9 točk pa podra-^tvi proizvodnje. Ugotavljajo Tuoi, da je bila podražitev, ki lo odvisna od proizvodnje da-pod mejo 16 odst., medtem k° je davčno breme, če ga pri-
merjamo s proizvodno ceno po-rastlo za 39 odst.
V zadnjih dveh mesecih se je cena bencina povečala za 35 lir za liter, od katerih je šlo samo 5 za davke, plinsko olje za prevoz pa se je podra-žiio za 11 lir, od katerih 2 liri za davke.
Zveza petrolejcev tudi odločno zanika, da bi kdajkoli po sredovala tisku neutemeljene napovedi podražitev " petrolejskih proizvodov. Ni v interesu petrolejskih industrijcev, da bi predčasno napovedovali podra-žive, saj prihaja v takih pri merih ponavadi do motenj na tržišču. Ker prihaja do podra žitev petrolejskih proizvodov, ko se zvišajo cene v okviru EGS, menijo petrolejski indu-strijei, da bo treba zmanjšati časovno obdobje med sporeči lem EGS in napovedjo podražitve v Italiji.
ska demokracija v prvi vrsti v boju proti mafiji (znano pa je, da so voditelji sicilske krščanske demokracije še do pred dvema dnevoma skrbno pazili, da ne bi niti izrekli besede mafija), ter celo zatrjuje, da leži glavna odgovornost na parlamentarni protimafijski komisiji, ki je s svojo silo po politicizaciji preiskave nagnetla krivce in nekrive v isti koš.
Samo komunistična partija odločno nadaljuje s svojo mobilizacijsko kampanjo za boj proti mafiji. Da bi podčrtali osrednji pomen tega vprašanja se bodo danes zjutraj v Palermu sestali deželni voditelji partije s sekretarjem KPI Berlinguer jem, ki bo potem imel srečanje s časnikarji. Tajnik KPI je napisal članek, ki ga objavlja dnevnik «La Gazzetta del Mezzogiorno* in v katerem ponavlja, da so dejstva, ki pričajo o povezavah, sporazumih in popustljivosti nekaterih sektorjev krščanske demokracije (in v različni meri tudi nekaterih drugih vladnih strank) z mafijskimi in kamorističnimi centri, neizpodbitna.
V vrstah socialistične stranke pa medtem zelo dvoumno molčijo. Voditelji PSI v Palermu celo zagovarjajo krščansko demokracijo: izrazili so se namreč proti temu, da bi začeli v okviru sicilskega de želnega odbora kakršnokoli razči ščevanje ter zavračajo zahtevo, ki so jo predložili komunisti, da bi dosegli odstop palermskega župana Martelluccija ter predsednika sicilske dežele D’Acquista. Vodstvo socialistične stranke se bo sestalo v teku današnjega dne, da bi poglobilo sicilsko vprašanje.
Medtem se nadaljuje preiskava o umoru generala Dalla Chiese in njegove žene. Namestnik državnega pravdnika. ki vodi preiskavo je včeraj zaslišal palermskega župana Martelluccija. ki je to sam zahteval, da bi zavrnil obtožbe sina prefekta Dalla Chiese. Zdravstveno stanje agenta Russa, ki je v atentatu na prefekta in njegovo ženo bil hudo ranjen se je medtem časom močno poslabšalo.
Včeraj popoldne je nekdo telefoniral na palermsko redakcijo tiskovne agencije Ansa ter dejal, da je skupina dobromislečib državljanov že zbrala 400 milijc-nov lir, ki jih bo izročila-tistemu, ki bo omogočil ugotovitev istovetnosti morilcev generala Dalla Chiese. R. G.
(Telefoto AP)
ODLOČITVE ODLOŽENE NA APRILSKO SEJO INTERINflLNECfl ODBORA
Letno skupščina MDS in SB
končana biez stvarnih sklepov
ZDA so se uprte upravičeni zahtevi držav v razvoju in večine članic po podvojitvi razpoložljivosti sklada
TORONTO — Svetovni vrh največjih mednarodnih finančnih ustanov se je končal, kot je bilo pričakovati: s vsesplošno (razen ZDA) zaskrbljenostjo nad izredno nevarnim finančnim položajem, a brez konkretnih ukrepov, da bi ga začeli premoščati. Stališča treh taborov (ZDA, zahodnoevropske države, države v razvoju), v katere se deli 146 članic Mednarodnega denarnega sklada ln Svetovne banke, so se sicer nekoliko približala, a zgolj na-
čelno: sklad za kreditiranje držav v razvoju bodo sicer povečali, za koliko pa bo odločil šele aprila prihodnjega leta politični organ MDS, interinalni odbor.
Na kanadskem zasedanju niso torej mogli doseči niti kompromisa, ki so ga opazovalci in finačni izvedenci napovedali in so ga izredno kritične razmere vsekakor opravičevale. Zaman je bil skoraj soglasni poziv, ki je izzvenel iz tridnevne razprave, da je treba s konkretnimi in nujnimi ukrepi omogočiti izhod iz nevzdržnega položaja, v katerem se znajdejo na eni strani države v razvoju, pa drugi pa banke, ki so jun posodile denar. Skupna zadolženost
nerazvitih držav presega 500 milijard dolarjev (ali skoraj 750.000 milijard lir), od česar odpade skoraj polovica na latinskoameriške države, Mehiko, Argentino, Brazilijo, od katerih ne morejo banke izterjati niti o-bresti.
Zato so države v razvoju, v prvi vrsti »skupina 24» in med njimi Jugoslavija, postavljale povsem upravičeno zahtevo, naj članice kot kratkoročni ukrep z ustreznim zvišanjem deležev povečajo razpoložljivost sklada od 67 na 130 milijard dolarjev, na daljši rok pa naj opustijo predolgo trajajočo recesijsko politiko, ki je v industrijskih državah »porodila* že več kot 30 milijonov brezposelnih, države v raz-
Sinova generala Dalla Chiese Margherita in Nando
PO SPREJETJU ZDRUŽENEGA NAČRTA ZA UREDITEV PALESTINSKEGA VPRAŠANJA
Na arabskem vrhu v Fesu enotna stališča o mirovni politiki na Bližnjem vzhodu
Napoved navezave stikov z Reaganovo administracijo Poziv Jaserja Arafata za materialno in moralno pomoč
FES — Medtem ko voditelji držav udeleženk 12. arabskega vrha že zapuščajo nekdanjo maroško prestolnico, niso še v Fesu objavili sklepnega dokumenta tega štiridncvuega zasedanja, ki predstavlja nedvomno pravo pl e lomili c o za ves arabski svet in za Bližnji vzhod. Okvirna vsebina sklepnega dokumenta ie uanueč znana že od predsinočnj m, ko je presenetljiva vest obkrožila svet, da so arabske države prvič po letu 1948 priznale obstoj Izraela.
Včeraj je maroški zunanji minister in uiadni glasnik vrba Buseta napovedal, da bodo arabski voditelji poslali v Washington tri svoje predstavnike, da bi z Reaganovo administracijo razpravljali o položaju na Bližnjem vzhodu in o bodočih ukrepih \Vashingtona proti i-zraelski nepopustljivosti, ki jo še potrjuje Beginovo nasprotovanje Reaganovim bližnje vzhodnim pobu uldma. Prav tako je potrjeno, da je sirski predsednik Asad zaprosil, da
|,lll||||lilllll|l||tlll||ltl|l,|l|ll|ll|lllllllll||llniinll,|lillu,umi,,m,munun,1111111111,11,■iliiliiiimiiinim*'Miiimiil*iiiiiniiliiliiiiiii>liiH>miiiiiiiiiiiu
RO VEČ DNEH ZASEDBE POLJSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V BERNU
Švicarska policija včeraj z drzno akcijo osvobodila talec in aretirala komandose
Poseg varnostnikov ni terjal ne žrtev ne krvi - Kriminalna preteklost vodje upornikov - Poljska je zahtevala izročitev komandosov
~ Z natančnostjo švicar-S0 v ®ernu varnostni organi 'Ijo . v jutranjih urah izvedli a k liva's katero so brez vsakega pre bofjjjj16 krvi v nekaj minutah osvo-ki . telce in polovili komandose.
A^^ništ dnevi zasedli poljsko ve
farske oblasti so se za akcijo to Tr® potem ko so ugotovile, dn % "jSajanja z uporniki obtičala v*č točki in ultimata ne bo fojj T,°Soče odgoditi. Odkrile pa so ent‘tet° vodje upornikov. 42-^Polkovnika* Floriana Kru-IctjJ;' ki je bil v resnici navaden tejj ‘’’a|ec in torej odločen, da se posebnih predsodkov, tla se ie začela ob 10.42. ko
so policisti, na zahtevo komandosov, položili na prag veleposlaništva za bojček, v katerem bi morala biti brana, v resnici pa je bilo razstre li.vo z daljinsko vodenim sprožilcem.
Ko so komandosi odnesli zaboj ček v notranjost so policisti sprožili naboj, prišlo je do silovite eksplo zije, kateri je sledilo še deset drugih eksplozij s solzilnim, akustičnim in močnim svetlobnim učinkom. Istočasno so v poslopje vdrli člani posebnega policijskega oddelka, oblečeni v neprebojne jopiče in s plinskimi maskami na obrazu, ki so se v nekaj hipih razpršili po vsem poslopju in polovili od eksplozij zmedene komandose ter obenem o-svobodili talce. Čez nekaj minut so
štiri upornike že privedli na cesto ter jih vklenjene odpeljali s policijskim avtom. Takoj nato so v veleposlaništvo vstopili strokovnjaki za razstrelivo, da bi onesposobili naboje, s katerim so grozili komandosi.
Ob enajsti uri je bilo celotne akcije že konec, okrog poldne pa je v veleposlaništvo že prišel neki visoki poljski diplomat. Kmalu nato se je stanje v okolici veleposlaništva povsem normaliziralo.
Poljsaa agencija PAP je sporo čila, da pomembni dokumenti, ki so bili v veleposlaništvu, niso padli v roke upornikov, ker jih je skril diplomat, ki se je skrival na podstrešju in nato pobegnil.
Da tudi druga poljska diplomat
Posebnega policijskega oddelka pregledujejo poljske komandose
(Telefoto AP)
ska predstavništva žive v vzdušju napadov, ki so jih komandosi v Ber nu napovedali, je potrdil včerajšnji dogodek v Stockholmu. Na telefon ski poziv nekega neznanca .je nam reč policija izpraznila tamkajšnje poljsko veleposlaništvo, vendar bom be, ki naj bi bila v poslopju, ni našla.
Ujeti vodja komandosov Kruszvk je bil prvotno agent poljske tajne obveščevalne službe in je v letih 1962 do 1965 v Avstriji vohunil za poljskimi begunci v taborišču Trai-skirchen. Ko so ga odkrili so ga zaprli. Leta 1969 je na Dunaju oropal neko draguljarno in je dobil za to devet let ječe. Leta 1973 so ga izpustili, pet let kasneje je Avstrija zavrnila njegovo prošnjo za politični azil, zato se je naselil na Nizozemskem (kjer si je s poroko pridobil pravico do bivanja). Tam .je bil, med drugim, tudi predsednik «ustanove za demokratično Poljsko*.
Poljske oblasti, ki so se Švicar skim varnostnim organom zahvalile za uspešno izvedeno akcijo, so zahtevale izročitev komandosov.
Po zaključku akcije je švicarski vladni svetovalec za policijo Fur-gler označil Kruszyka za »domoljuba in kriminalca*. Poljske oblasti mu bodo gotovo priznale le polovico tega »naslova* in to — drugo.
Comelli pri Fanfaniju
RIM — Predsednik senata Amin-tore Fanfani in predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli sta včeraj proučila novi zakon o obnovi in razvoju Furlanije - Julijske krajine, ki ga je že odobrila poslanska zbornica in o katerem bo sedaj razprava v senatu. Comelli je Fanfaniju pri-j kazal potrebo, da senat čimprej in v dokončni obliki izglasuje ta zakon.
bi njegovim četam odvzeli mandat za vzd. zevanje miru v Libanonu.
Predsednik PLO Jaser Arafat pa je pozval aiabske dizave, naj takoj nudijo Libanoncem in Palestincem tako materialno in moralno pomoč, ki bi omilila hude vojaške, civiuie in gmome izgube ob izraelski invaziji v Libanonu. Arafat je tudi predlagal, da bi «nemudoma sklicali se stanek arabskih ministrov za o-biambo, zunanje zadeve in gospodarstvo, da bi določili vojaško, politično m gospodarsko sli at egi jo, ki bi naši naciji omogočila, da bi se postavila po robu sovražniku in njegovim zaveznikom*. Vodja PLO je piaktično zahteval delovanje »skupnega pakta arabske obrambe*, ki so ga ustanovili že pred leti, a je ostal ie mrtva črka. Arafat je postavil še druge zahteve, a v glav nem je bil kot kaže umirjen in ni o-čital arabskim državam, da so ga v Bejrutu pustile na cedilu.
V arabskem odpiranju in iskanju političnih rešitev bližnjevzhodne krize pa nj bilo pričakovane vrnitve Mubarakovega Egipta v arabske vrste. Kot kaže so predlog sudanskega predsednika Nimeirija o ponovnem sprejetju Egipta v Arabsko ligo soglasno zavrnili. To je navse-adnje edina odpoved zmernih arabskih držav na pritiske radikalnih. V glavnem pa lahko zatrjujemo, da je sporazum v Fesu prvi dokaz, kako je libanonska tragedija in krvava bitka za Bejrut, če drugega ne, služila za premostitev arabskih razhajanj in za postavitev temeljev nadaljnjega enotnega političnega boja.
Združen arabski mirovni načrt za ureditev palestinskega vprašanja ne predstavlja samo kompromis med saudskim in tunizijskim predlogom, temveč je prvi konkretni politični predlog, ki bi bil do neke mere sprejemljiv tudi za ZDA. Včeraj so vsi spretno molčali o Reaganovem bliž-njevzhodnem načrtu, a ni nobena skrivnost, da je prav ta načrt vzbudil upanje, da se tudi v Reaganovi administraciji končno nekaj premika. Seveda nekaj je «domovina za
Palestince m pravica do samoodločbe* in povsem drugo je avtonomija za Cisjordanijo in Gazo v sklopu Jordanije, a to je za večino že p e mik v primerjavi s prejšnjimi ameriškimi stališči, ki so se v ce.ljti.po krivala z izraelskimi.
Beginova vlada je povsem ra zumljivo že zavrnila aiabske, pred loge iz Fesa. Bolj kot Arabci jo sedaj skrbi Reaganova administracija, ki dobiva vsestransko podporo ameriških političnih sil. ameriškega ča soDisja in zahodnoevropskih zavez nikov. Begina še najbolj skrbi, da podpirajo Reaganov načrt celo nekatere ameriške židovske organizacije. Rabin David Saperstein, ki v Washingtonu zastopa združenje židovskih organizacij je celo izjavil, da večina 'ameriških Židov naspro tuje načinu, kako je Begin zavrnil Reaganove predloge.
V VVashingtonu pa so trenutno še najbolj zaskrbljeni z razvojem i-ziaelsko sirske napetosti, saj je i-zraelsko letalstvo včeraj uničilo še štiri sirske protiletalske raketne ba tori ie v Libanonu.
Marinc sprejel Giorgia Kosscitija
LJUBLJANA - Sekretar dežel nega komiteja KP Italije za Furla nijo - Julijsko krajino Giorgio Ros-setti se je včeraj s sodelavcema mudil na obisku pri CK ZK Slovenije. Sprejel jih je predsednik C iv ZK Slovenije Andrej Marinc, v po govoru pa je sodeloval tudi član predsedstva Jože Smole. Izmen.ia-i so mnenja o aktualnih vprašanjih nadaljnjega sodelovanja med ZK Slovenije in KP Italije (jp)
RIM — V sklopu svojega progra ma izmenjave mnenj z evropskimi partnerji v pričakovanju prihodnjih mednarodnih zapadlosti je italijanski zunanji minister Coiombo včeraj prispel v Oslo. Z zunanjim ministrom Svenom Strayem se bo Coiombo pogovarjal predvsem o odnosih Vzhod - Zahod, dotaknil pa se bo tudi dvostranskih vorašanj.
voju pa pahnila v velike zunanjetrgovinske primanjkljaje (spričo u-padanja izvoza surovin in njiiiove cene) ter v velike dolgove, katerih same obresti pobirajo skoraj četrtino vrednosti njihovega izvoza. Predlog o podvojitvi sklada je podprla tudi večina industrijsko razvitih držav (med njimi Italija in še zlasti zavzeto Francija), a ZDA so se mu odločno upirale do konca.
Najbogatejša kapitalistična država je celo odložila izplačilo svojega deleža Agenciji za mednarodni razvoj (operativni oddelek Svetovne banke, ki podeljuje brezobrestna posojila najrevnejšim državam), zaradi česar se je moralo drugih 31 članic, med njimi tudi Italija, obvezati. da nadomesti ZDA z dodelitvijo nadaljnji!) 2 milijard dolarjev. Ameriški finančni minister Dona d Regan se torej ni dai omehčati in ostaja vprašljivo, za kolikšen povišek deleža (in sklada) se bodo mogli spomladi dogovoriti. V Torontu ni šel zastopnik ZDA dlje od 25 odstotkov, medtem ko bi bile skoraj vse druge države pripravljene baje sprejeti vsaj 75-odstotno povečanje sk’ada. Odprto pa ostaja še vprašanje izrednega sklada za nujne primere 25 milijard dolarjev, ki ga vneto zagovarjajo ZDA. a gledajo skoraj vse druge članice nanj * nezaupanjem (le Italija ga je podprla). ker sumijo, da mu je glavni namen pomagati ameriškim bankam. ki ne more:o izterjati velikih kreditov v Latinski Ameriki.
Tbdi glede daljnoročnih smernic odhaja večina udeležencev (zlasti države v razvoju) z letošnje skupščine nezadovoljna. Generalni direktor MDS Jacques de Larosiere je namreč na zaključni tiskovni konferenci zagovarjal predvsem boj proti inflaciji in z.ato nadaljevanje in zaostritev recesijske politike visokih davčnih obresti in davkov ter je celo pbzval zasebne banke, naj bodo previdnejše pri dodeljevanju kreditov nerazvitim državam. V tem o-kviru verjetno kaj malo zaležejo pozivi predsednika Svetovne banko Clausena. naj razvite države opustijo protekcionistične ukrepe proti u-vozu iz manj razvitih držav. Oživitev proizvodnje in izmenjav bogatejših držav, ki naj bi da!a nov zagon svetovnemu gospodarstvu, za katero se je posebno zavzel v Torontu jugoslovanski zvezni sekretar za finance Jote Florjančič, je torej verjetno še daleč.
RIM — Takoj po povratku iz Toronta je zakladni minister Andreat-ta obiskal predsednika vlade Spado-Knija, da mu poroča o poteku In zaključku redne letne skupščine Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke.
Skupina udeležencev arabskega vrha med viteškimi igrami v maroškem Uranu
(Telefoto AP)
...................iiliiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiilimimiiiiiiiiiiiliiltlliiiMiiiliiiiiliiliiliiliiiiiliilimililllllllllllllt..
Aretirali teroristko Marino Sarnelli
Marina Saruelli
RIM — Teroristka, ki so jo karabinjerji aretirali v sredo, ker se je sumljivo sprehajala v bližini rimskega zapora Rebibbia, je znana rdeča brigadistka Marina . Sarnelli, 12 let stara Neapeljčanka. Iskali so jo več kot leto dni, najprej zaradi sodelovanja v oboroženi tolpi, kasneje pa še zaradi drugih kaznivih dejanj. Osumljena je namreč tudi sodelovanja pri umoru načelnika letečega oddelka neapeljske ikvesture Antonia Ammatura, ki so ga rdeče brigade umorile 15. julija letos, povzročitve telesnih poškodb dvema policijskima agentoma in u-grabitve radiološkega tehnika, ki so ga teroristi ugrabili, da bi nudil prvo pomoč trem brigadistom, ki so bili ranjeni v nekem atentatu. O-sumljena je tudi sodelovanja pri zadnjih teroristi&iih napadih na
vojaške objekte.
Ime Marine Sarnelli se je prvič pojavilo na spisku italijanskih teroristov po odkritju enega izmed brlogov, v | iterih se je skrival Giovanni Senzani. V tistem brlogu so našli oporno protezo za roko; Sarnelli jevi' so po zlomu roke nekaj časa prej dali tako protezo. Včeraj pa so jo identificirali prav na osnovi poškodb na roki, kajti sama ni hotela povedati svojega imena.
V zadnjem času se je dekle verjetno udeležila vrste terorističnih akcij. Domnevajo, da je v okolici rimskega zapora pripravljala nov napad, ne vedo pa, kdo je bil tarča tega napada: jetnišnica sama. jetniški pazniki ali pa'ravnatelj jet-nišnice, ki stanuje v neposredni bližini.
Karabinjerji s« tudi pojasnili oko-
liščine aretacije: dekle so prijeli, ker se je sumljivo premikala v bližini zapora, odpeljali so jo na postajo in zahtevali od nje dokumente; Sarnellijeva je odgovorila, da jim nima, navedla pa je osebne podatke — seveda izmišljeno ime. Ko so začeli karabinjerji te podatke preverjati pa je Sarnellijeva potegnila iz torbice pištolo in jo naperila proti orožnikom, ki pa so se tega pravočasno zavedli in ji zbili orožje iz rok.
Preiskovalcem se zdi zelo čudno, da se je vodilna predstavnica RB podala na tako akcijo, kjer bi jo laliko prepoznali, in domnevajo, da se v tej teroristični organizaciji, iz strahu pred pojavom «skesanih te-rorištov*, ne zanesejo več na »začetnike*, pa tudi, da je le-teh čedalje manj.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DREVI SEJI OBČINSKEGA IN POKRAJINSKEGA SVETA
Laiko - socialisti na Tržaškem zavračajo odstop odbornikov na občini in pokrajini
Tako nam je dejal pokrajinski tajnik PSI Pittoni • Vrsta sestankov za rešitev deželne krize
Drevi se v Trstu sestaneta občinski in pokrajinski svet, 15. t.m. se bo sestal deželni svet. To so brez dvoma važni datumi, ko bi morala pasti kocka, oziroma bi moralo priti do širokega sporazuma za rešitev deželne krize, ki je seveda tesno povezana s položajem na tržaški občini in pokrajini. V primeru rešitve, bi moralo priti do široke programske razprave in prav gotovo so v tej razpravi bistvene tudi nekatere zahteve Liste za Trst. Izničiti bi se morala tudi odbora na tržaški občini in pokrajini. Vsaj to je smer, ki jo nakazujejo zavzeta stališča na številnih medstrankarskih srečanjih, ki so potekala v prejšnjih dneh in tudi včeraj.
V nasprotno smer pa težijo izjave, ki nam jih je dal včeraj tržaški pokrajinski tajnik PSI Arnaldo Pittoni, ki nam je zatrdil tole: »Laične stranke na Tržaškem niso pripravljene odstopiti z odborniških mest. Predsednik pokrajine Clarici bo imel danes svoje poročilo, kot je pač predvideno. Mi smo zainteresirani za rešitev deželne krize, vendar ne za takšno ceno. Seveda je dobro, če se razpravlja o našem programu, ki je osnova za koalicijo na občini in na pokrajini v luči deželnih problemov. Ostane pa dejstvo, da nismo pripravljeni na od stop.»
Pittonijeva odločna izjava seveda ni v sozvočju s tem, kar pravijo deželna tajništva laičnih strank.
Včeraj se je medtem sestalo tudi - vodstvo Liste za Trst in izrazilo pripravljenost na to, da se občinski in pokrajinski odbor razširita, kot predpogoj pa je ponovno postavilo nekatere konkretne zahteve. Šlo naj bi za nekakšen paket za Trst, ki naj predvideva carinske oprostitve, finančno avtonomijo in ki naj vsebuje tudi integrirani načrt za Trst, Furlanijo - Julijsko krajino in E-vropo.
Ob tem pa je potrebno zapisati, da se bo na drevišnji seji tržaškega občinskega sveta pričela razprava o programskih točkah odbora, ki jih je na prejšnji seji podal župan Cecovini. Vse normalno torej, čeprav nam je svetovalec KPI Mon-falcon izrazil mnenje, da je takšna razprava na svoj način nesmiselna,
saj se bo govorilo o programu odbora, ki praktično doživlja krizo, saj se govori o njegovem »izničenju*.
Včeraj se je sestalo tudi tržaško pokrajinsko vodstvo PSDI in izdalo tiskovno sporočilo, kjer v zvezi z odstopom odbornikov v tržaški občini in pokrajini pravi, da je v programu stranke, in to na vsedržavni ravni, da se izdela globalni načrt za Trst. Konkretno pa PSDI omenja upravno avtonomijo in carinske olajšave, ki naj bi bile vsaj tolikšne, kot jih uživa Gorica. Gre za razkol v laično - socialističnem bloku? Tiskovno poročilo PSDI se ob zaključku sklicuje na skupno voljo laiko - socialistov, ki so podpisali skupen sporazum. Skratka, odločitve bi morale biti enotne in po Pit-tonijevih izjavah, bi moralo obveljati dejstvo, da laiko - socialisti ne odstopijo z odborniških mest.
Medtem so se včeraj v Vidmu sestali predstavniki strank, ki so sestavljale dosedanjo koalicijo.
Danes uradna otvoritev
seminarja za šolnike
V Kulturnem domu bo danes ob 11. uri slovesna otvoritev seminarja za slovenske šolnike. Pred tem bo s pričetkom ob 9. uri pesnik ir. predsednik Društva slovenskih piša teljev Tone Pavšek spregovoril o sodobni slovenski knjigi in njeni poti v svet. Jutri se bo seminar nadaljeval s predavanjem dr. Rudija Lešnika o prostem času s pedagoškega zornega kota, v ponedeljek in torek pa bodo predavanja za slaviste, za profesorje jezikov in drugih humanističnih ved.
NA SPOREDU BODO 17. IN 18. SEPTEMBRA V NAŠEM MESTU
Otroštvo in ostarelost predmet letošnjih «zdravniških dnevov»
Pobudo predstavil tisku prof. Leggeri - Udeležijo se je zdravniki in socialni delavci tudi iz raznih tujih držav
Predsednik tržaškega medicinskega združenja prof. Aldo Leggeri je včeraj ponazoril predstavnikom sredstev množičnega obveščanja vsebino 36. priredbe »zdravniških dnevovs, ki bo 17. in 18. septembra v našem mestu. Kot je znano, gre za tradicionalno in tudi mednarodno posvetovanje med zdravniki, ki je vsako leto posvečeno kakšnemu specifičnemu problemu.
Takratni posvet bo namenjen najmlajšim in najstarejšim, to je vprašanjem otroštva in tako imenovane tretje starosti, torej ostarelih. Kot je prof. Leggeri izrecno naglasil, proslavljamo letos »leto ostarelih*, z druge strani pa je zdravstvena o-skrba za otroke prav v našem mestu tako kakovostno napredovala, da je lahko v zgled drugim mestom v Italiji in na tujem.
Poleg pediatrov in geriatrov se bodo »zdravniških dnevov* udeležili tudi drugi socialni operaterji in
iniiiiiiiiiiiiiiiiHmiiMiiiinifmiiiimiiiHiuiHiiiMiimMHiiiiiiiiiiiiiMiHiiiMMiiiHimiMHMiiMiiMiiiiiiiiimmiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiHMiiiiiiimiHiiiiiiiiMMiimmHM
ZA SKLEP SO GLASOVALI KPI, SSk, KD, LpT IN PRI (PSI SC JE VZDRŽAL)
Rajonski svet za Rojan, Greto, Barkovlje je včeraj preložil izvolitev predsednika
Grob napad na svetovalko SSk Slokaijevo, ker je spregovorila v slovenskem jeziku ■ Tudi rajonski svet za Kjadin-RozoI je preložil volitve predsednika
Sinočnji seji rajonskih svetov za Barkovlje, Rojan in Greto ter za Kjadin - Rocol, sta bili »neuspešni*. Obe sta imeli na dnevnem redu kot edino točko izvolitev predsednikov, tako ena kot druga pa sta se zaključili s preložitvijo volitev.
Za našo narodnostno skupnost je bila gotovo važnejša seja rajonskega sveta za Barkovlje, Rojan in Greto, na kateri pa je prišlo, žal, mestoma do zelo besnih in razjarjenih besednih napadov najbolj reakcionarnih svetovalcev in dela prisotne publike na svetovalko SSk Elviro Miklavec - Slokar, ko je le ta spregovorila v materinem jeziku.
S predsinočnje seje zahodnokraškega rajonskega sveta
NA POVABILO DEŽELNE UPRAVE
Predsednik Baden-Wuerttemberga na obisku v Furlaniji-J. krajini
Dr. Lothar Spaeth si je včeraj ogledal Tržič in našo luko - Predavanje na trgovinski zbornici - Danes razgovori z deželnim odborom
Na povabilo dežele Furlanije - Julijske krajine je včeraj popoldne prispel v Trst predgednik ministrskega sveta zahodnonemške dežele Baden -Wuerttemberg dr. Lothar Spaeth, ki se bo mudil v naši deželi še danes ves dan. Dopotoval je na ronško letališče, od koder se je v spremstvu deželnega odbornika za načrtovanje in proračun Colonija najprej odpeljal z motornim čolnom na ogled območja pri Tržiču, kjer je predvidena postavitev razplinjevalne postaje, ter si nato ogledal še najvažnejše naprave tržaške luke.
Ob 18.30 je dr. Spaeth nastopil na trgovinski zbornici, kjer je v prisotnosti najvišjih predstavnikov tukajšnjega javnega in upravnega življenja predaval o temi »Gospodarstvo in družba v Evropi osemdesetih let*. Predavatelj je opozoril na krizo, ki je v zadnjem času zajela praktično vse evropske držav ter izrazil mnenje, da se bo evropska družba lahko izvlekla iz sedanjih težav le, če bodo države podprle male in srednje obraba v gospodarstvu in če se bo sama družba vrnila k »višjim vrednotam*. Govornika so pozdravili predsednik trgovinske zbornice Mo-diano, deželni odbornik Coloni in predsednik pristaniške ustanove Za-netti.
Danes se bo predsednik dežele Baden - Wuerttemberg sestal z vladnim komisarjem dr. Marrosujem ter bo nato obiskal sedež deželnega odbora, kjer bo stekel pogovor o gospo-
Nadjo in Andreja Kapuna je razveselilo rojstvo	p rvoro-
jenčka
JERNEJA
Srečnima staršema čestitajo, malemu Jerneju pa želijo vso srečo v življenju
kolegi firme DILA
darskem sodelovanju med našo deželo in Baden - Wuerttembergom. V tej zvezi naj omenimo, da predstavljajo blagovni tokovi iz te dežele skozi tržaško pristanišče dobro polovico vsega prometa med Trstom in Zahodno Nemčijo. Ob 11.30 pa bo predsednik Spaeth imel tiskovno konferenco, na kateri bo obrazložil razloge za svoj obisk v naši deželi.
Danes, 10. septembra, ob 18. uri se bo začel na vrtu prosvetnega društva v Barkovljah (Ul. Bona fata C> praznik komunističnega tiska, ki ga prireja domača sekcija KPI »Marij Matjašič - Milan*.
Večer bo posvečen boju palestinskega ljudstva.
Predstavnici MSI sta že ob začetku seje »naelektrili* ozračje v dvorani rajonskega sveta: še pred razpravo o izvolitvi predsednika je ena od njiju ustno protestirala zoper prisotnost uradnega občinskega prevajalca na seji, češ «da je na seji prepovedano govoriti slovensko*. Njen protest je predsedujoča Zarottijeva (LpT) zavrnila, saj čl. 27 pravilnika o delovanju rajonskega sveta dovoljuje slovenskim svetovalcem, da se izražajo v materinem jeziku, in da njihova izvajanja nato prevaja uradni prevajalec.
Zatem je svetovalska skupina KD predložila resolucijo, v kateri je zahtevala preložitev volitev predsednika, češ da bi moralo priti pred volitvami do političnega in programskega sporazuma med raznimi silami. Komunisti so resolucijo z nekoliko drugačno argumentacijo (prejšnji^ predsednik rajonskega sveta je bil komunist) podprli, mi-sovki sta ji nasprotovali.
Ko je Slokarjeva podala svojo glasovalno izjavo, sta začeli misovki spet bučno protestirati in udarjati po mizi, da bi preprečili njen poseg, pri tem pa se jima je pridružil tudi del občinstva. Najbolj reakcionarne desničarske sile so s svojim početjem ponovno potrdile, da jim je slovenščina še vedno trn v peti, in pokazale, kakšen je njihov odnos do kulture in miroljubnega sožitja.
Po nekaj minutah je svetovalka SSk končno lahko spregovorila v slovenščini. Dejala je, da bo podprla resolucijo KD, »ker je treba najprej vzeti v pretres programske točke za dosego političnega sporazuma. Med temi' točkami sodi v prvo vrsto vprašanje globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji*, je dejal Slokarjeva.
Po izjavah svetovalca LpT, ki je tudi podprl resolucijo KD, in svetovalca PSI (najavil je vzdržanje svoje skupine), je prišlo do glasovanja. Predlog o preložitvi volitev predsednika je bil sprejet s 15 gla sovi (KD, KPI, LpT, PRI in SSk). socialista sta se vzdržala, misovki pa sta glasovali proti.
Tudi na seji rajonskega sveta za Kjadin - Rocol je bilo vprašanje preložitve volitev predsednika v o-spredju. Ker se razne svetovalske skupine niso mogle na seji sporazumeti za način, s katerim naj bi pristale na odložitev, so sejo za nekaj časa prekinili, da so se sestali načelniki skupin in skupno dobili formulacijo, ki bi zadovoljila vse. Ko je bila ta »formalnost* opravljena, se je seja lahko nadaljevala: svetovalci so tako sprejeli resolucijo o preložitvi volitev soglasno.
Komunistična svetovalska skupina svetjakobskega rajonskega sveta je medtem včeraj izdala sporočilo, v katerem ostro nasprotuje na-
činu lotizacije predsedniških mest v rajonskih svetih brez poprejšnjega programa in sporazuma med silami. Danes bosta na sporedu seji še zadnjih dveh rajonskih svetov, in sicer svetoivanskega (ob 17.30) in rajonskega sveta za Kolonjo - Štorkljo (ob 18.30).
Do 21. septmbra vpis v tečaje «150 ur» za diplome nižje srednje šole
Deželni sindikat slovenske šole j)b,v,ešča, da . bo 21, ^>ep ,t| tembra zapadel rok za vpis v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižj£, srednjo, jjple v slovenščini. Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, so brezplačni, traja io eno šolsko leto in ob njihovem zaključku, po uspešno opravljenem zaključnem izpitu, prejmejo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Obrazci za vpis. ki jih je treba z ustrezno dokumentacijo izročiti v tajništvih slovenskih nižjih srednjih šol v tržaški pokrajini ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Trstu, so na razpolago v omenjenih uradih in v Tržaški knjigarni v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20.
zdravstveni dejavniki, in to iz notranjosti države pa še iz švedske, Danske, Anglije in Zvezne republike Nemčije.
Prvi dan bo posvečen otroški dobi, sicer z dvema okroglima mizama: «Spoznanje otroka* in »Imunološki problemi v otroku*. Naslednjega dne, 18. t.m. bo pa govor o socialnih pogledih na življenje ostarelih in o temi »Imunost in starost*. Problematika ostarelih je toliko bolj aktualna, kakor je naglasil prof. Leggeri, ker se italijansko ljudstvo postopoma vedno bolj stara, a ta pojav je še posebno občuten prav v Furlaniji - Julijski krajini in v Trstu, zato mu je treba posvetiti najglobljo skrb in pažnjo.
Deželna stavka osebja potniških prevoznih siužb
V ponedeljek, 27. septembra, bodo v vsej Furlaniji - Julijski krajini prekrižali roke uslužbenci jav-noprevozniških služb (železničarji, osebje avtobusnih podjetij itd.), ki so organizirani v ustreznih sindikatih enotne zveze CGIL - CISL - UIL. Stavkali bodo v podkrepitev zahteve o začetku pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe, ki je zapadla že januarja leto6, kot tudi iz protesta zoper zaostrujoči se napad na zaposlitveno raven, ki mu prisostvujemo zadnje čase v naši deželi. Ob stavki bo v Vidmu vsede-želno delavsko - sindikalno zborova nje, na katerem bo spregovoril e-den od vsedržavnih tajnikov enotne sindikalne zveze. K stavki bo pristopilo tudi potujoče osebje na vsedržavnih in mednarodnih avtobusnih progah, in to od 20. ure dne 26. septembra do 6. ure dne 29. septembra. Sicer pa se stavke udeležijo tako potujoči uslužbenci kot o-sebje nepremičnih naprav (npr. avtobusnih in železniških postaj ipd.).
Prihodnji ponedeljek, 13. septembra, pa bo vsedržavna stavka uslužbencev avtoprevoznikih in spedi-terskih tvrdk. Vozniki velikih tovornjakov s prikolico na državnih in mednarodnih progah bodo prekrižali roke od 20. ure v nedeljo do iste ure naslednjega dne.
IZIDI POPRAVNIH IZPITOV NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH
Na višjih srednjih šolah so objavili izide letošnjih popravnih izpitov. Preizkušnjo so prestali:
UČITELJIŠČE
»A. M. SLOMŠEK*
I.	razred: Majda Bordon, Thea Carli, Emanuela Grdina, Mirjam Klemse, Erika Možina, Martina Sar-do, Annamaria Scabar, Dunja Sosič, Nadja Stocca, Annamaria Ta-uzzi, Sara Zobec.
II.	r.: Elena Danieli, Hrovatin Mira Helen, Katja Legiša, Aleksandra Milič, Elena Škabar, Tatjana Sker-lavaj.
III.	r.: Mara Bertocchi, Caterina Rebula, Marta Sabadin, Melita Ten-ze, Silvia Unussi. Ena dijakinja ni izdelala.
VZGOJITELJSKA ŠOLA
I.	r.: Marija Beuk.
II.	r.: Silvia Zobec. Dve dijakinji nista izdelali.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD
«Ž. ZOIS*
I. A r.:	Paolo Busan, Damiano
Glavina, Viljam Lorenzi, Alberto Zenic.
I.Br.: Elisabetta Cesar, Nataša Daneu, Maddalena Grgič, David
Pregare, Danijela Stranščak, Boris Žerjal.
II. A r.: Fabiana Leuz, Nives Stocca, Dimitri Žbogar. En dijak in ena dijakinja nista izdelala.
II.	Br.:	Dario Antoni, Tatjana
Ciacchi, Elena Del Gobbo, Barbara Ferluga, Andrej Gruden, Vesna Klemse, Vasilij Pečar, Paolo Počkaj, Alenka Starz, Alessio Tavčar.
III.	Ar.: Veronica Logar, Franco Lovriha, Davide Peric. Ena dijakinja ni izdelala.
m. Br.: Tatjana Andlovich, Daniela Bartaloth, Livio Emili, Irena Grgič, Alessandro Gruden, Alida Lorenzi, Igor Meden, Giuliano Pelizon, Sonia Rupelli, Barbara Sedmak, Sergio Zettin. En dijak ni izdelal, eden se ni javil.
IV.	A r.: Annamaria Suber, Paolo Vidali.
IV. B r.: Daniele Bembi, Damiana Bencina, Daniela Cok Pettirosso, Branko Crovatin, Dejan Gregori, A-lessandro Rauber, Mauro Sgubin, Franco Taučer, Paolo Tognetti. Ena dijakinja se ni javila.
POKLICNI ZAVOD »J. STEFAN*
Oddelek kemijskih operaterjev:
•mMHIIMIinnilMimilllllllllllllllMIIMIIIIMIIIIIIIHHMMMIimmillMIllIMMIIMIMIIMHIHIIIMtlMIMieHtlllMHHI
Vrsta zanimivih pobud šentjakobskega društva
Nova serija tednika «11 Meridiano di Trieste»
Včeraj je zopet izšel «11 Meridiano di Trieste*, in sicer kot prva številka nove serije. V uvodniku, ki ga je napisal novi odgovorni urednik F. Paticchio, je med drugim rečeno, da je glavo revije - ki izhaja od leta 1972 prevzela založba TRES (Tri-estina di Edizioni e Stampa), družba z omenjeno zavezo, katere člani in upravitelji so sam F. Paticchio (komercialist in nekdanji vodja »Te-lequattro»), L. Bossi (odgovorni urednik tednika «Trieste Šport*) in F. Sferza.
I. r.: Martina Briščak. Ena dijakinja ni izdelala.	,.
H.	r.:	Tatjana Malalan, Nad *
Smotlak, Maja Zonta. Ena dijakinj se ni predstavila.	T
IV. r.: Marco Della Schiava, k gor Pertot. En dijak je bil odklonjen.	T .
Oddelek orodnih mehanikov: *•*•• Ivo Kafol, Pavel Pisani, Mauro W-nar, Gianni Strain, Moreno yert~> vec. En dijak ni izdelal, trije * niso predstavili.	__
n. r.: Robert Ciacchi, Mitja t*-vetak, Marjan Gojča, Ivan Leghiss ■
IV. r.: Mario Ianezic, David **' bar.	t 4 * •
Oddelek monterjev RTV: L A v* David Busan, Elio lori, Aleksander Kalc, Igor Primožič, Massimo Di rini, Zdenko Vidau. Dva dijaka ^ . sta izdelala, eden se ni predsta ■
I.	B r.: Marto Civardi, Pavel De-
beliš, Dario Mosetti, Andrej «aim. Robert Leghissa.	a
II. r.: Mauro Delise, Elvino Man* nis, Boris Paoli. Carlo Puric. ZNANSTVENI LICEJ I. Ar.: Irina Antoni, Alessandro Centazzo, Alessio Cossutta, Vanj* Jogan, Borut Pahor, Tea Vouk-
I.	Br.: Daniela Guglielmi, »tet nrovatin, Barbara Logar, Clau Marušič, Luka Vuga. En dijak se javil, en dijak je bil odklonjen-
II.	Ar.: Mattia Betocchi, Tanj*
Cossutta, Irene Crovatini, Elisa . ta Fischer, Andrea Sik, P11*11 Vecchiet, Pavel Volk.	. Hr.
H. B r.: Jan Bitežnik, Sonja vatin, Kristina Mauri, Erika t* bar. Dva dijaka se nista javl trije odklonjeni.
III.	Ar.: Stefan Brecelli, Tarnata Pahor, Bojana Spacal, Edoat Starc - Albi, Daniela Zetko. . ,
HI. Br.: Pietro Furlan, Marti” Pertot, Rossana Pertot, Elena " kaj, Mirjam Rebula, Alessanm Skerk, Massimo Vecchiet. . .
IV.	Ar.: Uroš Cossutta, Mat®1.. Kafol, Jadranka Košuta, Paolo M* gnani, Neva Obersnel, Eugenio=“ cin, Stefano Schillani, Alessan ^
• šolsko skrbništvo javlja, da so na oglasni deski pokrajinskega šolskega urada na ogled seznami vzgojiteljskega in učiteljskega osebja, ki mu je bil priznan prehod v stalež.
V sredo se je pri Sv. Jakobu pričel tečaj za izdelovanje viole da gamba, ki ga vedi Štefan Bak. Želja, da si mlad človek sam izdela svoj inštrument, je gotovo nov pojav v glasbenem življenju in zato je ta tečaj, ki ga prireja Šentjakobsko kulturno društvo, ne samo edinstven, ampak res dobrodošel. Pobuda je vzbudila-•zanimanje posebno pri mladini in nekaj mladih ljudi se je takoj odzvalo vabilu. Tako se vsak dap-.toir-aje- v prostorih društva, z navdušenjem sledijo razlagam in navodilom in aktivno sodelujejo pri izdelovanju novih glasbil.
Poleg tega tečaja pa je ŠKD sprožilo še vrsto pobud, da vzbudi zanimanje na glasbo. V okviru tečaja za izdelovanje instrumentov bodo namreč imeli priložnost slediti predavanju strokovnjaka te panoge — naš gost bo priznani izdelovalec violin Mario Kralj. Za tržaške Slovence je gotovo pomembno, da živi med nami kvaliteten mojster, ki se že 30 let u-kvarja z izdelovanjem instrumentov. Obeta se nam zanimivo sreča
..............„„„„.....................................................................................
Vprašanja in interpelacije občinski upravi_________I
:>sR.
nje, saj nam bo Kralj prikazal v glavnih obrisih nastanek violine, govoril nam bo o svojih osebnih izkušnjah, o problemih, s katerimi se dandanes sooča izdelovalec in o svojih uspehih. Kraljeve violine so res dobro izdelani instrumenti in prisotni se bodo lahko osebno prepričali o kvaliteti izdelkov. Zato ŠKD vabi ;vše‘ljubitelje glhsbe na to srebanje,' ki bo jutri ob 20.30 v prostorih društva.
V nedeljo, 12. t.m., bo naš gost italijanski violinist Luigi Rovighi, ki bo predaval o baročni violini. Rovighi je docent za violino na bolonjskem konservatoriju, že več let pa se ukvarja z izvajanjem baročne glasbe. Predavanje se bo pričelo ob 9.00 v prostorih društva.
Oddelek za staro glasbo pri Glasbeni matici se že vrsto let posveča izvajanju renesančne in ba ročne glasbe. Seveda so za to izvajanje potrebni instrumenti, ki se čimbolj približajo originalom takratne dobe Oddelek ima več takih instrumentov, ki so si jih izdelali gojenci sami. Odbor ŠKD se je torej odločil, da priredi razstavo: instrumenti bodo na ogled v soboto, 11., in nedeljo, 12. t.m., (od 10. do 12. in od 17. do 19. ure) prostorih društva (Ul. Concor-dia 8).
PRISPEVAJTE ZA
Dl-JASKO MATICO
..................................................................................“
Pismo uredništvu
PROBLEM PARKIRANJA PRED SLOVENSKIMI VIŠJIMI SREDNJIMI ŠOLAMI
Spoštovani tov. urednik!
Pred poslopjem slovenskih višjih srednjih šol pri Sv. Ivanu, na Lo-njerski cesti, že vsa leta oarkirajo svoja vozila, poleg okoliških stanovalcev. tudi profesorji in dijaki. Pred dnevi pa so redarji oglobili vsa parkirana vozila ob šoli na Lonjerski cesti ter napovedali, da bodo enako postopali tudi v bodoče, čeprav parkirani avtomobili niso bistveno ovirah prometa.
Ne bom se spuščal v večjo ali manjšo upravičenost postopanja redarjev, ki imajo verjetno s pravne ga stališča tudi prav. toda rad bi postavil to vprašanje: v to šolsko poslopje zahaja 500 ali celo več dijakov In kakih 80 profesorjev ter
drugega šolskega osebja, če ne celo več. Ker se mnogi vozijo v šolo s svojimi vozili (saj ni med njimi ma lo takih, ki stanujejo tudi v soraz merno oddaljeni tržaški okolici in jim lastno vozilo predstavlja nujnost) nikakor ni .jasno, kje naj parkirajo svoje avte in motorje, gle de na to, da so v tistih bližnjih ulicah, kjer .je parkiranje dovoljeno, pred osmo uro, ko uslužbenci še ne odhajajo na posel, skoraj povsem zasedeni vsi parkirni prostori.
Da je to zagato mogoče uspešno reševati zgolj s pisanjem glob, je zelo dvomljivo. Mar bi ne bilo zato primerno, če bi tisti, ki odgovarja jo za urejevanje mestnega prometa skušali vprašanje parkirnih prostorov pri tej šoli rešiti na kak dru gačen način, če tega že ni mogoče z nekoliko večjo tolerantnostjo.
Sledi podpis
FAUSTO MONFALCON O NAGROBNIH LUČKAH
Izredni komisar tržaške občine je decembra 1981 podaljšal za 6 mesecev koncesijo o vzdrževanju nagrobnih lučk na pokopališčih pri Sv. Ani in drugih v predmestju, to pa z namenom omogočiti privatno licitacijo za oddajo iste službe. Koncesijsko podjetje je bilo le podružnica tistega, ki je to službo opravljalo do konca lanskega decembra. Dne 9. februarja tl. je komisar o-dredil licitacijo, na kateri je zmagalo eno in isto podjetje, in to kar s 67-odstotnim popustom na izklicni ceni občine; to je izzvalo protest drugouvrščenega in tretjeuvrščene-ga podjetja pa tudi ustreznih občinskih uradov, kjer so se vprašali, kako bo moglo podjetje nuditi storitev, za katero je še 6 mesecev prej zahtevalo 16.667 lir plus IVA letno, naenkrat po ceni 3.960 lir plus IVA. Komisar je tedaj suspendiral veljavnost licitacije za 3 mesece, da se zadeva razčisti, a zadevni sklep z dne 29. junija t.l. je sedaj nadzorni odbor v celem razveljavil zaradi nezakonitosti njegove narave. Tako se dogaja, da orne njeno službo še vedno opravlja isto podjetje, in to brez vsake zakonske podlage, kakor meni občinski svetovalec KPI Fausto Monfalcon v vprašanju, ki ga je naslovil odborniku za javna dela.
Svetovalec želi vedeti, kaj namerava pristojna občinska oblast storiti za ureditev problema, pa še, če namerava nanovo vpeljati tudi nočno službo nagrobnih lučk, ki je v našem mestu tradicija in katere odprava je naletela med prebivalstvom na mnoge proteste.
MESTNI REDARJI NE POTREBUJEJO NOBENEGA OROŽJA
Prejšnji teden je skupina mladih, kot znano v nočnih urah pretepla mestnega redarja. O zadevi je na slovil občinski svetovalec KPI Mon-
voljenih dejavnosti, sicer v sodelovanju s policijo. Z druge strani pa ugotavlja, da je dogodek marsikoga privedel do tega, da je prišel na dan z zahtevo po preimenovanju mestnih redarjev v agente javne varnosti, torej tudi z zahtevo po njihovi oborožitvi.
V	resnici, menita podpisnika interpelacije, gre problem čisto drugače rešiti: prvič s pomnožitvijo or-ganika mestnih redarjev, drugič pa z okrepitvijo njihove opreme tako, kar zadeva vozila, kot, kar zadeva radiotelefonske naprave. Sicer pa, pripominjata občinska svetovalca, je ravno sedaj v pripravi v parlamentu zakonski osnutek, ki naj bi urejal vlogo in poklicni lik mestnih redarjev; nikjer pa ni govora o njihovi oborožitvi, ampak se problem namerava rešiti povsem drugače.
V	KOLONJSKI ULICI POTREBNO UVESTI ENOSMERNO VOŽNJO
Svetovalci KPI Calabria, Monfalcon in Poli so naslovili na tržaško
občinsko upravo vprašanje v zvezi z nevzdržnimi prometnimi razmerami v Kolonjski ulici (Cologna), sicer v odseku med ulicama Kandler in Pecenco. V enem samem tednu sta se tam pripetili dve prometni nesreči, ki le po naključju nista zahtevali ranjenih, sta pa potrdili nujo po primernem ukrepanju. Nesreči sta se zgodili zaradi lažjega o-vinka, oziroma nepreglednosti cestišča spričo parkiranih avtomobilov — tudi tam, kjer je parkiranje prepovedano.
Podpisniki vprašanja vprašujejo občinsko upravo, ali ne bi kazalo namestiti na vogalu Ul. Pecenco in Ul. Cologna znaka »stop*, tembolj, ker je Ul. Pecenco slepa in bolj podobna dvorišču kot ulici. Po drugi strani predlagajo svetovalci u-vedbo enosmerne vožnje (v smeri navzgor), seveda v že omenjenem odseku. Cesta je za obojesmerno vožnjo preozka, a drugačna rešitev problema, npr. popolna prepoved parkiranja, bi bila nepopularna in bi vrh tega še zaostrila problem pomanjkanja parkirnih prostorov.
limilliftiltllMIIIfMlimiiailllltlllIttllllMIIMIMffMaiMailHIItllllVOIIIMfIHtflMIIIIIIIMIIIIMIItllliMnilllllliniMI
IICUBIIA JI NADIORSTVO NAD VOZILOM
Pridržana prognoza za mlado dekle ki je z mopedom treščila v drevo
Včeraj se je v Ul. Salata v višini hišne številke 2 pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je 15-letna Deborah Gandini iz Ul. Jenner 8. Dekle se je z mopedom peljala proti Trgu Foraggi. ko je iz še nepojasnjenih razlogov izgubi la nadzorstvo nad vozilom in trešči La v obcestno drevo. Na nevrokirurškem oddelku so jo sprejeli s pridržano prognozo, kajti dekle je utrpelo pretres možganov in hud udarec v sence. Ob sprejemu v bolnico je bila v globoki neza vesti.
falcon skupaj s kolegom Calabrio interpelacijo na pristojnega odbornika. V njej meni, da bi na Trgu Unitš, kjer se je neljubi dogodek Stanovalci poslopja v Ul. Fabio pripetil, bilo treba posvetiti večjo i Severo 46 so včeraj opozorili poli-pažnjo varnosti in prepovedi nedo-1 cijo in gasilce, da že mesec dni ne
vidijo 81-letnega Ettoreja Borghesi-ja, ki je stanoval v tretjem nad stropju. Gasilci so vdrli v stanovanje in v kopalnici res odkrili pokojnikovo truplo, ki je ležalo mlaki krvi. Zaradi razpadajočega stanja niso mogli ugotoviti, če so bili na njem znaki udarcev ali ran. Vrata stanovanja so vsekakor bila zaklenjena od znotraj.
• Tržaška sekcija združenja Italija - ZSSR obvešča, da je odprto vpisovanje na tečaje za spoznava nje ruščine. Vse informacije nudi tajništvo združenja v Ul. Torre-bianca 13, od 17. do 19. ure, tel. 60158.
Stefano Schillani,
Tomšič, Peter Volk, Peter Zupa^;*
IV. B r.: Loredana Celea, G°r Pučnik, Andrea Škrinjar, Paolo doni, Franca Žerjal.
KLASIČNI LICEJ	.
IV.	gimnazija: Viviana PerS. jja nja Pertot, Mitja Petaros, Na ^ Švara, Maria Zlobec, en dijak s®
V.	gimnazija: en dijak odkloni' dva se nista javila.
I.	ki.: Cristina Guštin, Paola ca Mljac, Tanja Starc, Tatiana *-
II.	kl.‘ Egon Stefančič, Eva Ti®**1
Danes zaključek -tečaja b prevozih v I®
Na gospodarski fakulteti trž®^. univerze se danes zaključi 23-narodni tečaj o organizaciji Pr®oS. zov v Evropski gospodarski skup ti. V dveh tednih se je v °*cvlrliceV čaja zvrstilo na desetine izvedert ^ iz vseh držav, članic evropske “j terice, ter nekateri strokovAPJ iz tretjih držav, med temi tudi P1^, Šibenik z ljubljanske univerze. f tošnji seminarji so obravnava” ^ glavnem učinkovitost prevozov organizacijo podjetij, ki se ukvaU s prometom.
KD Ivan Grbec - Skedenj l*fe^ globoko sožalje svojcem ob M* drage mame
JOSIPINE SANCIN
Za vedno nas je zapustila naša draga
MARIJA ZIDARIČ por. ROSANI
Pogreb bo danes, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolaj.
Žalujoči: mož Riccardo, sin Adriano * ženo Marijo, vnuka in ostalo sorodstvo
Trst, 10. septembra 1982 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)
Sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama in non*
JOSIPINA (PINA) FURLAN vd. SANCIN-ŠUMAN
Pogreb bo jutri, 11. septembra, ob 12.30 iz škedenjske cerkve-
Žalujoča sinova z družina®1* in drugo sorodstvo
Trst, 10. septembra 1982
Žalovanju se pridružujeta Dario in Corradina Furlan.
Nepričakovano nas je zapustila v 90. letu starosti naša draga teta
ALOJZIJA BRANA
(učiteljica)
Pogreb bo jutri, v soboto, 11.
ob 9. uri iz mrtvašnice glavne
bol-
nišnice v cerkev k Sv. Ivanu, kje* bo maša ob 9.15.
Žalostno vest sporočajo: nečaki j* nečakinje z družinami In svaki®1*
Trst, 10. septembra 1982 Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Gradnja centra pri Domju v zaključni fazi
dolinska občinska uprava se že Vef let trudi, da bi ustvarila po-za krepitev in razvijanje kultnega, športnega in političnega “Slovanja občanov. Tako je v zad-lotih zgradila oz. uredila šport-"l t’n kulturni center pri Dolini in ' Boljuncu ter prostore namenjene “Oskjrn skupnostim v Borštu, Ric-®anjih, Mačkoljah, Prebenegu, Gro-c*ni. Trenutno je v gradnji sodoben ^ialni center pri Domju, ki bi Vj°ral služiti vsem družbenim dednostim in pobudam vaščanov od p*Via, s Krmenke, iz Lakotišča,
“ Frankovca, torej iz krajev, ki
N>,|>iiiiiiitil,ii„i,i,t,l,M„,mtn„|l,iinlllll|llllltllllMlnnilllll|f1llmilllllH1lllllllllltllllllMH)llllnltlllllllltllla1llllinillllllmlllllllltllllltlllll1IIII)n(Mlllllllllllllllk
gravitirajo na Domjo. Na začetku je občinska uprava predvidevala, da bodo za gradnjo socialnega centra potrebovali petsto milijonov lir, že sedaj pa kaže, da bodo to vsoto krepko prekoračili.
V pritličju zgradbe bodo poslovni prostori, drugi del pritličja pa je namenjen velikemu pokritemu trgu, ki bi moral služiti kot zbiralni prostor vaščanov. Prostori za delovanje vaških organizacij bodo v prvem nadstropju.
Dom je grajen po najmodernejših kriterijih. Prijetno novost predstav-
lja predvsem način ogrevanja stavbe, saj bodo njene prostore ogrevali delno s sončno energijo, delno pa s plinom. Slednje je še posebno pomembno, saj bodo za plinsko ogrevanje morali razširiti plinsko omrežje do Domja in z njim se bodo okoristile tudi hiše v neposredni bližini doma.
Gradnja socialnega centra je sedaj v zadnji fazi in njegovo odprtje bo predvidoma že v teku letošnjega leta. Pred uradno otvoritvijo pa misli občinska uprava povabiti občane na ogled doma in na sestanek.
DEŽELNI KNJIŽNIČARSKI TEČAJ
Deželno odbomištvo za poklicno vzgojo in kulturne dejavnosti je zaupalo
PRIREDITEV KNJIŽNIČARSKEGA TEČAJA NARODNI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
Tečaj se bo začel v pozni jeseni, predavanja bodo v popoldanskih urah. Čas za vpis v tečaj je do 30. septembra v upravi NšK - Ul. sv. Frančiška 20/1.
ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV
vabi
na komemoracijo
Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča
■to bo v nedeljo, 12. septembra, 16. uri pred spomenikom v
Bazovici
rfri
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
k, *ržaški partizanski pevski zbor «P. ®Wažič» javlja, da bo danes, 10. »S ’ °k vaja> In to samo za
Mešani pevski zbor Slavec Ricma-da k' L°g obvešča vse člane zbora, “ bo prva pevska vaja danes, 10. ^Ptembra, ob 20.30 v Babni hiši. goljeni tudi novi člani, v nramska skupina KD Vesna sporoči 1 ’ da bo prvo srečanje članov in v ponedeljek, 13. 9., ob 19. uri «°mu A. Sirka v Križu. Vabljeni i Vsi, ki jih zanima gledališka de-
uost-
a Mladinski odbor SKGZ obvešča. k,, fe vpisovanje na mladinski' se-jJJar na Bledu (od 17. septembra rfPoldne do 19. septembra) vsak dan jo Ponedeljka do petka od 18. do R ure na sedežu SKGZ. Ul. sv. iPoiška 20
‘bKD obvešča, da bodo jutri, 11.
*enT oDvesca, aa do jj P^oibra, uradi zaprti.
Včeraj-danes
I Danes, PETEK, 10. septembra NIKITA
jo,Ee vzide ob 6.37 in zatone ob ha ' 7~ Dolžina dneva 12.50 — Lu-! J^ide ob 23.31 in zatone ob 14.10.
Jntrl, SOBOTA, 11. septembra I	MILAN
»ente včeraj: najvišja temperatura tahi stoP'nje, zračni tlak 1016,9 mb 10 narašča, veter 25 km na uro H^L^nzahodnik, vlaga 55-odstotna, jPooblačeno, morje razgibano, J nperatura morja 22,5 stopinje.
t Rojstva in smrti
j, Rodili so SE: Silvia Antonelli, Giraldi, Elisa Komar, Sara ler 'to°. Lara Ridolfo, Alan Blh-
jJ^MRLI SO: 86-letna Maria Vero-Svairf • Di Luca, 78-letni Guido O-®5 )e*e la' k letni Rodolfo Indrigo.
; ^na Maria Zidarič por. Rosani.
Dnevna SLUŽBA lekarn Tri (od 8.30 do 20.30) l. ci R°ssetti 33, Ul. Roma 16, Ul. bik d5 Trg Valmaura 11, Zgo-<«3*”?ljunec-
13.00 In od 16.00 do 20.30) Ponijev trg 8, Ul. Belpoggio 4
N°ČNA služba lekarn
rj.,. tod 20.30 dalje)
- ‘uonijev trg 8, Ul. Belpoggio
*Somk*
Bol junec.
B lekarne v okolici
“‘Junec: tel. 22» 124. Bazovica.
«6iR5i Opčine: uel 211-001; J*" tel 225 141. Božje polje ul? tel 225 596; Nahrežina: tel Sesljali tel 209 197 Žavlje:
FC PRIMORJE
priredi jutri. 11., in v nedeljo, 12. septembra, na Proseku «Na Balancu*
ŠPORTNI PRAZNIK
SPORED:
Jutri ob 17. uri odprtje kioskov;
ob 19. uri nagrajevanje memoriala »žarko Race*; od 20.30 do L ure ples z an-samblom. THE, LORDS-.
V nedeljo ob 16. uri odprtje kioskov in tradicionalna tek-... ma.«Stari mladi*;, ob 19. uri kulturni program: nastopajo mladinska in otroški folklorni skupini KD Rdeča zvezda iz Saleža; od 20. do 1.00 ure ples z ansamblom THE LORDS.
Kioski bodo založeni s specialitetami na žaru in z domačo kapljico.
Vabljeni
Jutri, 11. in v nedeljo, 12. septembra 1982
ŠAGRA V LONJERJU
Oba večera ples z ansamblom L. Furlan.
V nedeljo ob 18.30 nastop TFS Stu ledi.
Kino
Ariston 21.00 »Can’t stop the mušic*. Nancy Walkerjeve.
Ritz 16.30 «La frontiera* J. Ni-cholson
Eden 17.00 «Jackychan... la mano che uccide*.
Grattacielo 16.00—22.15 «11 braccio della pantera*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenlce 17.00 «Interceptor il guerrie-ro della strada*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.30 «Amanti miei*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 «Easy Hider*.
Fllodrammatico 15.00—22.00 »La ra-gazza dalla ingordigia erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 17.00 «Frankenstein junior*. Mel Brooks.
Cristallo 16.30 «1 predatori dell'arca perduta*
Moderno 16.00—22.00 «La mazzetta*. N. Manfredi, U. Tognazzi.
Capitol 17.00 «Animal house*.
Radio 15 30 «Stretta e bagnata* Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorlo Veneto 17.00 «Assassinio sul transiberian express» Film za vse.
Lumiere 16.30 »Super rapina a Milano*. Adriano Celentano in Clau-dia Mori.
ŠE DANES PLAČATI KMEČKE PRISPEVKE
Danes, 10. tega meseca, poteče rok za poravnavo drugega cbroka kmečkih zavarovalnih prispevkov. Poslužitj se je treba posebnih poštnih položnic, ki jih je izstavil zavod za poenotene kmečke prispevke SCAU. Za zamudnike predvideva zakon dokajšnje pasivne obresti.
šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljišča A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo sporoča, da bodo usposoblj-enostni izpiti na vzgojiteljski šoli (jesenski rok) danes, 10. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine.
Na šolskem skrbništvu in na liceju F. Prešeren je objavljen posebni seznam suplentov za poučevanje na šolah s slovenskim učnim jezikom za šolski leti 1982/83 in 1983/84.
Izleti >
‘ 'I: y
SPDT sporoča, da bo v nedeljo, 12. septembra, odhod avtobusa na Sernio ob 6. uri izpred sodne palače.
f Čestitke
Danes praznuje 70. rojstni dan ANGEL PEČENIK. Vse najboljše mu želijo sin Marino-z ženo Magdo ter vnukinje Dunja, Nataša in Laura.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM autobianchi 112 abarth 70 hp, letnik december 1977. Telefon 040/227284.
PRODAM po ugodni ceni 20 kv. m hrastovega parketa. Telefon 040/ 213862.
PRODAM jadrnico vagabond 25 dolgo 7.80 in široko 2,70 m letnik 1978 — kot nova. Telefonirati po 20. uri na št. 040/220555.
PRODAM udobno stanovanje veliko 130 kv. m — Drevored D’Annunzio. Telefon 040/64380.
PRODAM hišo v dobrem stanju v okolici mesta. Telefonirati od 17. do 20. ure na št. 040/826242.
ODDAM v najem avtoličarsko delavnico (karoserijo). Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi št. 6, pod šifro »Karoserija*.
PRODAM zazidljiv in nezazidljiv teren na Krasu. Telefonirati od 12. do 14. na številko (040) 226577.
JOSIP SANCIN - šarnek. Dolina 112, je odprl osmico. Toči domače belo in črno vino.
PREDEN PRODATE VAŠE STARO ZLATO ZGLASITE SE PRI ZLATARNI
Aurum
ki nudi konkurenčna kotiranja in brezplačne ocenitve.
TRST, UL. MAZZINI 43/D TEL. 68980
ZARADI veselja do obdelovanja kupim manjšo parcelo, tudi zapuščeno, v kontovelskem ali kriškem bregu. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro «Breg» ali telefonsko 040/794672 interna 48.
PRODAM frezo za okopavanje trt. Telefon 0481/32850.
IŠČEM hišo ali trosobno stanovanje v najem. Tel. 040/79-46-72 int. 53 ali 27 od 10. do 13. ure.
PRODAM elegant 112, prevoženih
45.000	km — kot nov. Telefon 040/ 220363 (Križ).
UGODNO prodam opel record 1700 letnik 1973 s priključkom za prikolico. Telefonirati na številko 040/ 826759 ob delovnem času.
ZOBOZDRAVNIK Peter Ukmar ob vešča, da deluje v novi ambulanti v Sesljanu št 57/1. tel. 040/291023.
PRODAM harmoniko victoria 140 basov. Telefonirati ob uri kosila na št. 040/228171.
OSMICO je odprl Robert Pipan v Mavhinjah.
PRAZNIK BRICA
v ZABREZCU
11, 12. Hi 13. septembra 1982
Igra ansambel Pomlad
. 4? -
•s;*-	7 /
S SEJE OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAH
Predlog za spremembo določil o nameščanju občinskih tajnikov
Na pokrajinski lestvici naj bi kandidirali vsi, ki imajo ustrezno izobrazbo in izpolnjujejo druge pogoje za zaposlitev v javni upravi
O nameščanju občinskih tajnikov, pravzaprav o težavah, ki nastajajo zaradi nezadostnega števila teh funkcionarjev, je tekla beseda tudi na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, v torek, 7. t.m. Občinski svet je soglasno odobril besedilo dnevnega reda s predlogom o spremembi določil, ki urejajo nameščanje in nadomeščanje občinskih tajnikov. Enak dokument so nedavno tega izglasovali tudi na seji občinskega sveta v Doberdobu, v občini, ki je v zadnjih letih imela kar precej težav v zvezi s tajniki.
Veljavna določila glede nameščanja in nadomeščanja občinskih tajnikov, naj bi spremenili v toliko, da bi na prednostni lestvici, tako v pokrajinskem, kakor v državnem merilu lahko kandidirali vsi, ki imajo ustrezno izobrazbo in izpolnjujejo tudi druge pogoje za zaposlovanje pri javnih ustanovah. Zdaj kandidirajo na lestvici le osebe, ki so o-pravile poseben pripravljalni izpit za občinske tajnike.
V dokumentu, ki je bil odobren soglasno in ki ga bodo v prihodnjih dneh poslali v vednost drugim občinam na Goriškem, prefekturi in ministrstvu za notranje zadeve, je tudi predlog, da bi za nameščanje tajnikov v občinah z mešanim prebivalstvom morala veljati posebna lestvica. Na njej bi kandidirale le osebe z znanjem jezika manjšine.
Na torkovi seji so vzeli v pretres še nekaj drugih vprašanj. Tako so odobrili pogodbo o zakupu ju-sarskega zemljišča na Peči KŠD Vipava za dobo 9 let, sprejeli resolucijo o ustanovitvi enotnega prevoznega podjetja v pokrajini ter u-stanovitvi druge upravne enote v o-kviru konzorcija za 4. prometno območje, ratificirali nekaj sklepov o-. žjega odbora, med temi tudi sklep o oddaji del podjetju Protto iz Gorice, za dograditev telovadnice. Prav glede tega vprašanja je podžupan in odbornik za javna dela Klemše povedal, da bodo na gradbišču pričeli delati že v kratkem.
Občinski svet se bo predvidoma spet sestal 21. t.m. za odobritev o-bračuna za leto 1981 in razpravo o nekaterih drugih pomembnih zadevah.
stavniki društev in organizacij, pa tudi vaščani.
Praznik kostanja zatem k martinovanje
Na zadnji seji planinskega društva v Gorici je tekla beseda o okvirnem programu delovanja v prihodnji jesensko-zimski sezoni, predvsem pa o tako imenovanih družabnih prireditvah.
Števerjanu bo predvidoma 17., oziroma 24. oktobra, 14. novembra pa bo tradicionalno martinovanje za člane in prijatelje. .Družabnost bo predvidoma, tako kakor že tudi lani, v Novi Gorici.
Ob koncu januarja nameravajo planinci prirediti v Kulturnem domu tudi planinski ples.
Glede organizacije izletov in vzponov, imajo v tem in prihodnjem mesecu še nekaj v načrtu, predvsem pa vabijo na družinski izlet-družabnost na Matajur v nedeljo, 26. t.m.
Prireditve v Novi Gorici ob občinskem prazniku
Kot smo že poročali, imajo v novogoriški občini v počastitev 9. septembra številne kulturne, športne in druge prireditve oziroma manifestacije. Naj ob tem ponovno sporočimo, da bodo danes, 10. septembra, ob 18. uri po jugoslovanskem času odkrili doprsni kip narodnemu heroju Rastislavu Delpinu-Zmagu. Slovesnost bo na prireditvenem prostoru ob Delpinovi ulici v Novi Gorici. O Rastislavu Delpinu-Zmagu, ki je bil doma iz Podgore pri Gorici, bo govoril njegov soborec Kamilo Brešan. Ob tem odkritju pripravljajo tudi pobratenje med krajevno organizacijo Zveze borcev z območja krajevne skupnosti Rastislav Delpin v Novi Gorici ter organizacijo Vsedržavnega združenja partizanov Italije iz Podgore. Začetek. te slovesnosti bo ob 16. uri po jugoslovanskem času (seveda tudi v petek, 10. septembra) v Domu krajevnih skupnosti, Erjavčeva 4.
Osrednji dogodek ob prazniku pa
Vsakoletni praznik kostanja v
VČERAJ, NEKAJ PO 9. URI
V PROMETNI NESREČI V SOVODNJAH UMRLA UČITELJICA IVANKA NANUT
S službenim vozilom jo je povozil 20-Jetni orožnik Vincenzo Luudando
DREVI V DOBERDOBU
Srečanj« ob zaključku raziskovalnega tabora
V Doberdobu se zaključuje 2. mladinski raziskovalni tabor, ki je bil, po ugotovitvah samih mladih raziskovalcev in mentorjev, nadvse u-spešen. Potekal je pod pokroviteljstvom občinske uprave, ki je že na samem začetku akcije priredila nekakšno srečanje med mladimi raziskovalci in mentorji ter vaščani in predstavniki društev in organizacij. Podobno srečanje pa prireja občina tudi ob sklepu akcije. Na sporedu bo drevi, ob 20.30 v občinski sejni dvorani. Vabljeni predvsem pred-
Drugošolčkov iz sovodenjske o-snovne šole Petra Butkoviča - Domna, v sredo, ko se bo spet začel pouk, ne bo sprejela njihova učiteljica 'Ivanka Nanut. Umrla je včeraj
gla hudim telesnim poškodbam.
Zapisnik o hudi nesreči, ki je globoko odjeknila tako med sovodenj-skimi šolarji in učitelji, kakor tudi med vaščani, so sestavili agenti prometne policije, ki bodo skušali u-gotpViti, tudi 'Vzroke, med katerimi bi ijtefinila biti tudi neprimerna hitrost službenega vozila- Vest o tragičnem dogodku se je že kmalu po nesreči neverjetno hitro razširila tudi v Štandrežu, kjer , je bila I-vanka doma in kjer zapušča, poleg hčere Marije in sina Edija še brata in sestro ter vrsto sorodnikov.
Štandrežci sprva skorajda niso verjeli, da se je kaj takega lahko zgodilo, saj je bila družina že hudo prizadeta pred trinajstimi leti, ko je Ivanka, prav tako v prometni nesreči, izgubila moža. Žalostna in kruta igra usode.
POGOVOR Z JOŽETOM PERINOM, NEKDANJIM OSKRBNIKOM V ŠTEVERJANU
Daleč so časi, ko so koloni od zore do mraka tolkli opoko in priprnvljaii nove vinograde
Pri svojih 80 letih Perin še vedno (honorarno) dela na posestvu, za užitek pa zahaja na naše prireditve v Gorici in jo enkrat na mesec «mahne» v gledališče v Ljubljano
zjutraj, nekaj po deveti uri, v prometni nesreči, samo dobrih sto metrov od sovodenjske šole. Bila je namenjena, tako kakor drugi učitelji, prav v šolo, na delovni sestanek pred pričetkom šolskega leta. Tik pred samim' vhodom v uličico, ki pelje do šolskega poslopja jo' je s službenim vozilom povozil 20-letni orožnik Vincenzo Laudando. ki je pripeljal iz goriške smeri. V kolesarko — Nanutova se je namreč peljala s kolesom — je trčil s pred njo stranjo kombija. Že ob prvem udarcu je Nanutova najbrž zadobila hude telesne poškodbe, vendar se zdi, da je bil usoden nadaljnji potek nesreče. Po trčenju jo je namreč vrglo na levo stran cestišča, kjer je obležala na robu pločnika. Zdravniki splošne bolnišnice so lah ko samo še ugotovili, da je podle
Goriška brda danes niso več češnjev gaj, kot so bila po drugi svetovni vojni in še precej let po njej. Na češnje, ki jih skorajda ni več, je ostal samo spomin, ostala, v primerjavi z današnjimi časi, grenka misel na hude čase, ko so domačini, in pogostoma tudi Bene-čanke, po cele dneve presedeli na drevju, da so nabrali nekaj košev in jih naslednje jutro odnesli na trg v Gorico ali pa prodali trgovcem na debelo, ki so jih prišli odkupovat s svojimi kombiji. Do tak-
šne mere «6 češnje izginile iz Brd, da so na nekem sestanku o turi zrnu danes menili, da bi jih bilo potrebno spet zasaditi, da bi vsaj ob cestah s svojim cvetjem spomladi spet krasile pokrajino.
Dandanes so Brda izrazit vinorodni kraj. ki se je zaradi priprave terenov sila spremenil. Spremenile pa so se tudi razmere, izboljšala se .je življenjska raven ljudi, v njih se je dvignila samozavest, s tem pa tudi narodna zavest. Nekdanji koloni so postali svojci, gospodarji svoje zemlje, postali so gospodarsko močni. Brda, nekoč simbol revščine, revnih kolonskih hiš. so posejana z lepimi hišami, v katerih živijo zadovoljni ljudje.
Srečni ljudje, ki pa niso pozabili, da so morali kot koloni z gospodarjem deliti grozdje naspol. do takšne mere deliti naspol, da so do zadnjega decilitra tako razdelili tudi tisto malo mošta, ki je ostal na dnu plavnika.
♦Daleč so časi, ko so koloni dneve in dneve od zore do mraka tolkli opoko in pripravljali nove vinograde, pridelek pa razdelili naspol. Danes jih uredijo s stroji, za dober pridelek pa je glavno, da je vino grad obdelan in pognojen,* meni Jožef Perin, nekdanji oskrbnik posestva Tacco na Dvoru v Števerjanu, živ in zdrav možakar ki si bo pravkar naložil osmi križ. Od leta 1951 pa do leta 1971 je skrbel za to posestvo in bil med gospo daricama in koloni kot med kladivom in nakovalom. Dobro je znal «voziti», ker je domačin (rojen je bil v Medani) in ker je tudi strokovnjak. Svoje znanje v kmetijstvu, potem ko je v Gorici obiskih val nemško realko (takrat slovenske še ni bilo), .je pridobil v kmetijski šoli. Postal je, kot se je nekdaj reklo, umni kmetovalec in je svoje znanje neprestano spopoln.je-val tudi s čitanjem nemške strokovne literature. Bil je med Drvi-mi, če ne celo prvi v Brdih, ki je uvedel mehanizacijo.
«Z venderjem, ki je imel 70 konjskih sil in je oral 70 cm globoko, smo pripravili prve nove vinograde. Takrat smo urejali ravninske lege. Takoj zatem pa smo s ka-tarpilerjem, ki je zaoral en meter globoko, zrigolali še bregove in jih preuredili v terase,* je Perin hitel praviti, pri tem pa povedal tudi to, da so trte sadili bolj narazen, da bi se ta grm, kar dejansko je, bolj razrasel in rodil več grozdja, kar se je tudi zgodilo. Na takšen način je zrevolucioniral vinogradništvo v Brdih. Začela se .je nova doba, ko so vsako leto nastajali novi sodobni vinogradi, monokultu-
ra, ki je povsem preplavila Brda.
»Peto leto so vsi hodili gledat, koliko so rodile nove trte,* .je Pe rin pristavil, očitno še danes v svoje veliko zadovoljstvo. Ko je vse to govoril, je z živahnimi kretnjami podkrepil skorajda vsako besedo Sodi pač, rekel bi v večinsko sku pino Bricev, ki so temperament m in ki o stvareh, v katerih so doma govorijo zelo prepričljivo. Bila je nedelja popoldne, topla poletna nedelja, ko je bila Gorica skoraj prazna in sva sedela v nladnem gostilniškem vrtu. V furlanščini je ogovoril «honorarno» natakarico naj mu prinese še en kozarček
♦Če bi vsi tako pili kot jaz pi jem, ne bi imeli ne vinske krize in ne pijancev. Res pa je tudi to, da ne sodim med tiste, Ki dosti pijejo in ki so ob izdatnem popivanju vedno bolj trezni,* je še rekel.
Da si naložiš osem križev na hrbet, je treba dolgo živeti in veliko poskusiti. Doživeti v Medani nrvo svetovno vojno z menjavanjem italijanske in avstrijske vojske in slu žiti vojaški rok v italijanski voj-ski._ Njegov letnik je bil prvi. ki je šel služit italijansko vojsko. Poslali so ga h gorski artileriji v Tolmin, kjer je poveljnik dejal, da je med vojaki veliko Slovencev in da bodo z njimi enako ravnali kot z Italijani. To je rekel samo nekaj mesecev pred fašističnim pohodom na Rim. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Krmin.
»Takrat so bili hudi časi. velike spremembe in meni ni bilo vse po godu. Odšel sem,* je pristavil, to da svoje narodnosti ni nikoli za tajil Ravno nasprotno. Vedno je obiskoval vse prireditve, pa naj so bile v Katoliškem domu ali pa pri «pajku», v Kulturnem domu ali v Verdijevem gledališču. Na vse gledališke in glasbene prireditve hodi iz potrebe.
»Pa tudi v Slovenijo jo mahnem
enkrat na mesec. Z mojo skromno penzijo in dodatkom, ki si ga pri služim z urejanjem administracije novega oskrbnika posestva Tacco in tudi z delom na posestvu si to lahko privoščim. V Rožni dolini sedem na avtobus in prespim v Turistu in Ljubljani, kjer me že poznajo. Potem pa jo mahnem ali v Dramo ali v Opero, najraje Da v Mestno gledališče. Odpeljem se v rojstne kraje naših velikih kultur nih mož, v Vrbo, na Muljavo, v Stično.*
Včasih se je vrnil k zadevi, o kateri sva se že pogovarjala. »Napišite še tole, tega pa ne, in mojega imena tudi ne.» je vpadal v besedo, vse to v em sami želji, da bi bil čimbolj temeljit, tako kot je s časnikarjem vedno bil, kadar je bodil k njemu, v preteklosti pogosto hodil k njemu po podatke n letini.
»Ko bomo doma. se bom spomnil še marsikaj, kar bi vam moral povedati,* je pristavil, očitno zaskrbljen. da bo manjkal še tisti delček, ki bi pogovor dopolnil in sklenil.
Gorazd Vesel
bo' slavnostna seja občinske skupščine Nova Gorica. Ta bo v soboto, 11. septembra, z začetkom ob 10. uri po jugoslovanskem času v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. O prazniku bo govoril predsednik (župan) Zorko Debeljak, na zasedanju pa bodo podelili tudi nagrade in priznanja skupščine občine. Sledil bo kulturni program, ki ga bodo izvedli sopranistka Zlata Ognjanovič, Marija Bitenc-Samčeva, alt, Stane Koritnik, bariton, recitator Andrej Kurent in pianist Ciril Cvetko. Vsi so znani u-metniki iz Ljubljane.
Izidi izpitov na zavodu «1. Cankar*
Tudi na trgovskem zavodu »Ivan Cankar* so zaključili jesenske popravne izpite in včeraj objavili rezultate. V glavnem so rezultati pozitivni.
V	1. A razredu so izdelali vsi, ld so imeli izpite in sicer Janez Con-tin, Mitja Frandolič, Sara Kom-janc, Herman Kosič in Noemi Lakovič.
V	1.B razredu sta izdelali Mari-za Florenin in Livij Mucci; dva dijaka se sploh nista javila k izpitom.
V	2. razredu so izdelali Lorenca Burgnich, Ladi Devetak, Robert Ju-ren, Vasilij Korošec, Patricija Šte-kar in Nadja Šuligoj. En dijak je bil zavrnjen.
V TRŽIŠKI LADJEDELNICI
Danes in v ponedeljek enourna stavka
V ladjedelnici v Tržiču bodo danes in v ponedeljek izvedli enourno razčlenjeno stavko po obratih. V večini obratov bo stavka med 13. in 14. uro, delavci nočne izmene pa bodo stavkali zadnjo uro izmene.
Stavko so oklicali v podkrepitev po že ničkolikokrat izraženi zahtevi po sklenitvi nove delovne pogodbe in za hitrejše reševanje krize ladjedelništva.
V	Novi Gorici razprava o mednarodnih stikih
Na seji skupščinske komisije za mednarodne odnose, ki ji predseduje Rajko Korenč, so poglobljeno razpravljali o stikih, ki jih ima občina Nova Gorica s pobrateno občino San Vendemiano in o stikih z obmejnim prostorom na italijanski strani. Tako so se seznanili s prihodom 80 o-trok iz San Vendemiana dne 18. septembra na počitnice k novogoriškim družinam. Govorili so tudi o izvajanju osimskega sporazuma in o poročilu o mednarodnem sodelovanju in dejavnosti SR Slovenije pri oblikovanju in izvajanju skupno dogovorjene zunanje politike SFRJ. Vefi bomo o razpravi poročali prihodnjič.
V	začetku novembra bodo predvidoma začeli graditi občinski pokriti bazen v Tržiču. O tem vprašanju je bil govor na zadnji seji občinskega sveta. Novi objekt bodo postavili ob pokrajinski cesti proti Gradežu, veljal pa bo okrog 1800 milijonov lir. Investicijo bodo krili s posojilom pri zavodu Istituto del Credito sportivo.
Kino
(iurtcu
CORSO 18.30—21.30 »Apocalipse now» M. Brando. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 18.00—22.00 «11 laureato*. D. Hoffman. Barvni film.
VITTORIA 17.30-22.00 «Pomografia proibita*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Lilly e il vagabondo*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Codice d’o-nore*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Psica*. Angleški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Psicho*. A-meriški film. 22.00 »Beg s padalom*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Megla*. Ameriški film.
DK2URNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Rita Bassi, UL Don Bosco 175, tel. 32-515.
Ob nenadni izgubi učiteljice
IVICE NANUT - URBAN
izraža učiteljski zbor in ravnateljstvo goriškega okrožja iskreno sožalje slnn Edija, hčerki Mariji Ul ostalim sorodnikom.
Po kratici bolezni nas je zapustil naš dragi
FRANC ČEŠČUT
Pogreb bo jutri, 11. t.m., ob 10.30 iz mrliške veže bolnišnice sv. Justa v Gorici v sovodenjsko cerkev.
Pokojnikova želja je bila, da bi cvetje nadomeščala dobrodelnost
Žalujoči: žena, otroci z družinami, brat in drugo sorodstvo
Sovodnje, Gorica, 10. septembra 1982
V RIMSKEM PARLAMENTU OBRAVNAVAJO ZADEVNI ZAKONSKI PREDLOG
Tudi italijanska državljanka bo mogla dati zakonskemu možu - tujcu - svoje državljanstvo
V Italiji je redno več take imenovanih mešanih zakonov - Doslej je prenesel svoje državljanstvo na ženo le mož, odslej pa bo lahko to storila tudi žena
Vse kaže, da bo tudi' italijan ska ženska postala »aktivna* državljanka, kar pomeni, da bo lahko mož po ženi pridobil državljanstvo in da bo postal italijanski državljan otrok italijanskega o-četa ali matere*.
Zakonski predlog o tem so nam reč pred kratkim sprejeli v italijanskem senatu, nakar ga bo morala odobriti še poslanska zbor niča.
Gre za zelo staro pravdo, ki so jo italijanske ženske posebno odločno začele zagovarjati v zadnjih letih. Pravzaprav so bili prejšnji, oziroma še veljavni zakonski predpisi diskriminatorski do moških: ne glede na leta stalnega bivanja v Italiji in na poroko z italijansko državljanko ter na izraženo željo, da bi za stalno ostali v Italiji, so si tuji državljani iz-
redno težko pridobili italijansko državljanstvo.	• ‘
S težavami za italijansko državljanstvo pa so se zadeli še težji problemi: brez državljanstva je težko dobiti dovoljenje za stalno bivanje (na primer po zaključenem študiju) in seveda še težje stalno, ustrezajočo zaposlitev.
Se najbolj pa so bile ženske, ki so bile v vseh ozirih polnopravne italijanske državljanke, z vsemi obvezami torej in tudi pravicami, prizadete zaradi otrok. O-troci tujih državljanov so namreč tudi postali tuji državljani; odnose med materjo — s pravnega vidika tujo državljanko, in otroci, ki so bili podvrženi zakonodaji države, kateri je pripadal oče, pa so seveda urejali ženskam najpogosteje neznani predpisi, ki so bili večkrat tudi sovražni do
•tliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiliftiiniimiiiiiiiiiiiiMiniiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiimitiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiinniitiiiiiimn
PONOVNO 0 ZELO POSREČENI POBUDI
O prevajalski službi in o konzorciju TTC
Poleg italijanščine pridejo v poster tako imenovani glavni jeziki, pa tudi slovenščina in srbohrvaščina ■ Celo arabski jeziki niso izključeni
Kot smo včeraj kratko zapisali, je družba Triesle Traduzioni Con-gressi v torek predstavila zastopnikom sredstev množičnega obveščanja svcj novi sistem naprav za sprotno (simultano) prevajanje na mednarodnih zasedanjih in podobnih prireditvah. Pravzaprav TTC ni družba, temveč konzorcij, ki so ga pred petimi leti u-stanovile diplomiranke Šole modernih jezikov za prevajalce in tolmače na konferencah na tržaški univerzi Laura Castelli. Gi< ia Gerin in Elisa Malutta s sodelovanjem kolegic. O tej šoli smo v našem listu te poročali in u-pravičeno naglasili njeno kako vostno raven in ugled, ki ga užita tudi v mednarodnem merilu.
Tudi pobuda za pridobitev novih prevajalskih naprav, ki sodijo v sam vrh svetovne tehnologije, kakor nam je izrecno in s ponosom povedala Laura Castelli, je prišla iz njihovih vrst. Te naprave se sestojijo iz treh kabin, v katerih tolmačice opravljajo svoje delo, novost pa je v tem, da jih je mogoče v najkrajšem času razstaviti. tako da jih lahko oddaš v najem tej ali oni ustanovi in jih torej kamor koli brez težav pre peleš in nato znova naglo se-g aviš.
Potem je tu nad 100 slušalk, ki pa niso opremljene s kakšnimi napeljavnimi žicami, ki se ti zlahka zamotajo, temveč so sila praktične, ker delujejo na osnovi radijsko sprejemne apralure. Tu so nadalje še mikrofon, prav tgko brez napeljave, in sodobna aparatura za amplifikacijo, registriranje in preregistriranje kongresnih poročil. Prvič so omenjene naprave izkoristili včeraj ob začetku tridnevnega zasedanja pravne komisije parlamentarne skupščine Evropskega sveta v gr-ljans,rem hotelu Adriatico Palače.
Se dejavnost vašega konzorcija omejuje na tržaško pokrajino? smo vprašali?
Laura Castelli je odvrnila, da ne. da sega delokrog konzorcija na celotno ozemlje Furlanije Julijske krajine, pa tudi izven nje nih meja.
O pripravljenosti tolmačic. kakršna ste vi in vaše kolegice, ne dvomimo, zanima pa nas, kam vse ta pripravljenost sega jezikovno?
»V prvi vrsti in redno se naša prevajalska služba nanaša poleg na italijanščino še na tako imenovane glavne jezike, kot so angleščina, francoščina in nemščina, potem je tu še španščina, da lje seveda slovenščina in srbohrvaščina, pa tudi ruščina in madžarski jezik, če pa treba. Imamo na voljo še tolmačice arabskih oz. azijskih in drugih jezikov, a
te prihajajo iz vrst Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru, s katerim tesno sodelujemo.*
Kaj pa vaš poklic, kako se kaj uokvirja (če se) v italijansko zakonodajo?
»Že delj časa se borimo, da nas zakonodajalec vključi v posebno zbornico in sedaj kaže, da smo na dobri poti. da bo namreč zadevni zakon kmalu odobren. Dos ej smo bile pač izvrševalke samostojnega poklica.*
Toda v finančnem smisiu se vam menda ne godi slabo, kajne?
»Ne, to je res. je menila Laura, vendar so tudi naši prejemki odvisni od tevila delovnih ur, a teh ni mogoče v, naprej izračunati. Pa tudi sicer je naše delo psihično tako utrudljivo, da preko določenega števila ur ne moreš.*
Laura je pripomnila, da je ■»kariera* tolmačice v resnici kratka, v glavnem traja kakšnih 10, največ 15 let, višek lahko dosežeš med 30. in 40. letom starosti, drugače pa nimaš bolezenskega zavarovanja. socialnega skrbstva in zagotovljene pokojnine. ■
Toda, kot rečeno, bo zanje v kratkem ustrezno poskrbel zakonodajalec. zato naj se slovenska dekleta, ki so nadarjene za tuje jezike, nikar ne otepajo študija na omenjeni univerzitetni šoli; naša narodnostna skupnost jih bo še kako potrebovala, zadovoljne Da bodo tudi v gmotnem pogledi.
matere - tujke.
Število mešanih zakonov je v Italiji precej visoko, pa čeprav jih je skoraj nemogoče izračunati točno. Zanimiv pa je podatek, da štelilo zakonskih zvez med italijanskimi državljankami in tujimi državljani v zadnjih letih stalno narašča.
Zato je bilo po mnenju italijanskih žena in mater tujih državljanov* — pod takšno siglo so se namreč zbrale ženske, ki so bile pri tem neposredno prizadete — nujno rešiti to vprašanje. Najprej so dobile močno oporo v o-kviru članic Evropske gospodarske skupnosti: poseben odbor, ki je pri evropskem parlamentu preučeval položaj ženske v EGS, je namreč pozval članice, naj skušajo urediti »pridobivanje državljanstva v skladu s sodobnimi nazori in potrebami današnjega časa*.
Stari predpisi so nastali, ko so se ljudje na splošno veliko manj preseljevali in tisti, ki so se, so se pač pod prisilo: bili so ali prerevni in so zato šli »s trebuhom za kruhom* ali pa so bili politični preganjanci.
In bojazen pred »politično nezaželenimi osebami* je pravzaprav glavna ovira, da zakona niso o-dobrili že pred leti. To bo tudi 'najtežje premagljiva ovira v poslanski zbornici, ki je zakonskemu predlogu kaj malo naklonjena.
Celoten zakonski predlog so str nili na poltretji strani, gre pa za predelano besedilo raznih osnutkov, ki so jih pripravile različne stranke, osvojile pa predvsem članice teh strank.
Prav gotovo bo besedilo med obravnavo v poslanski zbornici doživelo precej sprememb, bistven pa je člen, ki zagotavlja, da ima pravico do italijanskega državljanstva vsak moški, ki je vsaj šest mesecev poročen z italijansko državljanko, ki je brez lastnega državljanstva (apolid) ali pa se odreka lastnemu. Razumljivo je, da mora za italijansko državljanstvo zap«witi, ni pa čisto jasno, če lahko obdrži dve državljanstvi, oziroma je to vprašanje prepuščeno urejevanju bilateralnih odnosov med državami.
Točna opredeljena omejitev te možnosti pa je ravno v «ogroža-nju varnosti italijanske države*: s tem razlogom lahko zavrnejo prošnjo, vendar pa samo za eno leto, nakar se morajo, in tokrat dokončno, ponovno izreči o prošnji.
Predvsem dva argumenta sta narekovala prej omenjeno omejitev: in sicer, da se ne bi hotel kak tuj državljan s poroko izogniti kazenskemu postopku v lastni državi, predvsem pa naj bi bil predpis nekakšna obramba pred neštetimi potmi in načini prodiranja mednarodnega terorizma.
Predlog pa ohranja dve bistveni značilnosti: prvič in predvsem čimširšo možnost, da tuji državljani, na lastno željo, prevzamejo italijansko državljanstvo; po drugi pa da bi bil celoten postopek čim enostavnejši in bi v najkrajšem času omogočil s pravno -birokratskega vidika normalno življenje družin.
Nad vsemi temi zelo stvarnimi ugotovitvami pa kraljuje nekoliko zakrita, vendar zaznavna resnica: «s prehajanjem iz enega državljanstva v drugo* (kar je bila parola hudih nasprotnikov predloga) se podira staro pojmovanje državljanstva kot velikega privilegija, tako velikega, da ga je ženska lahko le vdano sprejela, nikakor pa ni smela ali mogla o njem prosto odločati.
(bip)
Nemški filmski režiser Wim VVenders, ki je dobil v Benetkah najvišje priznanje «zlatega leva* za svoj film «V teku časa*
•iiiiiiiiiiiniiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiKiiiiimniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiinmn
ZANIMIVI SKLEPI NA NEDAVNEM ZASEDANJU V GORICI
Narečje in ljudska kultura naj se upošteva tudi v šoli
Pomen folklore in ljudskega slovstva v šoli - Kaj menijo o tem slovenski in italijanski etnologi - Kako prav bi to prišlo posebno v naših šolah
V Gorici je bil v dneh od 26. do 28. avgusta zanimiv kongres o ljudskih izročilih in o pomenu na rečja in folklore v šoli. Na kon gresu so predavali znani etnologi iz Italije, Jugoslavije (v glavnem iz Slovenije in Hrvatske). Avstrije ter Nemčije.
Italijanski etnologi so soglasno obžalovali, da v šolske programe ni vključeno spoznavanje narečja in poučevanje ljudskega slovstva ter folklore. Učitelj na osnovnih in profesorji na srednjih šolah ne dovolijo rabe narečja pri pouku. Pravilno je, da se učenci naučijo
knjižnega jezika in da govorijo in pišejo v lepi in tekoči italijanščini oziroma slovenščini, toda prav bi bilo. da bi se pri jezikov nem pouku odmerilo neka. časa tudi narečju in ljudskemu slovstvu. Tu ne mislim ra rabo tujk (ki jih je žal v našem jeziku že preveč), ampak prav na pristno narečne izraze, ki jih ponekod še uporabljajo v naših družinah v kraških vaseh kot so Prosek. Križ, Opčine itd... Gojenje narečja v naših šelah med uro slovenščine bi približalo našo mladino spoznavanju starih običajev, ljudskih
tltllllllHIIHIIIIIIIIIlIlHIIMIIIItmillltlllllllllimilimillMIHIlUIIIMIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllHIIIIIIKIIIimilll
Velika sovjetska šolska ladja «Sedov», štirijamborna največja jadrnica na svetu, je te dni priplula v Southamptom v Angliji, kamor so jo povabili ob veliki paradi tovrstnih plovil
PO PISANJU DVEH JAPONSKIH ZNANSTVENIKOV
Kaj neki Krištof Kolumbkaj stari Vikingi Ameriko so davno prej odkrili Prajaponti
Dokazov za to imajo veliko, le da jim človek ne bo verjel, če delo bere kritično
Če boš rekel Genovčanu, da ni bil Krištof Kolumb tisti, ki je odkril Ameriko, ga boš užalil, saj si sploh ne more zamisliti, da bi bil to zmogel kdo drugi. Podobno so v to prepričani na Norveškem m celo Švedskem in sploh na »se veru», kajti edino stari pomorščaki Vikingi so bili sposobni tolikšne plovbe. In kdo je imel boljšo ladjo od njih, sploh boljše plovilo, saj so bile le njihove dolge ladje -nepotopljive*. Če se je oglasil k besedi še kdo drugi, posebno z južnejših predelov, so ga enostavno odklonili, ker da tega
■iitmtiiiHMiiMiiiiiiiitfiiHHiiiiiMMMiiimiiiiinmiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiminiiniitinMiiniiiiiiiiitinMuiNiiMinit
Bronasti konjenik - 200 let
Če te je kdaj pot pripeljana v l-eningrad, posebno če si v to res lepo sovjetsko mesto prišel v organizaciji kake turistične ustanove. so to zagotovo pripeljali tudi pred mogočen spomenik ustanovitelju Leningrada, nekdanjega St. Petersburga Petru Velikemu. Gre za resnično veliko skulpturo, ki slavi letos svojo 200-letnico. Pravzaprav je visoki jubilej slavila pred enim mesecem, kajti odkrili so spomenik 10. avgusta 1782. Nekoč se je trg, na katerem spomenik stoji, imenoval Senatski trg, danes je to Trg dekabristov in je za gotovo cilj vsakega ve čjega izleta v Leningradu, tudi zaradi drugih objektov, ki so na tem velikem trgu.
Spomenik pogosto imenujejo z enostavnim imenom »Bronasti konjenik* in zares gre večja pozor-
nost celotnemu spomeniku kot strukturi, kot pa osebi, kateri so spomenik postavili, namreč Petru Velikemu. Kritiki pravijo, da ima spomenik izredno umetniško vred nost, vsekakor pa ima izredno vrednost zaradi tehnične rešitve konstrukcije, saj ogromna masa brona, ki predstavlja konja in na njem konjenika oziroma jahača, trdno stoji oprta na samih dveh zadnjih nogah in se konj deloma opira tudi na svoj rep.
Velikansko strukturo Petra Velikega na konju je izdelal fran coski kipar Ettienne Falconet in se s to svojo umetnino vpisal v zgodovino kiparstva. Na svetu je namreč zelo veliko plastičnih del z motivom konja in konjenika, bolj malo pa je skulptur, ki bi se mogle kosati s to. seveda glede na postavitev in obseg.
ni sposoben. Sedaj pa se oglašajo k besedi celo Japonci, ki ne trdijo, da so njihovi prednik* mor da kako leto pred Krištofom Kolumbom ali celo pred kakim Vikingom pristali na obalah »novega sveta*, pač pa vztrajajo pri trditvi, da so Ameriko odkrili kar 3000 let pred Kristusom, torej 4500 let pred Krištofom Kolumbom. Res je, da si ne lastijo pravice, da bi oni dali »novi celim* tudi svoje ime, vendar vztrajajo pri svojem stališču, da gre odkritje Amerike pripisati prav njim, ali točneje njihovim daljnjim prednikom. O tem govori knjiga, ki je izšla pred kratkim ter nosi naslov »Človeštvo in omika včeraj, danes in jutri*.
Avtorja knjige sta japonski diplomat in znanstvenik dr. Joshi-taka Horiuchi ter ameriški znan stvenik japonskega porekla dr. Cochi Asakura. Njuna knjiga, ki je pred nedavnim izšla v Ne\v Vorku, govori o tem, kako so ja potiski ribiči iz tako imenovane dobe džomon na preprostih ribiških čolnih prepluli Pacifik in prispeli vse do obal Južne Amerike, Po pisanju dveh japonskih znanstvenikov, avtorjev omenjene knjige so nekdanji predniki sedanjih Japoncev ali po njunem tako imenovani Prajaponci okoli leta 3000 pred našim štetjem izkoristili morski tok Kurchio, to se pravi črni morski tok in se oddaljili od japonskega otočja rer se odpravili »v neznano*. Seveda znanstvenika ne povesta, koliko .je bilo teh drznih ribičev in koliko jih je prispelo do »cilja*, namreč do obal Južne Amerike. Vendar ve sta povedati, da so ti prajapon
ski ribiči naleteli v Južni Ameriki na Inke in na njihovo omiko in tej njihovi že razviti omiki dodali tudi nekaj svojega, pač ne kaj elementov tedanje japonske kulture, ki da je na Japonskem ni več zaslediti, ki pa jo posredno zasledimo v kulturi Inkov.
Seveda je lahko navajati domneve, toda japonska znanstvenika navajata številne argumente ali raje «argumente». Sem spadajo na primer podobnosti med japonsko džomon keramiko ter keramiko Inkov. Japonska znanstvenika navajata tudi jezikovno podobnost med jezikom Inkov in japonskim jezikom, predvsem v nekaterih izrazili in tudi v ime nih posameznih krajev. Med drugim navajata veliko podobnost med imenom znanega jezera Titikaka ter dvema japonskima sa mostalnikoma in sicer »cici* ter «halia», kar pomeni »oče* in »mati*. Pa tudi v verskih običajih Inkov japonska znanstvenika zasledita neko podobnost, kajti Inki so oboževali sonce, pa tudi stari Japonci so častili sonce kot vrhunsko božanstvo. Končno .japonska znanstvenika vidita tudi ve-, liko podobnost med Japonci in Inki. oziroma ameriškimi Indijanci nasploh. Ta podobnost se jim kaže v širokih obrazili, v obliki čela in nosu.
Če človek nanaglo prebere knjige »Človeštvo in omika včeraj, danes i» jutri* in ni pri tem niti malo kritičem. ga bodo trditve dveh znanstvenikov skoraj prepričale, posebno ker bo vzel delo v roke v prepričanju, da prihaja izpod peresa dveh resnih znanstvenikov. Toda niso le stari Japon-
ci in stari Inki oboževali sonca. Večina primitivnih narodov je oboževala sonce. Pa tudi imena raznih krajev, posebno pred stoletji, ko so imena nastajala, so si lahko zelo podobna in tudi če so si podobna, niso nujno sorodna, vsaj jezikovno ne. In če bi bilo tudi res, da so japonski ribiči prepluli strahotne razdalje čez Tihi ocean in se jim .je posrečilo pristati nekje sredi Amerike ali celo v njenih južnejših predelih, koliko bi jih bilo moralo tja priveslati ali pripluti. da bi lahko dali Inkom celo svoje somatske značilnosti, pa čeprav gre za dolgo vrsto generacij, ki naj bi temu sledile, Ali bi ne bilo bolj verjetno, da bi se morebitni redek prajaponski ribič »utopil* v množici Indijancev oziroma tamkajšnjih ljudstev. Sicer pa ali ne govori neka domneva, da so prvobitni prebivalci ameriške celine zares azijskega izvora, le da so ali bolje, da naj bi bili prišli iz Azije v Ameriko pred najmanj 20, verjetno pa celo pred 40 tisoč leti in to ne čez ogromno »lužo* Tihi ocean, pač pa čez Beringono ožino, ki da tedaj ni bila še niti ožina, ker da sta se tedaj azijska in ameriška celina še stikali in so torej mogli nekateri azijski »posamezniki* stopiti z azijske celine na ameriško kar po kopnem.
In vendar .je zanimivo prijeti v roke tudi tako čtivo, kakršno je delo dveh japonskih avtorjev, ker se v njej sprosti domišlja in je dano človeku, čitatejju, da tudi sam razmišlja o davni preteklosti. ko je bil svet še tako velik, strašansko velik.
pesmi in ljudskih izročil. Ljudske pesmi so zelo bogate na ritmu in v n jih se izraža preprosta a zdra va kmečka duša; to je uvidel sam Prešeren, ki je črpal mnogo iz ljudskih pesmi.
Tudi mnogi slovenski pisatelji so posvetili mnogo svojih del ljudskim običajem in ljudski govorici tako v prvi vrsti Jurčič, ki .je v »Desetem bratu* prikazal oreuro-ste vaške ljudi in Krjavelj je naj svetlejši lik vaškega posebneža. Toda ni bil edini slovenski pisatelj. ki je zajemal iz ljudskega slovstva. Poleg ljudstdh pesmi bi se lahko v šoli gojila ljudska glasba. ki gre v pozabo in to ni prav. ■ Učenci ^naj bi s£. sonati® z ljudskimi pesmimi in inštrumenti. Na tem področju sta ve’iko naredila Pavle Merku in pa Milko Matiče tov. ki sta zbirala ljudske pesmi in ljudsko glasbo v Reziji in Be neški Sloveniji, ki imata bogato tradicijo v ljudski pesmi in folklori.
Prof. Elisabetta Zuanelli z vseučilišča v Benetkah, je bila mnenja, da bi bilo treba uvesti pouk narečja že v predšolski dobi, to se pravi v otroških vrtcih. Otroci so v obdobju od treh do' šestih let najbolj dovzetni za sprejemanje novega in »dvojezičnost* jim ne dela preglavic.
Zakaj bi bilo nrav, da bi se v vrtcih uporabljalo tudi narečje? V večini italijanskih družin se govori narečje; otrok pride iz dru žinskega okolja v otroški vrtec in tu mora govoriti v lepi italijan ščini. To je za njega prava trav ma, ki ima lahko zle posledice v vzgojnem procesu in vzbudi do vrtca in pozneje do šole pravo antipatijo. Vrtnarice naj bi se pogovarjale z otroki v narečju in jih s pomočjo narečja naučiie tudi knjižnega jezika. Otroci znajo mnogo poezij in pesmic v nare čju, te naj pojejo v vrtcu in v prvih razredih osnovne šole in bodo bolj sproščeni in bodo z lahkoto dojemali tudi italijanski ali na naših šolah slovenski jezik.
Pomembne so tudi razstave ljudskega orodja na šoli. V mnogih naših družinah, zlasti po vaseh, imajo še mnogo takega domačega orodja, ki so ga uporabljali babice in ded.je v kmečkem delu. Tako lahko učenci prinesejo v šolo star likalnik na oglje, le-ščerbo na ol.je. leseno posodo, kolovrat in še in še. Razstava tega orodja bi pripomogla, da bi se stari, ljudski običaji in tudi izrazi, ki že zginjajo v pozabo, ohranili in spet oživeli. Pri pouku ljudskih izročil se učitelj lahko poslužuje audiovizualnih pripomočkov kot so plošče, filmi, radio itd.
V šolah lahko nastanejo folklorne skupine, ki plešejo stare slovenske plese in pojejo ljudske pesmi. Folklora približa mladino ljudski pesmi in ljudski glasbi in prav je, da .jo poučujejo med uro glasbene vzgoje. Janez Bogataj z ljubljanske univerze je na kon gresu v Gorici povedal, da so v Sloveniji uvedli v šolske nrogra me za osnovne in srednje šole poučevanje ljudskih običajev in ljudskega slovstva.
S šolskim letom 1982-83 bo etno loški muzej začel z obiski na vseh ljubljanskih osnovnih šolah in tu di otroških vrtcih, tako da se že otroci v predšolski vzgoji seznani jo z ljudskimi običaji, ljudsko nošo in obrtjo. Pogosti bodo tudi obiski osnovnošolske mladine v etnološkem muzeju. Zelo zanimiva pobuda, ki bi jo bilo vredno pos nemati tudi na naših šolah.
Stiki mladine z ljudskimi obi čaji, jezikom in pesmijo bodo povečali kulturno obzorje in približali mladino ljudskim izročilom in običajem, ki žal gredo marsikje prehitro v pozabo.
MARKO PAULIN
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
10.-11.30 Bari: Otvoritev mednarodnega sejma
13.00	Poletni maraton
13.30	TV dnevnik
15.00	EP v atletiki
19.20 Trije nečaki in majordom
19.45	Almanah jutrišnjega dne
20.00	TV dnevnik
20.40	Ping pong
21.30	Železni križ - film »Železni križ* je naslov filma, ki ga je Sam Peckin-pag režiral pred šestimi leti. Gre za vojno v pravem pomenu besede, gre za krvavo, resnično vojno, čeprav v filmu, kajti Sam Packinpag je mojster množičnih epizod, mojster razgibanega filma, saj pravijo, da je on kot režiser zadnji režiser, ki zna v živo delati akcijske filme.
V	filmu igra vrsta zelo dobrih filmskih umetnikov med katerimi je tudi nemški filmski človek Maximilian Schell, ki seveda kot Nemec igra Nemca
23.40	TV dnevnik in vremenske razmero
Drugi kanal
13.00	TV dnevnik
13.15	Dvojno življenje Henryja Phyfea
13.45	Monza: Avtomobilizem
17.00	Popoldanski program
17.40	TV za otroke
18.30	Večerni šport
18.50	Figure, figure, figure
19.45	TV dnevnik
20.40	I pianti della liberazione Nadaljevanka »La patria mi-nore* gre proti koncu. Danes pride na vrsto četrto nadaljevanje z naslovom »I pianti della liberazione*. v katerem ima glavno besedo »commendatore Mastro-luongo*. ki se zelo lepo znajde v vlogi, kako se v novih razmerah uveljaviš. Potem ko je prodal še svojo zadnjo elegantno obleko, novi junak skuša pozabiti na svojo ža lostno preteklost in tudi nič kaj prijetno ljubezensko zgodbo . . .
21.50	Dogodki in problemi današnjega sveta
V	zadnjih dneh, ko so bili na vrsti zločini mafije, je politični terorizem prešel nekako v ozadje, vendar bo skušala oddaja «Primo piano* spregovoriti o tako imenovanih skesanih teroristih, torej o pojavu, ki postavlja vrsto pravnih in tudi moralnih problemov. Današnja oddaja bo prikazala del zasliševanj ali bolje priznanj Patrizia,,, Racija,, ki služijo kot-osnova za razmišljanja pravnikov, pa naj gre za odvetnikp ali sodnike, kot tudi političnim delavcem in, zaLaj ne, tudi preprostemu človeku
22.45	TV filmi - Obiski na domu
Tretji kanal
19.00	TV dnevnik
19.20 Nervi scoperti
19.50	Sto mest Italije
20.10	Cir.eteca: Znanost v kinu
20.40	Dvojnik
22.25 TV dnevnik
22.50	Mehika: Ljudje iz doline
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
14.55	Poročila
15.00	Atene: EP v atletiki
19.10	Domači ansambli
19.30	Obzornik
19.45	Otrok in promet
izobraževalna oddaja
20.05	Ekonomska terminologija
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26 Zrno do zrna
20.30	TV dnevnik
20.55	Vremenske razmere
21.00	Fantje s Hill Streeta
21.50	Ne prezrite
22.05	Španske operne zvezde: Montserrat Cabelle
V oddaji španske operne serije tokrat predstavljamo so pranistko Montserrat Ca-balle, ki je bila rojena v Barceloni 1928. leta. Že kot 8-letna deklica je izvajaj Bachove kantate, leta _ 19*> pa je dobila največjo špansko nagrado za petje. Njen debi na opernem odru je vloga Mimi v Puccinijevi operi La Boheme v BaselU-Montserrat Caballe je danes stalna gostja velikih opernih odrov: newyorškega Metro-politana, londonskega Coveflt Gardena, pa tudi stalna gostja na opernem festivalu v Glyndebourneu. V oddaji jo bomo slišali v 4 odlomkih in sicer Roberto Devereu* G. Donizettija, Salome « Straussa. Norma V. Bellini!a in Moč usode G. Verdija-Umetnico- bomo spoznali tu di v njenem privatnem življenju. predvsem pa v vlogah, ki so posnete na raznih svetovnih opernih odrih
23.05	Spremlja imo - sodelujmo
23.15	Nočni kino: Veronika
00.35 Poročila
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v oddaji Odprta ja med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Politični položaj TRST — Dežela sredstev za bal turo
TRST — Mesto starih TRST - Zvišanje občinskih davkov za smeti
17.00	Atene: EP v atletiki
19.15	Risanke
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanke
20.15	TVD Stičišče
20.30	Stalingrad - čelov, film
22.00	TVD - Danes
22,10 Zeit im Bild - Čas v sliki 22,40 Odprta meja
Zagreb
18;50’ Video strani 19.05 TV koledar
19.15	Otroška oddaja	,
19.30	Reportaža o proslavi 40-1®» niče jugoslovanske voj°e mornarice
20.30	TV dnevnik
22.00	Titovi mornarji - glasbena oddaja
22.45 TV dnevnik	.
23.00	Gost urednik: Fabijan s°' vagovič
00.30 Poročila
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; -7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Radijski mozaik: Na obisku pri: 8.30 Potpuri napevov in melodij; 9.30 Dramatizirani roman; Tolstoj: »Ana Kareni-na» - 7. del; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: simfonični koncert na ploščah; 11.30 O-poldanski zbornik: Literarni listi;
12.00	Roža mogota; 13.20 Iz studia
neposredno; 16.00 Klasični album;
17.10	Razširjeni obzornik; Na obisku pri, .	17.30 Romantične me-
lodije; 18.00 Kulturni dogodki; Priljubljeni motivi: 18.40 Kako ti je ime?
KOPER
(Slovenski program)
7.00,	7.30, 8.25, 14.00, 15.00, 15.00,
17.55	Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestr ne razmere; 8.15 Radijski, televi-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kiiohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW — Koper	98,1 MHz
UKW — Nanos	88,6 MHz
zijski in filmski spored; 14.00 Glasba; 14.15 Kinospored; 14.30 Zanimivosti; 15.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje poslušalcev; 15.30 Pesmi in plesi naši:
16.00	Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Aktualna tema;
17.30	Glasbena medigra; 17.40 Piknik ob koncu tedna.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 11.30, 13.30, 16.30 in 19.30 Dnevnik: 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 7.00
9.30	Glasba za dobro jutro: 8.15 Horoskop; 8.55 Knjiga v izložbi;
9.32	Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.32 Intermezzo in horoskop: 10.45 Mozaik; 11.00 Vsi jih poslušajo: 11.32 Kim, svet mladih: 12.00 S prve strani: 12.05 Glasba po željah: 12.50 Nazdravimo z...: 15.36 Vrtiljak’ jugoslovanskih motivov; 16.45 Istra v pesmi in plesu: 17.00 Kultura in ljudje:
17.32	Crash: 18.00 Glasbena oddajaj 18.30 Petkov koncert; 19.45 Slišimo se jutri in zaključek sporeda.
RADIO 1
7.00	8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
14.00,	17.00 19.00 Poročila; 6.00
8.40	Glasbena kombinacija; 6.44 Včeraj v parlamentu: 9.00 -10.03
Glasbeno govorni program; 10-Filmski bienale v Benetkah; U u Radijska priredba; 11.34 Ko®! zvoni - radijska nad.; 12.03 RadJJ ski variete; 13.25 Glasbene nov* sti; 14.01 Ul. Asiago Tenda; Hf Vzgojna oddaja; 15.03 Glasbeni® kumentarec: 16.00 Poletni spor*®
17.30	Atene; svetovno prvenstvo 1 atletiki; 19.22 Glasbeni prem®
19.30	Jazzovska glasba; 20.30 Sk® zi poletje; 21.00 Radijski koncert
22.15	- 22.35 Glasbena oddaja; »jj Napotki za avtomobiliste; 33-'" Telefonski klic
RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30. 10.00,
12.30.	13.30, 15.30, 16.30. VZ
18 30. 19.30 Poročila; 6.00 -Glasbena matineja; 8.45 Spof® Radia 2; 9.00 Preden petelin poje - radijska nadalj.: 9.32 -Radijska priredba; 12.48 Hit P® rade: 13.41 Sound-Track - S*3*? in kino; 15.00 Popoldanski sp<#ean 15.42 Zlato; 10.32 Gospodje in spe, prijetno poletje; 19.50 Tosc® nini: njegovo življenje, njeg°v' umetnost in Ukročena trmofp® ka; 22.20 Parlamentarna pan°f®' ma; 22.50 Glasba za vse okuse-LJUBLJANA .
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00 12-® 13,00, 15.00. 20.00. Poročila; Prometne informacije; 7.35 vi menska napoved: 7.50 Dobro J tro, otroci; 8.25 Iz naših sp®^ dov; 8.30 Z radiom po poti; »• Radijska šola; 9.35 Glasbena Pr® ljica: 9.45 Naši umetniki mlad® poslušalcem; 10.05 Z glasbo v ber dan; 10.35 Turistični nap®',.’. 11.05 Rezervirano za...; 12.05 poznate Pariško verzijo Wag®e r. jeve opere »Tannhauser*; 12-3&.JJ pesmijo no Jugoslaviji: 13.00 c današnji dan; 13.10 Iz glasb®®: tradicije jug. narodov; 13.30 KJ®[ tijski nasveti: 13.40 Pihalne be; 14.00 Iz naših krajev; *Jl. Zabavna glasba; 14.30 Pripor® jo vam...; 14.50 človek in vje; 15.05 Škatlica z godbo;
Naši poslušalci čestitajo, 1'.kj Dogodki in odmevi; 16.30 Nap® . za turiste; 16.35 Zabavna gl®s; :• 16.50 Radio danes, radio jutj.h
17.00	Vrtiljak; 18.00 Studio 18.00; 19.00 Pojemo in gode®*! 19.30 S skupnega trga; ■ 20.25 \ bavna glasba; 20.35 Lahno n°:’ otroci; 20.45 Vsa zemlja bo z mi zapela; 21.00 Uganite pa '. ; zaigramo; 22.05 Oddaja o m® J.'
23.00	Našim rojakom po ®v*
23.15	Informativna odda’a; ,e Tz naši sporedov; 23.30 Radi jih poslušali: 24.05 Lirični utr® ki; 24.10 Petkov glasbeni mož®1'
........ ' ..... ■■ .....................
■13. evropsko atletsko prvenstvo v Atenah flH|
	
' i	*	:
...
* .	' w
Kljub vrhunskim dosežkom brez rekordov
Slab dan za italijanske atlete, medtem ko so se Jugoslovani še kar dobro odrezali Milič (met krogle) s četrtim mestom najbližji kolajni - Danes na sporedu 6 finalov
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
ATENE — Med devetimi odločit-Vami 4. dne 13. atletskega EP so ,,ate kolajne osvojili NDR (4), SZ p'*, Grčija (sploh prvo), ZRN in ^‘jska. Jugoslovani pa so v šti-™ finalih zasedli po eno četrto ®esto (Milič s kroglo), peto (Ste-v skoku v daljino), sedmo lluiapič na 400 m) in 15. (Per-Mrjeva na 3000 m), Zdravkovič in
KOLAJNE EP
z 8 5 3 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0
mdr
ZRN
^"vjetska zveza
»eiika Britanija
Bolgarija
Romunija
Italija
“Ponija
Poljska
Grčija
tSSR
finska
Francija
B
6
1
5
0
1
0
1
0
1 1 4 2 1
P^rajčič pa sta se uvrstila v so-^fni finale teka na 1.500 m.
“opoldne se je za Jugoslovane !*calo uspešno. Vladimir Milič je v seriji glavnega tekmovanja v krogle dosegel zelo solidnih , ,a2 m in si tako ustvaril imeni-JJ. izhodiščni položaj, v polfinalnih na 1500 m pa je uspelo obe-Jugoslovanoma. Najprej je .[kavkovič v svoji skupini osvo-tretje mesto in s tem postal fi-S^t po uvrstitvi, nato pa se je .. azal še Pokrajčič v tretji skupi-
ko
je bil na cilju sicer šele
i.--’ a vendar z rezultatom, ki je bil ,•
drugi med tistimi, ki niso bili Prvih treh mestih in je tako L°t U. prav tako postal finalist. „ar je vsekakor nenadejan velik "speh.
^ metu krogle pa nato ni šlo več Jj® Po Miličevih željah in tudi na-M.. tihih upih. Milič je po prvi se-J' obstal na četrtem mestu, ta |J°šaj pa mu je ostal do konca, svojega rezultata ni več po-L.av‘l (20,49, prestop, 20,13, pre-20,44), drugi pa ga tudi niso Prehiteli, četudi so se mu po-približali, četrto mesto Mili-? ie doslej največji jugoslovanski Jj™1 v tej disciplini po Sarčevi-7,em 5. mestu leta 1950 v Bruslju. ,y!'lič je bil po tekmovanju zado-.j*® in razočaran hkrati. «V zad-ijm metu sem že mislil, da imam dej j00. Pa le ni bilo tako», je
.Pergarjeva je tekla taktično pa-Fgo — ni sledila tempu najhi Jsih, vendar se je kasneje poka °- da nima dovolj moči in se je
"'oral
a zadovoljiti s 15. mestom in
Tekmovalni spored EP
DANES
jIl-OO: hoja na 50 km; 15.00: kla-j‘v° (finale); 16.30 : 400 m ovire u?'<e (finale); troskok (finale); (Vi?' 110 m ovire (finale); 17.30: v m moški (kval.); 18.00 : 3.000 »vire (finale) 18.20 sedmero-fk' (800 m); 18.35: 4X400 ženske Va|0; 4X400 m moški (kval.)
JUTRI
vlšina moški (finale); 16.15: H ® ovire (finale); 16.30 4X100 Sionske (kval.); 16.40: disk mo-^ ffl—1 '	16.55: 5.000 m (fina-
poprečnim časom. Ulmasova iz SZ je obranila naslov iz Prage in se povsem približala svojemu svetovnemu rekordu.
Tek na 400 m je dobil prvi favorit zahodni Nemec Weber, Knapič pa je imel smolo, da je moral star-tati na zunanji, 8. progi. Vse do konca ciljnega zavoja je bil med najhitrejšimi, v ravnini pa so ga tekmeci prehitevali drug za drugim in je bil na koncu sedmi.
Tek na 100 m z ovirami za zenske je s sijajnim časom dobila Poljakinja Kalek, kar je bilo prvo zlato za Poljsko.
Izredno dolgo je trajal skok v daljino za moške — druga finalna disciplina, v kateri smo si lahko obetali uspeh, tudi zato, ker je bila pozornost vsega stadiona usmerjena
na met kopja za ženske, kjer so gostitelji lahko realno računali z visokimi uvrstitvami kar dveh svojih zastopnic.
In prav to se je ob nepopisnem navdušenju znova polnih tribun tudi zgodilo. 25-letna. samo 166 cm visoka Anna Verouli je postala prva atletinja, ki je Grčiji priborila zlato na evropskem prvenstvu, pol leta mlajša Sofia Sakarafa pa je njen uspeh izpopolnila z bronasto kolajno. To je tudi sploh prva zmaga Grčije na evropskih atletskih prvenstvih.
Skok v daljino je minil v znamenju olimpijskega zmagovalca Domborvvskega, ki je skočil štirikrat in vsakokrat presegel 8 m. Za Ste-kiča pa je bila prava živčna vojna, saj je v prvih treh serijah bil ši-
niiiiiiiiiiiiHiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiuiiiiiiiimimiiiiHiiHiuiHifiimiin
NOGOMET
NA TURNIRJU V REPNU
KRAŠOVCI ŽE IZLOČENI
Za vstop v polfinale sedaj Brežanom zadošča že neodločen izid v srečanju z Opicino
le). Ktoale);
ki: £15: 17.25:
4X100 m moški 1.500 m ženske
12-35 : 4X400 m ženske
(fina-
(fina
(fina-
ts' 17.50: 1.500 m moški (finale); '	4X400 m moški (finale).
12. SEPTEMBRA
IH. 'B®: maratonski tek moški; 16.20: a'onski tek ženske.
Kras - Breg	1:1 (1:0)
KRAS: Coronika, Šugan, Villalta, Darko Škabar, Terčon, Puntar (v 70. min. Blažina) Samec, Dario Olivo (v 41. min. Milič), Ferfolja, Sergio Olivo (v 62. min. Corbatti), Lanza.
BREG: Zettin, Dodela, Tul, Pin-zin, Dazzara, Pavletič, Albertini, Gregori, Mondo, Peroša in Strnad.
STRELCA: v 40. min. Šugan, v 90. min. Strnad
V zelo pomembni tekmi za vstop v polfinale turnirja za pokal »restavracije Križman* sta se sinoči pomirila Breg in Kras. Srečanje se je končalo brez zmagovalca in s tem rezultatom so domačini izločeni s turnirja-
Tekma je bila nedvomno najbolj napeta od vseh, kar smo jih doslej videli na repenskem pravokotniku. Prvi polčas je bil dokaj izenačen in moštvi sta si zapravili vsako po eno priložnost s Strnadom in Ferfoljo. Rdeče-beli so povedli v 40. min., ko je Šugan iz precejšnje- razdalje premagal nezanesljivega Zettina. Glavna protagonista v drugem polčasu sta bila Krasov vratar Coronika, ki je z dvema krasnima posegoma rešil Kras pred izenačenjem. Ko pa je bil tudi on premagan, je njegovo vlogo prevzel Villalta, ki je dvakrat posredoval na . ami beli črti. Do zasluženega remija so Brežani prišli prav v zadnji minuti srečanja s Strnadom. ki je bil najspretnejši v gneči pred Krasovimi vrati. Z osvojeno točko se Brežanom ponuja edinstvena priložnost za vstop v polfinale, saj jim v robotnem zaostalem srečanju z Opicino zadošča že neodločen izid.
LESTVICA A SKUPINE
Domio 5 (5:3), Breg 2 (3:3), Kras 2	(1:2), Polisportiva Opicina 1
(1:2).
Prihodnje srečanje (11. 9.): Polisportiva Opicina - Breg.
ZAČASNA LESTVICA B SKUPINE
Zarja 4 (2:1), Vesna 3 (3:0). Primorje 2 (1:4), Gaja 1 (0:1).
Prihodnje srečanje (petek, 10. 9.): Vesna Gaja.
Z S
NAMIZNI TENIS
ZA SREČANJE PROTI SZ
M. Cergol (Kras)
. v državnem dresu
RIM - Za dvoboj s Sovjetsko zvezo, ki bo 15. t.m. v Moskvi, je selektor italijanske namiznoteniške reprezentance, Kitajec Xu-Sho Fa, sklical Massima Costantinija, Gio-
vannija Bisija in Marino Cergol, ki je v letošnji sezoni okrepila vrste ŠK Kras.
REKREACIJSKI TEDEN ŠK KRAS
Drevi namizni tenis
Danes se bo začel rekreacijski teden ŠK Kras, na katerem imajo pravico do nastopa člani tega društva, ki deluje na območju zgoni ške in repentabrske občine. Drevi ob 20. uri bo v repentabrski občinski telovadnici tekmovanje v namiznem tenisu. Na sedmih mizah se bodo pomerili moški in ženske posamezno, moške, ženske in mešane dvojice. Vpisovanje uro pred pričetkom tekmovanja-Jutri pa bo v Zgoniku ob 19. uri balinarsko tekmovanje za moške in ženske dvojice.
B. S.
bak (le 781 cm) in se je moral ves čas bati za uvrstitev v finale o-esmerice in še za- nove poskuse, nazadnje pa je do njih le prišel in si z zadnjim skokom priboril peto mesto, kot prvi med tistimi, ki niso preskočili 8 m. V skoku s palico je Krupski osvojil za SZ stoto zlato kolajno na EP.
EVGEN BERGANT
Rezultati
včerajšnjih finalov
1.	200 m (moški) 0. Prenzle (ZRN)	20” 46
2.	C. Sharp (VB)	20"47
3.	F. Emmelmann (NDR)	20”60
1.	Met kopja (ženske) A. Verouli (Gr.)	70,02 m
2.	A. Kempe (NDR)	67.94 m
3.	S. Sakorafa (Gr.)	67,04 m
1.	Met krogle (moški) U. Beyer (NDR)	21.50 m
2.	J. Bo.jars (SZ)	20,81 m
3.	R. Machura (ČSSR)	20,59 m
4.	V. Milič (Jug.)	20,52 m
10. A. Andrei (It.)		19,28 m
1.	3.000 m (ženske) S. Ulmasova (SZ)	8'30”28
2.	M. Puica (Rom.)	8’33”33
3.	E. Sipatova (SZ)	8’34”06
6.	M. Gargano (It.)	8'48”73
9.	A. Possamai (It.)	8'54"52
15. B. Pergar (Jug.)		9'11"57
1.	200 m (ženske) B. Wockel (NDR)	22”04
2.	K. Snallvvood (VB)	22”13
3.	S. Rieger (NDR)	22"51
L	400 m (moški) H. Weber (ZRN)	44”72
2.	A. Knebel (NDR)	45"?9
3.	V. Markin (SZ)	45”30
7.	Ž. Knapič (Jug.)	46”20
1.	100 m ovire (ženske) L. Kalek (Pol.)	12”45
2.	J. Donkova (Bol.)	12”54
3.	K. Knabe (NDR)	12”54
	Skok v daljino (moški)	
1.	L. Dombrovvski (NDR)	8,41 m
2.	A. Corgos (Šp.)	8.19 m
3.	J. Leitner (ČSSR)	8.08 m
5.	N. Stekič (Jug.)	7,93 m
6.	G. Evengelisti (It.)	7.89 m
1.	Skok s palico Krupski (SZ)	5.60 m
2.	Poljakov (SZ)	5,60 in
3.	Tarev (Bol.)	5,60 m
Rezultati kvalifikacij
V	metu kladiva so se v današnji finale uvrstili: Litvinov (SZ), Se-dikh (SZ), Huhtala (Fin.), Ploghaus (ZRN), Steuk (NDR), Nikulin (SZ), Golda (Pol.), Gerstenberg (NDR), Tomaszevvski (Pol.), Schaffer (Zli N), Urlando (It.) in Tiainen (Fin.).
V	teku na 1.500 m (moški) so se uvrstili v finale: Deleže (švi.). \Villianson (VB), Zdravkovič (Jug.), Abascal (Šp.), Becker (ZRN), Bus se (NDR), Cran (VB), Tišenko (SZ), Vlynn (VB), Pokrajčič (Jug.), Wemeth (Av.), Kirov (SZ).
400 m z ovirami (ženske); Rega (Fr.), Vibel (NDR), Filipišina (SZ). Blaszak (Pol.), Kastevskaja (SZ), Pfaff (NDR), Skoglund (Šve.) in Fesenko (SZ).
Posnetek z nogometnega turnirja za »memorial Žarko Race», na katerem si je domače Primorje priborilo vstop v finale, kjer pa je po podaljških klonilo San Giovanniju
iiiiiiiiiiiiMiiHiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiininiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiimiiiiitniiiniiHiiiiifiiMiiiHiiiiiiiiiimiNiiiuiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiimtii
iiiuuiiHiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiimn
ATLETIKA
NA TEKMOVANJU NA GREZARJU
Nekaj boljših mest za slovenske atlete
Poletje se bliža koncu in le malokdo je še na počitnicah, s tem pa se veča tudi udeležba na atletskih tekmovanjih. Tako je bilo tudi v sredo, na tekmovanju za dečke in kadete, ki je potekalo istočasno s tekmovanjem v mnogobojih, o katerem smo že poročali. Prvi del tekmovanja je bil sicer na sporedu že v torek, a so ga zaradi dežja in spolzke proge odpovedali. Verjetno ga bodo opravili v torek, kar pa še ni potrjeno.
Dobro udeležbo so na tem tekmovanju zabeležila tudi slovenska društva in tudi uspehov ni manjkalo, saj je več slovenskih atletov zasedlo boljša mesta. Med kadeti je v če-tveroskoku adrievec Maks Viller o-svojil prvo mesto, prav tako kot borovca Igor Sedmak v daljini in Boris Sedmak v kroglici med dečki. Deklice pa se razen Veronike Gerdol niso uvrstile na boljša mesta.
KADETI
100 m ovire: 1. Borut Race (Bor) 17”7; četveroskok: 1. Maks Viller (Adria) 13.62 m, 5. Alan Oberdan
niiHiuiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiitimfiiiiiiiiiiitimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuai
V ORGANIZACIJI ŠPORTNEGA DRUŠTVA POLET Z OPČIN
Mednarodno kotalkarsko tekmovanje
za drugo »trofejo Pavla Sedmaka*
Pričetek danes ob 16.30 - Jutri in v nedeljo kotalkarska revija - Sodelujejo italijanski, slovenski in švicarski tekmovalci
Naglo se približuje pričetek mednarodnega tekmovanja za »trofejo Pavla Sedmaka*, ki jo prireja šport-n društvo Polet v počastitev svojega nepozabnega kotalkarja. Včeraj so se že zbrali na «Pikelcu» ekipe iz Slovenije (Olimpija in združena ekipa Celje - Velenje) in Italije (Padova in Cremona). Danes zjutraj pa bo prispela še ekipa Winterthur iz Švice. Za tekmovanje je tako vse nared.
Danes popoldne ob 16.30 bo na vrsti kratek program, jutri popoldne pa prosti program. Jutri zvečer bo športno društvo Polet nagradilo najboljše tekmovalce in ponovilo tudi svojo tradicionalno revijo ob 20. uri. Prav tako bodo revijo ponovili v nedeljo ob 18. uri. Na tekmovanju bo prisotnih obilo kotalkarjev mednarodnega slovesa. Prepričani smo, da se bo občinstvo v velikem številu udeležilo tekmovanja kot tudi revije.
Kosmač
TENIS
Lendl in McEnroe v polfinalu
FLUSHING MEADOW - Ivan Lendl in John McEnroe sta prva polfinalista letošnjega teniškega prvenstva ZDA. Lendl je brez naporov ocpravil Avstralca Warwicka s 6:4, 6:3, 6:1 in bo v polfinalu igral prav proti McEnroju, s katerim ima ugodno bilanco. McEnroe se je nasprotno moral močno potruditi, da je strl odpor svojega rojaka G. Mayerja. To je bil brez dvoma najbolj spektakularen dvoboj letošnjega prvenstva ZDA in je trajal kar tri ure in pol. McEnroe je na koncu zmagal s 4:6, 7:6, 6:3, 4:6, 6:1.
.muLiummiiiniiilii...umil...............t.iiun............
ZANIMIVE KOŠARKARSKE TEKME PO ITALIJI IN PRI NAS
Profesionalci NBA Spodrsljaj Sinudyneja premočni za BIC
93:137 (29:20,
— NBA
^SS, 67:91)
Wj ’ Robinson 28, Bobdcchio 2, ya-Ij jA. Tonut 9, Floridan, Dietrick Tonut, Čuk 2, Agostinis 4, UpUcatore 18, Bertolotti 14.
' Richardson 26, English 8, JO S^d 4, Ballard 10, Tripucka lil U^aldson 22, Williams 10, Theus
CcH.ale 17-
* Itn er>ška profesionalna košarkarji
;[j. ^lekcija NBA AH Starš je v
dVnrm
$
»av
dvorani v Trstu porazila do-
BlC z visokim rezultatom (20:29, 35:19, 36:19, 46:27), ** domača peterka po prvi (12 minut), (tekma je bila ah) atla po profesionalnih pravi-"|ei’i„i<?(,ila z 29:20. V izrazito ekshi-AŽ tekmi so v selekciji NBA J* vi^rs prikazali samo na trenut-Mcfj., hozno jgr0i predvsem Kevin sko|(j e (Boston Celtics) s svojimi S>artV hrambi in natančnostjo v Jta v .Michael Richardson (New cks) z izredno tehniko in UVS1 v akcijah in Kelly Tripucka "ajtliJ1! Ristons), medtem ko je bil °onaldson (Seattle Superso-
nies) s svojim 218 centimetri izreden v blokadah.
Peterka BIC je prikazala odlično igro v prvi četrtini, dokler je imela še dovolj moči, Coby Dietrick in Wayne Robinson sta se prvih 12 mi-nut uspešno kosala z ameriško eki po, ki je v Trstu zaključila svojo italijansko turnejo.
De Olivciri amputirali nogo
SAN PAOLO — Svetovnemu rekorderju v troskoku Joau Carlosu De Oliveiri, ki se je 22. decembra huje poškodoval v prometni nesreči, so včeraj amputirali nogo. Nekaj mesecev po nesreči so zdravniki upali, da jim bo uspelo preprečiti ta poseg, ki pa je žal postal nujen zaradi nevarnosti hude infekcije.
De Oliveira je postavil svetovni rekord z znamko 17,89 m leta 1975 v Mehiki. Na olimpijskih igrah ni imel mnogo sreče, saj v Montrealu in Moskvi ni šel dlje od bronaste medalje. Pač pa je trikrat zmagal v tekmovanju za svetovni pokal.
Ameriška študentska selekcija NIT All-Stars, sestavljena iz košarkarjev, ki so nastopili v letu 1982 na znamenitem turnirju v Madison Square Gardnu, je v športni dvora ni v Bologni presenetila favorita močnega turnirja, domači Sinudvne. z agresivno igro mož na moža. Rolle, Villalta in Bonamico so sicer zaigrali odlično v prvem polčasu, ko je Sinudyne vodil z osmimi koši razlike, toda maščevalo se je slabo izvajanje prostih metov (16:89). NIT Ali Starš so tako nepričakovano na vrhu lestvice po drugem dnevu skupaj s Sinudynejem, pred Cibono in Scavolinijem, vse štiri ekipe pa imajo dve točki in možnosti za o-svojitev turnirja. V peterki zagrebške Cibone. ki je dosegla 11 košev prednosti v dvoboju s Scavolinijem preden je dež prekinil dvoboj na glavnem mestnem trgu v 28. minuti tekme, .je spet navdušil Aleksandar Petrovič, ki je kandidat za najboljšega strelca turnirja, skupaj z do mačima igralcema Rollejem in Vil lalto.
Rezultati drugega dne na turnirjih z udeležbo najboljših italijanskih ekip:
BOLOGNA - NIT Ali Starš - Si-
nudine (Bologna) 86:80 (42:50), Cibona (Zagreb) - Scavolini (Pesa-ro) 72:61.
V prvi tekmi tretjega dne košarkarskega turnirja v Bologni, je študentska ameriška selekcija NIT «01d stars* premagala zagrebško Cibono z 99:73 (50:40).
LECCO — tekma za prvo mesto: Ford (Cantu') - Berloni (Torinoj 87:86 (48:36), tekma za tretje mesto: San Benedetto (Gorica) - Peroni (Livorno) 88:78 (48:32).
FERRARA — tekma za prvo me sto: Billy (Milano) - Mangiabevi (Firenze) 101:96 (57:41), tekma za tretje mesto: Carrera (Benetke) Latte Sole (Bologna) 82:69 (37:37).
Zagrebška Cibona bo danes in jutri nastopila na turnirju v Vidmu, skupaj z APU (Videm), Carrero (Benetke) in BIC (Trst).
Mirko Novosel je povsem zadovoljen z dosedanjimi igrami na italijanski turneji, toda očitno je da ostaja za sedaj največji problem Cibone drugi zunanji igralec. Očit no pa je tudi, da bo imel precej več skrbi pred prvenstvom Petar Skansi, predvsem z uigravan.jem Željka Jerkova v peterko Scavolini ja.
A. P.
V ženskem delu tekmovanja pa je spet prišlo do presenečenja. Izločena je bila lanskoletna zmagovalka turnirja Američanka Tracy Austin. Ta je namreč izgubila proti Mandlil.ovi (ČSSR) s 4:6, 6:4 in Jaegerjeva odpravila svojo rojakinjo Ruschovo s 3:6, 6:3, 6:1. Tudi petkratna zmagovalka tega teniškega turnirja Evert - Lloydova se je uvrstila v polfinale na račun Ca-duskove (ZDA), katero je premagala ; 4:6, 6:1, 6:0. Evert Lloy-dova bo igrala proti Jaegerjevi, medtem ko se bo Mandlikova srečala s Shriverjevo.
ODBOJKA
DREVI NA STADIONU «1. MAJ*
Paloma Branik v gosteh pri Boru
Začetek letošnje odbojkarske sezone bo precej zanimiv. Ob zanimivem ženskem odbojkarskem turnirju v spomin na bazoviške žrtve, ki se prične jutri, bo drevi na stadionu «1. maj* slovenski prvoligaš Paloma Branik iz Maribora pričel turnejo po severni Italiji s srečanjem z na širna šesterkama Borom in Slogo.
Odbojkarice iz Maribora so glede na telesno višino (povprečno nekaj več kot 177 cm) in starost (18 let) med najbolj perspektivnimi v Jugoslaviji nasploh. Na zadnjem balkanskem prvenstvu, ki se je končalo pred nekaj dnevi, so barve Jugoslavije branile kar tri odbojkarice iz Maribora, Vidiceva pa ni odpotovala v Bolgarijo, ker se je na sklepnih pripravah poškodovala. Poleg teh pa je Preglova nastopala tako v mladinski kot tudi članski izbrani vrsti. Žal pa je bila ta igralka pred kratkim operirana in je šele pred kratkim pričela s ponovno vadbo. Gostje iz Maribora bodo drevi na stopile z naslednjo postavo: Berjak, Oregl, Peljušič, Pejovič, Czurda. Vidic, Kislinger, E. in J. Dolinšek in Rajh. Trener je Edo Dolinšek.
Ob 18.30 bo srečanje Bor - Paloma Branik, ob 20.00 pa Sloga - Paloma Branik.
Premoč Špancev
TRST — Na 17. evropskem jadralnem prvenstvu razreda «snipe», ki se te dni odvija v tržaškem zalivu, je premoč Špancev očitna. Kot je bilo predvidevati, so Španci na vodilnih mestih, v boj za kolajne pa so se vmešali samo Norvežani, ki po treh preizkušnjah zasedajo drugo mesto.
(Bor) 12,56 m; višina: 3. Alan O-berdan (Bor) 1,50 m, 6. Aljoša Škabar (Devin) 1,35 m; disk: 3. Maks Viller (Adria) 17,92 m.
DEČKI
80 m: 1. Boris Čepar (Bor) 11’J; daljina: 1. Igor Sedmak (Bor) 4,29 m, 5. David Zidarič (Devin) 3.78 m; višina: 2. Mitja Možina (Bor) 1,35 m; kroglica: 1. Boris Sedmak (Bor) 44.36 m, 2. David Zidarič (Devin) 32,50 m, 3. Jaro Kozlovič (Bor) 26,56 m.
KADETINJE
80 m ovire: 6. Veronika Gerdol (Bor) 15"7; višina: 2. Veronika Ger-
OB 52-LETNICI USMRTITVE BAZOVIŠKIH JUNAKOV
Spored športnih prireditev
ODBOJKA
SOBOTA
Skupina A — igrišče Zadruge
15.30	I. Breg - Koper
16.30	II. Sloga ■ Sokol
17.30	zmagovalec 1. - zmagovalec II.
Skupina B — Slomškov dom
15.30	lil. Fužinar • Kontovel
16.30	IV. Bor - Merkur
17.30	zmagovalec Ul. - zmagovalec IV.
V	primeru slabega vremena bodo tekme A skupine pri Banih, B skupine pa na Opčinah.
NEDELJA Igrišče Zadruge
10.30	finale za tretje mesto
17.00	finale za prvo mesto
V	primeru slabega vremena bosta tekmi pri Banih.
POHOD
11.00	zbirališče pred spomenikom padlih v Bazovici
11.30	začetek pohoda
NOGOMET
NEDELJA
11.00 Zarja - Korotan Prevalje
dol (Bor) 1,35 m; »lisk: 5. Erika Sedmak (Bor) 16 84 m, 7. Lidia Glavi-na (Bor) 15,66 m.
CD
NOGOMET
Iz tega prvega nastopa smo lahko razbrali, da bodo Sovodenjci razpologali v prihodnji sezoni v močnejšo ekipo od lanske, saj so se starim igralcem pridružili nekateri novi elementi, s katerimi bo igra belo-modrih brez dvoma pridobila na kvaliteti. (P.R.)
1. -	prvi	X	1	
	drugi	X	2	
2. -	prvi	1	X	X
	drugi	2	1	X
3. -	prvi	1	X	
	drugi	2	X	
4. -	prvi	X	1	1
	drugi	2	1	X
5. —	prvi	2	1	
	drugi	X	I	
6. —	prvi	2	X	
	drugi	X	2	
OBVESTILA
ŠZ Sloga - planinski odsek
organizira 12. septembra tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki 1982. Zbirališče v Bazovici pred vaškim spomenikom ob 11. uri. Pohod traja približno štiri ure. Vabljeni planinci, športniki in mladina.
• * *
ŠK Kras — Odsek za rekreacijo organizira
ČLANSKI REKREACIJSKI TEDEN Program: namizni tenis: danes, 10 septembra, ob 20. uri v telovadnici v Repnu (moški in ženske posamezno, moške, ženske in mešane dvojice), vpisovanje uro pred pričetkom tekmovanja; balinanje: jutri, 11.9., bližanje: 14.9., počasni tenis: 16. in 17.9., nočni tek: 20.9., atletski četveroboj, 21.9., mali nogomet: 22.9., šah: 23.9., rusko kegljanje in nagrajevanje: 24.9. Vpisovanje eno uro pred pričetkom posameznega tekmovanja.
NIEDERCORN - V prvi tekmi prvega kola pokala UEFA je ekipa Servette iz Ženeve (Švi.) premagala Luksemburžane Progresa iz Nie-dercorna z 1:0 (0:0).
Milan Mikuž
Uspešen nastop Sovodenjcev
V soboto popoldne so Sovodenjci v neuradni prijateljski tekmi premagali mladinsko ekipo iz Ločnika. To je bil prvi letošnji nastop belo modrih po začetku priprav na prihodnje prvenstvo.
Milan Mikuž (letnik 1950) se je začel aktivno udejstvovati v nogometu s 14. letom. Po nekajmesečnem igranju pri Roianeseju je prestopil k Bregu, kjer je ostal do leta 1977 z izjemo enega prvenstva, ki ga je odigral v mladinski ekipi Tri-estlne. Leta 1977 je prestopil k Zarji, kjer je bil dve sezoni, nato pa k Primorju, najprej kot igralec, letos pa kot trener.
Na vprašanje, kaj meni o svoji e-kipi po prvih nastopih nam je dejal, da je precej zadovoljen, čeprav so rezultati pomembni le do neke mere, saj bo glavno besedo seveda ime'o prvenstvo. Glede tega pa je pokazal precejšen optimizem, saj sl je društvo zagotovilo še dva igralca in sicer vratarja Mikorja in napadalca Di Noia, ki je prej nastopal pri Supercaffeju.
Glede »memoriala Žarko Race* pa je izjavil, da je po njegovem mnenju turnir popolnoma uspel. Za to pa ima veliko zaslug ravno formula turnirja, saj so bile z direktno izločitvijo vse tekme zanimive in zagrizene.
Ascoli - Genoa Cagliari - Roma Cesena - Piša
1
X
1
Fiorentina - Catanzaro 1 Napoli - Udlnese	1
Sampdoria. - Juventus X Torino - Avellino	1
Verona - Inter	X
Crcmonese - Catania X Milan - SambenedetL 1 Palermo - Arezzo	X
Reggiana - Bari	X
Varese - Bologna	1
tinmiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiiiutiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiMiiiiiiitiiiriiimiMiiiiHmiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiisiiiiimiiiiMiiiiiHiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiimi
Koledar mladinskih nogometnih prvenstev
Nadaljujemo danes z objavo koledarja mladinskih nogometnih pr venstev v tržaški in goriški pokra jini, in sicer tistih, v katerih nastopajo tudi slovenske ekipe. Včeraj smo objavili spored prvenstva naraščajnikov, najmlajših in začet nikov (tržaška pokrajina), danes pa bo na vrsti spored cicibanov in mlajših cicibanov (tržaška pokrajina) ter začetnikov, najmlajših in cicibanov (goriška pokrajina). TRŽAŠKA POKRAJINA Cicibani
Tega prvenstva se udeležujeta Breg in Primorje. Breg bo nastopal v A skupini, Primor,je pa v B skupini
1. kolo (1. 9.) Montebello Breg; 2. kolo (25.9.) Breg - CGS B; 3. kolo (2. 10) Giarizzole A - Breg; 4. kolo (9. 10.) Breg - Fulgor; 5. kolo (16. 10.) Chiarbola B Breg:
6.	kolo (23. 10.) Breg - Fortitudo.
7.	kolo (30.10.) Soncini A Breg;
8.	kolo (6. 11.) Breg - Costalunga;
9.	kolo (13. 11.) Inter S. Sergio -Breg; 10. kolo (20. 11.) Breg - Cam-panelle; 11. kolo (27. 11.) Domio Breg.
SKUPINA B
1. kolo (18. 9.) CGS A - Primor je; 2. kolo (25. 9.) Primorje - Gia rizzole B; 3. kolo (2. 10.) Zaule Primorje; 4. kolo (9. 10.) Primorje - Chiarbola A; 5. kolo (16. 10.) Por-tuale - Primorje; 6. kolo <23.10.) Primorje - Soncini B; 7. kolo (30.
okt.) S. Giovanni - Primorje; 8. kolo (6.11.) Primorje - Ponziana: 9. kolo (13.11.) S. Andrea - Primorje; 10. kolo (20. 11.) Opicina -Primorje; 11. kolo (27.11.) Primo rje - S. Luigi.
Mlajši cicibani
Tega prvenstva se udeležuje Breg, ki bo nastopal v A skupini.
I. kolo (18.9.) Breg - Inter S. Sergio: 2. kolo (25.3.) Supercaffe
-	Breg; .3. kolo (2.10.) Breg Cam-panelle; 4. kolo (9.10.) počitek; 5. kolo (16.10.) CGS - Breg; 6. kolo (23. 10.) Breg Chiarbola; 7. kolo (30. 10.) Soncini - Breg; 8. Kolo (6. nov.) Breg - Domio; 9. kolo <13. 11.) Fortitudo - Breg.
GORIŠKA POKRAJINA
Začetniki
V tem prvenstvu nastopata enajsterici Juventine in Sovodenj.
1. kolo (19.9.) Juventina - Mos-sa, S. Lorenzo - Sovodnje; 2. kolo (26. 9.) Sovodnje - Lucinico, Audax S. Anna - Juventina; 3. kolo (3. 10.) Juventina - Cormonese B, Azzurra
-	Sovodnje; 4. kolo (10.10.) Sovodnje - Pro Farra, Juventina: počitek; 5. kolo (17.10.) S. Lorenzo -Juventina, Sovodnje: počitek: 6. kolo (24. 10.) Mossa - Sovodnje, Juventina - Lucinico; 7. kolo (31. 10.) Azzurra - Juventina, Sovodnje - Au-dax S. Anna; 8. kolo (7.11.) Cormonese B - Sovodnje. Juventina -Pro Farra: 9. kolo (14.11.) Sovod nje i Juventina.
ekipa
Najmlajši
V	tem prvenstvu nastopa Sovodenj.
1. kolo (11. 9.) Como - Sovodnje;
2.	kolo (18. 9.) Sovodnje - Azzurra;
3.	kolo (25.9.) Lucinico - Sovodnje: 4. kolo (2.10.) Sovodnje - Ma-riano; 7. kolo (30. 10.) Itala S. Mar-co - Sovodnje; 8. kolo (6.11.) Tor-riana - Sovodnje; 9. kolo (13.11.) Sovodnje - Pro Romans; 10. kolo (20.11.) Cormonese Sovodnje; 11. kolo (27.11.) Sovodnje - S. Lorenzo; 12. kolo (11. 12.) Sovodnje - Na-tisone: 13. kolo (18.12.) Capriva Sovodnje.
Cicibani
V	tem prvenstvu nastopa Juventina.
1. kolo (18. 9.) Lucinico - Juventina: 2. kolo (25. 9.) Juventina - Au-dax S. Anna; 3. kolo (2. 10.) Juventina: počitek: 4. kolo (9.10.) Azzurra A - Juventina; 5. kolo (16. 10.) Juventina - Mossa; 6. kolo (23 10.) Sanrocchese - Juventina; 7. kolo (30.10.) Juventina - Cormonese.
Kras
visoko premagal Vrtojbo
V prijateljskem namiznoteniškem srečanju je včeraj v Repnu ženska ekipa Krasa premagala Vrtojbo s 7:2. Tekma je služila obema trenerjema kot preizkušnja forme pred začetkom bližnjih prvenstvenih obveznosti.	B. S.
Uredništvo uprava oglasni oddelek
vr'ST Ul Momecchi 6 PP 659	I el (040) /3 46 /4* (4 linij«) rt X 460270
Podružnico Gorica Drevored 2« mag^io 1	tel (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8OU0 ur — celoletno S9 000
V/ Sf-Rj sieviika b 00 dm. ob nedeiiuh 6.00 dm, zo zasebnike mesečno 90,00, lemo 90000 dm 20 orgam/oci-e m podielio mesečno 1^0.00. letno l^OO.Co'
Postni tekoči rocun za Italijo Založništvo trzoskego tiska. Trst 11-537« Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Z« SFRJ 2rr« račun 50101-603-45361 ADIT — DZS Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1
61000 Ijubliai*
Oglati
........................... ,____ . st., viš. 43 nrtm)
32*400 lir. FinančnM.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseai . Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Juiijsk Irrniin« n« nnrnčaio Dri oalasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih oez
krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, v Italiji pri SPI.
10. septembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
tzelaiiLJ
in tiska f
ZTT
Trst
čl.n itilijansk*
zveze časopisnih založnikov FIEG
NA PREDČASNIH PARLAMENTARNIH VOLITVAH NA NIZOZEMSKEM
Lep napredek socialistične stranke dela in nazadovanje krščanskih demokratov
Velik uspeh so dosegli desno usmerjeni liberalci, ki so pridobili 10 poslanskih mest
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — »Neverjeten uspeh liberalcev*, »Socialisti prva stran ka v deželi*. povzemajo v glavnih naslovih nizozemski časniki rezultate sinočnjih predčasnih parlamentarnih volitev, ki so pokazale napredek socialistične stranke dela, rahlo nazadovanje vladajočih krščanskih demokratov, predvsem pa velik uspeh desno usmerjeni!) liberalcev ter hud poraz neoliberalnih «deinokratov-66s., ki so krepko plačali vztrajanje v vladni koaliciji ter odstopanje ob predvolilnega programa.
Kljub temu da so jih včeraj že četrtič v poldrugem letu poklicali k volilnim skrinjicam (po rednih parlamentarnih volitvah maja lani so bile januarja pokrajinske, junija pa občinske volitve), so se Nizozemci dokaj množično odzvali klicu svojih političnih strank, kajti oo 10,1 milijona volilnih upravičencev jih je na glasovališca prišlo kar 8U odstotkov, štetje glasov, ki se je zavleklo pozno v noč, je pokazalo preboj socialistične stranke dela (PVDA), ki je s 30,7 odstotka glasov postala prt a politična sila na Nizozemskem, svoje zastopstvo v «tweede kamer» pa je povečala od 44 na 47 poslancev. Van Agtovi krščanski demokrati (CDA) so dobili 29,36 odstotka glasov in izgubili tri parlamentarne sedeže (poprej 48. sedaj 43), močno pa so napredovali liberalci (VVD). ki s 23 odstotki glasov in 36 poslanskimi sedeži (prej 26) bolj kot kdajkoli prej resno trkajo na vrata ministrskega kabineta. «Demokrati-66* bedo po enoletnem sodelovanju v koaliciji znova zasedli opozicijske klopi, kajti zanje je glasovalo le 4,32 odstotka volivcev in od 17 parlamentarnih mest so padli na komaj šest. Med manjšimi strankami, ki so si razdelili 16 preostalih sedežev, ni bilo skoraj nobenih sprememb. Komunisti so dobili 1,8 odstotka glasov in obdržali dosedanje tri poslanske sedeže, med novinci pa je fašistično usmerjena »Centraal partija, ki bo v «tweede kamer* poslala enega poslanca.
Prodor socialistov je nekolikanj zmešal štrene Driesu Van Agtu, ki si želi koalicijskega sodelovanja z liberalci, a bo pred tem moral počakati, kajti stranka dela bo bržkone prva dobila priložnost, četudi so njene možnosti, da sestavi vlado, dokaj majhne.
BOŽO MAŠANOVIČ
V <POROČILU O STANJU V DRŽAVI»
Kancler Schmidt branil sedanjo vladno koalicijo
«	«1	•	•	• I >	•	* •••
Zavrnil /e pozive, na/ odstopi, opoziciji pa očital, da nima pravega alternativnega programa
Joop Dcn Uyl (na stiki s svojo ženo Liesbeth) se je upravičeno veselil svojega volilnega uspeha, vendar pa pri reševanju nalog, ki so pred njim, gotovo ne bo tako vedro razpoložen	(Telefoto AP)
BONN — Zahodnonemški zvezni kancler Helmut Schmidt je včeraj jasno povedal, da ne bo odstopil, kljub temu da bi moral proti svoji volji načelovati manjšinski vladi. Obenem je pozval voditelje opozicije Helmuta Khola, naj na podlagi novega jasnega vladnega programa zahteva glasovanje o -»konstruktivni nezaupnici*.
Izziv je Schmidt sprožil včeraj s svojim »poročilom o stanju v državi* pred «Bundesratom, ko je v ZRN napetost zaradi možnosti in poskusov o preokretu v zahodnonemški politiki z izstopom liberalcev Hansa Dietricha Genscher-ja dosegla svoj višek. Za Schmidta ni nobene alternative sedanji koaliciji med socialnimi demokrati in liberalci, ki je na vseh področjih od notranje, gospodarske, socialne do zunanje politike dokazala svojo sposobnost. Skupnemu voditelju krščanskih demokratov in krščanskih socialcev Kholu je očital pomanjkanje jasnosti pri njegovem alternativnem programu. Schmidt mu je celo očital, da sploh nima programa, razen da se bori za kanclerjev stolček. Prav zato Schmidt ne bo odstopil in niti sam zahteval zaupnice, kar bi povzročilo predčas-
ne volitve ali vsaj novo vlado. To navsezadnje mu omogoča zahodno-nemška ustava, ki predvideva tudi manjšinsko vlado. Vseeno pa je Schmidt pozval Khola, naj pred parlamentom z jasnim programom zahteva konstruktivno nezaupnico, izziv pa je ostal brez odziva, saj je Khol poudaril, da bo čakal na rezultate volitev na Bavarskem in v Hessnu.
Glede bodočnosti sedanje vlade je Schmidt pozval svoje liberalne zaveznike, naj bodo zmerni v predlogih za reševanje gospodarskega položaja, saj ni mogoče reševati finančnih vprašanj samo z zmanjševanjem javnih socialnih izdatkov. Varčevalne in stabilizacijske ukrepe je treba najširše porazdeliti na vse družbene sloje.
Precejšnja novost pa je bila v umirjenem tonu, s katerim je Schmidt ocenil napredovanje ekološkega in drugih alternativnih gibanj.
Kot rečeno, ni Khol sprejel izziva o »konstruktivni nezaupnici*. Poudaril je le, da bi moral Schmidt odstopiti zaradi zadnjih volilnih neuspehov vladne koalicije. Nezaupnico bo Khol zahteval šele, ko bodo znani rezultati volitev na Bavarskem in v Hessnu.

m
umi*
Pred kolektivom Tomosa vrsta pomembnih nalog
Sprejeti morajo nove proizvodne programe, ki bi zagotovili tovarni svetlejšo prihodnost
KOPER — V povezavi z eno od vodilnih firm na področju motorne industrije, z jasno opredeljenim dolgoročnim dinarsko in devizno zanimivim programom ter ob u-strezni pomoči širše družbene skupnosti, kot rečemo, bi Tomos lahko splaval iz najnovejše krize.
Začasni kolektivni poslovodni odbor. ob pomoči strokovnjakov iz ko lektiva in tudi zunanjih sodelavcev, trenutno proučuje možnosti za jasno dolgoročno opredelitev razvoja te tovarne, ki se bo v spremenjenih pogojih gospodarjenja bržkone delno morala odreči tudi kančku samostojnosti. V perspektivi naj bi kar se da vnovčili akumulirano, pa premalo izkoriščeno znanje na področ ju motorne industrije, posodobili tovarno, ki ima 92 odstotno izkoriščena osnovna sredstva itn. Trenutno pa se borijo, da bi kar se da zmanjšali uvoz repromaterialov, saj le-ta dosega 30 odstotkov izdelke pa je možno delati z več domačimi materiali, saj so jih pred leti uvažali le 10 odstotkov. Komite občinske konference ZKS Koper je pred dnevi podprl prizadevanja Tomosa za premagovanje trenutnih gospodarskih težav in bo o Tomo
Alladi, komaj 32-letni tšef» desno usmerjenih liberalcev Ed Nijpels je bil tudi med tistimi, kateremu so nizozemske parlamentarne volitve prinesle pomembno afirmacijo	(Telefoto AP)
Težka naloga «strica Joopa» Den Uyla
če je nizozemski krščanskode mokratski prvak Dries Van Agt uštel v kalkulacijah, ko je v začetku pomladi s Irdo, nepopustljivo politiko skorajda prisilil socialistu ne ministre, da so zaloputnili vrata ministrskega kabineta in tako sprožil predčasne volitve? Dvakratni ministrski predsednik —■ v letih 1977-80 je vodil koalicijo z liberalci, nato pa trojni kabinet s PVDA in «demokrati 6(1» — bo kljub pro (toru stranke dela, ki se je znova prebila na prvo mesto med nizozemskimi političnimi partijami, bržko ■ne prišel do vladnega sodelovanje z liberalno stranko, a pol do nove koalicije bo zaradi uspeha socialistov daljša, poleg tega pa Van Agt ne bo mogel popolnoma zanemarjati gospodarskega in socialnega programa PVDA, nove najmočnejše sile v «tweede kamer», ki jo je sinoči pbdprlo dobrih 30 odstotkov nizo zemskih volivcev.
Kot dober poznavalec parlamentarne igre, predvsem pa mojster političnega pokerja, se je Van Agt že kmalu po prvih napovedih volil nih izidov zavedel novega položaja in tako je kar po televizijskih e kranih sporočil, da je voljan prednost sestavljanja koalicije prepustiti velikemu političnemu tekmecu, socialistu J oo im Den Uylu. *Stric Joop», politik z 'izjemnim ugledom med nizozemskimi volivci, ki se je letos že resno ukvarjal z mislijo o odhodu iz politične arene, pa bo imel izjemno težko, če že ne nemogoče delo. Koalicija med socialisti in krščanskimi demokrati bi bila za Ni zozemce dobrodošla, kajti dobili bi močne reprezentativno vlado, ki je v času gospodarskih in proračunskih težav morda celo nujna, kajti žago tc.vljala bi upoštevanje interesov tako delavcev kot kapitala, a Den IJglova prizadevanja bodo trčila na dve vjsoki čeri.
Najtežje bo uskladili dva povsem različna gospodarska programa, Krščanski demokrati hočejo z obrzda njem socialnih izdatkov zmanjšati luknjo v javnem proračunu, dati večji razmah podjetništvu, da bi taka dosegli hitrejšo stopnjo gospo darske rasti. Socialisti bi dopustili le manjše kresanje socialnih izdatkov. terjajo pa zagotovitev kupne moči za revnejše sloje, obsežen program zaposlovanja (tudi z zmanjše vanjem delovnega časa, kar bi pomagalo odpreti nova delovna mesta, čemur pa podjetniki ostro nasprotujejo). Socialisti in krščanski demo-
krati so vsaksebi tudi ob dilemi, kaj storiti z 48 «manevrirnimi raketa mn, ki jih Nizozemski vsiljuje a tlantski i.aki. Čas za premislek je že potekel in po programu na) bi od konca prihodnjega leta že pričeli z nameščanjem novih cevrostrate-ških» jedrskih orožij. Van Agt se je pred volitvami izrekel za espoštovanje zavezniških obveznoslh, Den Uyl pa je kategorično zavrnil vsako razpravo o raketah, ki jim nasprotuje ne le njegova stranka, pač pa tudi dobršen del krščanske demokracije.
Ne gre niti podcenjevati osebnih razlik med dvema najvplivnejšima nizozemskima politikoma. Socialist Den Uyl se je lani podredil dejstvu, da je CDA najmočnejša stranka v parlamentu in je sprejel podpred sedniški položaj, v morebitni koali ciji s krščanskimi demokrati pa pričakuje enako koncesijo Van Agfa. In to je «stric» Joop sinoči glasno povedal tudi televizijskim gledalcem, ki — tako kot politični opa zovalci v Haagu — močno dvomijo, da bi Vati Agt sprejel vlogo druge violine.
Takšno razmišljanje, kajpak, po stavlja v ospredje sodelovanje med CDA in VVD (liberalci). Za razliko od let 1977-8J. ko je desno - cen-tristična koalicija imela le pičlo parlamentarno večino in je bila ne kajkral na robu prepada zaradi deseterice	krščanskode mokratskih
poslancev, ki so svoje glasove dali opoziciji socialistov, je zveza med CDA in VVD tokrat trdnejša, saj ima 81 od /50 poslanskih glasov. In mladi šef liberalcev Ed Nijpels (komaj 32 lellse sinoči ni obotavljal zahtevati koalicijo s krščanskimi de mokroti. Kljub mladosti se Nijpels dobro zaveda ^prednosti, ki jo za sestavo nove vlade omogoča kompatibilnost liberalnega in krščansko demokratskega volilnega programa, a tudi nevarnosti, če bi se na Ni zozemskem raje odločili za vrepre zentativno» vlado, torej zvezo so cialistov in krščanskih demokratov.
Merjenje moči med nizozemskimi političnimi strankami se je tako pričelo že listi hip, ko je bilo pri blitno znano, kakšno bo novo par lamentanio razmerje. Na prizorišče bo sedaj stopila kraljica Beatri.v, ki ima diskrecijsko pravico imenovanja ^informatorja», ugledno politič no osebnost, vezano na stranko ali pa tudi ne, ki bo dobila nehvale ino nalogo, da v strankarskih ku loarjih prouči motnosti trn novo ko-
alicijo. Po poročilu (‘informatorja» bo kraljica nato določila mandatarja, ki bo pričel konkretna koalicijska pogajanja. Ta proces utegne bili dokaj dolg. Leta 1977 je trajalo kar šest mesecev, da so v Haagu prišli do nove vlade, kajti pogajanja med PVDA in CDA so se vlekla v nedogled in šele po dramatičnem odhodu socialistov je Van Agt sestavil kabinet z liberalci. La ni se je dogovarjanje sicer «omeji lo» na tri mesece, kljub temu da so bile pogajalske stranke (CDA, PV DA in eD 66») «obsojene na sodelo-vanje», kajti vsakršna druga formula je bila izključena.
Tokrat bo gotovo težje, kajti Van Agt ne bo mogel direktno v koalicijo ž liberalci, upoštevati bo moral zmago socialistov in prav tu je dosedanji ministrski predsednik bržkone naredil napako v kalkulacijah, ko se je spomladi odločil, "da zruši lastno vlado in se poda v predča sne volitve.
BOŽO MAŠANOVIČ
•iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiHiiiMaiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiHKHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminiHiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiniuuniiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
ODNOSI MED SINDIKATI IN DELODAJALCI ŠE VEDNO NA MRTVEM TIRU
Confindustria ponuja pogajanja o pogodbah a terja začasno omejitev draginjske doklade
Hkrati naj bi začeli tudi razpravo o splošnejšem vprašanju stroškov za delovno silo - V enotni zvezi CGIL - CISL - UIL še različna stališča
RIM — Confindustria je pripravljena začeti pogajanja o obnovitvi delovnih pogodb tudi pred poglobitvijo razprave o preustroju stroškov za delovno silo, toda s pogojem, da sindikati sprejmejo takojšnjo omejitev (pa čeprav začasno) draginjske doklade. Načelno stališče združenja zasebnih industrijcev ostaja sicer nespremenjeno, da je treba pogajanja o pogodbah in «ce-ni dela* voditi istočasno, dasi ob ločenih mizah. Toda Merloni je včeraj priznal, da bi se vzporedna pogajanja časovno zavlekla, in je zato predlagal izvršnemu odboru Con-findustrie, ki je predlog z nekaj negodovanja tudi sprejel, omenjeno taktično potezo, ki naj bi premaknila odnose med sindikati in delodajalci z mrtvega tira.
Predsednik Confindustrie utemeljuje tak predlog, ki naj bi po njegovem mnenju odprl pot že predolgo odloženim pogajanjem, z izredno resnostjo gospodarskega položaja. V bistvu predlaga reševanje dolgotrajnega spora o plačali in stroških za delovno silo v dveh fazah: najprej naj bi obnovili delovne pogodile (toda ob začasni omejitvi draginjske doklade), nato pa preuredili ves u-stroj plač in stroškov za delovno silo. upoštevajoč dokončni preureditev draginjske doklade in socialnih dajatev. Za poslabšanje gospodarskih razmer je Merloni krivil vse: vlado, politične stranke, ban ke in sindikate, razen seveda delodajalcev.
Ali bo njegov predlog tak. da bo zares pospešil sporazum s sindikati je seveda zelo vprašljivo, saj vsebuje le navidez nekaj novega, v bistvu pa le potrjuje stališče delo dajalcev, da se morajo delavci odpovedati ali poviškom plač ali dra-ginjski dokladi in spet poziva vlado. naj prevzame pobudo, da ukro-
Sindona bi hotel priti v Italijo
MIKAN — Michele Sindona. italijanski bančnik, ki trenutno sedi v nekem ameriškem zaporu zaradi goljufije, je uradno zahte val od italijanskih oblasti, naj vložijo prošnjo za njegovo estra-dikcijo. Uradna obrazložitev njegove zahteve je, da se ne more uspešno in učinkovito zagovarjati pred obtožbami, s katerimi ga bremeni italijanska pravica, če je odsoten. Sindona v svoji zahtevi ugotavlja, da predvideva pogodba o izročitvi med ZDA in Italijo tudi primer, v katerem je oseba, za katero se izročitev zahteva, že v zaporu. Seveda pogoj za izročitev je. da Italija zahteva izročitev od Amerike.
Pri tem zlobni jeziki trdijo, da ima Sindona bore malo upanja, da bi se izognil pravični kazni, zaradi katere trenutno sedi v zaporu in da bi zato hotel priti v Italijo, kjer mlini pravice meljejo nekoliko bolj počasi in morda manj zanesljivo. Kaj človek ve, kaj se med potjo ali po prihodu v Italijo, lahko pripeti. Ne smemo pozabiti, da je na Sindonovih plačilnih seznamih bila marsikatera vidna osebnost, ki bi se v tem primeru lahko oddolžila svojemu nekdanjemu dobrotniku. Z druge strani so znane tudi tesne vezi, ki jih je sicilski bančnik imel z mafijo, o kateri je te dni toliko govora kot o mogočni organizaciji, ki v Italiji lahko marsikaj doseže.
Kakorkoli že, preiskovalni sodnik milanskega sodišča Bruno Api-cella, ki je pravkar zaključil preiskavo o bankrotu Sindonove «Banca privata italiana» pravi, da doslej ni prejel nobenega tovrstnega pisma, z druge strani pa so ZDA že privolile, da Sindono izročijo Italiji, da bi mu sodili v zvezi z bankrotom «BPI», pogoj je bil le ta, da možakar odsedi vsaj del kazni, na katero ga .je obso dilo ameriško sodišče v zvezi z bankrotom »Franklin national bank*.
ti sindikate. Prav tako je dvomljiv vtis. da so se stališča približala na okrogli mizi o teh vprašanjih, ki jo je priredila včeraj KD v okviru svojega festivala v Viareggiu ob sodelovanju Lame (CGIL), Marini ja (CISL), Benvenuta (UIL), Annibal-dija (Confindustria) ter nekaterih parlamentarcev. Razprava je namreč sicer potekala v umerjenih tonih, vsi so soglašali o nujnosti obnovitve delovnih pogodb in reforme stroškov za delovno silo, o nuj nosti, da vlada pripomore k zbli-žanju med sindikati in delodajalci z doslednim bojem za zajezitev inflacije (ne pa nasprotno z višanjem tarif), razšli so se pa tudi brez vsakega konkretnega predloga o pobudah, ki naj pospešijo začetek pogajanj.
Sindikalisti so predvsem poudarjali nujnost utrjevanja enotnosti v zvezi CGIL - CISL - UIL in izdelave skupnega predloga o preustroju plač in stroškov za delovno silo. Do tega pa ne bo prišlo tako kmalu, čeprav so vse tri organizacije že izdelale svoje osnutke, ki jih pa morajo še «opi!iti» v lastni sredi, jih nato skušati zliti v skupno besedilo in jih predložiti v razpravo delavski bazi. Za sedaj so si stališča še precej narazen, kot tudi posredne reakcije | na Merlonijev predlog.
Lama vziraja. da se lahko začnejo pogajanja o reformi plač in draginjske doklade šele po konkretnih znamenjih o uspešnem poteku pogajanj o pogodbah, in da morajo vsekakor imeti zadnjo besedo (v primeru da bi se trije sindikati ne mogli zediniti o skupnem predlogu) delavci
v	tovarnah. Tajnik CISL Carniti pa pristala na »prehodno rešitev* . in ponavlja predlog o vnaprejšnji določitvi naivi.šjega števila točk dra- ’ ginjske doklade. Benvenuto se zavzema za splošen preustroj plač. ki nai upošteva profesionalnost in produktivnost ter družinske razmere. a ie pripravljen (prav tako kot! Carniti) pristati na »prehodno do- | bo» omeiene draginjske doklade, da j se vendar začnejo pogaianja o no I
vi	h pogodbah, in ponavlja poziv vla- I di, naj skliče sestanek s sindikati I in delodajalci.
Maria Puleggi je bila lastnica kmečkega posestva in kot kaže, v vasi (ki leži 60 km od Palerma) ni imela sovražnikov. Področje, kjer leži posestvo, je bilo v zadnjem obdobju razmeroma mirno, sai so tam zabeležili zadnji mafijski umor pred desetimi leti.
Ker so karabinjerji ugotovili, da so morilci preiskali vso hišo in je ostalo za njimi le nekaj drobiža, zdaj skušajo ugotoviti, če ni morda Puleggijeva v zadnjem času imela doma večjega izkupička, ki nai bi ga zaslužila' s prodajo kmečkih pridelkov.
Srečen konec ugrabitve jugoslovanskih delavcev v Iraku
BEOGRAD — Novica o izpustitvi skupine jugoslovanskih delavcev DO Djuro Djakovič iz Slovonskega broda. ki so jih 27. maja ugrabili
do zdaj neznani napadalci na gradbišču v Kasludji na severu Iraka, je končala negotovost, ki je trajala 105 dni. Osem jugoslovanskih delavcev so v noči s 27. na 28. maj ugrabili oboroženi napadalci ter jih odpeljali v neznano smer. Takšni primeri so se dogajali že prej, ne le jugoslovanskim delavcem, temveč tudi delavcem iz VB, Zvezne republike Nemčije, Poljske in SZ. Jugoslovanski delavci so se po več kot treh mesecih vrnili v domovino. Hkrati so iraške oblasti sprejele nujne ukrepe, da bi povečale varnost tujih delavcev na gradbiščih v Iraku, kjer dela okoli 20.000 Jugoslovanov, (dd)
Pertini «idcalni dedeb
RIM — Dva tisoč rimskih šol je v neki anketi izbralo predsednika republike Pertinija za »idealnega dedka*. Anketo so pripravili v okviru radijske oddaje «Quella incer ta eta*.
sovi perspektivi kmalu spet ra pravlja najkasneje februarja, naj bi bil izdelan predlog ne usmeritve oziroma razvoja mosa. To je ena najpomembnejs , nalog, ki jih mora speljati zaca kolektivni poslovodni odbor.
V Tomosu intenzivno proučuje)®
kakih 11 možnih proizvodnih
gramov, od katerih naj bi sPrej le dva ali tri, ki bodo zagoto' tovarni svetlejšo prihodnost. _ varno je treba nujno posodobita
kar rabijo ogromna sredstva.
ZaD
se zavzemajo, da bi za sedanje A go ve (1.18 milijarde din) spreJ posojilodajalci desetletni odlog P čevanja obveznosti.	p G
Splošna plovba skuša zmanjšati izgubo
PORTOROŽ - Portoroška Spl£ na plovba skuša na vse M# zmanjšati svojo izgubo. Samo n jektna ladja «Easy rider*, ki je P važala tovornjake med Koprom Sirijo, je do polletja ustvarila 50 milijonov izgub. V zadnjih me cih pa je to izgubo še PpyeC^,,' saj so se v tretjem četrtletju ra,-
mere na pomorskem trgu še
zaostrile in je bila trajektna
ladia
privezana pred koprskim Pr'sJa-nj ščem. Zasidrana je prinesla Spl°? plovbi vsak dan po 10 tisoč doM . izgube Zdaj pa jim je uspelo ny prevoznika (iz Alžirije), ki ie to ladjo Splošne plovbe vzel v m" najem, vendar ceneje kot s-®. trajekt Splošne plovbe. Trajek ladja Easy rider tako sedaj ša Splošni plovbi še 2.500 dolar' izgube na dan.	g
Nosečnic« v uniformi
BRVSELJ - Ko pride služd & iavljan svoji domovini, ga izmerijo od pet do glave in jnUM0 podlagi teh mer izročijo uniform ‘ katero mora nositi do konca sw-
nja vojaškega roka. Da pa ^ tudi v Belgiji, kjer so se spoPp%*
dno ni tako enostavno, so
z dejstvom, da postanejo n^ca ^ rim uniforme tako tesne, da prišlo to vprašanje v razprav0 lo v parlament. Tesne pa stale zato, ker bi se belgijski tr|<. ki pretirano redili ali pa se o -j ke krčile, ampak je vzroke ra' ftl}-belgijski obrambni minister z..f slednjo izjavo:	cTiste priPadn;:g
belgijskih vojaških sil, ki morajo nositi uniformo toliko kolikor jim to dopušča telesno	■
nje.» Ko pa postane prostor v “. formi pretesen, mora vojakinj0 ,e sloviti na poveljnika svoje prošnjo, da ji dovoli obleči *V mamam, katerega pa si moro ^ baviti na lastne stroške (ker sodi na spisek vojaških unif°!,:j,ii Vojaki dožive marsikaj, vojak pa morda tudi kaj več...
r
Železniška nesreča pri Szekesfehervarju
BUDIMPEŠTA — V predmestju Szekesfehervarja na Madžarskem jc-včeraj dopoldne izgubilo življenje 17 oseb, med katerimi .je bilo osem otrok, ko je mednarodni vlak, ki je prihajal iz Češkoslovaške, trčil v mestni avtobus in se iztiril Madžarska tiskovna agencija «MTI» navaja, da sta bili v nesreči težko ranjeni še dve osebi.
Umor dveh žensk na Siciliji
PALERMO — V neki kmečki hiši v Cimmini na Siciliji so včeraj zjutraj našli trupli 70-letne Marie Puleggi in njene 32 letne hčerke Francesce Monastero. Preiskovalci so ugotovili, da sta bili umorjem dan prej z udarci krepel.
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
Sede legale in Roma - Direzione Centrale in Trieste
ZVIŠANJE DRUŽBENE GLAVNICE
od 100.000.000.000 lir na 125.000.000.000 lir Obvestilo gospod jem delničarjem
Oovesčamo gospode delničarje, da bo od 17. septembra 1982 dalje izvedeno povišanje družbenega kapitala s 100 milijard lir na 125 milijard lir. Kapital je porazdeljen na 31.250.000 delnic po nominalni vrednosti 4.000 iir vsaka, z brezplačno dodelitvijo 6.250.000 delnic v razmerju ena nova delnica — koriščenje 1. januar 1982 — za vsake štiri delnice v posesti.
Uradna kotacija pravice se bo pričela od že omenjenega datuma 17. septembra in bo trajala do vključno 15. oktobra.
Ob predložitvi delniških potrdil se bo odtrgal kupon št. 14 in za upravljanje zadevnih pravic bodo izdani boni pri pooblaščenih zavodih.
Ustrezne operacije se bodo izvajale na sedežu družbe v Rimu, na centralni direkciji v Trstu, na direkcijah v Benetkah in Milanu ali pri pooblaščenih blagajnah.
Trst, 9. septembra 1982
ASSICURAZION} GENERALI
S.p.A. costituita nel 1831 a Trieste - Reg. Soc.: Roma 258/21 - Trieste 98 ■ Impresa autorizzati allVsercizio detle assicurazioni a norma deH’articolo 65 del RDI. 29 aprile 1923, n. 966.
J