Štev. 39. Mariboru 24. septembra 1874. Tečaj VIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld.— kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v stolnem
farovžu. Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kako častitljiva je katol. stranka Slovencev!
„Le po svojih konservativnih načelih smo kaj, brez njih nismo nič in zginemo".
Herman.
Naši liberalni politikarji „mladega" plemena so v kaši! Kot duševni bratje vseh nemčurskih liberalcev zaleteli so se v drž. zboru med nemško-libe-ralno in ustavaško stranko zapustivši federalistično stranko, od ktere je — nemčurskim centralistom v radost, nam pa v sramoto — dr. Razlag očitno slov6 jemal! V takej družbi so morali prikimavati „verskim" postavam, ki ponižujejo kat. cerkjsv državni oblasti, duhovenstvo pa samovolji skrivne policije. Pač obžalovanja vredna zmota naših „mladih!«
Najhujše pa je, da so še trdovratni v svoji zmotnjavi. Dr. Vošnjak, ki največ po svetu hodi in torej tudi s prijatelji naše stranke pogostoma v do-tiko pride, se v lice dela, kakor bi se kesal svojih kozjih skokov, za hrbtom pa svojih privržencev zmote zagovarja in hvalisa. Gredočega z Dunaja poklical ga je v Celji neki pošten narodnjak na odgovor zarad napačnega postopanja v drž. zboru, Joža se pa odreže, da naj vse v... vzame, ker itak vse krivo gre! — Nedavno se liberalni Joža prikaže pri nekem g. župniku, in ko mu tudi ta nap-čno politiko očita, reče ves nevoljen sč sam seboj : „Pustimo to!"
Človek bi torej mislil, da bode mož skušal nazaj na pravo pot priti, pa ne, ampak še zagovarja brezglavno mladoslovensko politiko. Spisal je namreč knižico: „Slovenci in drž. zbor leta 1873 in 1874", v kterej hvali in zagovarja vse zmote in pregrehe, kterih so se poslanci „mladega" plemena v drž. zboru in sicer krivi storili ter kopiči obdolženja proti naši stranki in odličnim možem ¡Hermanu, Hohenwar tu, grofu B a r b i, da se Človek le čuditi mora drznosti in puhlosti tacih besed. — Politično društvo „Slovenija" v Ljubljani je pa izdalo knižico: „Mladoslovenci in drž. zbor 1. 1873 in 1874", ki je prišla kot do-
nettcfijin list it,
klada k „Novicam" in „Slovencu", v kterej se puhlost in lažnjivost Vošujakovih trditev prav dobro dokazuje. Ta knižica je zares politična izpoved naše stranke in zatorej podamo iz nje bralcem kratek odlomek, da se prepričajo, kako poštenih in pravičnih misli da so gospodje in prijatelji konservativne slovenske stranke.
Govoreč o „političnih strankah" med Slovenci si upa Vošnjak v svoji knižuri trditi, da je — „papeževa nezmotnost naredila razpor med Slovenci in tudi po drugod!" To brezglavno trditev pobija naša knižica tako-le : „L i b e r a 1 i z e m se je torej še le 1. 1870 rodil! Ali je mogoče, Slovence za take neumneže imeti, da bi kaj tacega verjeli ? Liberalizem se je rodil predenim stoletjem na Francoskem, kakor Vošnjak sam dobro ve/ In ne papeževo nezmotljivost samo, ampak krščanstvo sploh liberalizem izpodjeda in napada, tega nam ni treba tajiti. Hinavski liberalci si ne upajo tega precej povedati, ampak začnejo najprvo na papeža in na „farje" zmirjati in kedar so te pastirje ob veljavo spravili, potem jim je lahko, tudi vero iztrebiti iz src. „Vera ni v nevarnosti" pravijo, ob enem pa razvijajo in razlagajo teorije (nauke) Darwina, Vogta, Bucbnerja in drugih, ki so krščanstvu lavno nasprotni. Med tem ko vidimo, kako se po liberalnih mestih ostudno brezverstvo, naj surovejši materializem širi, v tem hipu se nam zagotavlja, da „vera ni v(nevarnosti!" Saj vendar nismo tako zabiti!
Mi „staroslovenski" posvetnjaki sicer nismo v prvi vrsti poklicani vero braniti; pa kedar vidimo, da se lepa vera naših očetov na ljubo germausko-barbarskim teorijam izpodriva, ni nam premišljevati dolgo, na ktero stran nam je stopiti. Hočemo se enkrat jasno izreči, v čem da naše ultramon-tanstvo obstoji, s ktero besedo se toliko zoper nas agituje.
Radi priznavamo, da bi se tudi v katoliški cerkvi marsikaj dalo reformirati; nismo s tistimi, ta V4 ¡tole priloge.
ki so zoper vede, zoper šole. . . In kar se naših duhovnikov tiče, mislimo, da velika večina, vsi tisti, ki so zares narodni, so bili vedno za pov-zdigo našo in naše osvobojenje, kar se brez duševnega razvitka, brez vednosti doseči ne more. Veliko število slovenskih duhovnikov je uvrstenib med slavno vrsto naših pisateljev. Nasprotno pa, ko smo videli, kako da so liberalni listi bitstvo krščansko izpodjedali, duhovnike preganjali, pravo z nogami teptali in pravico močnejšega kot edino pravo razglasili, kako da so celó Slovenki listi začeli po duhovnikih udrihati, in skušali ta častivredni stan, ki je bil zmirom zvest prijatelj našemu narodu, in ki ga je prvi zopet zbudil, ko so ta stan skušali ob vso spoštovanje spraviti, — kaj nam je bilo druzega storiti, nego vstaviti se takemu početji. Ne tajimo, da se najde sem ter tje kak duhoven, ki je nevreden svojega imena; pa ali ni to v vsakem stanu ? Ali moramo zavolj tega zavreči in skruniti pustiti vero samo? Celó misli na to ali ono menj bistveno reformo, v ktere vtikati se nam sicer ne gre, moramo opustiti, ke dar vidimo, da je bitstvo v nevarnosti, in da bi tisti, ki bi to ali ono grajal, le brezvercem orožje posodil za preganjanje vere íd duhovnov. Mi krščanstvo vedno še više cenimo (z „Narodovo" dovolitvijo), nego nove teorije od opice kot naše Eve i. t. d. Mi vidimo, kam da brezverstvo pelje, in kak sad po mestih donaša; zato se ne bomo vklan-jali novošegnemu liberalizmu. Kdor vero spoštuje, spoštuje tudi njene učenike, on vé, da so celó potreben stan; če nadalje pomislimo, da so naši duhovniki skoraj sami trdni narodnjaki, on nam bo prav dal, da jih spoštujemo in ne pustimo psovati in obrekovati. To je naše tolikanj razupito ultra-montanstvo!
Ker smo mi v prvi vrsti narodna stranka, dobro so nam došli vsi sinovi Slovenije, ki so zvesti materi domovini, a črtimo iz celega srca vse čine, ki nam narodni živelj zatirajo. Kdor je naroden, je naš prijatelj, naj bo duhoven ali advokat, kmet ali gospod. . .
Vošnjak pravi: „klerikalna stranka (t. j. staroslovencev) hoče ljudstvo v nevednosti ohraniti!" Rekli smo že zgorej, da je to perfidna laž in obtolcevanje. Resnica pa je, da vidimo rajši šolo v rokah naših narodnih duhovnikov, nego v rokah nemškutarskih liberalcev, in to zato, ker smo narodna stranka, in se nikakor ne moremo navdušiti za brezverske šole, kakor jih nasvetuje novejši liberalizem.
Ni res, kar dalje Vošnjak pravi, da morajo vsled papeževe nezmotnosti vsi katoličani tudi v posvetnih rečeh papeža ubogati. Mi in dr. Vošnjak vemo vsi dobro, da se papeževa nezmot-nost le na učenje in razlaganje vere in krš. nravnosti (morale) razteguje, nikakor pa na posvetne reči. Kljubu tej dogmi bi cerkev in država lahko mirno skupej živele, kakor se to godi na Francoskem, v Belgiji, v Ameriki in dru-
j god. Da je papeževa nezmotnost bog vé kaka pošast, to so iznašli le Prusaki, in naši naivni „mladi" jim to verjamejo. Prusaki so pa že prej bili v boju zoper katoliško cerkev, ker jim je ta na poti, da ne morejo cele Nemčije poprusiti, ker je južna katoliška. Zato so se poprijeli papeževe nezmotnosti, da bi s tem proti cerkvi rovali. Pa Prusi imajo vsaj ta uzrok, ker hrepenijo po ze-dinjenji Nemčije in po okrepčanji svoje oblasti. Kake uzroke pa imamo mi, zoper duhovenstvo divjati, ki z nami vred stoji v boji za domovino, tega mi ne vemo, to je le Vošnjakova skrivnost. Vošnjak duhovščini podtika, da hrepeni po oblasti nad deželami in nad ljudstvi. Pa liberalci so v tej trditvi enaki volku, ki je jagnje dolžil, da mu vodo kali, čeravno je jagnje spodaj pilo in mu torej ni moglo vode kaliti. Le liberalci hrepenijo in imajo oblast nad deželami in ljudstvi, in ker kujejo proti-krsčanske postave, brezverstvo podpirajo in duhovnike preganjajo; — ali bi se poslednji še braniti ne smeli? Ali ni njihova dolžnost, braniti svojo vero? Tudi nam Slovencem se očita, da kalimo javni mir, kedar zahtevamo svojih narodnih pravic, in naši vredniki se zapirajo v temnjce; ali smo zato pa tudi res taki hudobneži? Še čuda, da Vošnjak tudi tega ne trdi, ker že v vsem tako na besedo vse verjame Prusakom.
Zdaj pridemo še enkrat do tiste Vošnjakove laži, da so „klerikalci" zakrivili razpor med Slovenci. „Narod" sam dobro ve, da je bila iz začetka polovica njegovih naročnikov duhovskega stanu, dokler je bil namreč samó naroden list in je vero pri miru pustil. Pa kar na enkrat se je začelo šuntanje zoper „farje", kakor v dunajskih liberalnih listih; narodni duhovniki so bili naenkrat ljudje brez vsake vrednosti, najbolj nevarni stan v deželi, in zapopadek vsake hudobije. Ali je potem čudo, če so duhovniki zapored odvrnili se od takega lista? Kdo je potem takem kriv razpora? Se ve da, Vošnjak je nedolžen!
Smešno je trdenje, da je Zwerger pritisnil na naše duhovne. Nobeden drug jih ne pritiska, ko vi, gospodine Vošnjak, v svojih žalostnih listih, ker ne morete enega na dan spraviti brez psovk na častivredno, narodno duhovščino".
Tako govorijo slovenski poštenjaki; njih se držimo ter poslušajmo njih glas, kadar je treba na volišče stopiti ali se v političnih stvareh podučiti. Mladoslovencem pa ne zaupajmo v nobeni stvari; kdor se Bogu in svoji lastni cerkvi zneveri in z njenimi najhujšimi sovražniki vleče, kakor to delajo naši „mladi" s svojim zdivjauim „Narodom", zabrede tudi v politiki v največe zmote in škoduje narodni stvari, ker podpira liberalno, na-šej narodnosti zoperno stranko!
Cerkvene zadeve.
Na Angleškem se kat. cerkev od leta do leta bolj razširja. Leta 1765 bilo je na Angle-
Skem kakih 60 katoličanov. V 16. stoletju je namreč grozoviti razbrzdanec, kralj Henrik VIII., ki je 6 žen zaporedoma vzel, ker so nektere umrle, nektere je pa sam pokončal, katol. cerkev na Angleškem zmajal, ker se je bil z rimskim papežem Klemenom VII. spri, ki niso mogli dovoliti, da bi se kralj prve žene ločil in drugo vzel. Zoper vso pravico je pa razbrzdani kralj samovoljno to storil, in odtihdob strašno divjal proti katoličanom in protestantom, ki niso bili s kraljem zadovoljni. Dokler še ni bil zdivjal, spisal je sam v obrambo 7 sv. zakramentov proti Luterju knigo, za kar je bil celó od papeža Leona X. pohvaljen. — Potrdila se je tudi pri tem kralju resnica, da je nesramnost najhujša sovražnica sv. veri! Pokončavanje kat. cerkve je trpelo tudi za njegovih naslednikov. — Leta 1851 se je število katoličanov že pomnožilo do 500.000; leta 1842 jih je že bilo 2,500.000; leta 1865 pa 3,380.000. Od tega časa rase število katoličanov od dné do dné. V gosposki zbornici je 33 Vat. zastopnikov, v zbornici poslancev pa 37. V tajnem svetoval-stvu kraljičinem jih je 6 katoličanov. Kraljica je pravična tudi katoličanom, kolikor namreč zamore, kajti vlada tam parlament, drž. zbor, še bolj kot pri nas.
Ravno se snuje katoliško vseučilišče in druga višja šola za katoličane. — Mnogo ple-menitašev se je že spreobrnilo; nedavno je pa protestante (angličane), kakor tudi vse brezveice silno osupnila spreobrnitev vojvode Ri-pona, ki je še le 45 let star in je bil veliki mojster ali glavar angleških framasonov. Bil je že v 36. letu svojega življenja (1863) vojni minister. Mož je silno bogat in po vsej deželi čislan, toraj so frajmavrerji prav muhasto špekulirali, volilši si ga za svojega glavarja. — In ta mož postane zdaj, ko se sovraštvo in preganjanje kat. cerkve razglaša kot „boj za omiko", — iz glavarja frajmavrerjev veren katoličan! —Umemo, da brezverci zarad tega do sape ne pridejo. Mi pa recimo hvaležnega srca: čudna so Tvoja pota, o Gospod, ozri se tudi milostljivo na katoliško cerkev v avstrijskih pokrajinah!
Katoličani v Ameriki. Nedavno je preč. nadškof Closky v stolnici sv. Patrika v Novem Yorku v svojem govoru naslednji razgled katoli-čanstva v Ameriki podal: Pred 200 leti je v Kanadi in zedinjenih državah bilo 200 katoličanov. Pred 100 leti bilo je kakih 2000 katoličanov z enim škofom. V zedinjenih državah je bil 1. 1790. postavljen prvi škof; tudi v naslednjih 10 letih je bil tukaj in v Kanadi le eden škof. Do leta 1842. je bilo že v Kanadi 9 škofov, 16 pa v zedinjenih državah. — Zdaj jih je samo v Kanadi 26 in v zedinjenih državah 66 škofov. Brazilija, Mehikansko in druge države niso tu vštete.
Pri šolskih sestrah v Mariboru je položilo na praznik sladkega imena Marijinega 16 sester redovne obljube v roke mil. kneza in škofa. — Za celo življenje je napravilo obljube 6 sester: Jožefa Šigertiz Kapel pri Radgoni, — Alojzija Vrbek in Antonija Bera nič iz spodnje Poljskave, — Frančiška Sedlar iz š. Pavla pri Preboldu, — Jakoba Paven iz Slivnice, — Joana Hausknecht in Neža Gšnel iz Tirolskega, — Elizabeta Koren iz š. Petra pod sv. gorami. — Prve začasne obljube na tri leta je napravilo 10 novincinj: Leopoldina Fluher iz spodnje š. Kungerte,
—	Mihaela Plohi iz š. Tomaža, — Dominika Gol é iz š. Lenarta v si. gor., — Ev genij a Hofer iz Tirolskega, —- Angelina Križani č od sv. Križa pri Ljutomeru, — Bernardina Prosinjak iz š. Petra pri Radgoni, — Hortulana Domajngo iz Kapel pri Radgoni,
—	Teodozija ZSlinger iz štaj. Wolf>berga,
—	Apolon i j a Vrb n j a k iz š. Jurja na Šavnici.
Po tem takem je v zavodu zadosti Slovenk ter smemo pričakovati, da bo tudi v dekliški šoli šolskih sester v Mariboru slovenščina one pravice zadobila, ktere jej gredó po postavi in po umni pedagogiki. Že' zdaj se pa naj skrbi za to, da se deca sloven. starišev vsaj v krščanskem nauku ne bode z nemščino natezala, kajti je za nabožno življenje v poznejših letih velik kvar, če pridejo dekleta domu, pa ne znajo ne slovenski moliti, ne tehniških slov. besed v krš. nauku.
Duhovne vaje (eksercije) bile so v semeni-ški cerkvi v Mariboru od 21—25 t. m. Udeležilo se jih je 76 duhovnikov. Vodja bil je ek-sercicijam č. o. Lempl, iz Jezusove družbe pri sv. Andreju na Koroškem.
Bogoslovcev sprejetih je letos v lavantinsko semenišče in bogoslovje v Mariboru sedem.
Glas srčnega milovanja. Nesi „Gospodar" prisrčno milovanje slovenskim bratom na Goriškem, ki so zgubili enega najblažjih domoljubov. Umrl je v najlepši dobi svojega življenja 18. t. m. preč. gosp. Dr. Jan. Hrajst, vodja semeniški in profesor bogoslovja v Gorici, mož preblagega srca in bistre glave. — Njemu pač veljajo besede sv. Duha: „Dovršen v kratkem dopolnil je dolgotrajno dobo; nja duša bila je Bogu ljuba, zato ga je zarano vzel iz spačenosti (svet&)".
Gospodarske stvari.
Naroduo - gospodarske reči.
P. N. delničarjem banke „Slovenije" v pojasnjtnjt.
Iz mnozih osebnih in pismenih vprašanj smo previdili, da p. n. delničarjem ni povsem jasen niti končni namen doplačevanja na delnice, niti
nasledek nedoplačanja. Tudi so se vsled vednega
klicanja naših narodnih protivnikov pojmi in nazori o naši banki bistveno neopravičeno pre-menili. Zdi se nam ravno sedaj prilično, da nekoliko pojasnimo svoje stanje in da s tem navdahnemo svojim sodružnikom nove nade in nov pogum. — Neutajljivo je res, da so: osnova banke, prodaja delnic, draga režija, zdatne škode po ognju in razne poskušnje banki prizadevale mnozih stroškov; res je pa tudi, da bi banka veliko na boljem stala, ako bi ji slovensko občinstvo bilo priskočilo z večjim zaupanjem in z večjim požrtvova-njem. Vsled tega je sedanji opravilni svčt vpeljal ves drug, nov red v svojih opravilih, se izogiblje vsih kolikor toliko nepotrebnih stroškov, zboljšuje osnovo banke in si na moč prizadeva prejšnje škode in zgube kakor najhitreje mogoče zravnati.
Ker je pa v ta namen razun mnozega časa tudi denarja treba, seje sklepom storjenim v občnem zboru delničarjev dne 17. avgusta t. 1. sklenilo dop^čevanje, in vse dvombe o dobri pri-hodujosti banke bi se imele tembolj razpršiti, ker prešnje zgube niso imele hujih nasledkov, nego da se kupon za mesec juli ni izplačati mogel, ker bi se sicer premijne reserve dotakniti morali.
A ravno ta reserva mora ostati nedotak-ljiva, da se zavarovancem pri slučajni škodi zadostiti zamore. In to smemo konstatirati, da se je tega načela vsikdar strogo držalo, da najdejo zavarovanci popolno pokritje v re-servi blizo 100.000 gld. in da je vse, kar se nasproti tej resnici piše, grda nesramna 1 a ž. Pravo-veljavno sklenjeno 15% doplačanje za daljno razvitje banke je pa tudi v brambo pravic delničarjev potrebno, ker bi delničarji sicer našo banko v nevarnost propadstva spravili in, če bi pravi čas doplačevanja prezrli, po §. 221 kup-čijske postave svoje pravice do banke zgubili. Če se temu pravo veljavno sklenjenemu doplačilu le ne k ter i delničarji podvržejo, ostanejo le ti pra-voveljavni sodružniki, in njim v korist pripadejo vse prejšnje vplačila in pravice tistih delničarjev, kteri so zamudili ali niso hoteli doplačati. Iz tega uzroka je tudi razvidno, da se banka po svojih postavnih načelih ne more pečati z nakupovanjem delnic po kteri koli ceni, ker kot banka ne more biti ob enem delničar in sodruSnik. To naj bo v pojasnilo tistim, ki svoje delnice banki ponujajo v prodajo ali v doplačilo.
Ako tedaj kedo ne bo hotel zadostiti 15°/0 doplačanji, je njegova delnica po preteklem poslednjem obroku brez vsake vrednosti. Obžalujemo, da je večina p. n. delničarjev prezirala pojasnienja o stanji banke pri občnih zborih in po naših časnikih, in da se je raji dala zneveriti po protivnih dopisih. Poudarjamo tukaj, da ime-nje, opravilno stanje banke „Slovenije" in cela njena osnova nikakor ni taka, kakor jo popisujejo iz različnih, večjidel hudobnih namenov narodni protivniki, ali zavodi enake vrste, ki se kon-
kurence bojé. Poglavitno so pa zarad zlobnega značaja in zarad nezmožnosti odstavljeni bankini uradniki tisti, ki banko iz maščevanja zasramujejo po časnikih in njenemu kreditu škodovati skušajo ter mislijo, da morajo banko končati, ker so bili iz nje iztirani. Ne moremo zamolčati, da so isti uzroki, ki so banko napotili, Treuensteina spustiti iz službe, nas napotili, tudi od Blašketa se ločiti, in da nam ne bo treba tujih, nezanesljivih moči iskati, ker imamo Slovenci hvala Bogu še dosta bistrih glav doma. Doplačevanje se pa sicer marljivo vršuje in je v ta namen že precejšno število znamenitih delničarjev se oglasilo.
Z odličnim spoštovanjem
Ravnateljstvo „banke Slovenije".
Kako in do kolike teže se v nekterili krajih teleta opitajo?
V	mnogih krajih je prodava telet najimenit-niši del prometa in zaslužka. Viša ali nižja cena prodane živine in ž njo vred veči ali manjši dobiček je v najožji zvezi z obliko, v kteri pridejo teleta na prodaj. Pri nas imajo kmetovalci navado, teleta po dva ali tri tedne pri kravi puščati in jih potem prodati. Na Angležkem, Francoskem, v Holandiji, v okolici Hamburga in nekterih pokrajinah Ruskega celó drugače in dosti razumnejše postopajo. V imenovanih deželah in okrajinah obračajo na pitanje telet prav posebno skrb in imajo pri tem predvsem dvojni cilj pred očmi. Nekteri namerjavajo na tanko, nježno, belo mesó, drugi na jedernato in sočno in si prizadevajo veliko težo in debelost živinčet doseči.
V	prvem slučaju se teleta tri tedne stara prestavijo v pitavni hlev, kije vednojednakomerno topel in temen. Da se kolikor mogoče največa snažnost vzdrži, imajo pitavni hlevi pód iz letev zbit, da izločki brž skozi nje popadajo in se izpod njih pospravijo.
Teleta se le o mleku pitajo in sicer v vedno rastoči meri tako, da 5—6 tednov stari mleko od dveh krav dobivajo, v 8. ali 9. tednu stopnjo popolne opitanosti dosežejo in potem na prodaj pridejo.
Pri drugem načinu pitanja se teleta 3 tedne stara v pitavni hlev postavljajo, v kterem so isti pogoji, ki smo jih gori povedali, le da hlev ni temen. Teleta dobivajo tukaj obilo mero mleka, vrh tega pa v raztoči meri bobove, grahove ali ječmenove moke, nekteri gospodarji še jajca pri-devljejo. V 10—12 tednih je ta način pitanja dovršen. V zadnjih 14 dneh dajejo mnogi tudi dvakrat na dan teletu malo kupico žganja, v ktero se je pšenična moka zamesila.
V	vsakem primeru je pa dobro, teletu košček krede tako položiti, da more o vsakem času do njega in ga more nekoliko povžiti.
Na dalje imamo še pristaviti, da se razun teh dveh načinov v nekterih deželah pitanje na-
daljuje, da so teleta leta dni in še več stara. Po takem pitanju pridejo posamezna teleta do teže od 6—8 centov in njih meso je neizrečeno tanko, sočno in okusno.
Tako pitanje telet pa le ondot kaže, kjer se meso po kakovosti ali kvalitčti plačuje, tedaj blizo velikih mest. (Giza vitez Wachtier.)
„Pr. Ldw."
Posebno vrsto pšenice (tako imenovano „Prob-steier Weizen") priporoča vsled lastne srečne po-skušnje znani umni kmetovalec, g. Wokaun v Celji. Piše namreč v „Str. Ldb.": „Prememba semen, bodi si zrnatih ali gomoljskih, je sploh koristna reč; setev pa, ktero sem z gore imenovano pšenico letos poskusil, je presegla vse moje pričakovanje. Navadno se vseje na oral dobre zemlje po 2 vagana žita. Ker se pa omenjena pšenica lepo razrašča, sem na dobro obdelani pešnati ilo-vični zemlji 2 vagana na 1 7/s orala na široko vsejal. Ko začne setev kaliti, sem že obžaloval, da nisem vsaj 17» vagana vsejal. Toda bilke so se jeseni in letos spomladi tako razrasle, da sem bil celó potolažen. Vrh tega je moja setev po konci ostala, v tem ko so letos vsled hudih neviht povsod žita polegla. Klasje bilo je prelepo in žetev je podala 52 vaganov čiste, brezplevelne pšenice 85//2 funt. težke od vagana, torej 26teri pridelek."
Te pšenice stane vagan na Dunaji in v Pragi 10 gld., če se je več skupaj vzame; g. Wokaun je pa da gospodarjem, ki hočejo ž njo poskusiti, vagan po 8 gld., sicer več kot navadna pšenica stane, dobiček je pa vendar, ker ni treba toliko semena in je pridelek izvrsten.
Živinska knga. Deželni predsednik štajerski naznanja: „Živinska kuga se jena več krajih Ogerskega v čakovskem okrožji zaladske žu-panije prikazala. Da se zavaruje zavlačenje kužne bolezni, se deželna meja v ptujskem, ljutomerskem in ormuškem okraji z a p r e trgovini z vsemi v §. 2. postave za kužne bolezni od 29. jun. 1868 (štev. 118. drž. zakon.) imenovanih živali in stvari ter se postavi v Središču na postaji železniški komisija, da nadzoruje zvrševanje napovedanih naredeb.
Živali ali stvari, ki se po kterem koli drugem potu pripeljajo, so zapadle ter se porabijo na korist državnej blagajnici.
Kdor prestope proti tem predpisom naznani, dobi nagrade do 20 gld.,. oziroma od 5—10 gld. za vsako zapadlo žival, in kdor naznani utajeno kužno bolezen pri živini v deželi, dobi 50 gld. nagrade iz ces. kase . " —
Tako morate sosednji deželi: štajerska in kranjska trpeti zavolj čudne vnemarnosti ogerske vlade, ki ne pride do tega, da vpelje enako postavo proti živinski kugi, kakor jo imamo ta-kraj Litave že od leta 1868. — Ko bi vsaj deželni Priloga „Slov. Gosp." k št 39
zbor zagrebški rajši mislil na poštene in uboge kmetovalce v okuženih krajih ter jih nadloge rešil, kakor da sklepa postave, po kterih se na hudo-delnike v zaporih tako milostljivo ozira! Strinjamo se popolnoma s „klicem" v „Novicah": „Slavni deželni zbor v Zagrebu! povzdigni svoj glas, da te sliši Magjar v Buda-Pešti in pride tvoji deželi (s postavo) na pomoč!"
Štajerski dež. zbor.
I.	Seja 15. septb. 1874. Po svečani sv. meši v kapeli deželne hiše, ki so jo služili preč. knezo-škof sekovski, pri kteri pa je bilo prav malo poslancev videti, se je pričelo zborovanje z navadnim ogovorom dež. glavarja in z odzdravom na svetlega cesarja. Deželni predsednik je po kratkem pozdravu predložil vladne predloge glede časa, v kterem se ima divjačini prizanašati in gledč novega reda za mrhodrce. — Po predlogu dež. od-boia 8e volitve 4 novih poslancev potrdijo in ti storijo zaobljubo, namreč: grof Gleispach iz vel. posestva, Srečko Schmitt iz Marenberga, Kasp. Aschauer iz vel. okr. v Licenu in Ognjoslav Žni-držič z Brežic. Med poslanci bil je tudi minister bogočastja in nauka, dr. žl. Stremayr.
II.	Seja dež. zbora 17. sept. 1874. Vršila se je volitev 2 zapisovalcev ter sta bila voljena grofa Gleispach in Attems; kot poverilci so bili voljeni: Allinger, Pošinger, Hammer - Purgstal in grof Attems. Proračan' za 1. 1875 se izroči finančnemu odboru 12 udov, v kterega so bili voljeni: Neckerman, Lohninger, Allinger, Oberranzmayei;, Vošnjak, Neupauer, dr. Jož. žl. Kaiserfeld, Scholz, Syz, Schloffer, grof Platz in Reuter.
Po predlogu baron Rasta sme k sejam tega odbora vsak poslanec pristopiti. — Predlog dež. odbora, da se srenjam Kalsdorf in Fernic plačanje ostanka 2250 gld. brezobrestnega dež. posojila 5000. gld. za stavljenje mosta čez Muro prizanese, je bil sprejet.
Poročilo dež. odbora o premembi dež. reda in volilne postave, kakor tudi opravilnega reda se izroči posebnemu odboru, v kterega so bili voljeni: Seidl, dr. Rechbauer, čok, Karneri, Kotulintki, Karlon in dr. Boess. Ravno tako se izroči predlog dež. odbora o premembi srenj-ske postave od 2. maja 1864 posebnemu odboru, v kterega so bili voljeni: dr. Michl, Rem-schmit, Pairhuber, Herman, Hammer-Purgstall, Čok in marenberški Schmitt. Gledč na to, kar je te dni „Tagesp." — brž ko ne iz peresa enega tu-kaj imenovanih deželnih odbornikov (seveda ne Hermana) prinesla, se ni modre prenaredbe srenjske postave nadjati. Pisatelj namreč zagovarja polovičarsko reč, da se kazenska pravica, zvrševanje poselskega reda, pravica stavbinib dovolitev kmetskim srenjam vzame in okrajnim zastopom da, iz druge strani pa polit, gosposkam
dovoli, da silijo „vnemarne" srenje k zvrševanju ostalih policijskih poslov. Pazljivi bralci „Gosp." vedo, kako da bi se naj zdatno srenjam pomagalo. Prihodnjič povemo, kaj da je g. Herman na to v „Volksbl." odgovoril.
HI. Seja 19. sept. 1874. Nič posebnega. Sestavi se peticijski odbor, v kterem je Slovenec, dr. Dominkuš. Vladne predloge: zastran lovskega počitka in novega reda za mrhoderce se izroče odborom. Poročilo dež. odbora glede usta-novljenja „deželnega šolskega fonda" se izroči posebnemu odboru v pretres ter se izvolijo: dr. Rechbauer, dr. Flek, dr. Sernec, bar. Walterskir-chen, dr. Vrečko, dr. Lip in dr. Heilsberg. — Na vrsti je mnogo peticij, med temi peticija Ptujčanov, da se ustanovi višja gimnazija poleg realne; ravnatelja mariborske pripravnice za dež. štipendije ubogim učencem, ki stopijo v pripravni razred. Peticije se izročč dotičnim odborom.
Baron Walterskirchen oglasi interpelacijo do vlade, da se skliče deželna komisija za vravnanje zemljišnega davka.
Dopisi.
Maribor 22. septb. (Narodna veselica.)
V	ponedeljek 21. t. m. napravilo je društvo štajerskih slov. učiteljev, ki so imeli v Mariboru shod in razgovore, večerno veselico, ktere se je toliko gostov udeležilo, da so bile vse mize prostorne Wiesthalerjeve dvorane gosto zasedene. Največ bilo je seveda gg. učiteljev, pa tudi lepo število slov. profesorjev in druzih gostov z mesta in nekoliko gospa. Reči moramo, da take svečanosti že dolgo let v Mariboru ni bilo.
Gospodom učiteljem gre čast, da so nas po dolgoletnem, suhoparnem životarjenji v Mariboru z lepo narodno veselico razvedrili, pa tudi svetu prav sijajno pokazali, da kljubu groznemu pritiskanju od nemškutarske strani Slovenci še živijo.
Pevski zbor pod vodstvom našega izvrstnega skladatelja g. Miklošiča zvrševal je svoj n&log tako dobro, da smo se čudili, kako da je bilo mogoče, po par vajah tako lep vspeh doseči. Pel je večidel chor; „rožica" bil je četverospev izvrstno izpeljan; Schubertov „popotnik" pa solo, spremljevan z glasovirom. S petjem vrstila se je godba vrle železniške kapele, ki je s slovanskimi napevi občinstvo do navdušenja razveseljevala. Vse je bilo prav milo in lepo ter nam kazalo veliko vrednost ljube edinosti.
Kakor pa nobeno veselje na svetu dolgo ne trpi, tako je tudi prevzetnost ali nespamet tej veselici ob koncu grenkosti primešala. Navzoč je bil tudi poslanec, dr. Srnec, ki ni mogel spustiti lepe prilike, da po duhovenstvu ne mahne.
V	napitnici na učitelje zučel je pokojnega knezo-škofa Slomšeka kot izvrstnega pisatelja hvaliti, pa le zato, da je mogel duhovnike vščipniti, češ, da Slomšekovim naslednikom ni toLko zaupati,
da imajo torej učitelji nilog, ljudstvo učiti. — Vodja ljutomerske šole in prvosednik učit. društva, g. L a p a j n e, je imel toliko takta, da je le odzdravil to, kar je bilo zastran učiteljev rečeno. Zabi-ležili smo samo ta najnovejši faktum od dra. Srnca, prihranivši si ga v neki drugi namen. Danas le rečemo, da ko bi bil to blagi Slomšek slišal, bi bil glasno protestriral proti hvali, ki pride iz tacih ust in ob taki priliki.
Naj slednjič še omenimo, kako da je vse v oči bodlo čudno obnašanje mariborskih učiteljev, ki so — skoro vsi rajše doma ostali, kakor da bi se s svojimi stanovskimi družniki in slovenskimi brati razveseljevali. Razun četerih gospodov ni ne enega druzih učiteljev veselice (in seveda tudi shodov ne) se udeležilo, da si jih je mnogo na pripravnici, v mestni fantovski in dekliški šoli, v predmestjih in blizo mesta. To dela strah pred nemškimi ali nemčurskimi šol. oblastniki, ki bi radi — po učiteljih — vso slov. mladež mahoma ponemčili, kterim je torej društvo slov. učiteljev prav trn v peti. Pač kruta osoda to za — učitelje same! Ne le, da morajo — zatajevaje narodni čut in umno pedagogiko — slovensko mladež nemškutarski politiki za ljubo z nemščino mučiti in večjidel prazno slamo v šoli mlatiti, so tudi v socialnem življenji ubogi sužnji, ter se morajo narodnih veselic ogibati, da se nem-čurskim strahonjam ne zamerijo. Ie li to ona svoboda učiteljev, ki se kot najžlahtnejši sad šolskih postav brez konca in kraja hvalisa?
Videm. (Tolovaji in pogumen čuvaj). Pretekli četrtek 17. t. m. po noči pelje hlapec nekega gospoda iz Pišec na breški kolodvor, in se potem z vozom domu < vrne. V Dobravi ga pa napadejo trije tolovaji, vržejo ga z voza, mu vzamejo konje, voz in denar, kolikor ga je imel, namreč 20 kr. Proti polnoči se iz Stare vasi, kjer so še pili in lepo suknjo za 1 gld. ponujali, pripeljejo na Videm, srečajo ponočnega čuvaja, Franca Šoba, in ga prašajo, kde da se pride na most. Reče mu tudi tisti, ki je spredej sedel in vozil, da so bili na Bizeljskem in svoje denarje zgubili, ter praša, ali bo hotel mostnar za gunj (koc) čez most pustiti voz; ponudi tudi čuvaju gunj, naj bi mu toliko krajcarjev dal za-nj, kolikor znaša mostovina, čuvaj ga pa noče.
Una dva, ki sta zadej sedela in bila videti kakor gospoda, nista dozdaj nič govorila; zdaj pa zaukaže eden vozniku: „bajd, goni!" Ali voznik ni vedel voziti. Ponujanje gunja je v čuvaju sum obudilo; teče toraj nagio po drugem kraji dolj za farovžem za njimi in jih dojde na mostu. Tam kriči mostnarju, naj jih ne spusti, ker so tatovi, in priteče do njih. Zdaj skoči eden gospodov z voza, vzame suknjo, in gre nazaj po mostu, češ, da je robec zgubil, in se v tek spusti. Toda čuvaj ga prehiti še na mostu in ga prime. Zdajci pritečeta še una dva, eden udari čuvaja z gnojnimi vilami po glavi, drugi za vrat in zbežita.
Čuvaj pa ne spusti tretjega tolovaja, drži ga čvr- \ sto in začne se med njima strašna borba za življenje in smrt. Čuvaj je imel sicer sabljo ter je od dalječ enkrat mahnil tolovaja po glavi; toda zdaj mu sablja nič ne pomaga, ker se držita. Tolovaj dobi iz žepa nož in začne čuvaja zbadati, rekoč: „Pusti me, beži, beži!" Čuvaj kliče na pomoč tri ali štiri na mostu stoječe može, pa nobeden teh strahopetcev se ni upal na pomoč pogumnemu čuvaju, ki se je rajše pustil zbadati in gro-zovitno raniti, kakor da bi bil tolovaja spustil. Več kakor četrt ure je trpela strašna borba. Večkrat je čuvaj razbojnika ob tla vrgel, ter ga na ta način slabil. Slednjič zgrabi čuvaj za oster nož, pa si prste obreže; iz mnogih ran mu kri teče, čevlji so je bili polni da, mu že pri škornji-cah izteka, in nihče mu ne gre pomagat! Ali niso taki plašljivci kazni vredni? *) Slednjič vrže čuvaj še enkrat tolovaja ob tla z vso močjo, kolikor mu je sila, strah in jeza, da ga močno tiši in mu nož iz rok zvije, akoravno mu je tolovaj vso roko ogrizek Zdaj še le pridejo na pomoč žandarji in drugi ljudje, ki so tolovaja dobro tepli in suvali, kdor je le blizo mogel, le glavo so varovali. To bo menda najhujša kazen za-nj, kajti v ječi mu ne bo sile.
Žandarji odpeljejo tolovaja, čuvaj pa je bil tako slab in ob v^o moč, da so ga na vozu domu peljati morali. Dr. Rostohar mu pride brž na pomoč. Rane niso smrtne, in upanje imamo, da bo čez nekaj tednov zamogel zopet hoditi in svojo službo opravljati. Na vozu, ki je pri mostu ostal, so našli zakljano svinjo. Že drugi dan je prišel kmet po svoje konje in voz. Pogumni čuvaj pa zasluži primerno plačilo, ki mu je namenjeno. V nedeljo namreč sklenil je Videmski srenjski zastop, da dobiva čuvaj, dokler ne bo mogel službe opravljati, mesto 10 dvajset gld. na mesec. Po predlogu g. Sušterši čaje srenjski zastop tudi sklenil, da prosi okrajno glavarstvo, naj ono dela na to, da se čuvaju očitno odlikovanje skaže. Razun tega slišim, da bodo krški gospodje uradniki in mestjani darove med seboj nabirali za-nj, kar bi se tudi v Brežicah spodobilo; kajti brežki g. Janežič je ravno tisto noč, ko se je iz Kapel domu peljel, tem tolovajem le po naglosti svojega konja ušel.
Iz Lemberga pri Šmarjem. /. (Šolske zadeve.) Početkom tekočega leta se je tukaj v Lembergu osnovala nova šola in sicer za trg in za okolico. Za novo šolo so se izključljivo le tržani potegovali, okoličani pa so bili za to, naj bi se raji na Sladki gori dvorazredna šola napravila, da se mnogo nepotrebnih stroškov prihrani. Toda, kdo se za kmeta briga, razun kedar je treba denarja od njega! Tudi se ni občina vprašala zastran nove šole v Lembergu, kar
*) Pred Bogom, da, ker je dolžnost bližnjemu pomagati, ako je v nevarnosti.	Vredn.
bi se po šolski postavi (§. 5.) vendar bilo zgoditi moralo. —
Kakošnega duha da bo nova šola, se je že naprej vedelo. Lembržanom, posebno njih ma-tadoru, g. Jož. Lipavcu, je šlo le za to, da dobijo šolo, je-li bo pa kdo v nji tudi kerš. nauk pod-učeval ali ne, kaj jim to mar. In res so bili otroci v tej šoli brez krš. nauka od novega leta do meseca junija, ker se od sladkogorskega g. kaplana ne more tirjati, da bi zastonj tričetrt ure dalječ hodil katekezirat v Lemberg, kder je posebne šole toliko treba bilo kot petega kolesa na vozu. Slednjič se mu konec majnika naznani, da bo že dobil plačilo za pot. G. kaplan se uda pod pogojem, da se bodo vse verske vaje za otroke lember-ške šole pri farni cerkvi na Sladki gori vršile. Temu je pritrdilo tudi okr. glavarstvo. Toda lem-berški učitelj in krajni šol. nadzornik Lipavec hočeta več biti kakor okr. šolski svet, kteremu je predsednik okr. glavar.
Ko je bila za letos skušnja iz krš. nauka od g. dekana na dan 10. sept., za šolo prost dan, napovedana in sicer za otroke obeh šol na S1 a d-kigori v cerkvi, kar se je otrokom v šoli in sta-rišem pri sv. opravilu naznanilo, je lemberški učitelj svojim otrokom dan pred skušnjo zažugal, da ne sme nijedeu k skušnji na Sladkogoro iti; kteri pojde, bo tepen! — Isti učitelj je tudi očitno rekel, da mu je krš. nauk v šoli — na poti.
Vprašam, ali je na korist šoli in otrokom kat. starišev, ako učitelj po takem načinu mir razdira in liberalne rogove nasaja? Zamorejo li krš. stariši mirne vesti svoje otroke prepuščati takemu liberalnemu hudourniku ?
/
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Te dni je bil v Pešti pod predsedstvom svetlega cesarja ministerski posvet, kterega so se tudi 4 naših ministrov udeležili. Šlo je za to, ali se naj še dalje žito in sočivje brez vvoznine iz tujih držav v avstrijsko-oger-sko dovaža, kakor je bilo od spomladi lanskega leta do 1. okt. tega leta pripuščeno, ali se pa vvoznina zopet vpelje. Naši ministri bili so za to, da se ne vpelje več in tov posebni postavi, veljavni za obe polovici države, zagotovi. Pa zmagali so ogerski ministri in vvoznina je zopet vpeljana. Magjari so nasprotniki Rusije, in ker se največ žita iz Ruskega dovaža, se pač ni čuditi temu sklepu, toliko manj, ker je letos na Ogerskem precej dobro žitno leto, magjarska državna kasa pa denarja potrebna. Magjari špekulirajo toraj na to, da bo prvič vvoznina nekaj dala, drugič pa žito višjo ceno dobilo. Pri vsem tem bo pa v obče več škode kakor dobička za državo. Od ene strani zgubč železnice na Gali-škem in v Bnkovini, ki so ravno vsled odpravljene vvoznine veliko pridobile; kar pa te želez;-
niče zgubijo, mora država trpeti, ker jim mora toliko več doplačati, kolikor manj imajo dohodkov; iz druge strani pa moti vvoznina trgovino, Rusom pa veliko ne škoduje, ker zamorejo vsak čas tarifo za žitno prevažanje na železnicah za toliko znižati, za kolikor so trgovci po vvoznini prikrajšani. — Nesreča za nas, da imamo v toliko ozirih težko cokljo pri — ogerski vladi.
Koroško. Deželni učiteljski zbor je 16. t. m. z 18 proti 12 glasom sklenil, da se zopet vpelje šiba in telesno kaznovanje v šoli.
Deželni zbori bodo 15. oki sklenjeni, potem se brž snide drž. zbor. Važnejše reči z vnanjih deželnih zborov so naslednje: V Kranjskem so nemškutarji — kakor poroča „Slov." —- pri volitvi posebnega odbora za posvetovanje preselitve okrajne sodnije iz Planine v Logatec 4 glase več oddali kakor je bilo volilcev. Navzočih je bilo le 29 poslancev, glasilnih listkov je pa bilo 33 oddanih. Dr. Poklukar je pa zapazil nemčursko zvijačo, ter se je moralo vnovič voliti.
V Tržaškem je poslanec Hermet, hud sovražnik Slovencev, sprožil novo občinsko volilno postavo, ki je merodajna tudi za volitev v drž. zbor. Postava je tako skovana, da bi slov. okoličani gotovo zgubili svojih 6 zastopnikov. Po §. 7. bi se namreč mestni in okolični volilci pomešali in v 3 razrede razdelili, kterih vsak bi naj 18 zastopnikov volil. V razred okoličanov treba samo laških hujskalcev pritakniti in Slovenci so premagani. Pa ravno pri tem §. je navstal tolik vpor, da je Hermet sam predlagal, da se naj načrt postave odboru v popravo vrne.
Na Tirolskem so letos zopet zastopniki iz laške strani dežele; le par liberalnih lahonskih poslancev ni hotelo vstopiti, ti so pa vsaj tako pošteni, da so poslanstvo odložili. Bolj trmasti so na Češkem oni sedmeri mladočehi, ki so vstopili v dež. zbor, čeravno so v oklicu rekli, da tega ne storijo brez drugih, ki zastopajo državno-pravno stranko. Po volilnih okrajih se vsled tega podpisi za nezaupnico sedmerim veternjakom nabirajo. —
V Koroškem dež. zboru se vojskuje pogumni gosp. Aud. Einspieler za pravice Slovencev. Izročil je cel kup prošenj korošk. Slovencev, da se izdajejo tudi slovenski zapisniki obravnav dež. zbora. Prenagli nemčurji t>o zahtevali nem-kih prevodov vseh prošenj, dr. Lugin jih je pa podučil, da mora po opravilnem redu stvar naj-pred o d b o r u se izročiti, ki bo izrekel, kako in kaj ?
Predarlski dež. zbor je po strašnem uporu dež. glavarja in centralistov s 13 proti 5 glasom sprejel predlog, da naj dež. zbor izreče svojo misel o tem, kakošne nasledke da imajo direktne volitve v drž. zbor za deželo. Ustavake strašno jezi, da se eden najmanjših dež. zborov v politiko meša in o koristi direktnih volitev dvomi.
Vnanje države. Ruska vlada je vsem železniškim društvom ukazala, da ne smejo več židov
v službo jemati, kteri so pa v službi, jim slov6 dati. Vsled tega velika jeza po vseh liberalnih listih, kar je prav neumno, kajti ruska vlada mora sama najbolj vedeti, kaj da je državi koristno in kaj ne.
Špansko. Ruski cesar pisal je kralju Ka-rolu VII. pismo, v kterem mu o d kri v a svoja sočutja, obžaluje vedne prekucije na Španskem ter želi, da bi naj trpljenja v deželi skoro konec bilo. — Ruska vlada je tudi edina, ki ni spoznala Ser-ranove krute vlade. Vse to dela Bismarku veliko žolča, ker bi rad vse kat. vladarje, kakoršen bi Karol bil, zdrobil, da zamore ložje doma proti kat. cerkvi divjati. — Nemci se mešajo v boj na Španskem in to utegne veliko sitnob napraviti.
Razne stvari.
(Zastran banke „Slovenijef) se nam piše, da dopločevanje na akcije precej dobro napreduje. Do nedelje 20. t. m. bilo je vplačanih 11.840 gld., mnogo drugih je doplačanje zagotovilo. Kteri so še dvomljivi, se bodo z večine za doplačanje odločili, ko bodo slišali o ugodnem vspehu. — Bila bi zares velika sramota pred svetom, ko bi se reklo, da ne moremo Slovenci ne enega denarnega zavoda vzdržati. — Prosimo vse gg. delničarje, da denešnji spis o tej reci v „Gosp." pazljivo preberó.
(Edino sredstvo), varnost po srenjah na kmetih ohraniti, izumil je — mariborski okr. za-stop! V seji 16. t. m. so bili namreč sprejeti predlogi Seidlnovi: 1. da sicer okr. zastop srenj ne more primorati k stroškom za skupno kajho in be-riče, da pa bi dobro bilo, ko bi po postavi se prisilile, da jih več skupaj— prostovoljno — za beriče skrbi. Tedaj jiliti jih k temu ne moremo, pa silijo se naj, da to prostovoljno storé! — 2. Manjše srenje naj se posilama v večje spbajo, da bo mir in red. Vse drugo nič ne pomaga! 3. Notarijatstva se naj odpravijo, njih opravila pa naj prevzamejo — uradniki, ki se dajo večjim, posilama zloženim srenjam! Kaj bi človek k take j upravni modrosti rekel? „Links", „olbrechts", — tako bi Seidl najrajši komandiral v posilama združenih srenjah, notarjem zaslužek vzel in ga srenjskim uradnikom, ali kdor bi že „velike" srenje komandiral, milost-ljivo naklonil! To je nemčurjev modrost, katerej prikimavajo kmetski nemčurji: Fr. Ledinigg, Jož. Walcher, Jož. Povóden, Jan. Weingerl! Da se vas Bog usmili in vas — razžene!
(Šole v Ljutomeru.) Po ravno izdanem šolskem „poročilu" bilo je v 3 razredih ljudske šole in v 1. razredu realke v preteklem šolskem letu 489 otrok, 298 fantov in 191 deklet. Podučevalo je z gg. kateketi vred 8 učiteljev in 2 učiteljici. Učni jezik je bil slovenski, nemščina je samo učni predmet, kar je celó naravno in modro. V 3. deškem in dekliškem razredu sta bila po dva
oddelka, ker se je vsled naredbe krajnega šol svčta od 9. dee. 1873 ločitev šolske mladine po spolu vpeljala. V bodočem šol. letu se prične 4. razred pri dečkih, ker se učiteljstvo za enega učitelja pomnoži. Poročilo prinaša podučen spis „ljutomerskim kmetom" od podučitelja, g. BI. Per-nišeka. V prvem odstavku pobija predsodke kmetov zoper poduk v kmetijstvu. (G. pisatelj piše: „bog" namesto Bog. Zakaj?) V 2. odstavku govori o „njivarstvu", v 3. o „živinarstvu" (reja goved in konjev), v 4. o „gorništvu in kletarstvu."
V	kmetijstvu bil je poduk v 3. razredu za fante 3 ure in za dekleta 2 uri na tjeden. Bila je tudi „napredovalna kmetijska šola" in „dekliška nedeljska šola" po 2 uri ob nedeljah prostovoljno.
V	kmetijsko napredovalno šolo se je bilo 44 dečkov in mladeničev, v dekliško pa 49 deklic vpisalo. „Po zimi" — pravi poročilo t— „je bilo prav pridno obiskovanje, po leti manje." Dečke poduČevala sta gg. Pernišek in Lapajne, deklice pa gospod Lapajne z gospo in g. Žirovnik. — Iz vsega vidi se prav krepek napredek.
(J. Godina — Verdelski) zdaj stanujoč na Verdčli blizo Trsta v hiši štev. 359. nam piše, da ima nadučitelj, gospod Lapajne v Ljutomeru, še 17 iztisov njegove knjige: „Izvirek premožnosti", katerih vsak se oddaje po pošti za 24 kr., sicer pa samo za 20 kr. Kako posebno veljavo da si ima prav za prav ta knjiga, smo že povedali, ko smo jo objavili in priporočili.
(Zbirca najbolj bogatine peče.) 17 gospodov marib. okr. zastopa je v seji 16. t. m. sprožilo predlog, da naj okr. zastop prošnjo vloži pri dež. zboru, da se zvrši postava, vsled ktere se morajo zbirce duhovnikov in učiteljev itd. odkupiti. Že dve leti čakamo, pravijo, pa okr. glavarstva še niso postave izpeljale; naj toraj kdo drugi stvar v roke vzame, da bomo rešeni teh sitnob. Ce se stvar Seidlnu v roke da, bo precej vse „fertig."
(Družba sv. Mohora) Da se podpira domače slovstvo in se spodbuja delavnost slov. pisateljav, razpisuje družba po odborovem sklepu dne 1. avg. tudi za prihodnje leto sledeča darila:
1.	Sto in štirdeset gld. za štiri krajše izvirne povesti vsaki po 35 gld.; v obsegu blizo Va tiskane pole in
2.	Sto in štirdeset gld. za štiri pod-učne spise raznega zapopadka v obsegu 1/t tiskane pole, vsakemu po 35 gld.
Rokopisi naj se družbinemu tajniku pošljejo vsaj do 10. nov. 1.1. Pisateljevo ime z natančnim naznanilom zadnje pošte naj se priloži v zapečatenem listu. Darila se bodo izplačala na Vodnikov dan 2. febr. 1875.
V istej seji so odborniki po tajnikovem poročilu enoglasno sprejeli obširni, pa v vsakem obziru izvrstni rokopis: „Umni kmetovalec", ki ga je spisal in družbi v natis ponudil vodja slovenske kmetijske šole v Gorici in vrednik „Gospodarskega lista", gosp. Franc Povšč. Cela knjiga
utegne s podobami vred obseči blizo 30 tiskanih pol in bode dovršena v treh letih. Vsako leto \ zaporedoma izide en zvezek po 10 tiskanih pol. Prvi zvezek je družbenikom namenjen prihodnje leto in obsega: I. Poduk o zemljišči, obnebji in ob življenji rastlin. II. Kmetijske orodja in kmetijske stroje (s podobami). III. Kako zemljišče gnojiti.
Drugi zvezek razlaga, kako se rastline sploh pridelujejo in kako posamezni poljski pridelki. Tretji pa podučuje, kako ravnati s travniki, vrti in gozdi.
Že iz tega površnega zapopadka razvidijo družbeniki, kako ugodna in koristna jim bo knjiga, ktero je s posebnim ozirom na razmere naših kmetov in poljedelcev z vse hvale vredno skrbjo uravnal in vredil strokovnjak, kateri kot učitelj poljedelstva slovi.
Ne dvomimo, da bode ravno ta knjiga, ki se bo tiskala in razširjala v 27—28.000 iztisih med naše poštene in marljive kmetovalce, s kmetijskimi šolami vred uzajemno pripomogla, da se zboljša in bolj in bolj razvije umno kmetovalstvo in pospešuje narodno gospodarstvo v mili naši domovini.
Razun tega je družba sv. Mohora za 1. 1875 svojim udom namenila sledeče knjige:
1.	Molitvene bukve, za brate in sestre bratovščine sv. Mohora, spisuje preč. gosp. stolni ko-rar v Mariboru Franc Košar.
2.	Kristusovo življenje in smrt. Drugi del 3. snop.
3.	Občna zgodovina. Spisuje g. prof. Josip Starč. Drugi snopič obsega: Gerško in Makedonsko zgodovino do Rimljanov.
4.	Setev in žetev. Povest za prosto ljudstvo. Spisal g. J. Ogrinec. Slovenskih Večernič XXXIII. zvezek.
5.	Koledar za 1. 1876 s popolnim imenikom vseh družbenikov in z raznim poduČnim in krat-kočasnim berilom.	(„Besednik".)
Kljnbu jasnim in nepobitnim dokazom v štev. 23. „Gosp." se doslej v zadevi Slomšekovega spominka ničesar ni storilo.
Tržna, cena pretekli teden	V Mariboru		V Ptuju		V Celju		V Varaž-dinu	
	fl.	kr.	fl.	kr.	fl. | kr.		fl-l	kr.
Pšenice vagan ....	5	10	4	80	5	20	4	75
Rži „ ....	4	_	3	50	4	—	3	15
Ječmena „ ....	3	80	2	—	4	—	2	70
Ovsa „ ....	2	40	1	80	2	20	1	70
Turšice (koruze) vagan .	5	10	5	_	5	—.	4	50
Ajde „ .	4	10	3	80	5	60	—	—
Prosa „	4	20	—	—	4		3	40
Krompirja „	1	90	1	40	2	—	1	80
Sena.....cent .	1	80	2	—	1	80	—	—
Slame (v šopkih) „	1	40	1	20	—	80	—	—
„ za steljo „	—	80	—	80	—	60	—	—
Govedine funt ....	—-	28	—	28	—	28	—	19
Teletine „ ....	—	32	—	30	—	28	—	22
Svinjetine „ ....	—	34	—	30	—	46	—	34
Slanine „ ....	—	—	—-	38	—	48	—	28
EiOteriJne števllUe: .
V Gradcu 19. septemb. 1874: 16 11 43 53 46
Prihodnje srečkanje: 3. oktobra.
V zahvalo in priporočenje.
Čutim se v svoje veselje obvezanega, da gospodu Leop. Perki, podobarju pri sv. Trojici v slov. goricah, zasluženo hvalo javno izrečem, ker mi je napravil spominsk križ s pribitim Zve-ličarjem. Priporočam torej g. L. Perko vsakemu in za vsakošno podobarsko delo, ki ga bo dobro in cenó zvršil.
Pri sv, Ani meseca sest. 1874.
2-3	Lovro Zavernik.
Izurjeni agenti in ogledniki
se iščejo za zavarovalno banko, ki je v dobrem stanju. Ponudbe naj se pošljejo pod napisom: „Beel" v Vt'St, poste restante.	2—2
I
7—8
Kari Hesse,
pasarski mojster v Mariboru Viktrinhofgasse štev. 28. priporoča ne
V založbi tiskarne družbe sv. Mohora v Celovcu je prišel na svitlo :
Anton Janežičev
slovensko nemški slovar.
Drugi popravljeni in pomnoženi natis.
Cena: mehko vezan 2 gld. 20 kr. — terdo vezan v platnenem herbtu 2 gl. 50 kr.
Dobiva se v tiskarniei in se tndi lehko naročeva pri vseh slov. knigarjih.
1—3
1—3
Feliks Schmidl
in narejavec
v JJTfiriOoru,
koroško predmestje (Karntnervorstadt) št. 13. priporoča svojo bogato zalogo novih cimentiranih polovnjakov z železnimi in lesenimi obroči. Prodava se tukaj tudi izvrsten cvet vinskega in sadov-nega kisa po jako nizlci ceni.
m	p. n. občinstvu in posebno častitej duhov-
fjj	ščini za vsakoršna dela, spadajoča v nja
/\	umetnijo, ter zagotavlja, da hoče pošteno W in ceno postreči vsakemu.
Razpis podučiteljske službe.
Na 4 razredni ljudski šoli v Ljutomeru je izpraznena in razpisuje se podučiteljska služba s postavno plačo po II. plačilni versti.
Prosilci popolnoma zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisanju naj položijo prošnje do 15. oktobra t. 1. pri podpisanem okrajnem svčtu. —
Okrajni šolski svet v Ljntomern predsednik =
1—2 dnč 17. septembra 1874. Premerstein.
Kmetovalcem na
i_3	znanje*
Kajetan Pachner,
trgovec v Mariboru, kupuje dobro posušene tepke po najboljši ceni. Ponudbe naj bodo franco.
Ces.
kralj.
5—12
■W t
dvorni puškar
Ivan M. Erhart,
v Mariboru priporoča:
Puške dvocevke od spredej za nabijati iz železa od .....12 gl. — kr.
(do najvišje cene.) Puške dvocevke od spredej za
nabijati iz svila (drota) . 18 „ — „ (do najvišje cene.) Lefaucheux (lefoše) iz svila od 30 „ — „
(do najvišje cene.) Lencaster (lenkaster) iz svila
od......
(do najvišje cene.)
Revolverje.....
(do najvišje cene.) Pištole dvocevke . . .
44
8 „ —
enocevne
2 „ 50 „ 1 „ 30 „
M I M M«l 1 1++++