TRST, torek 4. avgusta 1959 Leto XV. . Št. 184 (4338) PRIHUASKI DNEVHIK Ona 30 lir Tel.: I rsl 94.638, 93-808, 37-338 Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Te"1S5tNlf'ry,?: “ONTECCHI K. 6, U. oa«L — TELEFON »3-»0* IN 94-63* — PoStnl predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *t. 2* — NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 Ur. polletna 2500 Ur. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir - OGLASOV- Za~ „f’?,druž"lca GOH1CA; Ulica S. Pelllco 1-11. — Tel.33-82 — OGLASI.^od 8. do 12.30 in^od 15. do^ 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 dir. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT. DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6U0-70/3-375 Istočasna objava novice na tiskovnih konferencah v Washingtonu in v Moskvi Hruščev bo v septembru uradno obiskal ZDA Eisenhower pa verjetno v oktobru ZSSR Gaitskell: Upamo, da bodo taki obiski pomenili začetek nove dobe večjega prijateljstva m sodelovanja med ZSSR in Zahodom - Novica o izmenjavi obiskov je bila po vsem svetu ugodno sprejeta, razen v Franciji, kjer ne kažejo velikega navdušenja So d 3. — V Washingtonu in v Moskvi fedno u v P°P°^ne ob 15.30 uri istočasno sklicali izvabilo skovno konferenco, da bi objavili medsebojna .. Za 11TQ H n o aK iblrn U ViipAnim ir 7 T"\ A V;erja za uradna obiska Hruščeva v ZDA in Eisenho- '*er' SR Besedilo, ki ga je predsednik Eisenho- tb j° Prebral na tiskovni konferenci, se glasi: sedmi/ ,ednik ZDA Je povabil Nikito Hruščeva, pred- --------------- 2Da~ tTlsce v septembru Veseli. ev Je vabilo z je s 1 ■ sPreJel- Predsednik SDreioy0:|eLstrani z veseljem v j.. vabll° Hruščeva, naj viet!im uradno obišče So-cbisko'? J?ezo- Hruščev bo *>o >5jer. se nato Zadržal dva do tri dni, (Wt bo Potoval več kot sedniv.1 po ZDA- S pred-^urariT Se bo razgovarjal bodo nudili m razgovori meniavn Priložnost za iz- vboiest. stališč o vprašanjih ščev Tinskega interesa. Hru-lahit0 „ svojem potovanju njeno lina sP°znal deželo, tjenje » stvo in njegovo živ- ci>iskafS^!?n'k Eisenhovver bo Vee dni skvo in Prav tako 2Vezi T P2tovaI p0 Sovjetski nosj 2a nadaljnja orilož- ’n izm.ni neuradne razgovore šanjih v 0 poSledov o vpra-tredsen.?jajemne8a interesa s sv°jem vlade ZSSR. Na sk: 2vp-P0*°vanju po Sovjet-fenho\VPrl bo predsednik Ei-ko ns.u- s svoje strani lab u oseh. -^vuje strani lan-n° ljud„? sp°znal deželo, nje-Ijenjejj ter njegovo živ- da bodn di, izražata upanje, VraU ZSSR^^vanja med ZDA' in tu,, koristili stvari mi- k°nfereykv' pa ie na tiskovni —i °, pr'bodnji obiski pri-Sa ra",..3 ustvarjanju boljše- t>reb enci UraHaPodnade'n'k tiskovne ®ie 2aj0 ministrstva za zuna-»lio !e N Popov, ki je vabilo Jtani, da je Hruščev '''erja 2 pree*'ke p J Predsedniki vlad ; b°dne i« !}e’ Francije in K d ,.em°ije. Nato je iz-obiski ali sestan- uradno sporočilo «0 noben, :a. Preds.ana?omestiti sestan-2‘h držav nikov vlad zahod-kafer.. lnt ^ovietske zveze, ,?to j. ^a bi prišlo pozneje, bila; dal naslednja pojas- 1. v IN v wa?g°vorih s Hrušče-se vhlnetonu nli v Mo-hfvdstavii "senhower ne bo sil t filasnik zahod-in iemveč kot glasnik ameriške vlade. Za- čms Hruša pred razgovo-F.T ^i !."Vom sestal z na-Vtopi pr,Jatelj*kih vlad v ?n*?°v E'n1arj8 za izmenjavo flHrušče^,ed Eisenhowerjem lin, •batski m so se začela po tol, Niv‘ P°‘i v mesecu juto*0 ni Potovanje v til^dpe *melo nobene ne-?il v»L,,?veze z medseboj- 3. p^nbth. & s^bil^8 Za Pripravo ob-‘ rt‘ka Eise- Pobudo pred- timd temWennhow«rja. ki se je Sen1 funkHysVetoval z vis°-haPartmaja 10,narji državnega Žh* n KnH, ,■ a pobuda ima r^o10 SS “odnose med teh'1ar« b|eV2L,ta se Pogajala kj; držav v •»anje zadeve o-*Hal nevi iu-enevi Pred ne-Irej* koristi -lstra .sta Pri-•tilt. b soviot0!v takih nepo-iti ?y- Tudi r, J1 ‘ ameriških » V u “Ol PrerisaR.;,-: J-.-..... t'1Eaiad na1 ylhdaedniki držav St. ’;,tS ‘n 2 UgOtO- ^Vo®ii?nh°wrepOSredni stik •etar."1 lahk. :>Ute.lahko erjem in Hru-rodi pozitivne *^^utraj°itev'ie obvestil da-tj!®a o snort člane kon-UraP"r?zumu za izmc-Ob-so u-predsednikov •^”p0 sPrejeli'enta,e' 8 »)*, J onhotver •„ • bki da bodn j -izrazil upa-•hstr- Podhujgi, bojni ob |0f e v ^ zunani« Sl'“Mogočih tai?.- ki bi po. boa naiviš \h 1Ae-anje kon- it , °do nam Nlinistri sa-^n anek .3* odločili, ali 7,' _ 1 višjih upravi- 'obisdatum°v in pro- S »e Soh ni bila ob- l>ow’ vsekakor a Podrob- !vsz0 °dpotovg|Pa bo EUen' . 8. El5*ed zim' V Sovjetsko l^Ojn^^Prisp Upa’ da b0‘ bf(i>u raz,, k med. “ V-avet°vn.,r_evanju v in- b!°i s^si p&a miru. Cev- brejet, 7. ukrepi »o > ->5. hlPrl .‘a Varnnet nosti manifestacij sovražnih elementov, ki jih ni moč kontrolirati. Predsednik ne bo mogel spremljati Hruščeva med vsem njegovim potovanjem po ZDA. 10. Medzavezniška koordinacija za te obiske je bila v zadnjih tednih precejšnja Potrebno je proučiti vprašanja skupne koristi. Vsa ta vprašanja nimajo zveze z vprašanjem odnosov med Zahodom in Vzhodom. Ta vprašanja bodo predmet razgovorov med Eisenhotverjem in poglavarji držav ali vlad v zahodni Evropi konec avgusta, predvsem s predsedniki vlad Francije in Anglije. Eisenhower upa, da se bo sestal tudi s poglavarji držav ali vlad ostalih prijateljskih držav predvsem s kanclerjem Adenauerjem. Takoj ko je bila objavljena vest o izmenjavi obiskov, je predsednik vlade Velike Britanije Mac Millan izjavil: «Z zadovoljstvom pozdravljam vest o izmenjavi obiskov. Vedno sem bil prepričan, da se svetovna napetost med Vzhodom in Zahodom lahko v veliki meri premaga z osebnimi razgovori in razpravljanjem, ki nimajo nič manjše vloge od seslankov uradnega značajav Mac Millan je nato omenil pozitivne rezultate, ki jih je dosegel s svojim obiskom v ZSSR. Dejal je, da je prepričan, da bodo ti obiski, ko bo prišel trenutek, pripeljali do konstruktivnega sestanka med predsedniki vlad. «Ce pogledamo nazaj v zgodovino zadnjih mesecev, lahko ugotovimo, kako velik napredek je bil storjen. Se v novembru smo govorili o grožnjah in ultimatih. Sedaj pa govorimo o obiskih in osebnih razpravah. Vse to predstavlja velik napredek v korist miru Dejstvo, da je predsednik Eisenhovver pripravljen priti v Evropo, da bi obravnaval položaj v celoti s predsedniki njegovih glavnih zahodnih zaveznikov, predstavlja potezo, ki jo z velikim zadovoljstvom pozdravljam. Zelo bomo veseli, če bomo mogli izraziti dobrodošlico predsedniku v Londonu*. Hugh Gaitskell pa je dejal: «To je sijajna novica. Upamo, da bodo taki obiski pomenili začetek nove dobe večjega prijateljstva in sodelovanja med Sovjeti in Zahodnjaki«. Tudi voditelj liberalne stranke, Grimmond, je izrazil svoje zadovoljstvo in dejal, da je novica izvrstna. Iz Bonna poročajo, da se je oglasil tudi Adenauer; »Upam, da bo obisk gospoda Hrušče- va v ZDA prispeval k njegovemu prepričanju o moči ŽDA in o dejstvu, da je Amerika odločena obdržati mir in svobodo v svetu«. Neki predstavnik zahodno -nemške vlade je dejal, da gleda na obiske z zaupanjem spričo «brezupnega položaja, ki je nastal v Ženevi«. Izjavil je, da. ni nobenega razloga za skepso glede obiska N. Hruščeva v ZDA. Svoje zadovoljstvo so izrazili tudi socialdemokratski prvaki Zahodne Nemčije. Izrazili so prepričanje, da bo izmenjava obiskov zmanjšala napetost in pozitivno vplivala n« mednarodno politiko. Iz Pariza pa prihajajo vesti, da vladni krogi Francije niso tako navdušeni kot v Londonu Kljub temu pa pravijo, da je »koristno razbiti led«. Sicer pa omenjajo dvome, ki jih je. glede takih obiskov izrazil že večkrat sam general de Gaulle. Vladni krogi poudarjajo, da ženevska konferenca ne dovoljuje, da bi se na take pobude gledalo s prevelikim optimizmom, kajti s publiciteto se ne morejo doseči rezultati, ki jih niso mogli doseči na tajnih sestankih zunanjih ministrov. Sicer . pa si Francozi mnogo več obetajo od Eisenhower-jevega prihoda v Pariz, čeprav ta vest ni še popolnoma uradna, temveč samo zelo verjetna. V Parizu upajo, da bo Eisenhowerjev obisk potrdil u-gled francoske vlade in da «bosta oba predsednika obravnavala vse spore, ki ločijo Francijo in ZDA tako kot še nikoli po vojni«. Predpostavlja se tudi. da se bodo razgovori razširili tudi na atlantski pakt, na alžirsko vprašanje, zlasti kar zadeva OZN, na jedrsko orožje itd. Končno ugibajo v Parizu tudi glede datuma Ei-senhowerjevega obiska in pripominjajo, da se je prav danes popoldne razširila vest, da bo 27. ali 28. avgusta de Gaulle odpotoval v Alžirijo in da bo moral ta obisk prejožiti zaradi Eisenhowerjevega prihoda. Ugodno so komentirali vest o obisku še številni drugi državniki, med katerimi je tudi vzhodno - nemški zunanji minister Bolz, belgijski zunanji minister in drugi. o------- Hruščev obišče tudi Kanado? SASKATOON (Kanada), 3. — Kanadski predsednik vlade Diefenbaker je novinarjem izjavil, da bo njegova vlada v kratkem razpravljala o možnosti, da povabi Hruščeva v Kanado. Predsednik je poudaril, da je bil »vedno naklonjen taki vrsti izmenjav obiskov«. Nixon se je včeraj pogovarjal pet ur in pol z voditelji Poljske 0 vsebini razgovorov ne bo govoril, dokler se ne bo vrnil v ZDA VARŠAVA, 3. — Včeraj so prebivalci Varšave izredno navdušeno sprejeli podpredsednika ZDA Richarda Nixona. Zlasti zahodni dopisniki poudarjajo, da je bilo na ulicah celo okrog 300 tisoč ljudi. Pri tem pripominjajo, da poljski tisk temu sprejemu ni dal preveč poudarka. Danes zjutraj je Nixon opravil vljudnostni obisk pri predsedniku Aleksandru Zawadzke-mu. Nato je položil venec na grob neznanega junaka, kjer ga je množica prav tako toplo pozdravljala. Na traku venca je bil napis: «V spomin poljskih junakov — ljudstvo ZDA«. Nekemu oficirju je Nixon dejal: «Vas občuduje ves svet«. Zawadz-kemu pa je Nixon izročil pozdravno poslanico predsednika Eisenhowerja. Okrog poldne je obiskal poljski parlament — sejm. Sledili so politični razgovori v predsedstvu poljske vlade, ki so trajali pet ur in pol. Po razgovorih je Nixon izjavil novinarjem, ki so ga čakali pred vhodom, da so v razgovorih obravnavali vsa vprašanja medsebojnih odnosov, kakor tudi nekatera mednarodna vprašanja, tej: da so bili razgovori iskreni. Nato je dodal: «Ce upoštevate koliko časa so trajali, potem si lahk<^ predstavljate, da smo obravnavali številne zadevevT' Nato je novedal novinarjem, da bo Hruščev ^obiskal Wa-shington od t. do 15. septembra. Ko je odgovarjal na vprašanje, zakaj je bila vest o obisku objavljena prav v trenutku, ko je on v Varšavi, je Ni-xori odgovoril: «Gr"e za golo slučajnost«. Nato je dodal, da so se pogajanja za obisk začela že pred njegovim odho- .................... V Rimu so vsi zadovoljni ob Eisenhowerjevem vabilu Segni se ie danes vrne v Rim ■ Izjave raznih veljakov KD Pobuda socialdemokrata Napolija na Siciliji dom iz Moskve in da vzdušje za obisk Hruščeva ni neugodno. O razgovorih s poljskimi voditelji ni hotel podati podrobnih izjav, ker namerava o tem poročati Eisenhowerju in ne bo o svojem obisku govoril, dokler se ne bo vrnil v ZDA. Povedal je tudi, da ni on izročil Hruščevu vabila predsednika Eisenhovverja, temveč da so vabilo poslali naravnost Hruščevu. Priznal pa ie, da sta se s Hruščevom tudi o tem obisku pogovarjala. Nixon je dalje izjavil, da «bo obisk Hruščeva v ZDA konstruktiven« in da bo Hruščev «z lastnimi očmi videl ameriški sistem vladanja, ameriško gospodarstvo in ameriško ljudstvo«. Hruščev bo imel priložnost govoriti tudi z ameriškimi voditelji. Ves razgovor z novinarji se je vršil pred poslopjem predsedstva vlade. Po teh dolgih razgovorih s poljskimi voditelji je Nixon odkazal obisk starega mesta v Varšavi in odšel v svojo rezidenco, da bi se odpočil. Zvečer je odšel na sprejem, ki mu ga je priredil poljski pred sednik Zawadzky. Na sprejemu je Za\vadzky zaželel Nixonu dobrodošlico, nato pa je ugledni gost med drugim odgovoril: «Nobeno glavno mesto ni bilo tako zelo porušeno kot Varšava, bil IntlM lllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllHIIIIIIMIIHlIllllltlllHIllllllHllllllllllllllllllllllf lilllllllf l,ll,|||||||||||l,|||||,|l||||||||||||,||,|,|l,||l|iiiitltllllll«IUIIIIIIIIIIItlll«H)IIIIIIIIIIIIMIIIIIIMII .,, J, j pi'cdscdni k i',i* senhovver videl danes vaše obnovljeno glavno mesto. So m vari, glede katerih se ne strinjamo, zlasti glede političnih in gospodarskih sistemov naših držav, kakor tudi glede sredstev za reševanje mednarodnih vprašanj. Toda glede ene točke, se popolnoma strinjam z vami, a ta je: da se tisto, kar se je zaradi vojne pripetilo Poljski, ne sme nikdar več ponoviti, ne pri va? ne v kateri koli drugi državi.« • Tribuna ludu« piše danes, da se bo Nixon med svojim obiskom prepričal o čustvih, ki jih Poljaki gojijo do Američanov in o poljski želji za sodelovanje. ’ »Američani so dosegli v kapitalističnem režimu produkcijsko raven, ki je v tem trenutku naivišja na svetu«, piše list. »Ker pa je bil zgodovinski razvoj obeh narodov tako različen kot je različen njuni značaj, je morala Poljska izbrati socializem upoštevajoč revščino, v katero je Poljake potiskal kapitalizem. Nobena sila ne more spraviti Poljske s poti, ki io je izbrala ob strani Sovjetske zveze. Ameriška vlada je večkrat uveljavila protislovno politiko z miroliubnimi iziavami ameriških voditeljev. Tako je n. pr. organizirala »Teden zasužnjenih narodov*. Toda Poljska noče pripisovati preveč važnosti tej nespametni gonji, s katero se hoče ohraniti hladna vojna«. Končno časopis poudarja nujnost rešitve mednarodnih vprašanj, ki ločijo svet, predvsem pa nemškega vprašanja — v skladu z življenjskimi interesi Poljske. »Toda na žalest nismo mogli ugotoviti razumevanja ZDA za naše stališče. Poljski načrt za dezatomi-zacijo Srednje Evrope in za zmanjšanje oborožitve na tem področju na Zahodu ni bil vzet v poštev. Na Zahodu prav mniiiiiiiiiiiHiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiinniiiiiiittniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii Ženevska konferenca «Še so velike možnosti za sporaium» Tako je izjavil sovjetski zastopnik, medtem ko so zahodnjaki manj optimistični Herter in Karlamov o izmenjavi obiskov Hruščeva in Eisenhovverja dejal, da obstajajo še vedno »velike možnosti za sklenitev začasnega sporazuma o Berlinu«. Izjavil je da to možnost zmanjšujejo nespremenljiva stališča zahodnih sil. »Zahod- ŽENEVA, 3. — Kot je bilo napovedano, je bil Gro-miko danes pri Selwynu Lloydu na tako imenovanem delovnem kosilu, ki je trajalo dve uri in en četrt. Gromika so spremljali: njer,ov namestnik Zorin, sovjetski veleposlanik v Londonu Malik in načelnik oddelka za ameriške zadeve zunanjega ministrstva Soldatov. Z angleške strani pa so bili navzoči: državni podtajnik za evropske zadeve Anthony Rumbold, načelnik oddelka za zahodno Evropo Honcuck in angleški veleposlanik v Moskvi Patrick Reilly. Ob 17. uri so se sestali zahodni ministri, ki jim je Lloyd poročal o razgovorih z Gromikom. Iz zahodnih krogov se je zvedelo, da sta se Gromiko m Lloyd razgovarjala o možnosti sporazuma za začasno rešitev berlinskega vprašanja do prihodnje srede, ko se bo konferenca končala. Toda ti krogi poudarjajo, da »ni bil dosežen noben napredek.« Sovjetski predstavnik Karlamov pa je ravno nasprotno ne pričakuje — po skoro soglasnem mnenju zastopnikov vseh štirih delegacij — kakršna koli rešitev, temveč le obveznost. da ne pride do raz- štva, ki je Sovjetsko zvezo stalo več milijonov. Sedaj živi Sovjetska zveza v miru in ko nam pomaga, nam ne daje nič drugega kot le majhen del ti bitja konference. Najbolj opti- s*ega, kar je trošila zaradi ob- mistični so Angleži, ki upajo, da bo sedaj skoraj gotovo prišlo do sestanka na naivišji ravni.-Bolj previdni so Francozi, ki poudarjajo predvsem nujnost razgovorov ameriških voditeljev z njihovimi zavezniki. • , . . . , „ , _ , Končno je za zaključno fazo m ministri, je deja Karlamov, J ženevske ^otx(erence značilno, nočejo vec delati tako kot bi ' t ^hlned hiejL varnost H •'* y • Sovjeu^1"1 bivanje... baPreikv, oblasti so 6J “bveščene o mož« Hru- em (Od našega dopisnika) RIM, 3. — Vest o Eisenho-werjevem vabilu Hruščevu ni mogla ostati brez odmeva taxo na uradnih mestih kot je predsedstvo vlade in palača Chigi kakor tudi ne pri posameznih politikih. Tako je predsednik vlade Segni, ki se danes nahaja še na Sardiniji, izjavil, da je z veseljem sprejel vest, da bosta Eisenhower m Hruščev drug drugega obiskala. Na vsak korak, na vsak stik, ki pomeni prispevek k1 razčiščenju odnosov med Zahodom in Vzhodom in ki pomaga obuditi upanje na dokončno pomirjenje, lahko italijanska vlada gleda le z veliko simpatijo. Glasnik palače Chigi je dejal, da italijanska vlada potrjuje, da z naklonjenostjo gle. da na sestanek obeh predsednikov ne samo zaradi tega, ker je dobro, da se lahko dokaže — če bi se mednarodna napetost zaostrila — da se je vse poskusilo, da bi se to preprečilo, temveč tudi zaradi sledečih razlogov: Eisenhower bo imel priložnost natančno in primerno orisati stališče ameriške vlade, ki je tudi stališče zaveznikov: Hruščevu pa bo o. bisk v Ameriki dal možnost, da se prepriča o enotnosti a-meriškega javnega mnenja. Ital. vlada je bila obveščena, je nadalje dejal glasnik palače Chigi, da sestanek nima izrecnega namena načenjati dvow stranskih pogajanj brez za-s veznikov in mimo njih. Zavezniki bodo imeli možnost na način, ki g* je italijanska vlada s svoje strani že sugerira- la, izreči svoje mnenje da se tako doseže skupno stališče in skupna politična linija, kar bo v korist pogajanjem. Qd predstavnikov vlade je dal izjavo tudi minister za zunanjo trgovino Del Bo. Seveda je tudi njegova izjava pozitivna in tudi on izraža upanje, da bo Eisenhower dobro zastopal koristi Evrope. Nenni, ki se nahaja na počitnicah v Cogneu, je enemu izmed urednikov Anse izjavil, da je znano, da je on eden izmed redkih parlamentarcev, ki je že leta delal na to, da bi prišlo do takega ameriško-ruskega sestanka. Zelo je zadovoljen nad tem dogodkom in upa, da bo imel pozitiven rezultat. Republikanec Pacciardi je dejal, da je formalno SZ dosegla uspeh, ko se ji je uresničila velika želja po dvostranskih stikih in verjetno tudi pogajanjih. Eisenhovver pa bo gotovo lojalen tolmač volje vseh zaveznikov v a-tlantskem paktu. Ce pa gredo ambicije Hruščeva za tem, da se uvedejo z Ameriko pogajanja o razdelitvi sveta na interesne sfere, potem ne bi moglo nastati nič dobrega. Celo misin Franz Turchi je izrazil zadovoljstvo nad vestjo o sestanku Eisenhovverja s HruščeVom. Sestanek naj bi za dolgo dobo rešil razna vprašanja v korist miru. Eisenhovver je storil zelo dobro, ko se je odločil na pot v Evropo še pred sestankom, da se posvetuje z Anglijo, Francijo in Zahodno Nemčijo. «In Italija?« se sprašuje Turchi. Želeti bi bilo, da bo tudi Italija direktno vprašana za svet; upati je, da bo italijanska diplomacija znala preprečiti, da oi jo izključili. (Izjava palače Chigi lahko zaskrbljenost mi-sinskega senatorja pomiri.) Predsednik vlade Segni se jutri vrne v Rim. Čaka ga mnogo dela okoli priprav za obiske v Ottavvi, VVashingto-nu, Londonu in Ankari; zaradi teh priprav se bo sestal s Pel-lo. Razen tega namerava Segni nasloviti na razne ministre spomenice, naj pripravijo ukrepe, ki jih misli vlada sprejeti takoj po počitnicah; med temi je zlasti ukrep o obvezni šoli. Pisanje uradnega glasila KD #11 Popolo«, članki Andreottija. izjave generalnega tajnika C1SL Stortija časnikarjem, pa govor eksponenta «baze» Gra-nellija potrjujejo že slokrat poudarjeno dejstvo, da v KD ni soglasnosti niti glede vprašanja pogojev za obstoj vlade Granelli napoveduje celo, da bodo od Zollija zahtevali, naj skliče glavni odbor stranke, da se določi nova smer stranke. Na Siciliji je na zunaj nekaj zatišja, vendar pa je tajnik MSI Michelini ie odhitel v Palermo zaradi pogajanj za sestavo vlade. Socialdemokratski deželni poslanec Na-poli je imel danes sestanek s sov.alistoma Corlalom in Lau-ricello v zvezi s pogajanji za sestavo nove vlade. Napoli, ki je avtor predloga za odlog seje parlamenta na 10. avgust, je sedaj postavil predlog za vladno formulo levega centra: KD - USCS - PSDI, medtem ko naj bi se PSI vzdržala glasovanja. i B B. bilo treba. Ker hoče Herter odpotovati, ni več nobene spodbude za delo«. Nato je Karlamov govoril o izmenjavi obiskov Hruščeva in Eisenhowerja: »To je izredno velika vest, ki je ogromnega pomena za zboljšanje mednarodnega položaja. Olajšala bo rešitev številnih vprašanj med državami. Ce bosta vladi ZDA in ZSSR našli sredstvo za izboljšanje medsebojnih odnosov, bo to imelo važne posledice tudi za številna druga vprašanja«. Nato je Karlamov dejal, da je Hruščev že večkrat poudaril željo vlade ZSSR za boljše odnose z ZDA in ostalimi državami, kot so Velika Britanija, Francija itd. na podlagi recipročnosti. Dejal je, da SZ noče zboljšanja odnosov z ZDA na škodo katere koli druge države. »Hočemo imeti dobre odnose z vsemi, ki hočejo s svoje strani imeti dobre odnose z nami«, je dejal Karlamov. Tudi jutri bo »delovno kosilo«, pri Selwynu Lloydu, kjer se bodo sestali vsi štirje zunanji ministri. Ameriški zastopnik je dejal, da gre brez dvoma za »zadnje skupno delovno kosilo« štirih ministrov. Iz nekaterih krogov konference pa se je zvedelo, da so zahodni ministri že sklenili, da se bo konferenca v sredo končal^, ne da bi določili kakršen koli datum za njeno nadaljevanje. Toda razumljivo je, da je vest o vzajemnem obisku predsednikov ZSSR in ZDA imela zelo velik odmev tudi v Ženevi. V tej zvezi je Herter izjavil: »Z zadovoljstvom sem zvedel za vest, in upam, da bo pripomogla k zboljšanju odnosov med našima državama.« Predstavnik francoske delegacije v Ženevi pa je dejal: »Novica se nam zdi normalno nadaljevanje izmenjav obiskov. ki so bili med sovjetskimi in ameriškimi voditelji. Upamo, da bo prišlo do dobrih posledic v smislu mednarodne pomiritve.« Splošno mnenje je, da bo vest vplivala ugodno na ženevska pogajanja. Ugoden vpliv se pričakuje tudi od razgovorov, ki jih bo še ta mesec imel Ei-senhower v Evropi. Trdi se, da ne gre več za omejene dogovore za splošne sporazume, temveč za splošni okvir, v katerem naj bi bila posamezna vprašanja rešena. Vest p izmenjavi obiskov bo vplivala predvsem psihološko na vzdušje, ki bo postalo ugodnejše in v katerem bi moglo priti do večjih možnosti za rešitev berlinskega vprašanja. Sicer pa se da je kljub njenemu poteku dobremu ali slabemu — prišlo prav v tej fazi do sklepov o sestankih pri vrhu. Za sedaj samo v dveh, v prihodnjosti pa morda v štirih. Nov? izjave gen. Kascma BEJRUT, 3. — AFP poroča, da je predsednik iraške vlade gen. Kasem izjavil skupini libanonskih novinarjev: »Ko nam Sovjetska zveza daje svojo porpoč, nam samo vrača del svojega dolga. S tem da smo razdrli bagdadski pakt. smo dejansko odstranili središče protisovjetskega zarotni- stoja bagdadskega pakta« Ko je odgovarjal na druga vprašanja je Kasem dejal,i da rii ne ateist ne Kurd, temveč iraški Arabec ter da ni bil nikoli komunist, kajti zanj je edini sovražnik Arabcev Izrael. Predsednik Kasem je sprejel včeraj skupino sindikalistov, ki jih je opozoril, naj ne dopustijo, da se v njihove vrste vrinejo anarhisti, ki so povzročili nerede v ICirkuku. Dejal je tudi, da je v omenjenih neredih izgubilo življenje 79 oseb, od katerih je bilo 40 živih zakopanih. Od teh so tri ie rešeni in se sedaj zdravijo. Kasem je poudaril, da bedo odgovorni postavljeni pred sodišče. — NEW YORK, 3. — Nekateri funkcionarji OZN so mnenja, da se bo Hruščev udeležil razprave v septembrskem zasedanju generalne skupščine OZN med svojim obiskom v ZDA. Vse je seveda odvisno od programa. ki ga za obisk pripravljajo. Kot je znano, se OZN sestane 15. septembra. Komentar obiska Hruščeva v ZDA Najpomembnejši dogodek poudarjajo v Beogradu Če bodo razgovori Hruščev-Eisenhower prešli v širše razgovore na najvišji stopnji, bo ta dogodek največji v naši dobi sploh «Mednarodna politika* o alžirskem vprašanju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 3. — Čeprav so mnogi znaki napovedovali, da bo prišlo do sestanka Eisen-hoiVer-Hruščev, je vest, da bo Hruščev obiskal septembra ZUA in da mu bo Eisenhower še letos umil obisk, p rišla nepričakovano. Sestanek Ei-senhouier-Hruščev, najodgovor_ nejših predstavnikov držav, bo najpomembnejši dogodek letošnjega leta. Sestanek Eisen-hotver-Hruščev je po mišljenju političnih krogov v Beogradu važen ne le za razvoj odnosov med Združenimi ame. riškimi državami in Sovjetsko zvezo, temveč za razvoj mednarodnih odnosov sploh. Dosedanja praksa je potrdila koristnost neposrednih stikov odgovornih državnikov, pokazala je, da je to najboljša pot za medsebojno spoznavanje, za odstranjevanje nezaupanja in za izmenjavo pogledov. Ker so že dosedanji medsebojni obiski državnikov o-beh držav (MHojana in Kozlova v . Združenih ameriš' ih državah in Nixona v Sovjetski zvezi) pozitivno vplivali na medsebojne odnose, kar dolcu-zuje že napovedani obisk Ei-senhouierja in Hruščeva, je po mišljenju v Beogradu popolno, rna realno predvideti, da bo ta sestanek dal novo pobudo za boljše odnose med SZ in ZDA. Zaradi dejstva pa, da i-grata obe državi prvorazredno vlogo v svetu, se vsako zboljšanje v njunih medsebojnih odnosih mora pozitivno od. raziti na mednarodne odnose Zato politični krogi v Beogradu pričakujejo, da bo sestanek Hruščev-Eisenhomer po suojih rezultatih predstavljal ne le odločilen korak na poti vzpostavitve novih odnosov med o-bema državama, temueč na poti stabilizacije mednarodnih razmer sploh. Jutrišnja sBorba» ocenjuje napovedan t sestanek kot pomemben dogodek, mnogo večji od vseh dosedanjih, v razvoju odnosov med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo. tiBorba« ugotav. Ija, da bosta Eisenhotver in Hruščev imela priložnost neposredno , primerjati stališča suojih ulad v najvažnejših mednarodnih vprašanjih in storiti, da bi skupna ocenitev stopnje nesoglasij in današnjih razmer v svetu morala pripeljati do utrditve potrebe in možnosti, da se sporna vprašanja rešujejo, napeti odnosi popravijo, da se medsebojno nezaupanje zamenja z zaupanjem in s pozitivnim mednarodnim sodelovanjem. »Z angažiranjem svoje državniške odgovornosti in spoštovanjem načela miroljubnega reševanja sporov in konstruktivnega sodelovanja (kar obe strani proglašata za vodilno načelo) lahko Hruščev in Eisenhouter, ugotavlja »Bor. ba«, mnogo prispevata k reševanju največjih svetovnih vprašani. Ce bodo razgovori prešli v širše razgovore na naj. višji stopnji, v katerih bi bila zastopana mnenja in pogledi vsega sveta, tedaj bo ta dogodek pomemben v sobodni zgodovini ameriško-sovjetskih odnosov in istočasno največji pozitivni dogodek v naši dobi sploh, zaključuje «Borba». B B. tako niso hoteli dovoliti, da bi naši predstavniki sodelovali na ženevski konferenci«, poudarja »Tribuna ludu«. Tiskovna agencija »Pap* poroča, da so imeli ameriški novinarji iz Nixonovega spremstva prijateljski sestanek s poljskimi novinarji. Sestanek je bil v prisrčnem vzdušju. Med drugim so ameriškim novinarjem pokazali tudi neki film o Varšavi. Radoikovic v sodišču u za določitev moje med Etiopijo in Somalijo OSLO, 3. — Etiopska in italijanska delegacija sta se sestali danes v Oslu z bivšim generalnim tajnikom OZN Trygve Liejem, da se določi mandat nalašč ustanovijeneg* sodišča za določitev meje med Etiopijo in Somalijo. Neki glasnik je dejal, da je današnji sestanek služil za določitev 'nevnega reda dela, ki se* bo pričelo jutri. V etiooski delegaciji je tudi stalni delegat E iopiie pri OZN dr. Gabre*Egy Tesfave, medlem ko vodi italijanske delegacijo dr. Piero Vinci. Kralj Olav je naročU 4. maja Trygve I.ieiu, naj se ukvarja s to zrdevo, petem ko , sta ga itr!i’i»ns!-notno prouči položaj v Alžiriji, organ Zveze uuvpiarjhv Jugoslavije uMcUntr^liui podtika« piše, da je ta intervencija nujna in da je lahko samo koristna. «Mednarodna politika« ugotavlja, da alžirsko vprašanje nikdar ni moglo biti čisto notranja zadeva Francije, ker je bilo od samega začetka sestavni del zgodovinskega procesa razpada kolonializma. «Mednarodna politika« ugotavlja, da je Francija odbila vse dosedanje ponudbe za pogajanja z zastopniki alžirskega osvobodilnega gibanja 1« na ta način ni spoštovala priporočilo političnega komiteja generalne skupščine Združenih narodov, naj obe zainteresirani strani skušata s pogajanji rešiti vprašanje v skladu z listino Združenih narodov. Namesto tega je Francija uvedla politiko specifikacije», ki se j« spremenila v politiko grobe sile. Ta politika pa ni dala rezultatov, ki jih je Francija od nje pričakovala. Puljski festival PULJ, 3. — Puljski filmski festival bo podaljšan najmanj za en dan, če ne za več. Včerajšnja predstava je bila namreč zaradi dežja preložena n« današnji dan, tako da bo šele danes padla odločitev, kakšno mesto bo zavzel na uradni lestvici makedonski film »Miss Stone«. Zaenkrat je najresnej. št kandidat za najvišjo nagrado Bulajičev «Vlak brez voznega reda«. Filmski kritiki smatrajo, da «Vlak» nima resnega konkurenta, tako da se postavlja vprašanje druge in tretje nagrade. Tudi za ta mesta ni zaenkrat mnogo kandidatov. Tanhofer, Pogačic in Cap, ki so se uveljavili na prejšnjih festivalih, so s svojimi filmi razočarali in po mnenju večine filmskih kritikov njihovi filmi ne pridejo v poštev za prve nagrade. Poleg Bulajičevega «Vlakn», ki je na festivalu pomenil pre-okret na bolje, sta občinstttd in kritika zelo pohvalno sprejela Babičev film «Tri četrtine sonca« in Novakovičev »Ve. ter je prenehal pred zor os v proizvodnji sAvala-films. Po mnenju kritike spadata oba v vrsto najboljših doslej predvajanih filmov. «»------- BEOGRAD, 3. — Na vabilo zveznega odbora socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije sta prispela dane* v Beograd zastopnika japonske socialdemokratske stranke Soji Okada in Sada Paka Ozava, ki se bosta med štiri-dnevnim bivanjem v Jugoslaviji razgovarjala s člani cvetnega odbora. Vreme včeraj: Najvišja tem-pe-raiura 25,5, ob 17. uri 23,3 najnižja 16.8, zračni tlak 1011,0 stalen, veter 15 km severozahodnik, Vlaja 55 odst., nebo dve desetini pokrito, morje rahlo razgibano. temperatura morja 25.2. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 4 avtosM Dominik - Sonce vzide ob 4.50 in talone 19.31. Dolžina dneva 14.41. Lun« vzide ob 4.42 in zatone ob D-1*' SREDA, 5. avjtula M,arija Sn. Jutri, S sinočnje skupščine kovinarjev Poziv tržaških delavcev FIOM naj vztraja pri svojih zahtevah Doslej sta Contindustria in Intersind zavrnila skoraj vse zahteve kovinarjev ■ Nova pogajanja 5. avgusta Včeraj je bila v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 skupščina kovinarjev, ki jo je sklicala Zveza kovinarjev FIOM-CGIL. Na skupščini je tajnik FIOM Semilli poročal o poteku zadnjih vsedržavnih pogajanj v Rimu med sindikalnimi predstavniki kovinarjev ter predstavniki Confindu. »trie in Intersinda. Po tajnikovem poročilu se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli številni delavci, ki so obsojali ravnanje delodajalcev. Končno so sprejeli resolucijo, ki graja stali šče Confindustrie in Intersinda, ki nista hotela skoraj nič popustiti, kljub temu da je ministrstvo za delo že dvakrat posredovalo. Vprav zaradi tega so zašla pogajanja na mrt-vi tir ter ni mogoče upati v kak uspeh, če ne bodo indu-strijci v prihodnjih dneh menjali svojega ravnanja. V resoluciji pozivajo tržaški kovinarji vsedržavno Zvezo kovinarjev FIOM, naj ob prihodnjih pogajanjih vztraja pri svojih zahtevah, tako da se bodo končno uresničile. Pe-lavci vztrajajo na tem, da dosežejo, kar so zahtevali, pa tudi če bo treba ponovno stopiti v stavkovno borbo. Danes ob 17. bo skupščina kovinarjev FIOM v Miljah, na kateri bodo obravnavali ista vprašanja. O rezultatu zadnjih pogajanj smo že pisali v nedeljo ter med drugim omenili, da so delodajalci nekoliko popustili le glede dopustov. Pri tem je značilno, da se predstavniki Intersinda obnašajo ravno tako kot predstavniki Confindustrie, čeprav združuje Intersind podjetja IRI. Namesto da bi torej Intersind kazal razumevanje za upravičene zahteve delavcev, odločno podpira zasebno industrijo ter se s tem odreka socialnim nalogam, ki bi jih morala imeli dizav-na industrijska podjetja. Sicer pa se je že večkrat pokazalo, zlasti pa za časa stavke pomorščakov, da je sedanja vlada z vsem svojim aparatom na strani delodajalcev, ker mora pač v vsem zadovoljiti gospodarsko desnico. Po drugi strani pa je znano, da je storilnost delavcev v zadnjih letih močno narasla ter da so od tega poželi ogromen delež dobička industrijci, delavci pa so dobili le drobtinice. Ravno zato je skrajni čas, da se z novo pogodbo izboljšajo mezde kovinarjev, tako da dobe vsaj del ustvarjenega dobička. Spričo ravnanja zasebne in . stavko «razni izdatki*, državne industrije bo borba | V primerjavi z junijem 1958 kovinarjev še zelo huda. toda če bodo strnjeni kot doslej, bodo morali delodajalci, pa naj gre za Confindustrio ali Intersind, končno le popustiti. Stavka delavcev pošte in brzojava Včeraj je bil v Rimu sestanek predstavnikov poštne u-prave ter sindikatov poštnih uslužbencev CGIL in UIL. Na sestanku so seznanili sindikalne predstavnike s sporočilom ministra Spatara v zvezi z zahtevami delavcev pošte in br-zojava, zlasti pa v zvezi z zahtevo po uvrstitvi v stalež in po spoštovanju delovnega urnika. Takoj po sestanku sta se sestali tajništvi sindikatov poštnih uslužbencev CGIL in UIL ter ugotovili, da se stališče ministrstva po prvi 48-urni stavki ni nič spremenilo. Zaradi tega so napovedali stavko poštnih delavcev ki bo trajala dva dni, in sicer 10. in 11. avgusta. Stavka se tiče 8.000 delavcev. sta se zvišala indeksa za stanovanja in za razne stroške, medtem ko sta se znižala indeksa za oblačila ter za elektriko in kurjavo. Podatki tudi pravijo, da se je indeks stroškov za prehrano v primerjavi z lanskim letom znižal za 3,5 odstotka, medtem ko se je zvišal za stanarine za 23,1 odstotka. Pri tem pa je treba upoštevati, da računajo indeks na podlagi stanarin za blokirana stanovanja ter da celotna slika položaja torej ni stvarna. Sploh so kriteriji pri preračunavanju indeksa življenja stroškov zastareli, kajti sedanje življenjske razmere se v marsičem ne dajo več primerjati z letom 1938, ki služi za osnovo. Nastale so namreč razne nove potrebe, medtem ko so druge odpadle. Zato bi morali vnesti pri računanju indeksa razne nove postavke, ki bi seveda občutno spremenile sedanje podatke. Proslava v Bazovici odložena na prihodnjo nedeljo m Pogled na del množice, ki se je zbrala v nedeljo popoldne na dvorišču Društvene gostilne v Bazovici, kjer bi morala biti proslava ob 60-letnici ustanovitve domačega pevskega društva «Lipa». Toda ko so na oder prišli bazovski pevci, ki bi morali zapeti ob začetku sporeda, se je ulila ploha, ki je na mah razpršila vse obiskovalce. Na nadaljevanje programa ni bilo moč niti misliti in tako so organizatorji odložili proslavo na prihodnjo nedeljo 9. avgusta z začetkom ob 16. uri. Upajmo, da bo takrat vreme bolj naklonjeno kot je bilo predvčerajšnjim, saj so Bazovci poskrbeli za pester spored, medtem ko je bila Društvena gostilna založena s prvovrstno jedačo in pijačo. Prihodnjo nedeljo torej na svidenje v Bazovici! «»-------- Cepljenje proti Županstvo sporoča, da bodo središča za cepljenje proti po. liomielitisu oseb, ki se niso predhodno prijavile, odprta v sledečih dneh: Občinski oddelek za zdravstvo in higieno: za otroke izpod šestih let ob ponedeljkih, iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiNiiiiiiHiiiiiMiiiiiiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHmiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniu Velik promet na obmejnih blokih z Jugoslavijo Prednostna lestvica za poverjena mesta na slovenskih srednjih šolah Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene pred. nostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1959-60. Prednostne lestvice so na vpogled od 31. julija do vključno 10. avgusta na Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Lazzaret-to Vecchio št. 9-II, med 10. in 12. uro dopoldne. V soboto in nedeljo oKrog 50.000 prehodov Samo na treh mednarodnih blokih je potovalo 25.311 oseb s propustnicami in 15.946 oseb s potnimi listi Nekaj o indeksu življenjskih stroškov Vsedržavni indeks življenjskih stroškov je znašal v juniju 66.38 (osnova leta 1938 e enaka 1) ter je ostal v primerjavi z majem skoraj nespremenjen. Indeks za samo prehrano je znašal 74,24 nasproti 74,23 v maju. Indeks za oblačila se je nekoliko zvišal, medtem ko se je znižal za po- „............. u—m—i—in Uspela proslava kurirjev na Ob odkritju spominske plošče je o kurirskem junaštvu govoril dr. Jože Villon ■ Poleq mnogo bivših partizanskih kurirjev in številnega občinstvo, so bili prisotni tudi Aleš Bebler, Albert Jakopič, Tone Ukmar in precej Tržačanov V nedeljo dopoldne je bila na Slavniku spominska svečanost, med katero so odkrili spominsko ploščo padlim kurirjem postaje TV P-2. Svečanosti so se udeležili predsednik zunanjepolitične komisije pri Zvezni ljudski skupščini dr. Aleš Bebler, podpredsednik izvršnega sveta LR Slovenije dr. Jože Vilfan, okrajni sekretar ZKJ Albert Jakopič in predsednik okrajnega odbora Zveze borcev Tone Ukmar. Seveda so bili prisotni tudi drugi predstavniki oblasti in številno občinstvo, med katerim je bilo tudi precej Tržačanov. Ze v soboto zvečer so se v Tumovi koči na Slavniku zbrali preživeli kurirji relejnih TV postaj, kakih 70 po številu, ki so po sončnem zatonu zakurili taborne ognje in ob njih obujali spomine na nekdanje dni, polne nevarnih doživetij, ki so se za marsikakšnega kurirja končale s smrtjo. V spominih na dneve narodnoosvobodilne borbe so nekdanji kurirji preživeli lep tovariški večer, dopoldne pa so se skupno z drugimi bivšimi borci in antifašist^ zbrali pred Tumovo kočo, kjer jih je nagovoril predsednik občinskega odbora Zveze borcev Franc Zrnec, medtem ko je bivši komandir in ustanovitelj kurirske postaje TV P-2 Tone Dolgan obudil spomin na delovanje te postaje in na požrtvovalnost kurirjev, ki so svoje nevarne naloge opravljali nesebično in z zavestjo, da s svojim delom doprina-šali velik delež za osvoboditev zatiranega ljudstva izpod nacističnega jarma. O kurirjih in njihovem delu je govoril tudi podpredsednik izvršnega sveta LRS dr. Jože Vilfan, ki je poudaril, da so bili kurirji posebne vrste ljudje: inteligentni, zanesljivi, vzdržljivi in do kraja požrtvovalni. Ob vsakem času, ob vsakem vremenu so prekrižarili vsa pota domovine. Bili so živ lik predanosti in zvestobe... Svečanost na Slavniku, ki je bil med vojno zelo važna kurirska postojanka, preko katere je tekla zveza med Trstom in Slovensko ter Hr-vatsko Istro, je zelo lepo u-»pela, tako da so udeleženci •knajali domov z občutkom, M so najsvetlajii liki NOB ostali živo zapisani v srcih vseh ljudi, ki so se borili za svobodo delovnega ljudstva. »»------------------ Preložen poskusni polet helikopterja Benetke-Trst Danes bi bil moral prileteti iz Benetk v Trst helikopter vrste «Sikorsky», in sicer na poskusnem poletu. Družba «E-lipadana«, ki je njegova lastnica, pa je včeraj sporočila, da mora zaradi okvare na eni izmed helikopterjevih črpalk preložiti nameravane poskusne polete. Družba je morala namreč naročiti nadomestni del iz Amerike. Helikopter so prvikrat razstavili v mednarodnem salonu v Parizu v preteklem juniju, Od takrat je že preletel 15.000 km. Včeraj je helikopter odletel iz Milana v Livorno, toda zaradi omenjene okvare se je moral vrniti v Milan. Na vseh obmejnih blokih z Jugoslavijo je bil v zadnjih dneh izredno velik promet, ki je prišel do izraza zlasti preteklo soboto in nedeljo. Po podatkih obmejne policije so v omenjenih dveh dneh zabeležili samo na treh obmejnih blokih J. kategorije nad 40.000 prehodov oseb, ki so potovale bodisi s potnimi listi bodisi z obmejnimi propustnicami. Tako je skozi blok Fernetiči potovalo v soboto in nedeljo 1.950 potnikov s potnimi listi ter 8.594 imetnikov obmejnih propustnic. Ce kategoriziramo ene in druge pa dobimo naslednjo sliko: s potnimi listi je potovalo 552 italijanskih državljanov in 1.413 potnikov z drugimi potnimi listi (Nemci, Francozi, Jugoslovani itd.). V istem času je prešlo mejo 4.579 Tržačanov, ki so v posesti obmejnih propustnic in 4.015 Jugoslovanov z obmejnega področja. Na obmejnem bloku Pesek pa so zabeležili izredno velik dotok tujih turistov, ki so potovali bodisi v Jugoslavijo bodisi so se iz nje vračali. Medtem ko je z italijanskimi potnimi listi potovalo le 591 oseb, je bilo tujcev kar 8.653, v glavnem Nemcev in Avstrijcev. Neprimerno manjši je bil na tem bloku maloobmejni oro-met, saj so v soboto in nedeljo zabeležili «le» 1.183 prehodov Tržačanov in 1.044 prehodov Jugoslovanov. Kot so na Pesku zabeležili izredno velik tujski promet, tako je bil velik in še večji maloobmejni promet skozi blok Škofije. Na terfi bloku so namreč v dveh dneh zabeležili 14.490 prehodov oseb v posesti obmejne propustnice, in sicer 10.044 prehodov Tržačanov in 4.446 prehodov Jugoslovanov. V tem času je šlo skozi blok tudi 4.184 tujcev in 553 italijanskih državljanov s potnimi listi. Iz teh podatkov sledi, da je v dveh dneh potovalo skozi tri bloke I. kategorije oziroma mednarodne bloke 41.257 oseb, ki jih spet lahko tako kategoriziramo : Z* obmejnimi propustnicami je potovalo 25.311 oseb, in sicer 15.896 Tržačanov, in 9505 Ju. goslovanov. Turistov s potnimi listi je bilo skupno 15.946, od katerih 1.696 z italijanskimi potni listi in 14.250 drugih. Te številk« nam kažejo, da se je promet z Jugoslavijo izredno razmahnil in vse kaže, da se bo v naslednjih dneh še bolj, saj se bliža veliki šmaren. Znano pa je, da se prav za velik šmaren doseže na ob met, ki bo letos zaradi dvodnevnega praznika še večji kot druga leta. Zato ni izključeno, da bomo v letošnjem avgustu presegli vse dosedanje rekorde in zabeležili nove velike številke o obmejnih prehodih, tako kar se maloobmejnega prometa tiče kot tudi pravega turističnega prometa s potnimi listi. Prav zato bi bilo tudi zaželeno, ko bi pristojni obmejni in carinski organi poskrbeli ža gim boljšo organizacijo službe v dneh okoli 15. avgusta, ko se predvideva tako velik promet na vseh mednarodnih blokih. V zadnjih dveh dneh pa je bil maloobmejni promet dejansko mnogo večji, saj v številkah, ki smo jih navedli, niso upoštevani bloki II. kategorije in dvolastniški bloki, preko katerih je potovalo skupaj več tisoč oseb. Zato lahko mirne vesti rečemo, da je obmejni promet v soboto in nedeljo daleč presegel 50.000 prehodov. sredah in petkih ob 16,30, dopoldne Pa vsak dan od 9 do 12. Občinska ambulanta v Ulici Madonna del mare 13: za o-sebe, ki imajo več kot šest let, ob torkih, četrtkih in sobotah ob 16.30. Občinska ambulanta pri Sv. M. M. Spodnji 1534: za osebe, ki imajo več kot šest let, ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 16,30. Za okolico bo delovala posebna premična postaja, nameščena na avtomobilu. «»— - Iz Indonezije pa prihaja vest, da je ta država izbrala Reko za tranzitno pristanišče svojega blaga, namenjenega v Evropo, razen čaja in tobaka, ter za ves svoj uvoz blaga iz Evrope. Trčenje lambretista brez resnih posledic Že 80.000 vreč brazilske kave v tržaški luki dr. Palamaro ali kakšnim njegovim namestnikom. Preti je prišel v Trst okrog 18.45 in se je nat0 kmalu o-glasil na sedežu PSDI v Ul., sv. Frančiška. Okrog 20. ure i je odšel za kratek čas s sedeža PSDI, baje k občinskemu svetovalcu odv. Senigaglii, katerega naj bi skušal preprir čati, naj odstopi, ker je prestopil k PSI. Zdi *e, da Pre-tijeva intervencija ni imela uspeha ter se Senigaglia ne bo odrekel mandatu Včeraj zjutraj je priplula v naše pristanišče švedska ladja «Nylan» in pripeljala 8.000 vreč kave za brazilsko skladišče. S tem prihodom je narasla zaloga kave v skladišču na 80.000 vreč. Prva je pripeljala 25. julija 32.000 vreč kave švedska ladja »Vegaland«; nato je 28. julija pripeljala ladja «Loide Boli-via« 40.000 vreč kave. Ladja iiLoide Argentina« bo v prihodnjih dneh pripeljala še 20 tisoč vreč. s čimer bo doseženo določeno število 100.000 vreč kave, ki bo vskladiščena v Trstu. ČESTITKE V nedeljo sta se poročila član SNG Stane Starešinič in Albina Pivk. Novoporočencema ieli uredništvo obilo sreče na novi življenjski poti. iiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMMiiniiiiHiiNiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Nepojasnjen primer tetanusa V bolnišnico so žensko sprejeli v hudem stanju SESTANEK VODSTVA PSDI Odvetnik Miani nadomesti prof. Lonzo Včeraj je prišel v Trst poslanec Preti, ki je komisar tržaške federacije PSDI Ob 21. uri se je Preti udeležil sestanka vodstva tržaške federacije, o čemer so izdali na koncu poročilo, ki pravi, da so se udeležili sestanka hied drugimi tudi odv. Puecher, oočin-ski svetovalec Dulci (ki se je dokončno vrnil v PSDI) in predsednik upravne komisije Acegata dr. Vladovich. Poročilo nadalje pravi, da je poslanec Preti v začetku podal obširno poročilo o notranjem in mednarodnem političnem položaju, nakar so sklenili, da bo pokrajinski kongres PSDI 26. in 27. septembra. Vodstvo je proučilo tudi vprašanje nadomestitve prof. Lonze, ki je vstopil v PSI in podal ostavko na svoje mesto tržaškega občinskega svetovalca Vodstvo je pozvalo odv. Michela Mianija, naj sprejme mesto občinskega svetovalca, kar je tudi storil. Končno so razpravljali o drugih občinskih vprašanjih, zlasti pa o oddelku za, naest-no čistočo, o obnovitvi raznih upravnih svetov, o posebnih upravah . ter a avtonomni deželi. Poslanec Preti se bo ustavil v Trstu (udi danes dopoldne ter se najbrž sestal s predstavniki nekate- mejnih prehodih največji pro-' rih strank in morda tudi z Loredana Cappellett! je bila Izvoljena za »Tržaško lepotico 1959«. Na sliki Jo vidimo, kaka se v družbi svojih spremljevalk zadovoljno smehlja Včeraj ponoči je ženska umrla Iz svojega stanovanja v Ul. M. Polo se je morala 39-letna Bazilija Antič preseliti v bolnišnico, kjer so zdravniki spoznali, da je njeno stanje precej resno. Po njihovem mnenju ima ženska tetanus, vendar niso mogli najti nikjer niti najmanjše rane. 2enska pa se nikakor ne spominja, da bi se v preteklih dneh zbodla. Antičeva, ki se je zatekla v bolnišnico v nedeljo malo pred polnočjo, je povedala, da se je okoli 20. ure počutila slabo in je vedno teže premikala glavo. Ker se ji je stanje poslabšalo, je poklicala osebje Rdečega križa. Zdravniki so žensko nemudoma poslali na I. notranji oddelek, kjer so ji nudili vso potrebno pomoč, vendar so si zaenkrat pridržali prognozo. Sinoči ob 22.30 je uboga ženska umrla kljub vsem naporom zdravnikov, da bi jo rešili hude infekcije. «»-------- Nov sedež Združenja invalidov Združenje poliomielitičnih invalidov sporoča vsem interesentom, da je bil pokrajinski sedež združenja premeščen v prostore krožka uslužbencev finančne intendance na Trgu Oberdan št. 6. Na starem sedežu ostane samo urad za posebne zadeve, medtem ko sta tajništvo in predsedstvo na Trgu Oberdan št. 6, tel. št. 81-976. Združenje poziva vse polio-mielitične invalide, naj obiščejo novi sedež, ki je mnogo bolj primeren od prejšnjega, ker ima svoje prostore z neposrednim vhodom s ceste. Tajništvo združenja je odprto vsak ponedeljek, sredo in petek od 18. do 20. ure. «»--- Vrč ometa zidarju na glavo Guido Žerjal iz Boršta ni i-mel sreče včeraj med delom na gradbišču v Boljuncu. Iznenada mu je padel na glavo poln vrč ometa in ga podrl na tla. Spočetka je mislil, da ne bo nič lesnega, a kaj kmalu se je moral premisliti. Začutil je vrtoglavico ter je začel bruhati, kar je bil jasen znak, da ne bo šlo brez zdravniške pomoči. Uro po nezgodi se je pripeljal z zasebnim avtom v bolnišnico, kjer so ga predvsem zaradi udarca na glavi sprejeli na nevrološkem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bi moral okrevati v 4 ali po mnenju zdravnikov najkasneje v IQ dneh, Žerjal je v bolnišnici povedal, da je vrč padel s pet metrov visokega zidarskega o-dra. Nesrečna furlanska trgovca Trgovec Ermete Cabas iz Foljana in Giordano Della Picca iz Tržiča sta se včeraj pripeljala s fiatom 600 po o-pravkih v naše mesto. Ko sta bila že sredi mestnega vrveža, pa se jima je pripetila nezgoda: Cabas je moral v bolnišnico po prvo pomoč, Della Picca pa je potreboval pomoč mehanika, da mu vsaj za silo popravi okvare na avtu. Moža sta vozila po Miramar. skem drevoredu tik za fiatom 600, last Antona Miloša iz Cu-nea. Ta je iznenada pritisnil na zavore, s čimer je presenetil Della Picco, ki je bil za volanom svojega avta. Ker ni utegnil pravočasno zavreti, je treščil v zadnji del Miloševega fiata, pri čemer je njegov sopotnik udaril s čelom po prednji šipi. Cabas je prestopil v drug avto, ki je privozil mimo ,in se odpravil v bolnišnico, kjer so mu razkužili rano nad desnim očesom in odrgnine na nosu. Po prvi pomoči je trgovec zapustil bolnišnico, vendar se bo moral zdraviti 8 ali celo 10 dni v domači oskrbi. Kot so ugotovili, je Miloš ustavil svoj avto, ker se jih je zaradi tramvajske postaje ustavilo še nekaj pred njim. V ponedeljek okoli 2. ure ponoči so bili redki mimoidoči priča prometni nezgodi, ki se na srečo ni končala slabše za 29-letnega Bruna Geržino iz Ul. del Toro. Geržina je hotel s svojo lambreto zaviti iz Ul. Mazzini v Ul. Imbriani, a je pri tem izgubil ravnotežje in oblast nad vozilom ter je treščil v zid. S policijskim avtom se je ponesrečenec zatekel v bolnišnico, od koder so ga po nudenj zdravniški pomoči odslovili s prognozo okrevanja v 10 dneh. Nezgoda na delu Namesto da bi 22-letni Lu-ciano DelTAgnolo s Korza Italija rabil nož za rezanje preproge iz morske trave, si je nehote zasadil ostrino v mezinec leve roke. Iz delavnice v Ul. Ghega, kjer je zaposlen pri nekem podjetju, je fant telefoniral na Rdeči križ, ki ga je nato odpeljal v bolnišnico, kjer so ga zaradi globoke rane in verjetnih mišičnih poškodb poslali iz sprejemnega na II. kirurški oddelek. Cez 8 ali 10 dni se bo rana prav gotovo zacelila. Vprašanje je le, da ne nastopijo kake komplikacije. OPERETA Danes in jutri bosta zadnji predstavi Stolzove operete «Ciao! . .. Ciao! . . .», v isti zasedbi kot do sedaj. Nadaljuje se v Pasaži Protti prodaja vstopnic za o-be predstavi. IZLETI se vrši vpisovanje za vse tri razrede za novo šolsko leto 1959-1960, po sledečem razporedu: od 1. do 30 avgusta vsak dan od 10. do 11. ure in od 1. do 25. septembra vsak dan od 9. do 12. ure Posebno opozarja, da za vpis v 1. (prvi) razred so potrebne sledečo listine;; 1. rojstni list dzdan od an«-grafskega urada; 2. izpričevalo o precepljenju in 3. izadnja šolsko izpričevalo. Vsa ostala potrebna obvestila daje tajništvo šole Na Državni Višji realnj, gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg, razredov z znanstvenim Učnim načrtom (realnim) tudi popolne razredne 's klasičnim' učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1959-1960 od 1. avgusta do vključno 10. septembra vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Laz-zaretto vecchio 9-II. Navodila gjede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. do Cergoti, 13.30 Glasba P* lja-h, 17.30 Plešite z nami, začarane police, 18.10 Sin»*!3. ilie punce, 10.10 l/o 'I ■ ni koncert orkestra Sloveni« , harmonije, 18.30 Glasbena m -- ^ i ■ nanosH igra, 19.00 Utrinki iz zn tehnike, 19.20 Pestra glasba i Šport, 20.30 Glasbena 21.00 Iz življenja 21.40 Poje Ivo Robič, 22.® 3 ] meinost in življenje: «Fe&UvS‘o goslovanskih filmov v BJEj, 22.15 Jugoslovanski skl*1 Benjamin Ipavec, 22.45 "i i Gaspard de la Nuit, suita za -Vir 23.05 Orkester Pee Wee «• 23.30 Glasba za lahko noč. I N O D Fzcelsior 16.00 «Sužnje metropole«, John Derek, Milly Vltale. Penice 16.00 «Uporni ošabnež«, Alan Ladd, Olivia de Havilland. Arcobaleno 16.00 »Bitka na Pacifiku«. Zgodba japonske mornarice v drugi svetovni vojni, Supercinema 16.00 »Venere greha«, E. Bartok; mladini prepovedano. Filodrammatico. Zaprto. Grattacielo 16.00 «Laila, hčerka nevihte«, Erika Remberg in J. Hansen. Cristallo 16.30 »Mož, ki ni hotel ubijati«. D. Murray, D. Varsi. Capitol 16.30 »Fanatiki«, M. Au-clair, F. Fabian. Astria Roiano 16.30 »Lisbone« R Milland, M. 0’Hara, techni-color. Alabarda 16.00 »Noči Lukrecije Borgie«, Belinda Lee in Jaccjues Sernas. Albebaran 16.00 »Celica 2455, trakt smrti«. Mladini prepovedano. Ariston 16.00 Glej poletni kino. Aurora 16.30 »Dolina 1.000 gričev«, Belinda Lee, M. Craig. Garibaldi 16.30 (poletni ob 20.00 in 22.00) «Kitajski zid«, techni. color Ideale 17.00 «Atol K«, Stan Lau-rel, Oliver Hardy. Impero Zaprto. Halla 16.30 »Mačka«, F. Arnoul, B VVicki. Moderno 18.00 »Ljubezenska ekstaza«, L. Turner, B. Sullivan. S. Maico Zaprto. Savona 16.00 »Pot ropa«, G. Ray-mond, J. Cooper. Viale 16.00 »Smrtonosni f-luid«, S. Queen, A. Corseaut. Vlttorio Veneto 16.30 »Vsi me lahko ubijejo«, E. Rossi Drago, F Perier. Massimo 16.30 »Sovražnik moje žene«, G. Ralli, M. Mastroianni. Novo cine Zaprto. Odeon. Zaprto. Kadio. zaprto TRST 1 li35 Komorni koncert; Tretja stran; 12.30 Glasba« bum: 17.15 Revolucija na martru — peta Simfonični koncert l!) ' >ei«j l '•US' epizoda) .ja 19.30 At«; Mantovani in njegov orM.1 Alfredo Testoni: »AM**, lacčhiere« — igra v 210° rhiac janjih. tre« n. program lo.oo Zeleni disk — Peitr>t poldanska oddaja: ' frt tretji; 15.00 Glasbena 16.00 Tretja stran; 17.00 5y na poroka s pesmijo; 21.1*% bežen je pesem — relerZp za izvolitev miss ljubavne Pr 22.00 Scotland Yardski m«™ peta epizoda. KOPER , M Poročila v ilaii)aiišči°l; I 22.30. v slov.: 7 30. lil * »j* js 1 17 15. 19.15 Poročila 15.00 7.0«£ Isyr '• *“ Sta°rm’ na3 se mhfie ne it! *JT,U imenu! Kakor me Itf ftois , . lzkušn-ia Uči, je Bioja n S a’ da ima vsaka il ‘J1Ca *U nemog°- Ker naPa nemogoc zna' 1 »len u 3e nem°gocih i- * ‘vetu in ra2meroma malo na j*teljstva k brez pri' »IS'’ «* posebno brez pri- more živet? «lvliaVSakd? misli in pred-lem 5 ’ • 0 bridkih imel in prestal v živ- «em 1 Ijen fikjU 'n koliko Borja me J?', Vs,ran- Pozab- ‘Gundv! '0V te zSodbe ni «i: Dr1LaTPa!c «Ke"dy»- Tokia' • teljica Gundy je re- ^ 1e tgodh yendar ne napišeš J »lodhe? Poglej; Do solz „ gamla.» Jf ®oiim se! nNapisal io bom. } bo tatn .’. zgodba ne !? 'Musila gan!'lva: kakor je to » Kajti e-, pnjateljica Gundy. 9 <,ruSo ”° Je .“Pihati na srce», rij. Kenj 3, *P'sati na papir«. $ aani im je pes: m°i pes Poli *">ral „,i8a 3e Priiatelj, ki 1' mi a. ^Pmovati iz Trsta ga le prijatelj, ki je a . r' dejal: ko'Dsa?aimMikUla! Ti ima-š ta-bro sjp 0 neumno do-'ebi ,,,e' da Kendyja samo /M, L,um- Vz6mi ga' ne ^ ®anes -*m ga' In m mi žal. eelo ne i£ b°m zapisal. *®ro ()q"u ne- P° zgodbi, ka- li1 Kend v i-„ f 'dile, ?a zel° IePo glavo, st* - S zvesto v. 6javu- derjavo dlak°C1’ svetl° svi!e' ?8jhi bi povprečen opazova-|l5 *>*Vnoz 8a g3adko uvrstil v ri s°st ia»v,n° druzinsko skup-J v 3 zbeearjev. J bečar, Pa Kendy ni jaz-(♦ 8a j. , Pak produkt nežne-rina;!!enskega srečanja postave je *»rjem nim pravim jazbe-Mco a|jln Pohlevno lovsko biodnkt P,a, nar°be; vsekakor ;;*« telovabfPdovania vredne-”a in športnega M°vadneg Pasjega .. 3i?.' batemvbeZenskega Podvi-^ ?i° si š. j Uspe3no realiza-J iiia v sv anes moja domiš-J et‘h in ri , naismelejših po. ^ be m. kib predstavija-\ T0 • p itard; Pravi: Kendy je ba- 1 *pel in .S'Cer sto°dstotno u- ; >d,njLosr*en ba5tard- iz 5da m*ea ______ M ^3 rtih‘bi * toist Življenja vemo, “sstardi podjetni, t *°istieni ZV'tb . ^mpatieno el t a'je. Tat r'ganci in tako A Ker j. je ludi Kendy. >ritl J?od, je '»no Kend Kendy. poleg tega »• '°vinsk^aihen in ker i* idl*1 “biaih. ,.'resnica, da so 3 ti "srodi ~ psi- ijudi6 'i {j "i kriz^: Prav krepki in • Jer v 4 bile »mevno*^: 3e samo °b se-v ^ian3U' Trdim: Ce bi je Kendy moj- : i# v* *°di tekm '“rain. —•e v močnem ?°i Kendvm laianju. bi bil ...bier, v, gotovo tržaški re-' celo ev. .tud' državni . ^endy ; Pski rekorder! n! °bčuduf. moi ponos- Vsi »i Spr(bod. vUf. Ea Peljem Ttav deva c 3 tak° se me-I « Samo prijatelj i, .rašena dolga stara, 3aril v"8 glista. i «0 ’ me je razje ob srečanju r3*l?IkUla! Vidim, d, Vr,.na Psa!» •be- si ga nosi! Presenetil 3e- Nis kakor to er na Počitnice Trstu y ie pata' dp-‘l k*° ženi . nadlego in Itj^ddv n " hlinagovor Tl P°kl0ml» ,rčh. st' in s ° mlimne 't>--Wise?°7U304* PH- «-i 3- tak; 0 bi se m iti ,n*žni Pgf.*. ustavljati ihtet m'n0j v Eln?! Pes je 'HovU!?akib skrhPer Ni4em znedno i« In P°m>-batiz ***1 v živ, P°Vsod ,em Sv7 Pr'C *T s'm" lo. 0 »e b0 Kendy me av'l v zadre- tako. bo lit!5, bi bilo ^'dno Cudno v*p,°v I'Jova oko- rest botei v,--4 na psa-bit, pri meni mi takoj — Vr*cUi so 1 0be.'"‘ la*°l — ili jem odločno da se bojijo e inšeckci- je; sam doma ni hotel ostati; ob vsaki dnevni in nočni u-ri in na najbolj neprimernih krajih je bil lačen in žejen; vsakogar je oblajal; neki miličnik me je zelo uradno premeril od nog do glave, ko je moj ljubi Kendy strokovno podpiral sentimentalno zamišljeni vogal neke stare koprske bajte, ki je stala tam kot živa karikatura pizanske-ga visečega stolpa in bila res potrebna podpore... Skratka: Kendy mi ni delal samo običajnih sivih, ampak tudi izredno lepe srebrnobele lase! Iz Napoleonove zgodovine sem si zapomnil, da je hitra odločitev jamstvo za uspeh. Našel sem dobro družino z ljubimi otroki in z napoleonsko odločnostjo sem Kendy-ja daroval. Se plačal bi, če bi to bili zahtevali. Imel sem občutek moža. ki drži v rokah sodbo o ločitvi zakona. Prosto sem zadihal, vesel sem bil in žal mi je bilo. Nalašč nisem šel h Ken-dyju na obisk, da sebe in njega ne razburjam. Le po tretjih osebah sem poizvedoval, kako mu je, in dobival dobre vesti. Doma niso bili navdušeni nad m<*jiro ukrepom; ampak gotovo dejstvo ostane gotovo dejstvo. Dnevi so potekali; življenje se je nadaljevalo: prihajal sem do spoznanja, da se je spet enkrat obnesla stara resnica, ki pravi, da čas o-zdravi vse, tudi «prej neznane pasje rane«. Temeljito sem se motil. Po dobrem tednu sem nenadoma navsezgodaj dobil telefonski poklic iz Trsta. Kaj se je zgodilo? Na drugem koncu vzhičeni glas moje hčerke; #Kendy je prišel domov v Trst. Moker, blaten, truden, žejen, lačen, ne laja, ne skače, samo cvili in joče in maha z repom!« To je vsa zgodba. Cast Kendyju! Postavil je brez dvoma lep rekord Vendar pa je težko razumeti, zakaj je bila prijateljica Gundy tako ginjena. Pri raznih drugih o-sebah, katerim sem zgodbo pripovedoval, je bil odmev čisto svojevrsten. Nekatere izjave so prav zanimive; Profesor-filozof: «Da, da!. Ljubo doma, kdor ga ima!« Nočni čuvaj: «Slaba nočna služba na blokih!« Tihotapec; «Ce bi imel cigarete pri sebi, ne bi bil prišel tako gladko skozi!« Starejši dijak, prijatelj detektivskih romanov: »Sijajen način za prenašanje tajnih vesti čez mejo!« Star špekulant: »Imeti deset takih Kendyjev, ki se vračajo domov, ter jih vsak mesec prodajati po 20.000 lir; kakšen krasen in lahek zaslužek!« Svobodomislec: «Tu se vidi, kakšna neumnost so bloki!« Pesimist: «Beseda »pasja vera« velja za psovko. V resnici pa je pasja vera edina prava vera!« Star tržaški narodnjak: «Slovenska kri ne fali!« To je le nekaj izrekov. Kaj se bo zdaj dogajalo, ko moj slavni Kendy stopa v javnost, to vedo samo bogovi... PRISTANIŠČE, KI JE ODDALJENO 70 KM OD MORJA - - ■ - — - ■H..I— ■ ... I ■■■ ».'I ■' '■—■■■ " M- ŠČEČIN - poljski Pariz i. ——..... i ■ n um. in '"-i- i ...."n il' ii — Razgibana zgodbvina mesta, ki je postalo ponovno poljsko V Evropi najbolj zeleno mesto, kjer je 47 mostov, 88 jezer ter nešteto parkov, drevoredov in mnogo travnikov Obiskati Poljsko, pri tem ,kje dejansko vstopi' v ,to • . _1_J - z: čiX-JG^n Xn *vi octn in Vin IrO fonom Lno 111 pa si ne ogledati Sčečina, to je v neki meri tako, kakor da bi odšli v Francijo in si ne ogledali Pariza. Res je, da Poljska ni Francija, &a?i se Poljaki zelo radi smktra-jo za slovanske Francoze; toda kar zadeva Sčečin, ima to mesto več stičnih točk s francosko prestolnico in zasluži vsaj delno primerjavo s tem mestom. Prvo sreča!nje s Sčečinom nam zapusti vtis, da si je nemogoče točno zapomniti, mesto in na katerem kraju se .iz njega izstopi. Ko te rumena . tabla opozgrj, da s.e začenja mesto; in ko ge pojavijo prve ulice mesta na Odri; : Si prekoračil najmanj pet mostov in šest viaduktov, hkrati pa premagal najmanj desetino vodnih ovir. Sčečin sečejo - in križajo številni rečni rokavi, kanali in železniški viadukti. Vse to je povezano med seboj s 47 mostovi v lep, slikovit mozaik mesta, v katerem je »Dolce tar niente«: prodajalec pijač v Neaplju imiiiiinmiiitiililiiii n im, mi imiiifiiiiiiiiiiiiimimt 1111 iiiimiiiiiimiiiiimm iiii iiiimi tim iiiiiiiiiiiiiiiitini n iiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimi m tiniii imiiiniiiliiiiin im mimninmiiimim um hhiim**« imiiiiiiiii iiiiiiiiiniiiiiiiiiininiiiuiili n lunin mu AMERIČANI SE PRIČKAJO, ALI BI GA PRIZNALI, ALI NE 1 ' ' ' ■ "" " ' ' 1 ' Kaj dejansko je i «naprava za odkriva v Čeprav je bistvo te naprave zelo enostavno, je rezultat njenega «dela» hudo relativen, kajti človek je vse kaj drugega kot enostaven Človek se pogosto znajde v razmerah, da mu ni prijetno povedati resnico. V večini primerov gre za povsem nedolžen vzrok, ko človeku ni. prijetno vsakomur razlagati svoje tegobe in nevšečnosti, včasih pa so ti vzroki vse bolj resnega značaja, ko gre člo- veku lahko tudi za glavo. Toda nobeden — niti prvi niti drugi — ne laže tako »dobro«, kot meni o sebi, kajti stari slovenski pregovor pravi, da ima laž kratke noge in da prej ali slej pride vse na dan. Ker gre pri takih lažeh pogosto tudi za resne za- - *Ž&. i: ' 'v 1'... . Za zenske, ki vozijo avtomobil, je neki rimski čevljar izdelal čevelj, ki mu je moč odstraniti in spet namestiti peto. deve, se človek, predvsem psihologi, ukvarja, kako laž raz kriti. V ta namen so napravili tudi celo vrsto aparatov in naprav, ki laž «odkfivajo». O teh aparatih se govori in pripoveduje marsikaj. Cele zgodbe so ustvarjene na račun »perfektnosti« teh aparatov. V Ameriki, kjer so ti a-parati največ v rabi, pa je praksa pokazala, da se človek prestraši, če le pomisli, da bo moral pred aparat za zasliševanje, Ljudje se bojijo nenadnih vprašanj o stvareh, ki so jih že zdavnaj pozabili. Ljudje se boje, da bo nenadoma zazvonil zvonček ali da se bo prižgaja rdeča lučka in da bo njegova laž že na dlani. To ni nič čudnega. Posebno ker so še vedno živi spomini na policijske preiskave, kjer je zasliševanju botrovalo tudi mučenje. In vendar je aparat za zasliševanje ali naprava za odkrivanje laži vse kaj drugega kot to, kar se o njej misli. Naprava, o kateri govorimo, ni nič drugega, kot odraz želje nekaterih, da se dobe gotovi podatki, da se vsaj nakaže smer. Zasliševanje s tem aparatom nikoli ne obsega več kot enajst zaporednih vprašanj in nobeno teh vprašanj ni nenadno, pač pa nekakšno logično nadaljevanje v isti smeri, tako da zasliševanje ne traja nikoli več kot tri minule. »Aparat za odkrivanje laži«, ali če hočemo, resnice, registrira na premičnem traku papirja, ki se premika z brzino 15 cm na minuto, pet različnih črt. Te črte kažejo pulz, krvni pritisk, dihanje, znojenje in gibe nog ali rok člo- veka, ki je predmet izpraševa- gel padec tiste črte, ki kaže frekvenco dihanja, kajti izprašana oseba, ko izgovarja IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMillllllllllllllltlltltlllllllOllllllllllOllltllll lllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIII llllltllllltlllMIIIIIIIIIItl(IIMIIII1lllltfilll,l|lllllllllllll,ltlllMMIIIMIIIIlllllllllUlliaill V MALEM MESTECU SCICLI, V BLIŽINI RAGUSE Na Siciliji še danes trogloditi Površni opazovalec gospodarskih in socialnih razmer na Siciliji meni, po vsem tem kar je bral v vladi bolj ali manj naklonjenih časopisih, da se je Sicilija v zadnjih desetih letih izredno dvignila in da dosega že gospodarsko stanje Severne Italije. Nič ni bolj neresničnega kot to mnenje. V Siciliji je vlada zares nekaj naredila v zadnjih desetih letih, vendarle je vse to še vedno premalo v primerjavi s potrebami otoka, ki je, z izjemo nekaterih mest, še vedno zelo zaostal. V Zapadm Siciliji so v teh poslednjih letih*na|li petrolej, nastale so tu nove industrije, zgrajena so lila cela nova naselja, ea nekatere sloje prebivalstva se je življenjski standard torej dvignil. Ragusa se nahaja v središču tega petrolejskega področja, a kljub temu Je v njej in v njeni okolici še vedno preveč revščine. Dvajset kilometrov od Raguse se nahaja mestece Sctcli, prijazno in lepo, vsaj v sredilču. Pravijo, da je eno izmed najlepših na Siciliji. Ima široke ulice, ki so polne zelenja, lepa mestno palačo, nekaj lepih cerkva in številne baročne palače. Tujec, ki pride v to mestece, bo ostal očaran od te lepote in niti na misel,mu ne bo prišlo, da na pobočjih okrog stoječih gričev, v katerih je na stotine votlin, živi stotine ljudi, mož in žena. starčkov in otrok, prav v enakih pogojih kot so morda živeli prazgodovinski ljudje. Živimo v dvajsetem stoletju in to se nam bo morda zdela neresnica, a vendarle je to boro življenje resnično. V teh votlinah ljudje živijo, žene rodijo tu svoje i-troke ne da bi jim kdaj prišli na pomoč zdravniki, ki niso nikdar prestopili »praga« ene izmed teh votlin. Ti ljudje so pastirji, brezposelni, reveži, ki bi se ne mogli preseliti v bolj dostojno bivališče, aka bi jim ga oblasti nudile, ker nimajo denarja, da bi si plačali najemnino. V tem je tudi krivda vlade, da ne zna preskrbeti vsem tem tisočem dostojno delo, ki bi jim nudilo zaslužek potreben za življenjski obstoj. Kaj so oblasti napravile, da bi olajšale življenje tem ljudem, ako jih sploh lahko imenujemo ljudi? Malo ali nič, kot so napravile malo za vse ostale prebivalce italijanskega Juga, čeprav časopisje na dolgo in široko govori o tisočih milijard, ki jih potroši «Cassa del Mezzo-giorno« za obnovo in pro-cvit južnih pokrajin. Velika večina teh milijard pride v žepe raznih koristolovcev, predno sploh pride na Jug. V Scicli se je le krajevna oblast pozanimala pred nekaj leti za razmere prebivalcev teh votlin. 25. oktobra 1955 se je kamnita plošča s prostornino 80 kubičnih metrov odtrgala od vrha gore in se ustavila tik nad votlinami-bi-vališči. Nevarnost, da bi ta plošča padla na votline in uničila veliko število življenj, je spodbudila mestnega župana, da je izdal odredbo za zasedbo 34 plemiških palač, katerih lastniki (v veliki večini veleposestniki) živijo v Rimu ali v Palermu, in ki so tedaj bile prazne. Ta odredba je delovala v mestu kot bomba in prefektura v Ragusi se je takoj pobrigala, da ne bi dobila izvršne moči ter dala drugi nalog: da se tem ljudem izročijo v začasno uporabo prazna nova ljudska stanovanja, ki so že tri leta čakala svoje stanovalce. Prefekt se je tako takrat pobrigal v prvi vrsti zato, da ne bi prebivalci votlin »umazali« lepih soban domačih plemičev. Zgodba se zdi povzeta iz kakega romana iz dobe pred francosko revolucijo, vendarle pa se je zgodila v letu 1955. Tedaj je tudi občina dala zgraditi stopnišče, iz mestne periferije na prvo pobočje hriba, kjer so votline, vendar pa so se dela kmalu ustavila in prebivalci votlin morajo še vedno hoditi v svoja bivališča po strmih in ozkih stezah, kjer jim preti vsak dan nevarnost, da zgrme v prepad V takih prazgodovinskih bivališčih živijo ljudje dvajsetega stoletja. Po votlinah in na stezah pred njimi se podijo otroci in njihove matere so vsak trenutek v strahu, da se ne bi zgodila nesreča. Pri tem pa niti ne upajo več, da bi jim kdo priskočil na pomoč in jih končno rešil takih bivališč. Tam so se rodili in prepričani so, da bodo tam tudi umrli. m. v. nja. Prav nič čudnega niti nenavadnega ni v tem, da je človek, ki .se prvič podvrže takšnemu načinu izpraševanja, pa čeprav nima pred nikomer nič kaj prikrivati, zelo nervozen, ko ga polože na posebno stolico. Tu ga bodo namreč na več mestih privezali, povili, mu priključili več naprav in podobno. Vsakdo, ki ga bodo tako omotavali na to stolico, se bo v tem trenutku prav gotovo počutil kot tisti, ki ga vežejo na električno stolico. Tudi če mu fantazija ne bo šla tako daleč, mu na noben način ne bo prijetno, kajti njegova fantazija bo delala tako rekoč s polno p»-ro. ' In če dela fantazija, se refleks odraža tudi na čutilih, natrganih, ki prav gotovo ne bodo .delovali kot bi sicer. Soba, " v kateri' se vse to vrši, “je prepleskana s -svet-lo sivozeleno barvo, kar človeka pomirja. V sobi je le e-na oseba, ki zasliševanje vodi in nasproti njej sedi iz-praševana oziroma zasliševa-na oseba. Kot smo že rekli, se človek ne more v tem primeru počutiti normalno, zato se pred začetkom zasliševanja vodi med zaslišano osebo in »strokovnjakom« mirna diskusija o primeru, o katerem se bq, zasliševanje vodilo. Gre tu predvsem za že ugotovljena dejstva in za vprašanja, ki se bodo pozneje postavila. Namen tega je, pomiriti zasliše-vano osebo, da bi rezultat zasliševanja bil čimbolj pozitiven, ali če hočemo, objektiven, kajti vsako razburjenje aparat beleži drugače in podatki, ki jih hočemo zvedeti, bi prav gotovo ne bili pravi, pač pa potvorjeni ali pa vsaj spačeni. Ta razgovor pred zasliševanjem je povsem drugačen od načina zasliševanja policijskih organov v pretekli ali polpretekli dobi, ali če hočemo, od načina, ki ga uporabljajo francoski policijski organi z Alžirci. Ce bi namreč človeka, od katerega hočemo zvedeti resnico, prej pošteno premikastili, bi bilo ‘ V našem primeru podobno, kot če bi hoteli pri človeku preizkusiti normalno funkcioniranje srca in bi ga prej nagnali v deseto nadstropje peš. Iz tega je razvidno, da je pri zasliševanju z aparatom za odkriVanje laži potrebno, da je izprašana oseba čimbolj mirna, čim manj razburjena in da njene fiziološke funkcije — pritisk, pulz, dihanje — delajo čimbolj normalno. Po tem se preide na samo zasliševanje. Kdor izprašuje, se trudi, da nikoli ne dvigne glasu, ’pač pa da vsa vprašanja postavlja z enakomernim morda celo monotonim glasom. Izpraševalec ali zasliše-valec ve, da če le nekoliko dvigne glas, se bo to odražalo v razburjenosti ali preseneče-nosti izpraševane osebe, kar bo nujno vplivalo na grafi-Kon, ali z drugimi besedami, da grafikon ne bo odražal tega, kar se je od zasliševanja pričakovalo. Vtem ko izpraševalec postavlja vprašanja, na dnu grafikona s svinčnikom beleži številke vprašanj in sicer v trenutku, ko postavi vprašanje, Hkrati pa na popisu vprašanja beleži «plus» za pozitiven in »minus« za negativen odgovor, To bi bil nekako ves «zapisnik» zasliševanja. To dokazuje, da vsaj za sedaj ne moremo govoriti o nekakšnem nasilnem zasliševa-niu, kateremu naj bi služil aparat za odkrivanje resnice oziroma laži. Najmočnejši znak laži je na- laž, podzavestno zadrži dih. trenutno zadržanje diha pa povzroči skok krvnega pritiska. To je nekakšno načelo, na katerem je vsa struktura (Nadaljevanje na 5. stranil hkrati še 88 jezer. Posebna lepota Sčečina pa so parki in zelenje. Nad polovico njegove površine (280 kv, km) pokrivajo parki; drevoredi, mestni gozdovi in travniki. Največji del površine pokri va voda: jezera, kanali in struga Odre, medtem ko stanovanjske zgradbe in industrijski predeli zajemajo komaj četrtino mesta. Toda samo desetina tega stanovanj skega in industrijskega predela mesta sestoji iz arhitektonsko povezanih zgradb in blokov, kakršne poznamo v vsakem drugem mestu, medtem ko so vse ostalo vile, majhne družinske hišice z obveznim vrtom, ki tonejo v zelenju drevja in travnikov. Mesto ima nad 30 trgov, od katerih tečejo ulice v obliki zvezde, prav tako kakor je to primer pri pariških trgih. V ostalem pa boste za štiri glavne ščečinske trge takoj izvedeli, da jih je projektiral pariški arhitekt Haussmann. V tej veliki poljski balt ski luki, ki je oddaljena kar 70 kilometrov od morja in do kateA pridejo ladje po razširjenem ustju Odre, so se združili najpomembnejši elementi večine največjih poljskih mest. Kakor Krakov je Sčečin poln zgodovinskih spomenikov; kakor industrijske Katovice ima zelo razvito gospodarstvo, po svojih gospodarskih zvezah je že davno presegel trgovski Poznanj. Prvo, kar vam bo o svojem mestu dejal vsak meščan, je to, da je Sčečin poljski. In to bo ponovil večkrat, kakor da bi vas hotel p.® - t- % i ‘ ' -te u-i -L s* - S . . K .. * • im..- -• i ■ if- - M M Na razstavi v Louisvillu (Kentucky - ZDA) so prikazali gornji naslonjač, ki vam umiri živce, vrši električno masažo in proizvaja osvežujoč zrak HOROSKOP ,ZA DANES qpiČEN [od .Sli 31 do DopoTdmSce mr* bodo ?0| |.)1 za®$>- slovno življenje izr^dpo plodne.' Ce vam je l.iuti mir v hi* ši, čemu ne bi- v s*w>j#na ponosu nekoliko popustili? BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Cas je že. da se nekoliko pomudite pri običajnih, tekočih opravkih, kajti kmalu ne boste mogli iz njih videti večjih stvari in poslov DVOJČKA (od 21. 5, do 22. 6.) Drobni posli, morda celo kaka majhna špekulacija se vam bo obnesla, ne bo pa tako z ono zadevo, ki vas največ skrbi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Fizične sile vam prav gotovo ne bodcj .odpovedale, zato pa ne bo tako z duševnim razpoloženjem, ki trpi zaradi nerazumevanja neke osebe LEV (od 23. 7. do 22 8.) iOtresite se skrbi, ki vas mučijo že nekaj dni. Vse bo Šlo kot namazano, le več ppzor-nosti posvetite ljubljeni osebi. DEVICA (od 23, 3. d° 22. 9.) Srečen dan za vse, ki se ukvarjajo z umetnostjo ali s svobodnim poklicem. Indiferentnost neke osebe nai vas ne"moti, ker vas dejansko ljubi'. ' TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Lepa možnost za več-ji ^Viček. I}an ?pa h. la nepričakovana no niti he bo utemeljena. ŠKORPIJON. (Od 24. 10. do 22. 11.) Na pot nameravate, pa se še ne morete odločiti. Slabo bo šlo, ker ste potovanje slabo izbrali in niste zanj niti načrta napravili. STRELEC (od .23. JI. do 20, 12.) Velikodušni ste. To vas sili v stroške, ki jih ne zmorete. Včasih bi bilo dovolj, če bi bili le vljudni, tudi brez materialnih stroškov. o zmoti-vica, ki KOZOROG fod 21. 12. do 20. 1.) Dobili boste vabila, ki v^. bo močno navdušilo. _ Ne hvalite dneva pred večerom in pazite, da ne, bo v družini navzkrižja. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Razpoloženi boste, ker boste opravili neko delo, ki ste ga bili že črtali s programa, ker da se ne da rešiti. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ponudili vam bodo pomoč. Potrebovali jo boste, zato ponudbe ne odklanjajte. prepričati, o nečem, k»r hi vi mogli tajiti. Toda (o vaje začudenje izgine, ko spoznate, da je že v začetku 12. stoletja Sčečin bil najprej samostojna upravna enota, da ga je nato osvojil slovanski knez Boleslav in da je bil prestolnica kneza Svatoplu-ka II.; da je bil od konca 13. stoleteja član Hanse (srednjeveškega združenja svobodnih trgovskih mest). Sto let kasneje so v Sčeči nu zavladali Brandenburža-ni. Z vestfalskim mirom leta 1648 so Sčečin dobili Švedi. 30 let kasneje so Sčečia ponovno prevzeli Branden-buržani. Za časa Napoleona je bil Sčečin več let pod francosko upravo. Nato je bil ponovno nemški — vse do 24. januarja 1945. 5. julija istega leta je na podlagi potsdamskega dogtv vora Sčečin pripadel Poljski. Tedaj se je takoj začelo pospešeno in sistematično izseljevanje Nemcev in naseljevanje Poljakov. Zadnjih tisoč ščečinskih Nemcev je zapustilo mesto preteklo leto, medtem ko se je prva večja skupina Poljakov naselila v Sčečinu leta 1945. Leta 1946 je bilo v mestu že 109.000 Poljakov, leta 1947 174.000, leta 1955 pa 220.000. Danes ima Sčečin nad 270 tisoč prebivalcev, ki so pretežno poljski povratniki ii Sovjetske zveze, nato priseljenci iz prenaseljenega sosednega poznanjskega vojvodstva. najmanj pa je poljskih povratnikov iz vzhodnega Berlina. Danes je Sčečin že povsem zacelil rane iz pretekle vojne in obnovil porušene zgradbe. Nad polovico mestnih zgradb je bilo porušenih; od preostalih zgradb pa je le pet odstotkov moglo služit: svojemu namenu. Toda bile so tudi rane, ki jih ' ni bilo moč zaceliti. Vojna je uničila čudovita dela renesančnega kiparstva, slikarstva in umetne obrti, ki jih je bilo v Sčečinu zelo mnogo. Uničeni so bili tudi slavni portreti ščečinskih knezov, ki so delo slovitega slikarja Granaha; uničene pa so bi-le tudi mnoge druge umetniške dragocenosti, zlasti re*'1' nesančne arhitekture teg* starega pristanišča na Odri, ki ni nikoli mirovaio: niti v svoji zgodovini niti na pod' ročju kulture, trgovine niti na področju svoje notranje arhitektonike, ki je med svojim razvojem redkokdaj spoštovala za daljšo dobo iste osnovne mestne zakone in predpise. Toda enega so le spoštovali in spoštujejo ga še danes. Ze od prvih let srednjega veka dalje ve!ja namreč v Sčečinu poseben predpis mestnega sveta, s katerim se vsak meščan obvezuje, da bo v določenem razdobju posadil toliko in toliko dreves, hkrati pa je zn uničevanje mestnih gozdov, parkov, drevoredov in travnikov bila predvidena najstrožja kazen, vštevši celo tudi smrtno kazen. Nobeno poljsko mesto nima niti približno toliko o-trok, kolikor jih ima Sče. čin. Najmanj tretjina vseh prebivalcev Sčečina so danes šolski otroci, razposajeni in hrupni, ki jih je moč videti ob vsakem času kjerkoli v mestu. Prometniki jih s težavo odvračajo od skakanja v tramvaje, od plezanja po ograjah na mostovih, od tekanja po razsežnih mestnih trgovinah. Toda ti otroci hkrati hodijo zelo obzirno ob travnikih in bi jim niti na pamet ne padlo, da bi jih teptali: tako globoko se je že v otroško dušo zakoreninilo spoštovanje do t« prirodne lepote rojstnega mesta. MiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiittitiniitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiHiUHinniiiiifiil BREZ BESED S 4. avgusti \ TMO G orfško-beneški dnevnik Redni obun i zbor društva »Ivan Trinko« v (iedadn Po priznanju narodnostnega obstoja se bodo beneški Slovenci borili za napredek svoje kulture Narodnostno in kulturno poslanstvo drnstva «lvan Trinko» v besedah tov. Izidorja Predana - Toplo pozdravljeni mladi člani društva, dijaki iz slovenskih srednjih sol v Gorici in Trstu - Potreba po tesnejših stikih z goričkimi Slovenci, Tržačani in po gostovanjih slovenskih pevskih zborov • Bodoče naloge društva V nedeljo, 2. avgusta je i-melo prosvetno društvo »Ivan Trinko«, ki ima svoj sedež v Čedadu, svoj redni letni občni zbor. Kljub temu, da je vroči mesec avgust neprimeren za sklicevanje občnih zborov, je bila udeležba precejšnja. Razveseljivo in še posebno važno pa je bilo na tem občnem zboru dejstvo, da je bilo med navzočimi člani društva mnogo mladine, posebno pa tistih, ki so že dovršili slovenske srednje šole v Gorici in Trstu in sedaj že aktiv-po posegajo v kulturno in gospodarsko življenje beneških Slovencev. Morda je ravno zaradi tega odbor sklenil sklicati svoj redni letni občni zbor sedaj, da se ga je lahko udeležila mladina, ki je v dobi šolskih počitnic doma. Poleg nje smo tu srečali tudi »tare znance, ki stalno posvečajo svojo skrb izboljšanju kulturnih razmer v Beneški Sloveniji z upan'em, da bi ljudstvo stopilo iz mračnjaštva boljšemu življenju naproti. •Občni zbor je otvoril pred-»ednik društva tovariš Marijan Kont, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče in še P°-sebno prisrčno delegate iz Gorice in Trsta. Nato je podal besedo tajniku društva »Ivan Trinko« tovarišu Izidorju Predanu, ki je podal poročilo o delovanju društva. Tovariš Predan je pred predložitvijo obračuna o delu, ki ga je opravil odbor v preteklem letu, navedel nekaj dejstev, ki nam kažejo položaj slovenske manjšine v Beneški Sloveniji in težave, ki jih ima prosvetno društvo »Ivan Trin-ko», da bi izpolnilo obveznosti, ki so si jih člani zadali že na samem občnem zboru. Društvo deluje med ljudstvom, ki še ne pozna svoje kulture, med ljudmi, v katerih narodnostna zavest še ni trdno zakoreninjena. med ljudmi, ki ne vedo, kakšne pravice jim pripadajo. «Do sedaj je bila naša organizacija«, je med drugim dejal tovariš Predan, »bolj kot prosvetno društvo, nekaka moralna ustanova, ki je našemu ljudstvu pomagala v vseh pogledih. Desetine in desetine kmetov je prišlo k nam s prošnjo, da jim pomagamo za rešitev raznih pokojnin in drugih podpor. Posredovali smo na vsen mogočih uradih skega poslanstva in ki kažejo vso dobro voljo, da med svojim ljudstvom razširijo slovensko kulturo in ljubezen do slovenske besede. Društvo »I-van Trinko« je pripravljeno pomagati mladini in bo storilo vse, da se njeno delovanje čimbolj razširi. Tovariš Predan je nato omenil, da društvo ni imelo večjega števila prireditev, toda napravilo je nekaj, kar nikoli ne bo več izbrisano. Njegovi člani, kmetje in delavci, so začeli borbo za obstoj in priznanje manjšinskih pravic in v začetku jim ni bilo lahko, kajti malokdo je verjel v pravičnost te borbe. Nadaljeval je nato z navedbo člankov, ki jih pišejo celo ugledni italijanski tedniki, kateri priznavajo obstoj 30.000 Slovencev v videmski pokrajini, ki so brez upravne samostojnosti in katerim je prepovedan ne samo pouk v materinščini v šoli, marveč celo verouk v slovenskem jeziku. Italijanska demokratična javnost se je zavzela za beneške Slovence in društvo se zaveda, da more še nadalje storiti vse, da bo seznanjalo svet z obstojem beneških Slovencev ter njihovo borbo za priznanje pravic v okviru zakonov. Ostale naloge društva so zelo številne. Tudi v prihodnje bo pomagalo kmetom in delavcem za reševanje prošenj. Na kulturnem področju bo razširilo svoje delovanje in pospešilo prirejanje obiskov slovenskih pevskih zborov iz Gorice in Trsta in po možnosti iz Slovenije. V načrtu ima organiziranje predavanj, s pomočjo katerih bo beneško ljudstvo med drugim spoznalo ustavo italijanske republike in tako videlo, do česa ima pravico in kdo mu sme kratiti svobodo. Seveda bo treba proučiti tudi možnost ustanovitve pevskega zbora in dramske skupine, kjer bodo marsikaj opravili študentje. Nadvse potrebna je kulturna dvorana in to je ena osnovnih nalog bodočega odbora. Pred zaključkom, se je tovariš Predan obrnil do ‘članov in jim priporočil, naj bodo tudi v bodoče- v zgled beneškemu ljudstvu: vedno pri-ftravljeni, da mu pomagajo in skušajo ustreči njegovim zahtevam. V imenu ZSPD iz Gorice je prinesel pozdrave tovariš Viljem Nanut, ki je v iskrenem daljšem govoru želel v prvi vrsti mnogo uspehov. »Vesel sem«, je med drugim pouda- ril tovariš Nanut, »ko vidim na današnjem občnem zboru toliko mladine, katero poznam že skozi vsa leta njenega šolanja v Gorici. Danes je ta mladina dovršila srednje šole in lahko aktivno poseže v prosvetljevanje beneških Slovencev«. Potem, ko je tov, V. Nanut dal mnogo koristnih nasvetov za kulturno delo v Beneški Sloveniji, je nadaljeval: »Danes niso več časi, ko so šovinisti preganjali naše sestanke in zborovanja. Nastopila je doba mirnega in razumnega sožitja prebivalcev narodnosti, ki živita ob tej državni meji. Ako bo zdrav razum premagal še zadnje izbruhe nestrpnosti, bomo zamejci lahko rekli, da tvorimo trden most prijateljstva in koristnega razvoja med obema narodoma«. Nato je pozdravil občni zbor odposlanec SKGZ iz Trsta tov. Pertot in želel mnogo uspehov pri bodočem delu prosvetnega društva «Ivan Trinko«. Po poročilu in pozdravih je sledila živahna diskusija, v katero je posegala zlasti mladina. Viljem Cerno je omenil novo ustanovljeno društvo be-neško-slovenskih študentov in obseg njihovega dela. Namen društva ie> pomagati društvu »Ivan Trinko« pri prosvetnem delu. Apeliral je na ustanove v Gorici jn Trstu, naj jim po možnosti pomagajo pri njihovem delu. VČERAJ JE TRŽAŠKA POLICIJA IZVRŠILA PRVO ARETACIJO NA PODLAGI NOVEGA PROMETNEGA ZAI0 Redno kot ob vsakem prazniku je tudi predvčerajšnjim smrtna kosa na cesti uničila življenje mlademu dekletu, ki se je po televizijski oddaji Tognazzija in Vianella vračala proti domu. Pot je bila kratka, a za smrt je bilo to dovolj. Nesreča se je pripetila nekako ob 23.45 nedaleč od gostilne Pieruzzi na Bazoviški Aretiran motociklist, ki fe vin|ei povzročil hudo prometno nesre« Na Razoviški cesti je silovito trčil v tri ženske: Ena je bila takoj na mesta mrtva; dve pa so morali odpeljati v bolnišnico, od katerih je ena hudo ranjena cesti št. 425. V tej gostilni se Hodile so po levi strani ceste je pred televizorjem zabavala družina cestarja Attilia Me-negattija. Poleg moža so bile še v prijetni družbi njegova 48-!etna žena Matilde, njuna 22-letna hči Elda in 50-letna teta Candida Rolfini. Z njimi je bila tudi mlajša, 17 let stara hči Menegattijev, a ta je odšla nekoliko prej domov in je že mirno spala. Gostilno je prvi zapustil Me-negatti v družbi nekaterih znancev. Za njimi so stopile na cesto vse tri ženske in se med pogovorom počasi odpravile do bližnjega stanovanja. tik ob zidu, ki obdaja gostilniški vrt. Komaj so napravile nekaj korakov, pa je vanje z veliko silo priletel motociklist, katerega so policijski organi kasneje identificirali za 29-letnega zidarja Emilia Morgana iz Ul. Madonnina 9. Motociklist je privozil izza majhnega in prav nič nevarnega ovinka. Nepričakovano, vsaj tako kaže, pa je Morgan izgubil oblast nad vozilom, ki se je nagnilo in treščilo v la proti sredini ceste. Tu se je šele zvrnil z vozilom in trenutek zatem je še treščil med ženske in jih z vso silo podrl. Mlada Elda je padla na asfalt, kjer je z glavo silovito udarila ob trdi tlak. Bila je na mestu mrtva in je ležala pod zidom poleg prevrnjenega motorja. Tudi njeno mater je vozilo podrlo na tla, a ženska se je takoj dvignila in je vsa prestrašena zaradi negibnosti hčere, ki je ležala v mlaki kr- zid. Motociklist je nekaj me- vi, stekla po pomoč v gostil-trov zdrsel ob zidu, od kate-lno. Od tu so telefonirali oseb-rega ga je nato hitrost odbi-|ju Rdečega križa in organom Učitelj Tomažetič je govoril o mlačnosti, ki še vedno vlada med ljudstvom in odnosih med študenti in absolventi slovenskih šol. Treba bo še prepričevanja, da so slovenske šole v Italiji enakovredne italijanskim in da se v njih naučijo toliko italijanščine, da po potrebi poučujejo italijanščino na osnovnih šolah in nadaljujejo študije na univerzi itd. Študent Florjančič je poudaril, da je nujno potrebno pritegniti v društvo čimveč mladine. Omenil je koristnost izletov v Gorico in Trst in obisk zamejskih krajev v matični državi. Vojmir Teboldi je sprožil vprašanje tiska v Beneški Sloveniji Razvila se je živahna diskusija, v katero je posegla skoro polovica prisotnih članov. Ta diskusija je bila zelo potrebna in bo prav gotovo rodila dobre sadove. Ob koncu so prešli na volitve novega odbora. Z nekaj spremembami jt bil potrjer stari odbor. nfllMlIltllllMimiMMIMtMMMIMIMMMMMIIIIHIMMIMMMMMMIMIMMMttMMIHMMHMIMMmiMMMMUlllllIHtllltllllllllllllllllllHIlimilHIIIIIIIItllMItt« Z nedeljske seje občinskega sveta v Doberdobu Štiri milijone lir za elektrilikacijo zaselkov v Delu,Sabličer S tem bo elektrificirana vsa doberdobska občina - Sprejet je bil tudi nov načrt /a opremo jameljske šole V nedeljo dopoldne se je na županstvu v Doberdobu sestal k izredni seji doberdobski občinski svet. Seji je predsedo- in tudi pri oblasteh in napi- val župan tov. Andrej Jarc. sali na stotine pisem, prošenj, pritožb itd. S tem delom si je društvo »Ivan Trinko« pridobilo pri ljudeh ugled in dalo čutiti beneškim Slovencem, da obstaja nekdo, ki nudi svojo pomoč vsem tistim, katerim je bila storjena krivica«. »Iz osebnih izkušenj lahko po- vemo«, j ie nadaljeval tajnik društva, «da Je bilo to delo zelo koristno in zato ga priporočamo tudi novemu odboru. Ustreči ljudstvu in mu pomagati, to je seme, ki lahko samo dobro obrodi. Vprašanje kulturnega dela je razumljivo povezano z dejanskim stanjem, ki vrarta v Beneški Sloveniji. Predvsem manjka še mladih izobražencev, ki bi se lahko kulturno udejstvovali Obstajajo tudi objektivne težave, saj v vsej Benečiji društvo nima na razpolago niti ene same prosvetne dvorane. Brez čsnovnih sredstev, brez potrebnih prostorov je nemogoče vršiti širšo kulturno dejavnost, ki bi zajela domačo mladino. Vendar pa društvo ni o-stalo samo pri omenjenih zaključkih, marveč je skušalo organizirati razna srečanja, ki bi zbližala beneške Slovence z ostalimi brati in sestrami. Tako so pred tremi leti organizirali v Kanalski dolini kulturno srečanje koroških Slovencev z. beneškimi Slovenci in »je *b' tej priliki nastopil z uspehom tudi pevski 'ihor dnmva »Jvan trinko«. Lansko leto fc gostoval na tradicio-nalnem pr**niku domačega pat-ft**~ v TGTmeku pevski zbor" gorivih Slovencev, ki je zdjUtL/tfomačine. Takšnih ^dtlev^in obiskov pevskih zborov š! beneški Slovenci želijo vsaj ^j&rat' na mesee. nav pri Hvale vrerlna jedila potem zamisel drilštva, da ski|pno čedgjHKim /Clrtolo di sultura Seja se je pričela nekaj po 8. uri in na dnevnem redu so imeli štiri točke. Najvažnejši sklep, ki ga je sprejel občinski svet, je bilo sprejetje predloga občinskega upravnega odbora, da se dokončno elektrificirajo vse domačije v doberdobski občini. Tako bodo v doglednem času zasijale električne žarnice tudi v zadnji hiši v zaselkih Dola: na Palkišču, pri Miko-lih, pri Frletih in pri Bonetih ter v Sabličih in Komarjih pri Jamljah. Stroški za elektrifikacijo teh zaselkov bodo znašali za občinsko upravo Do. berdoba skupno 4 milijone lir, ki jih bodo nabavili kot »posojilo prj državni blagajni v Jutri praznuje v krogu tvojih dragih v So-vodnjah 60. obletnico rojstva tov. Mirko Kuzmin. Ob tem lepem jubileju želijo slavljencu vsi njegovi domači obilo sreče in še mnogo let zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo, ki svojemu zvestemu raz-našalcu kliče še na mnoga leta! Rimu. To vest bodo prebivalci omenjenih zaselkov dober-dobske občine sprejeli prav iiiimmHimMtiimniiiMiiminMmiilliitiiiiiMMiMiiHiMmMiiiiiliMilliiiiiiMniniiillilliiilliMiM Se tl el j sli u plohu pokvarila načrte me&čanev gotovo ir veseljem, saj je dandanes elektrika vse bolj in bolj potrebna in že skoraj ni kraja na Goriškem, ki ne bi bil elektrificiran. Sedanja občinska uprava v Doberdobu je s sprejetjem tega sklepa u-resničila eno najvažnejših nalog, ki si jih je postavila v program ob začetku svojega delovanja. Nadalje so svetovalci doberdobskega občinskega sveta pregledali načrt za nakup opreme novega šolskega poslopja v Jamljah, ki no otvorjeno verjetno še pred šolskim letom. Ugotovili so še nekatere pomanjkljivosti in sklenili povečati skupni strošek za nabavo vseh potrebnih predmetov za vsoto 60.000 lir. Pregledali so in deloma spremenili tudi seznam občinskih revežev in nato ob 10,3Q la' ključili sejo. ■ «»-------- Morda je le malo mest, kakor Gorica, kjer meščani ne čutijo velike potrebe po letovanju v planinah ali na morju, saj imajo prve prav tako bli- devajo uslužbence kinematografov. Predstavniki lastnikov kinematografov so pristali na ureditev plačilnih seznamov po krajih delovanja (sedež pokra. kakor drugo. Radi pa gre- jine ali ne), nikakor pa niso do ob nedeljah po kosilu v Sesljan, Gradež ali v Devin, prijatelji miru in zelenja pa na Lokve ali v Furlanijo in morda še v Kanalsko dolino. V nedeljo je vse kazalo, da se bodo načrti meščanov za prijeten počjtek izven mesta u-resnitili, pa se je kmalu po kosilu ulila ploha, ki ji je sledilo pršenje, kt je onemogočilo vsako, še tako dobro namero za daljši ali krajši sprehod. Večina Goričanov je taka ostala doma ob radiu ali televiziji, mnogi pa so seveda odšli v kino, čeprav že doma prepričani, da si od poletnih filmskih predstav res nimajo kaj* pričfkouati. Toda tudi to avgustovsko nedeljo je bilo treba nekako preživeti! Nerešen me/dni spor jde med uslužbenci in lastniki kinematografov ladikim civi^Nsea^poyjbi na gostovanje 12. jtHjiia 196» v Čedad SlovenskrloVrtet iz Ljubljane Izbrario j občinstvo jf ' goste * navciuše i}^t*i sjdfkjelht bile so zastnpar e oSčine virhod ne Benečije in društvo se že zavzeli da povabi v bltž-nji priljodnOsft Slovenski oktet v S Peter Slovanov. DrušuV '»Ivan Trinko« s kri bi za dudke in Beneške Sloj} organizacija venije, ki ‘ftudirajo na »loven; matografovj sporoča, skih šol a H/ v fertpt in Trstu! Pod okrinem " društva se j« v veselje vsetj ustanovilo spomladi društ^ ikudentoV ut Beneške Slp^nijeNk. njem »o zbrani mladinci in mladinke, ki se zavedajo svojega pionir- Tajništvo FILS (sindikalna uslužbencev klne-da na zadnjem vsedržavnem sestanku, ki je bil 23. julija, ni pri šlo do rešitve spora, ki je nastal med uslužbenci in lastniki" kinematografov o vprašanju povečanja mezd in o ostalih perečih vprašanjih, ki *»* hoteli pristati na zahtevo sindikata po povečanju mezd, zaradi česar je prišlo tudi do prekinitve pogajanj in do sklepa, da se trenutno pogajanja prekinejo in začno znova 10. avgusta t. 1. Trčenj« motociklov Včeraj popoldne ob 15,30 je na križišču Ul. Trieste z Ul. Duca d’Aosta prišlo do trčenja med motornim vozilom znamke »Zigolo«, katero je vozil 37-letni Fausto Cauzer iz Fogliana, ter vespo, katero je vozil Elio Disperati. Pri trčenju se je Disperati laže ranil; zato so ga prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer se bo moral zdraviti 10 dni. Motorni vozili st» se le malo poškodovali. Kino v Ciori<*i CORSO. 17.30: »Ognji v džungli«. R. Hubes, L. Allaris, V barvah. VERDI: zaprto. VITTORIA. 17.30: »Priznaj doktor Cordal«, A. Kriger E. Miller. CENTRALE. 17.00: »Napad 600 konjenikov«, E. Flynn, O. de Havilland. MODERNO. 17.00: »Susanna tutta panna«. O Goriško županstvo sporoča, da se bo glavno pokopališče do konca meseca septembra odpiralo ob 7,30 zjutraj. DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 25,2 stopinje ob 15.35, najnižja 14 stopinj ob 4.30. Vlage 76 odstotkov. IIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIliailllllllllllllllllHIIIimillllllllllllllimiltlllllllllfllllllllllllllMIIIIIHIIIIIIIHimilllllllllllllllllIHtt Tudi neprijetne posledice odprave «carnelov» Za odpravo nepotrebnih zastojev na obmejnem prehodu Fernetiči Obmejni blok Fernetiči v soboto dne 1. avgusta ob 18. uri V zadnjih dneh, zlasti pa r soboto in nedeljo 1. in 2. avgusta smo na obmejnem bloku Fernetiči opazili nekaj nevšečnosti, o katerih velja spregovoriti dve besedi. Ne toliko zaradi kritike same, kot z namenom, da bi te vrstice pripomogle k izboljšanju maloobmejnega prometa in prometa tujih turistov, ki prav v avgustu dosega najvišjo raven. Tako smo že preteklo soboto popoldne videli na bloku pravi kaos, ki je nastal zaradi izredno velikega navala motornih vozil. Vsa cesta od italijanskega bloka do jugoslovanskih zapornic je bila dobesedno natrpana z avtomobili in v določenem trenutku se je zgodilo, da niso vozila mogla ne naprej ne nazaj. Potrebno je bilo mnogo dela in truda, da je obmejnim u-službencem uspelo razvozlati promet na cesti, kar pa je bilo seveda zvezano z veliko izgubo časa, da ne. omenimo jeze in nervoze, ki je prevzela vse; potnike in uslužben- V nedeljo zjutraj ni bilo nič bolje, saj so se spet pojavili zastoji in potnike je jezilo, ker so morali kljub o-pravljenim obmejnim formalnostim čakati v koloni. V tej dolgi vrsti avtomobilov, ki je šla tudi preko italijanskega bloka, so bili poleg osebnih vozil še avtobusi in kamioni, tako da je bila zmeda še več ja. In če hočemo, tudi včeraj popoldne smo videli zastoj, ko je stajo zaradi enega avtomobila v vrsti več kot 15 drugih Ljudje se čudijo, kako je do tega pojava prišlo, ko pa je bilo vendar splošno znano, da je obmejni blok Fernetiči zaradi vzornega poslovanja enih in drugih uslužbencev v primerjavi z ostalimi bloki «naj jih turistov, ki potujejo v ali iz Jugoslavije, prihaja zaradi teh turističnih izkaznic do majhnih zastojev tudi na italijanski strani, medtem ko so na jugoslovanski mnogo večji oziroma dolgotrajnejši. Carinski uslužbenec mora neprestano vpisovati številke in žigosali zdaj plave formularje (za maloobmejni promet), zdaj bele (za tujski promet s potnimi listi), zdaj trgati liste «carnetov». To je seveda zvezano z veliko izgubo časa, ki pa se še poveča, če pomislimo, da kakšen inozemski potnik (zlasti Nemci) porabi več kot pol ure časa, da v redu izpplni carinsko deklaracijo. Naj bo potem še njegov avto kje pred zapornico, pa je ves promet paraliziran! Mislimo, da bi bilo tako v interesu tujskega kot maloobmejnega prometa, ko bi zadevo čimprej rešili. Dejstvo je namreč, da potniki — pa naj bodo s sosednih področij ali pa tuji turisti — godrnjajo in kritizirajo slabo organizacijo carinske službe. Zato iudi menimo, da bž bilo nujno potrebno odpreti novo obmejno stražarnico na jugoslo- vanski strani bloka Fernetiči, ki je dejansko že od maja gotova. Z uvedbo enosmernega prometa bi se položaj prav gotovo bistveno izboljšal, kar bi koristilo vsem. Ce pa do tega ne bi prišlo (čeprav nam nikakor ni jasno, zakaj se otvoritev toliko časa odlaša), bi predlagali naslednjo rešitev: ko je promet velik, zlasti ob sobotah in nedeljah, naj se loči žigosanje in vpisovanje formularjev za maloot mejni promet in onih belih za tujski promet. S tem bi se preprečila gneča pred sedanjim okencem, kamor naj bi šli tujci s potnimi listi, v pregledovalnici pa ali kje zunaj bi lahko postavili mizo, za katero bi carinski uslužbenec odpravljal potnike s pla-vimi formularji. prometne policije. Iz gostilne so nekateri gostje takoj pritekli na cesto: pogled na ranjence je bil grozen; nedaleč od mrtvega dekleta je ležal motociklist, ki je bil ves krvav po obrazu, medtem ko je Menegattije-va presunljivo jokala. O Rol-finijevi pa ni bilo ne duha ne sluha. In vendar je bila z o-stalima na cesti. Sele kasneje so slišali njeno komaj zaznavno ječanje; ležala je na peščenem dvorišču gostilne. Sunek jo je namreč vrgel s ceste preko zidu. ki je na tistem kraju visok meter in pol. Na kraj je prišel tudi-At-tilio Menegatti, ki je bil obveščen o nesreči in si lahko predstavljamo njegovo duševno stanje, ko se je ustavil pred mrtvo hčerko in kot ponorelo ženo Osebje Rdečega križa, ki je nemudoma prišlo na kraj, je spravilo vse tri ranjence v rešilni avto in jih odpeljalo v bolnišnico, kjer so Rolfinije-vi ugotovili tako hude poškodbe, da so si pridržali prognozo. Manj nevarno pa je stanje Menegattijeve, ki bo zelo verjetno okrevala že v 10 dneh, kar velja tudi za Morgana. Poldrugo uro po nesreči so Eldo Menegattijevo, ki je u-mrla zaradi prebitja lobanje (imela je tudi druge poškodbe, kot zlom noge *td.), prenesli v mrtvašnico splošne bolnišnice, kjer bo njeno truplo ostalo, dokler ne bo določen datum pogreba. Elda je preživela popoldan v družbi z zaročencem: za sestanek sta se domenila Po telefonu iz gostilne, kjer je dekle nato preživelo s svojimi starši zadnji večer svojega mladega življenja. Ce izvzamemo smrtno nesrečo, ki se je pripetila le nekaj minut pred polnočjo, ko je vse kazalo, da je bila usoda po toliko nedeljah vendarle mila z motoriziranimi osebami, so zabeležili razmeroma majhno število nezgod in še te so bile vse lažjega značaja. Med drugimi je postal žr- ski državljan Joseph Dunaja, ki je v bližin: j pinga« pri Sesljanu ina: svojim motorjem v avtt:;Jžcle nudeni zdravniški UUUeill r- p 1 Tržiču, se je turist la«11 tojji nil v Sesljan, a pri teB ločj moral poslužiti »avtostorjg p Druga nezgoda se ie tila na cesti Bazovica-Orppj] in sicer tik pred vhodo® pa zulsko taborišče pri ifčk: Valerio Zudech iz tabori*^ nepričakovano zavil s S,psi skuterjem proti vhodu, -Ljtj mer je presenetil Alfreda Veliščka iz Ul, °',je gna, ki je vozil s koles0 njim. Velišček se Je.^jlov cu ranil po obrazu in jpjj in ker ima tudi verjetne ne poškodbe v zapestju fjr roke, so ga morali Pr:Jr*s prognozo okrevanja v "IPl cu dni na I. kir. oddeli Ml Giovanni Vattovani zJvfl čin je tudi moral v co, ker ga je med prel““.Tlil njem Proseške ceste P® tla avto, ki ga je vozil tt ni Joisp Podobnik iz "e S ske ulice. ffli Po mnenju zdravnik0 00 topedskega oddelka, ka*. I ij morali sprejeti Vattova®1 Ale bo moral mož zdravi'1 J p bližno mesec dni. J D IZV* Proti večeru smo “'"l J da je državno pravdni*^ at dalo zaporni nalog za Morgana, ki je zakrivil ^ c sko nesrečo na Bazoviškega Morgan je sicer še v --ci na zdravljenju, a Je. žen in brž ko bo neko g J. kreval, ga bodo pre®e r koronejske zapore. j4er To je prva aretacija Jal lagi novega prometne!3 Jsj na pri nas, do česar j* 1 ker je Morgan, vsaj 1 iz zdravniškega spričeva pjP' zil v vinjenem stanju, Ti te obtožbe so neprevl J motociklistu naprtili š* bo nenamernega umora vzročitve resnih teles®1^ škodb. Seveda to velja ^ t primer, da Relfinijevi življenje; v primeru pa- ^ ta podlegla poškodba®. Morgan znašel še z e(0 tožbo nenamernega tev prometne nezgode avstrij- IHIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIf ■IIIIIIMIIIIIIIIianilllllMIIIIIII|ll|l|||||||||||lllllltl,l»l>l Pismo županu dr. Franzilu Gospodarska in sociali vloga občinskih m Glede vprašanja občinskilj menz se je oglasilo tudi tajništvo sindikata uslužbencev To je seveda le ideja, kajti j hotelov in menz ter poslalo tr-nikakor si ne moremo lasti- žaškemu županu dr. Franzilu ti vloge niti odgovornosti, da | pismo. V njem izraža zasKrb-bi"koga učili Kot smo že de-lljenost nad kampanjo Združe- Tajništvo sindikata uslužbencev hotelov in n1^1 c;; pobija neupravičene zahteve nekaterih zasebnik°v; l da je treba občinske menze preurediti ali celo z*Pr*' ^ fc jali, smo te vrstice napisali samo zato, da.Jži z njimi doprinesli k izboljšanju splošnega obmejnega prometa, v korist maloobmejnega prometa in turizma, v korist potnikov in uslužbencev na bloku. iiiimiimiitiiiiitiitiiiiiiiiiiintiiiiimiiiiiHiiiiiiimMiMitiifiiiiitiiHiiiimiiMiiiiijtiiiiHiiitiiiiiiii Iz koprskega okraja Priprava učiteljev za dvojezične šole V Postojni bodo zgradili nov moderni motel - Gradnja dveh velikih opekarn Z letošnjim šolskim letom, ki se bo pričelo v prvi polovici septembra, bo na Učiteljišču v Kopru odprta z začetkom prvega letnika vzpo- ............ ., ,. ... „ rednica za kondidate, ki bodo hitrejši in najkulturnejsi« Zdi . , . . .. . „ L poučeval! na dvojezičnih so- se, da je sedanjemu pojavu krivo to, da so odpravili «car-nete« v maloobmejnem prometu in jih nadomestili s turističnimi izkaznicami oziroma z začasnimi potrdili o u-vozu mr, ornih vozil. Zaradi velikega dotoka tu- lah. Učiteljskega kadra za dvojezične šole na mešanem o-zemlju primanjkuje, zato si je treba učiteljski kader šele u-stvariti. V teh novih vzporednicah V koprskem pristanišču Je pristala jugoslovanska tovorna ladja »Kozaraii, ki Je pripeljala 750« ton sladkorja v kristalu in kockah iz Vzhodne Nemčije, Do sedaj t. J. v 8 mesecih obstoja komaj 135 m operativne obale, ki Je do sedaj imela že 20 000 ton prometa Je to največja ladja sploh, ki Je bila kdaj pristala ob slovenski obali. — Na sliki: Raztovarjanje sladkorja-z ladje »Kozaraa se bodo kandidati poklicno izobraževali za pouk v italijanskem jeziku. O organizaciji dvojezičnih šol že razpravljajo družbeni in pedagoški organi, vendar pa že vemo, da bo dvojezični pouk za sedaj le na više organiziranih osnovnih šolah, predvsem v narodnostno mešanem obmorskem predelu, ### Jugoslovanska investicijska banka je odobrila na eni zadnjih sej upravnega odbora investicijsko posojilo za gradnjo motela. Motel, ki bo zgrajen nedaleč od jamske restavracije v Postojni, bo veljal 31 milijonov in bo imel 46 ležišč poleg ostalih najnujnejših objektov, ### Veliko črnila je bilo že porabljenega in veliko besed že izrečenih zaradi gradnje nove tovarne opeke v Obrovem, sedaj pa se zdi, da se bo vsa zadeva le premaknila z mrtve točke. Projekt nove opekarne v O-brovem ob cesti Trst—Reka predvideva več kot 200 milijonov stroškov za gradnjo, vendar je za začetek dela investicijska banka že odobrila 80 milijonov kredita. Ko bo tovarna dograjena, bo proizvajala 10 milijonov opečnih proizvodov letno. Ravno tako 80 milijonov kredita je odobrila investicijska banka za novo opekarno v Kosezah v Ilirski Bistrici, ki bo nadomestila staro opekarno v Ilirski Bistrici, ki je zaradi pomanjkanja surovin prenehala obratovati. nja lastnikov javnih lokalov proti občinskim menzam. Ker je občinski odbor postavil to vprašanje na dnevni red svojih sej in ker se to vprašanje ne tiče samo uslužbencev, ki so zaposleni v menzah, marveč tudi širokih plasti drugih delavcev in uslužbencev ter meščanov, ki jedo v občinskih menzah, zahteva sindikat uslužbencev hotelov in menz, da se ne smejo-menze preurediti ali celo zapreti, kakor zahtevajo nekateri krogi, ki so'jim pri srcu posebni interesi, marveč da se menze celo okrepijo in da se razširi njihova dejavnost tudi na druge mestne predele. Tajništvo FJLAMiGiL opozarja občinstvo, da mora upoštevati naslednja dejstva: 1. Gospodarsko Irt' socialno funkcijo občinskih menz bodisi zaradi znatnega števila u-službencev, ki so v njih zh-posleni in ki ne bi mogli v sedanjem gospodarskem položaju v Trstu najti druge zaposlitve, bodisi zaradi meščanov in delavcev, ki se v teh menzah hranijo. 2. Medtem ko se skuša na vse načine in z raznimi hvale vrednimi pobudami pritegni, ti v naše mesto čim več turi- stov, je treba upošt«v .oj so občinske menze vaz" „ nova v korist manj Pre turistov in množičneg3 ma, ki se v naši držav: tujem zelo močno razv dalje je treba upoštev‘ opravljajo menze vaz" 3 go zbijanja cen tudi v nih restavracijah in S°s t(j*i katerih lastniki čest° (li,4 zlasti za špekulacija®1 Cl Tl sti 3. Restavracij in go® prizadeva nelojalna KO® ca občinskih menz. no, ker so v restav® aciJa le"1 X gostilnah cesto zapoS vilni družinski člani lastniki pogostoma piše delovnih pogodb "jo,- nega zavarovanja v s ilam ‘ pi<1 ra krsU J sodb 4; sluzbencev, kar se v 0 .jti/1 menzah ne more šijo pravzaprav zaseb*1 j ebn>i’ ki gostinskih obratov M, no konkurenco proti ® -pj_ Vprašanje je je s primernimi in ^(idT predpisi onemogočiti P Vj/K najemnine za lokale in vsote, ki jih plačujejo f jf. carji za licence, ki ljejo v zakup. Vse to močno bremeni cene . gostilnah in restavra® ^ Pismo sindikata f Franzilu se zaključuj® f I vom, naj občinakl 0 * svojill sklepih upošteV* ilstv ne interese prebival-naj zavrne zahteve sp kategorije ljudi, ki ^ lastne ozke interese- nmmhitium predvaja danes in Jutri ob 18. uri in ob 2« prostem film Titanus Kitajski zid La muraglia cinese« Prvikrat je filmska kamera prodrla čez ogr0 sye dolg nad 7.000 km. Prvikrat so bile odkrite t»jn ki je bil doslej zaprt za za hodnjake. Režija: CARLO LIZZANI Vest mi opraviti J sem izv . da bi stališča stranke '• Iaternlem pa \ nNioo? 10nala S ^ .medna klas.?ecem rai ". M in ?)* mešč . ;Nh ■„ »Ptiovih Gorski dnevnik 4. avgusta 1959 Socialistične internacionale SP.iIan!burgu je bil ravno- i ‘a im^gres Bocialistič- triWnri nale' sedaJ vto. )iv^ni Položaj in vse “< da Y’ ^.ga ka?e iilrn«Is rešili najpo-' ^f i!f.probleme, zade-t0P1|a Peča koristi> sta "wPa tai ?vanje’ del°- i°trati^nf anji položai r ?a r ne§a socializma* s ŠvsPm Prašanja so se ^tranir Zanima-li deIe§ati loevm’ '?retežno iz za-e us ?sk* držav, ki lenn zborovanja J® več kakor 10 mf- iiliionn in Približno ““■Jonov volivcev, ■te- kongresu Ll)rizadevaniiaVei,VSa ti' Nino v Tni jih >d ustaL:^.1:ernaci°nali »»se pota"°rtve dalJe in wfhZ?ala tudi že na "ai® sborm n- kongre-^ je hn anjlh' Tudi to-e da M *Udi v svojih •«*. ome«2f stailšča vskla- '‘ da bi DoiBfc6,1 zgo1-' na ''4 Piednarriri3 za zaple’ z,i':rie ali ^ Probleme e' vendn^anj Prožne re-stil1 siišča int Vseskozi samo er s »teresov Zahoda. *2jt a’demokratiC3nrievropslci J Ikli na ttii-u0 nekdaJ sli1 »loeli v h Pozicijah, JV Pornem Pretekl°sti ni-pjbotek svb?eje vplivati 7's tem n nih dogod-Pokate?« nočem° reči, trskami n ■ med temi "H tudi -kdai P11" 11 a»itev rr,-SVoi delež za j. boinembmh in za reSi' r Pfoblem a h mednarod- Kke SS5St-(.rtaU“e bri- (P^Pada nQ ilcne stranke 11 k ke sn a ®nez in načrt * 2;Claldemokratske n«1^ in ^»roditev nem-Pa), plimskega pro- i e in J2* plati pa ^ stranke le danes tudi /£° vPliva L s svojo po- W na zaosr? a11 so vpli* i s vetu V.0 v an je odno-j Siona «tr anc°ska so- W d° »apari8, in njen0 ‘5^7““« ■» »o- v °dei»okmtsv znasle tu nekem 'Jatske stran-smislu v ne- Te so se 111 razlikova-nii. meščanskih »Jihovm medna. vt'Zao,i- nam-PofJP’ da so po-& pogajanj j krajanih? J z zahtevo tul h°Petirat; , m mogoče bt kaže \ a Poprej, , l Zatske s’t da socialnode- »eJtnis0 pri-A Predi a^e nove U Rešenih56 za »reja-ije nekr.i l Problemov. JSf PolZlko omajalo A in. ’ Pose!-. nekaterih cd !, Pred n ^ tistih- ki i i» 01itvamParlainentarni- ki bi iim ' ‘'tirnic. a- Potrebna amja v državi To pa bi se ‘uvo ricif tako, če bi tistih l ?0 za nre-oiovešt Probiemov, ki Za UtlrCf najbolj pe-»trditev miru n« njeno prizadevanje, da bi si ohranila vodi! no mesto v socialrtodemokratskem gi-nanju,. je več kakor očitno. To vlogo laburistov v Inter-n#cijdriatli izpodbijajo v zadnjem času nemški socialni demokrati, ki se čedalje bolj uveljavljajo. V primerjavi s tema strankama je vloga francoskih socialistov in skandinavskih socialnih demokratov v Internacionali precej podrejena, kar se je pokazalo tudi v Hamburgu. Na kongresu je bilo namreč mogoče opaziti dve poglavitni prizadevanji. Po eni strani so se čutila prizadevanja britanskih laburistov in nemških socialnih demokratov, da bi sprejeli realnejša stališča glede mednarodnih problemov in da bi le-te prožneje obravnavali, pa najsi gre za vprašanje Nemčije, ali evropske politike, ali za vprašanja Srednjega vzhoda; po drugi pa se je pokazala težnja francoskih socialistov in predstavnikov nekaterih drugih strank, da bi pri reševanju teh problemov ne segli prek splošnih stališč, ki jih je sprejel 'Zahod, in celo, naj bi bili previdni še v teh mejah. Te nazore francoskih socialistov so laburisti ostro kritizirali in pri tem opozarjali, da bi se tako utegnili blokovski spori še razmahniti. Kongresne dokumente pa so vendarle redigirali v duhu kompromisov, to pa sedi med že kar klasične metode v politiki Interna* cionale. Tako so najprej razpravljali o laburističenm načrtu o ^nejedrskem klu-bu», v katerem naj bi bile včlgnjene vsp države, ki imajo ali bodo imele atomsko orožje, razen ZDA in ZSSR. (Ta načrt so podprli nemški in holandski socialni demokrati). Zatem je bil na vrsti načrt francoskih socialistov o ustavitvi jedrskih poskusov za dve leti, in sicer pod nad-zoTstvom, po tem razdobju pa naj bi dobile države, ki imajo atomsko oborožitev, popolno svobodo delovanja, kolikor se ta čas ne bi sporazumeli o ustavitvi proizvodnje atomskega materiala v vojaške namene. Kakor poudarja kongresna resolucija, bodo ta načrt dobile v proučitev članice Internacionale. Na kongresu v Hamburgu so med drugim potrdili tudi nekatera temeljna načela frankfurtske deklaracije, ki določajo poglavitno politično linijo Socialistične internacionale. Tako je na primer rečeno, da so «vzpo-stavljanje svobode in pra-vice», «demokratično nadzorstvo nad gospodarstvom, ki naj zamenja javno lastništvo proizvajalnih sredstev, razdelitev in zamenja-vo* itd., še zmerom poglavitni smotri socialne demokracije. Toda pri razpravljanju in «sedanjih nazorih demokratičnega socializma* niso mogli mimo nekih dejstev, ki dokazujejo, da je prišlo v sodobni družbi po letu 1951, ko je bila ustanovljena Socialistična internacionala, do precejšnjih družbeno-ekonoinskih sprememb, in da je treba potemtakem spremeniti nekatera med temeljnimi načeli, ki so jih bili takrat sprejeli. In sicer še toliko bolj zategadelj, ker je že precej strank članic sprejelo, ali pa namerava v kratkem sprejeti nov strankin program, ki bolj ali manj zrcali tudi sedanjo družbe-no-ekonomsko stvarnost, hkrati pa tudi radikalnejšo ali konservativnejšo ideološko usmerjenost posameznih socialnodemokratskih strank. Kaže, da je prizadevanje vodstva Socialistične internacionale, da bi stranke članice sprejele enotno stališče glede mnogih perečih mednarodnih problemov in problemov družbenega razvoja v posameznih državah, mogoče le stežka uresničiti. To se je konec koncev izkazalo tudi na hamburškem kongresu. Vedno bolj aktualno vprašanje v IDA Nixon in Kennedy predsedniška kandidat Rockefeller, newyorški guverner, ne bo kandidira! za podpredsednika WASHINGTON, 3. — Anketa • Columbia Broadcastlng Syste-ma» pri 39 od 49 guvernerjev ZDA o tem, kdo bo kandidat za prihodnje predsedniške volitve v ZDA, je dala sledeči rezultat: kandidat republikancev bo Nixon, sedanji podpredsednik ZDA, kandidat demokratske stranke pa senator John Kennedy. Takšna bi bila seveda izbira, če bi jo napravili v tem trenutku. V anketi je odgovorilo 28 od 36 demokratskih guvernerjev ter iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin Našli so pilota ki sta se izgubila pred dvema mesecema GRENOBLE, 3. — Pred dvema mesecema sta izginila Yves Thouvard, podpredsednik aerokluba v Grenoblu, ter pilot Jean Guignard. Odletela sta z letalom «Emeraude». Včeraj pa so ju našli mrtva v gorskem nasivu Combeynot v višini 2.480 metrov. Do odkritja je prišel čisto slučajno neki poštni uradnik, ki se je nahajal na počitnicah v svoji rojstni vaši. Omenjeni uradnik se je napotil proti hribu D’Arsi-nes, da bi nabral zdravilnih zelišč, ko je po poti našel najprej dnevnik letala, nekoliko dalje pa vrečičo z raznimi dokumenti. Vznemirjen in istočasno radoveden se je povzpel na neko skalo ter začel gledati naokrog z daljnogledom. Zagledal je trup letala. Na sedežih v letalu sta še bili privezani trupli pilotov, ki sta izginila 31. maja. «»--------- Posledica vročine RIM, 3. — Policijski agenti so davi zalotili 49-letno Francozinjo, ki se je v duševni zmedenosti sprehajala brez obleke po nekem korzu. Odpeljali so jo najprej na komisariat, nato pa na neyropsihiatrično kliniko. Ženski je predvsem škodila vročina. I utrri *. JD0IJ pe-utrditev miru na v Hamburgu doseči enot- laburistične Britanije; 11 od 14 republikanskih guvernerjev, Velika večina prvih in drugih je mnenja, da bo pri republikanski vladi padla izbira na Nixona ter pripisuje le malo verjetnosti, da bi bil izbran sedanji newyorški guverner Nelson Rockfeller. Nelson Rockfeller je dal razumeti, da ne bi pod nikaki-mi pogoji sprejel kandidature za podpredsednika ZDA. Dostavil je, da za sedaj nima namena zahtevati kandidaturo za predsedstvo, vendar bi se lahko odločil kako drugače, če bi se uresničile neke okoliščine. S to svojo izjavo je Rockfeller razblinil načrte številnih republikanskih guvernerjev, ki so za volitve leta 1960 mislili na kandidaturo Nixon-Rockfeller. Očitno pa je, da Rockfeller ne mara drugega mesta, temveč bi se zadovoljil samo s prvim. Modulno v Argentini RIM, 3. -— Pevec Domemco Modugno je davi z letalom odpotoval v Buenos Aires. Na turneji v Argentini bo ostal dva meseca. Podpredsednik ZDA Nixon govori na sovjetski televiziji. Po neki anketi je pretendent za kandidaturo za predsedniško mesto v ZDA Nixon glavni iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zopet trije mrtvi nad dAmpezzo Tri Avstrijce, ki niso bili mnogo vešči plezanja in nezadostno opremljeni, je zalotilo slabo vreme - Padli so v globino kakih 40 m CORTINA D’AMPEZZO, 3. pripravami so nekateri plezal-— Včasih bi se res moralo z J,ci dospeli do udora, kjer so Števen Rockefeller, sin newyorškega guvernerja, se je zaročil z norveško študentko Anne Marie Rasmussens, ki Je bila nekaj časa v Rockefellerjevi hiši za sobarico vso resnostjo postaviti vprašanje, kdaj sme kdo v steno, da bo plezal. Planine zahtevajo vsako leto mnogo žrtev tudi med prekaljenimi plezalci. Toda ali je potrebno, da se odpravljajo v stene ljudje, ki imajo še premalo izkušenosti, ki jim je gora premalo poznana in ki so premalo opreihlje-za primer slabega vremena — kolikor je zopet sploh treba, da gredo v gore, če vidijo, da je vreme nezanesljivo. Vsa taka vprašanja se znova pojavljajo ob nesreči, ki se je pripetila v soboto popoldne na Cristallu nad Cortino d’Am-pezzo in ki je dobila danes, ko so našli trupla ponesrečenih izletnikov, svojo bridko potrditev. V petek so prispeli v Cortino trije Avstrijci: 31-letni Ju-lius Watzina, 21-letni Avgust Friedl ter 18-letni Robert Ti-vonka. Pripeljali so se na dveh motorjih in z Watzino je bila tudi njegova žena, ki je bila obenem Friedlova sestra. Nastanili so se v neki zasebni hiši v vasi Alvera. V soboto zjutraj,' kot je povedala Watzinova žena,' sd trije moški odšli na prelaz Tre Cro-ci z namenom, da se povzpnejo na Cristallo > 3216 m). Ko treh moških še vso noč od soboto na nedelejo ni bilo nazaj, je žena o zadevi alarmirala okolico. Takoj šo alpin-ci ter skupine «veveric» pričele iskati izginule plezalce, toda pri tem jih je oviralo slabo vreme in iskanje ni rodilo nikakega rezultata. Zaradi ostrega mraza zadnjih dveh dni in pa zaradi precejšnjega snega, ki je zapadel na vsem področju, v Cortini ni bilo mnogo upanja, da so trije še ostali pri življenju, zlasti še, ker se je vedelo, da niso primerno opremljeni in tudi ne posebno vešči in izkušeni. Davi so iskanja nadaljevali na vsem področju. Končno je neka skupina petih vodnikov iz Cortine našla trupla vseh treh ponesrečencev v nekem globokem jarku v bližini ledenika na Cristallu. Po radiu so takoj obvestili druge skupine. Z vrvmi, škripci in drugimi ležali trije mrtvi Avstrijci. Na uri enega izmd. treh Dunajčanov je bil kazalec ustavljen na 4,20. Najbrž je bilo ob tej uri v soboto popoldne med silno nevihto, ko se je ura po hudem padcu ustavila. • Ker kraja niso poznali in ker tudi niso bili mnogo izkušeni v gorah — samo Watzina je že prej nekajkrat plezal — so zašli s poti in znašli so se pred nalogo, da bi morali premagati težave, ki so presegale njihove sposobnosti in njihovo opremo. Verjetno je zadostovalo, da se je komu spodrsnilo, in nesreča je bila tukaj. Ko so p o n e sreč en.£ £ a š 1 i, so trupla ležala1, skoraj ' drugo na drugem s prebitimi lobanjami in raznimi zlomi. Ob padcu so letela kakih 40 m. Trupla so spravili na ledenik ter jih privlekli do Fore-celle, od tu pa so jih po nadaljnjih dveh urah hoda spravili na prelaz Tre Croci. Potem ko so bili že včeraj obveščeni, da so plezalci izginili, so v Cortino dospeli starši Watzine, Starše in ženo so danes karabinjerji obvestili o tragičnem zaključku izleta. Pobesneli bik PALERMO, 3. — Štiri osebe so s kamiona spravljali neke- ga bika, ki mu je bila namenjena smrt v klavnici. Bik pa je najbrž zaslutil slabe namene štirih mož, pa se je nenadoma strgal z vrvi in se osvobodil. Zagnal se je proti enemu izmed moških ter ga z ro. gom zadel v desno stran prsi. Da bi ušel hujši nesreči, se je mož vrgel pod kamion. Treba je bilo mnogo naporov, da so pobesnelega bika zopet zvezali. Ranjenega moškega so odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 30 dni. — «»----- NEAPELJ, 3. — Z motorno ladjo «Sidney» je jemenski kralj s. 16 ženami in ostalim spremstvom — vsega skupaj kakih 60 oseb —-o„djjotoval_ iz Neaplja prdti domovini. Lauro, ki je lastnik ladje «Sidney», je dal za to priložnost ladjo posebej preurediti. — «» ---- Utonil prod očmi dveh svojih otrok RIMINI, 3. — Zelo bridka nesreča je prizadela danes neko angleško družino. George Joseph Turner, 42-letni Anglež, se je vozil z majhnim motornim čolnom v družbi 12-letne-ga in 5-letnega sinčka. Anglež, ki ni znal plavati, je nenadoma padel v vodo, in ko sta otroka opazila, da ne pride na površje, sta začela klicati na pomoč. Neki kopalec mu je takoj pomagal na čoln in ga hotel spraviti k zavesti z u- metnim dihanjem. Ko so ga pripeljali na kopno, so ga takoj z rešilnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, toda revež je umrl že med prevozom. Američani se pričkajo... (Nadaljevanje s 3. strani) •••um mn iiiitmiimitiiiiiiiiiiiimiiiHii n m iii iiiiiininiiiiiiii umili tiiimiiiimtiiiiitiiifiiiiuMi Roparji so ustrelili milanskega zlatarja MILAN, 3. — Ko je včeraj zvečer 42»letni zlatar Luigi Sordi zaprl svojo zlatarno v Drevoredu Padova 279 in se odpravil proti stanovanju v isti hiši, se je pri vratih svojega stanovanja nenadoma znašel pred tremi moškimi. Eden od njih, oborožen s pištolo, je zahteval od njega, naj izroči dragulje. Zlatar je poklical na pomoč in tedaj je ropar ustrelil vanj ter ga smrt- no zadel v srce. Sordi je umrl nekaj minut nato. Zločinci so naglo zbežali, da bi prišli na neki avto — za katerega se je kmalu ugotovilo, da je bil ukraden — in utekli zasledovalcem. Dva sta res zbežala medtem ko so tretjega, 25-letnega Bruna Mante-gazzo iz neke vasice v bližini Monze, nekateri ujeli in ga izročili karabinjerjem. Takoj so ga odpeljali v sodno palačo in ga zaslišali. «aparata za odkrivanje laži« zgrajena. Ce izpraševalec pri vsem tem še ni prišel do jasnega zaključka, se poizkus ponovi, toda spet se postavi le enajst vprašanj, in . ižprkšeVanje ne srhe trajati več kot tri minute. Možna so tudi povsem drugačna izpraševanja z aparatom. Celo enostavna igra na karte služi kot nekakšen «test». Pri takšnem igranju na kar-!e, kjer je prav gotovo možna le »najbolj naivna laž», pokazatelj na aparatu vendarle zabeleži določeno razburjenje, določen padec oziroma skok na grafikonu. Kot vidimo, je stvar dokaj enostavna, vendar pa tudi zelo zapletena V Ameriki se vodijo o takšnem načinu zasliševanja ali pričanja zelo ostre diskusije, posebno, ko se postavlja vprašanje, ali naj se «sentenca» aparata za odkrivanje laži uporabi kot dokaz pred sodiščem. Ne glede na vse etične in družbene razloge, ki govore za ali proti temu, pa je že iz gornjega razvidno, da je tudi s tem aparatom nemogoče zvedeti za objektivno resnico. Človek ostane vendarle človek in to s svojimi šibkostmi in vrlinami, in kdo more jamčiti, da že sam izpraševalec ne vpliva na izprašano osebo, kar se bo odražalo na grafikonu. I-mamo nadalje opravka s človekom, ki je bolj razburljiv, ali pa bolj trden, torej s človekom, ki na vsak najmanjši moment naglo reagira, in človeka, ki obvlada svoje živce in svoje reflekse in ki ga nobena stvar ne spravi iz ravnotežja. Zato ti aparati nikakor ne morejo služiti namenu, za katerega so bili izdelani. Kvestor sme kršiti cestni zakon? Ali velja cestni zakon za vse ali za nekatere ne velja? O tem bi bilo potrebno pojasnilo. Rimski kvestor dr. Marza-no (bil je kvestor tudi v Trstu, kjer je zapustil lep (?) spomin nase) o-čitno misli, da je nad zakonom. Sam je pred kratkim izdal navodilo pripadnikom javne varnosti, naj bodo, ko pazijo na izvajanje novega zakona, z ljudmi sicer vljudni toda odločni. Toda pred dnevi ga je neki mestni stražnik v Rimu zalotil, da je napravil kar dva prekrška i-stočasno in se Dotem niti ni ustavil na žvižg, nakar ga je stražnik na motorju dohitel in ustavil. Na pojasnilo, da gre za kvestorja, je stražnik vseeno zahteval prometno knjižico in predpisal pripadajočo globo. Sledila je kvestorjeva prijava stražnika na poveljstvo mestnih straž, in sicer zaradi #slabega obnašanja do njegove osebe«. Poveljnik mestnih straž ni prav nič čakal temveč je stražniku takoj pritisnil kazen; in ker je ta protestiral, je dobil takoj še eno kazen, Vsa stvar bo prišla še tudi pred rimski občinski svet in pred parlament. Seveda se vsi vprašujejo, ali bo vedno veljalo, da kdo reče; «Jaz sem kvestor,« in mu bo potem vse dovoljeno <11 magistrata* ni kandidiral za beneški filmski festival V zvezi z vestmi, ki so jih objavili nekateri listi, da film Luigija Zampe «11 magistrate ni bil sprejet na filmski festival, obvešča ravnateljstvo festivala na prošnjo prizadetih, da omenjeni film ni bil nikoli predložen komisiji za izbor filmov za festival, čeprav je ta večkrat izrazila željo, da bi film rada videla. Umrl je pisatelj Francis de Miomandre Na kliniki v Saint Brieuxu je v soboto u-mrl pisatelj Francis de Miomandre, Goncourtov nagrajenec. Imel je 79 let, Njegova knjiga «E-crit sur l’eau» je bila zelo popularna, pisatelj je zbolel, ko je bil na počitnicah v Bretagni. 3000 delegatov na esperantskem kongresu v Varšavi V Varšavi se je zbralo na 44. esperantskem kongresu 3.000 delegatov iz 41 držav; med drugimi so delegati iz Italije, Jugoslavije, Anglije, Francije, CSR, Nizozemske. Kongres, ki je pod pokroviteljstvom predsednika vlade Cy-rankiewicza, bo trajal do 8. avgusta. “^Uuuuui EDGAR WALLACE; UUUuuuuuuiiuug Zagonetna i (ZAPONKA)] miTmmmmr »■e obiskat z naj slabšimi nameni, Frank«, je loulfe ♦Preteklo noč j« vstopila neka ženska Prišla ,a^ z ne^'m Kitajcem. Oba sta se umaknila, je navad - BRM 2 10'04’7 (2 kroga manj), 6. Jan Gur gess (VB.) - Cooper-Maserati 2 10’35"5 (4 kroge manj) Povprečna hitrost Brooksa po obeh delih je bila 211.1 km. Vrstni red za svetovno prvenstvo: 1 Brabham 27 gov rojak Georgijev mu je takoj odstopil svoje kolo. Po vzponu nad Kupanovom pa se je prelil v ospredje makedonski kolesar Sabovič ter kmalu prevzel vodstvo pred Hristo-vom in Kocevom ter pred skupino, v kateri so bili Petrovič, Romun Kozraa, Bolgar llijev in Slovenec Bajc. Levačič je zaostal, vendar pa se je po vztrajni vožnji le vrnil med vodeče. točk V H'" ‘3 .«■ »on- Cfntf še je Žirovnik ven-mer 10, 5 Trintignant in Moss J 9, 7. Mc Laren 8, 8 Gurney 6. KS-------- FINALE NA DUNAJU Jugoslavija - SZ 2:1 DUNAJ, 3. — V finalu nogometnega turnirja v okviru 7. mladinskega festivala Je Jugoslavija premagala Sovjetsko j ------ 0-1 ti ■ A \ Vse je že Kazalo, da si bo Sabovič v svoji ožji domovini zagotovil etapno zmago, ko so ga prav pri vhodu na mestni stadion prehiteli Bolgara Hristov in Kocev in vsi trije so dosegli cilj z enakim časom 1.56’3". Z zaostankom 1*12” je prišla na cilj skupina, v kateri so bili Bolgar llijev, Romun Koz-ma ter Jugoslovani Petrovič, Levačič in Bajc. Tretjega člana vodilne jugoslovanske ekipe Žirovnika ni bilo od nikoder in zaostanek Bolgarov v ekipnem plasmaju je zaradi tega naglo kopnel. Obstajala je možnost, da Jugoslavija iz-ubi ■Rumeno majico*. Toda darle pojavil in kljub zamudi 6’ rešil Jugoslaviji prvo mesto. zvezo z 2:1 (1:0). SKORAJ USODEN ŽIROVNIKOV PADEC Kaj se je zgodilo, da je Žirovnik, ki je venfiar vozil ves čas skupaj z najboljšimi, tako zaostal? Tri km pred ciljem v samem Skoplju se je odlični jugoslovanski kolesar, z Najbolje plasirani Jugoslovan Ivan Levačič kjer je prvi zdravniški pregled pokazal, da je dobil samo močan, toda ne nevaren udarec. S svojo upornostjo, požrtvovalnostjo in pravo športno navezanostjo na svoje moštvo, je tako Žirovnik o-mogočil Jugoslaviji, da je že šestič zaporedoma osvojila prvo mesto med ekipami. KDO JE HRISTOV? 26-letni Bolgar Nenčo Hristov je trenutno voiak bolgarske armade. Živi in dela v Sofiji. S kolesarstvom se ukvarja že dolgo vrsto let. Stalni član bolgarske reprezentance je postal pred osmimi leti. ko je tudi prvič osvojil državno prvenstvo med posamezniki Njegov naj večji športni uspeh je bila osvojitev prvega mesta na dirki Praga - Berlin - Varšava t. 1957 in pa seveda letošnja zmaga na dirki »Po Jugoslaviji*. Svojim uspehom se ima v prvi vrsti zahvaliti upornemu treniranju, svoii izredni kondiciji in napadalnosti. KAJ SO DEJALI: Hristov: «To je bila dirka, ki sodi med največje v Evro-pi. Jugoslovani so nam bili najhujši tekmeci. Po mojem mnenju je najboljši Jugoslovan Žirovnik, ki na je imel smolo tik pred ciljem. Ceste imate odlične, samo zadnja etapa je potekala po slabih cestah. Levačič: »Se posebej sem zadovoljen s svojim tretjim mestom v tako močni konkurenci. V zadnji etapi nisem imel sreče, ker sem imel tri defekte na kolesu». NAGRADE Pokal za osvojitev prvega mesta v ekipnem plasmaju je ] osvojila Jugoslavija. Na samem stadionu je prejel lovorov venec kapetan jugoslovanske ekipe Ivan Levačič. Nagrado »Borbe* za prvo mesto posamezniki je dobil Bolgar Hristov, ki je tudi prejel lovorov venec na stadionu v Skoplju. Nagrado »Večernih novosti* je dobil Belgijec Van der Wecken kot najboljši etapni vozač. Prvak zelene majice »Športa in sveta* je postal član reprezentance ZAR Hani Husein. ki je bil največkrat — trikrat — zadnji. REZULTATI Vrstni red v 9. etapi: 1. Kocev (Bolg.), 2. Hristov (Bol.), 3) Sabovič (Mak.) vsi 1.56’37”, 4. llijev (Bolg.), 5. |»IIHIIIIIIIItlllHIIIIIIIIMIIUIIIIHMIMMIIIHIMIIIiniMlllMMIIMMIIIIHIIMMMIIIIIIMMIIIMI»mHMIMHIHllllimilMIIIIIIIIIIIIIM1MIIIMIIIIIIHIIMlMIIMIHMIHMHMIIH»M»»HHIMIIHmil»»»M»0Him«»HMM»MI Boksarji NBA za julij 1959 Joe Beccera boksar meseca MILWAUKEE, 3. — National Boxing Association je izbrala novega svetovnega prvaka petelinje kategorije Joe Beccero za boksarja meseca julija. Lestvice NBA za julij so naslednje (Boksarji brez oznake narodnosti so Amerikanci) TEŽKA KAT.: prvak Inge-mar Johansson (Sv.). 1. Floyd Patterson, 2. Zora Follet, 3. Sonny Liston, 4. Eddie Ma-chen, 5. Henry Cooper (VB), 6. Roy Harris, 7. Aolonzo Johnson, 8. Charlie Powell, 9. Brian London (VB), 10. Joe Egskine (VB). SREDNJETEžKA KAT: pr vak Archie Moore. 1. Harold Johnson, 2. ,Yvon Dureile (Kan.), Eriche Schoppner (Nem.), 4. Sonny Ray, 5. Jes-se Bowdry, 6. Tony Anthony, 7. Mike Holt (J. Afr.), 8. Jer-ry Lundee, 9. Johnn Halafihi (Tonga), 10. Chick Calderwell (VB). SREDNJA KAT.: naslov prost. 1. Carmen Basilio. 2. Ge-neifullmer, 3. Sugar Ray Robinson, 4. Spider Webb, 5. Gustav Scholz (N.), 6. A. Armso-rong, 7. Joe Giardello, 8. Jmey Giambra, 9. Holly Mims, 10. Paul Pender. SREDNJELAHKA KAT: prvak Don Jordan. 1. Sugar Hart. 2. Rudell Stitch, 3. Charles Scott, 4. Ralph Dupas, 5. Dennis Moyer, 8. Gaspar Or-tega (Meh.), 7. Luis Rodriguez (Kuba), 8, Duilio Loi (It.), 9. Isaac Logart (Kuba), 10. Flo-rentino Fernandez (Kuba). LAHKA KAT: prvak Joe Brown. 1. Carlo Ortiz, 2. Ken-ny Lane. 3. Paolo Rosi (It.), 4. Charnley (VB), 5. Johnny Busso, 6. Paulie Armsoead, 7. Len Matthevvs, 8. Johnny Gon-zalves, 9. Bobby Scanlon, 10. Mauro Vasquez (Nem.). PERESNA KAT : prvak Da vey Moore 1. Hogan Kid Bas-sey (Nig.), 2. Harold Gomes, 3. Paul Jorgensen. 4. Sergio Caprari (It.), 5. Ricjiard Gonzales (Arg.), 6. Rivardo Moreno (Meh.), 7. Ernest o Figue-roa (Meh.), 8. Ike Chestnut, 9. Sonny Leon (Ven), 10. Gra cieux Lamperti (Fr.). PETELINJA KAT.: prvak Joe Becerra (Meh ). 1. Alphon-se Halimi (Fr.), 2. Piero Rollo (It.), 3. Jose Tmluco Lopez (Meh.). 4. Mario D’Agata (It.), 5. Danny Kid (Filip.), 6. Leo Espinosa (Filip.), 7. Freddie Golroy (Irs.), 8. Eder Jofre (Arg.), 9. Juan Cardenas (Sp.), 10. Alberto Ibarra (Pan.). MUSJA KAT: prvak Pa- scual Perez (Arg .). 1. Sadao Yoita (Jap.), 2. Pone King- petch (Taj.), 3. Ramon Arias (Ven.), 4. Ramon Catalayud (Ven ), 5. Young Martin (Sp.), 6. Joe Medel (Meh.), 7. John-ny Daldwell (Irs.), 8 Kenji Yonekura (Jap.). 9. Dommy (Trsua (Kil.), 10. Hiram Bacal-lao (Kuba). Petrovič (Jug.), 6. Kozma (Rom.), 7. Levačič (Jug.), 8. Bajc (Jug.) vsi 1.57’38” itd. Končni vrstni red posameznikov: 1. Hristov (Bolg.) 39.54’27”, 2. Kocev (Bolg.) 39.5775”, 3. Levačič (Jug.i 3S.58’06”, 4. Žirovnik (Jug.; 40.01'00”, 5. Petrovič (Jug.) 40.02’50”. 8. llijev (Bolg.) 40.11’29" itd. Vrstni red ekip: 1. Jugoslavija 120.01’56”, 2. Bolgarija 120.0371”, 3. Romunija 121.21' in 42”, 4. Nizozemska 121,28’ in 58". 5. Srbija I. 125.31’38”, 6. Anglija, 7. Danska, 8. Srbija II. TOTOCALCIO X 1 1, 1 — 2, 1 2 2, 2 X — 1, 2 1 Kvote: 13 točk — 9.614.000 lir. 12 točk — 74.300 lir. TOTIP 1 2 1 2 2 X 1 1 2 2 2 X Kvote: 12 točk — 1.831.237 lir, 11 točk — 97.406 lir, 10 točk — 6973 lir. MEDNARODNI NOGOMET Romunija-SZ 0:0 za olimpijski turnir BUKAREŠTA, 3. — V povratni kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir sta se reprezentanci SZ in Romunije razšli z neodločenim rezultatom 0:0. SZ, ki je v prvi tekmi zmagala z 2:0 in ki je prejšnji mesec igrala neodločeno z Bolgarijo, vodi v tej skupini s 4 točkami, Bolgarija in Romunija pa imata po 1. # # # ' MALMOE, 3. — Švedska -Finska 3:1 (2:1). * # # DUNAJ, 3. — Rdeča zvezda (Bratislava) - Westham United (Anglija) 3:2. * * * DORTMUND. 3. — V prvi tekmi na turneji po Zahodni Nemčiji je beograjska Crvena zvezda pred 25.000 gledalci premagala moštvo Borussia s 3:2 (2:0). V napadu Crvene zvezde je prvič nastopil njen novi član Branko Zebec, ki je bil med najboljšimi na igrišču. Crvena zvezda je igrala zelo dobro in do polovice drugega polčasa je vodila s 3:0. Na kraju ji je zmanjkalo kondicije. LE GNANO, 3. — Noe Conti je zmagal v 41. dirki za «Pokal Bernocchis, ki je veljala kot zadnja preizkušnja za sestavo državnega moštva za svetovno prvenstvo v Zandvoortu in kot predzadnja za državno prvenstvo profesionalcev. Ker so vsi glavni kandidati za «Zandvoort» vozili slabo, je Binda postavljen pred težko nalogo, ki pa jo bo moral rašiti še v teku današnjega dneva. zaključnem sprintu J* Conti, ki je najboljše1?! padec Benedettija 1°. terih neposredno Pre, Med žrtvami padceV„, predzadnjem krogu Od glavnih kandidatov sta ■ je ušla skupina 39 kolesarjev najbolj razočarala Baldini in Defilippis. Prvi je odstopil po 180 km vožnje, drugi pa je dosegel cilj v drugi veliki skupini. Neuspešna sta bila tudi Conterno in Zamboni, ki ta ostala v drugi skupini, medtem ko je bil Benedetti žrtev padca neposredno pred ciljem. Tako je do neke mere zadovoljiv samo plasma Gi-smondija, Ronchinija in Pel-legrinija. Kljub temu pa je najbolj verjetno, da se bo Binda na predlog profesionalne komisije odločil za naslednjo osmorico: Baldini, Gismondi, Ronchini, Benedetti, Nencini, Pellegrini, Conterno in Bruni medtem ko si je Defilippis verjetno zapravil vse izglede za sodelovanje na svetovnem prvenstvu. Startalo je 129 kolesarjev. Po številnih začetnih spopadih je prišlo do prvega pomembnejšega pobega pri 42 km, ko med katerimi so bili Nencini, Ronchini, Pellegrini, Carlesi, Tamagni, Moser, Fantini, Mas-signan, Vito Favero, Colletto, Conti in drugi. Na obrežju Lago Maggiore od Arone do Strese je njihov naskok nara-stel na 1’30”, nato pa sta iz prve skupine ušla Moser in Massignan ter si pridobila 1' naskoka in ga obdržala do 150 km, ko sta se že povsem jasno formirali dve veliki sku. pini z razliko dveh minut. V prvi skupini je bilo kakih 40, v drugi pa 60 kolesarjev. Zasledovalna vožnja druge skupine je bila zaman, ker se je hitrost prve skupine v zadnjih petih krogih po zaslugi izmeničnih napadov Carlesija, Ronchinija, Costalunge, Viani-ja in Oreste Magnija ter končno Contija, Sabbadina in Pam bianca, močno povečala. V zadnjem krogu je bila ta poslednja trojica ujeta in v množičnem NIIIIIIIIIMIIIIIIf llllll MMIIIIIIIIIllllllllllMllillllllllilllllllllllIlllIlinilllllllllllillllllllllllllllluiili Tradicionalna gorska avlo • moto dirka Avstrijec Pruckner: nov absolutni rekord Jugoslovan Pirnat . nov jugoslovanski rekord z motorjem Thomos - Italijani brez zmage PLAVANJE O ERMELO, 3. — Nizozemka Corie Schimmel je včeraj v 50-metrskem bazenu izboljšala lastni evropski rekord na 800 m prosto s časom 10’22”3. Prejšnji rekord 10’25"3 je dosegla 16. julija med plavanjem na 1500 m. TRZIC, 3. — Tradicionalne avto - moto dirke na gorski progi na Ljubelj, ki so bile v nedeljo, so presegli vsa pričakovanja. Kar trije dirkači (2 Avstrijca in 1 Jugoslovan) so dosegli časovno mejo izpod 5’, Avstrijec Adolf Pruckner pa je celo postavil nov absolutni rekord proge s časom 4 minute 37”1 potem ko je v petek na treningu dosegel celo čas 4’35”3 Jugoslovan Pintar je v kat. 350 ccm z motorjem Tomos SGS 250 postavil nov jugoslovanski rekord s časom 4 HMHHHHHMHnHHHHHHHHHHHHHHHnHHHlIlllinHHHHUHHHHHHUinHHHHHHHHHHMI IHnHHIHimHHMHHHHHHHHlHHHnHHHHHHHHI Zopet izvrstni rezultati ameriških atletov Nov rekord 0’Briena v metu krogle: 19,30 Don Bragg le za las zgreši! nov svetovni rekord v skoku s palico ALBUQUERQUE, 3. — Neposredno pred paname-riškimi atletskimi igrami je Parry 0’Brien ponovno izboljšal lastni svetovni rekord v metu krogle z rezultatom 19,30 m, kar je za 4 cm boljše od rekorda, ki ga je dosegel 18. julija v Filadelfiji med dvobojem ZDA - SZ. Svoj prvi rekord je 0’Brien postavil 9 maja 1953 v Fresnu z rezultatom 18 m. Na istem mitingu je Don Bragg le za las zgrešil nov svetovni rekord v steoku s palico. V tretjem preskoku je namreč ie preskočil letvico na višini 4,82, ki pa zaradi zračnega pritiska zagugala in nato padla na tla. Bragg je v tej disciplini sicer zmagal, toda le z rezultatom 4.70 pred Bobom Gutoutskim (4,58 m). 0’Brien je zmc.gal tudi v disku z rezultatom 53,90 pred Splvestrom (53,65) in Gordie-nom (5? 91). V metu kopja je zmagal Al Cantello s povprečnim metom 76,55 V skoku v daljino je bil prvi Wiley s 7,67 pred LatOsonom (7,40), v teku na 129 vardov z ovirami pa Calhoun s 14”. LORGER — 10 ”4 CELJE, 3. — Na meddruštvenem mitingu celjskega Kladivarju je Stanko Lorger izenačil driavni rekord v teku na 100 m s časom 10”4. Zelo dober rezultat je dosegel tud: mladi metalec kopja Kač s 63,12 m. PIATKOVVSKI — 57.87 DUNAJ, 3. — Na stadionu v Pratru je v okviru mladinskega študentovskega festivala Poljak Piatkowski (svetovni rekorder) dosegel v disku rezultat 57,87 m. Ostali boljši rezultati: Krogla: 1. Kuell (Nem.) 16,12, 2. Radoševič (Jttg.) 15,62 Kladivo: 1. Thun (Aust.) 61.23. 2. Ciepky (Polj.) 60,70 110 m ovire: 1. Mihajlov (SZ) 14 "2,-Palica: Jeitner (Nem.) 4,30, 2. Petrenkov (SZ) 4,20. Daljina: 1. Ter Ovanesjan 7.61. 2. Kovač (Jug.) 7.02, 4. Sparachino (It.) 6,51. Kopje: I. Sidlo (Polj.) 76,53, 2. Koznecov (SZ) 76,08. Višina: 1. Kaškarov (SZ) 2.03, 2 l-.aso.sky (CSR) 2,03. 800 m: . Valentin (Zah Nem.) 1’49”3, i Stdrigeau (Rom.) 1’51”. 1500 m: 1. Valentin (Nen..', 3’49”4, Baran (Polj.) 3'51"1. Zenske: Disk: Press (SZ) 55.80. 2 Mertova (CSR) 51,20. 200 m: Ignjateva (SZ) 24”4, 2. Birkenmeyer (Nem.) 24”5. Daljina: 1. Krepkina (SZ) 6,12, 2. Wieczorek (Polj.) 5,98 m. 100 m: 1. Krepkina (SZ) 11”7, 2. Birkenmeyer (Nem.) 11”9, 3. Sikovec (Jug.) 12”3. 80 m ovire: 1. Birkenmeper (Nem.) 10”9, 3. Stamejčič (Jug.) 11”4. Višina: 1. Balas (Rom.) 1,75, 2. Cenčig (SZ) 1,70. Kopje: 1. Sastilko (CSR) 54,33, 2. 7.atop-kova (CSR) 54,09. Krogla: 1. Press (SZ) 16,65 . 400 m: 1. Biena (Polj.) 58”5, 2. Kuhla■ va (CSR) 5 8”8. TENIS Avstralija - Kuba 5:0 MONTREAL, 3. — V finalu ameriške cone Davisovega pokala je Avstralija premagala Kubo s 5:0 in se kvalificirala za prvi medeonski finale v katerem se bo od 7. do 9. t. m. borila z Italijo. V zadnjih dveh igrah posameznikov je Mark (Avstral.) premagal O. Garri-do s 6:4, 6:4, 6:2, Fraser pa R. Garrido s 6:3, 6:2, 6:4. * * # TREVISO, 3. — V finalu II. kategorije na mednarodnem teniškem turnirju za pokal mesta Trevisa je Jugoslovan Škulj premagal Avstrijca Mul-lija s 6:4, 1:6, 6:4, 6:0. # * # CAVA DE TIRRENI, 3. — V finalu teniškega turnirja v Cava de Tirreni je Italijan Merlo premagal najboljšega španskega igralca Gimena v petih setih z rezultatom 4:6, 8:6, 6:2. 0:6, 6:4. KAJAKI NA VODI Jugoslovan Bone 2. na svet. prvenstvu TKK1GNAC (Francija), — 3. — Na svetovnem prvenstvu v kajakih na reki Vezere je na 13 km dolgi progi s številnimi brzicami zasedel prvo mesto Zahodni Nemec Toni Pri-ion s časom 48’13"8, Na drugo u.,»sto se je uvrstil Jugoslovan Pave. Bone iz Nove Gorice s časom 48 j?"3, na tretje pa Švicar Tothplata « časom 48'52”2. PARRY 0’BRIEN minute 54”2, pod 5’ pa je vozil tudi v kat. do 250 ccm. Nastopilo je okrog 100 tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Švice, Zah. Nemčije in Jugoslavije: Rezultati; Motorji do 125 ccm; 1. Oblak (Slovenija, Ducati GS) 5’52”4, Franz Albert (Avstrija, MV Agusta) 6’07”1, Stepančič (Slovenija, Puch) 673”. Motorji do 175 ccm: Volma-jer (BiH, Pretiš Maxi) 5’49”4, Barlotti (Italija. Moto Mori-ni) 5’52”1, Bivic (Slovenija, Tomos) 6’02”3. Motorji do 350 ccm; Pintar (Slovenija, Tomos SGS 250) 4’54"2, Josl Arthur (Avstrija, Maieo MC) 5’04”2, Inzko (Avstrija, Puch MC) 5’06’’l. Prikolice do 500 ccm,- Neuss-nes - Rotar (Zah. Nemčija -Slovenija, BMW - RS) 5’08”1, ing. Snajder - Radenič (Hrvat-ska, BMW - RS) 5’14”3, Dragan Iljič - Zivan Iljič (Srbija, BMW) 6’04”4. Avtomobili do 1300 ccm: Pil-chatsch (Avstrija, VW Denzel 1000) 5’21'7, Gerber - Schatz (Zah, Nemčija, DKW Šport 1000) 5’33”1, Huber (Zah. Nemčija, Porsche) j)’35”2. Motorji do 250 ccm: Pintar (Slovenija, Tomos SGS) 4’55”, Heinz - Karl Bechrendt (Avstrija, Puch MC) 5’04"1, Inzko (Avstrija, Puch MC) 5'05"3. Motorji do 500 ccm; Pruckner (Avstrija, BSA) 4’37”1, Unterhuber (Avstrija, BSA) 4’53”1, Werner Gerber (Švica, Gilera) 5’02”4. Prikolice nad 500 ccm: Neuss-ner - Rotar (Zah. Nemčija -Slovenija, BMVV - RS 500) 5 minut 06”2, ing. Snajder - Radenič (Hrvatska, BMVV RS 500) 571”5, Pažun - Anželj (Hrvatska, BMW) 5'50”2. Avtomobili «Sport» do 2000 ccm: Božič (Srbija, Porsche RS 1500 ) 5’06”, Franz Albert (Avstrija, Porsche 1500 ) 57 6"2, ing. Schoerg (Avstrija, Porsche RS 1500) 5’38”4. Avtomobili formule Junior: Shatz (Zah. Nemčija, DKW 1000) 5’05”, Maltz (Zah Nemčija, DRW 100) 5'05”3. DENVER, 3. — V finalu teniškega turnirja v Denverju je Indijec Krishnam premagal Amerikanca Reeda z 10:8. 6:3, 6:3. v finalu posameznic pa je Reynolds (J. Afr.) premagala Fieitzovo (ZDA) s 6:3, 6:2. Miiiiiiiiiiini mn minulim n minulih mit luninim iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiitiiiiiiiniitiiiii Juniorji Jugoslavija • Italija Danes zbor v Trstu atletov 5 atletov iz Trsta in Tržiča v reprezentanci 16. avgusta bo v Celju v organizaciji kluba «KladiVar» atletski dvoboj mladinskih reprezentanc Jugoslavije in Italije. Tehnična komisija italijanske zveze je za ta dvoboj določila v italijansko reprezentanco po dva prvoplasirana na pravkar zaključenem državnem juniorskem prvenstvu, ki je bilo v Bologni in na katerem je bilo doseženih mnogo novih rekordov ter zelo dobrih rezultatov. Med temi atleti jih je tudi 5 iz Julijske krajine in sicer Ennio Boschini za kladivo, Poserina za disk, Panfili za 800 m, Ongaro za troskok in Bellen za 3000 m ovire. Zbor reprezentantov bo da- nes v Trstu. Manjkali bodo samo metalci kladiva, krogle in diska, ki se bodo pripravljali v Schiu in se neposredno pred odhodorh pridružili ostalim v Trstu. V Trstu zbrani atleti bodo trenirali na šolskem stadionu na Kolonji. Treninge bo vodil tehnični komisar dr. Giorgio Oberwerger ob pomoči zvez-nih , trenerjev Lavesija, Bo-roncinija, Caldane, Russa in Audolija. Med treningom bosta izvedeni dve selekciji za tek na 110 m z ovirami in za novo juniorsko disciplino 1— tek na 1500 m ovirami. Za to disciplino bo pozvan na trening tudi Goričan Pizzi. cini, ki se je moral bolnišnico. VRSTNI RED NA 1. Conti, ki je 255 k®, v času 5.54’ s P°'T, trostjo 42,555 km proge), 2. Gismondi. chini, 4. Pambianco-grini. 6. Padovan, • 8. Sabbadin, 9. Mor* 12- nara. II. Moser, 13. Tognaccini, 1<- ^ Favero itd. . ji VRSTNI RED NO PRVENSTVO fu, * Be””,I VOŽNJAH: 1. *«-j4‘ 2. Baffi 35, 3. 4. Pambianco 31, J in Monti 29, 7. t-L Conti 25. 9. Falas«!1', Gismondi in Pelle*n «»- Osmorica 5; za Zandvoot MILAN. 3. —. N?i/E tehničnega komisdjLC da Binde, je pr?,f!f komisija, v kateri molo, Bol lini, brini in Cattaneo. da se bodo svetov^ „ nega prvenstva v * l(, tu udeležili našle«" . sarji: BALDINI, .poli. 1] BRUNI. DEFILlfL SMONDI, NENCIV( LEGRINI in »‘Vi ( PRVA REZERVA-, r| )( SI. EVENTUALNE VE: CONTERNO, BI, ZAMBONI. j, l k Zbor kolesarjev j u (brez treh ev. rete (l i, ločen za četrtek 1JnU it ob 17 uri v Mil sarje bodo pole? o spremljali člani P et ne komisije .plit Glede na slab° dinija na dirki z* Va\tii 'o nocchi je komisarf 1> jasnil, da mora ji s ni prvak, pa čeprd' j, a boljši formi, bre* ga vključen v mO’ ^ zaradi drugega K J i___- __• ' l/v V ,ii 1: brani svoj naslov 'J.jjt ij se po živahni -u njali tudi člani Vsi udeleženci ^ k prvenstva se bodo m vezno udeležiti *J!ij|inv krožni progi v ca bo v nedeljo 9 (o>——- .-c' ZA cVET. P J u Ventiirelli P1! |n med dilemi It "ma g"! I S. STEFANO .'i. V kolesarski M Ji * predzadnji preia* $ tantskih kolesarjev^ | cestno prvenstvo, • kandidat za držav, ^pt Venturelli, ki je -®1 progo prevozil iP» ‘It povprečno hitrost)0 u 6 ta na*1 j » vrstljO tanta Trape in Chl°pi4,| kim časom kot Na čelu druge Z# stankom 5’ je h" zentant Zorzi V soboto 8. ‘jjjlij*®! Ho- t. Itl.y JI vsi kandidati za itjjJV * letantsko moštvo pž prvenstvo udelez,‘ ,,at! 0 ■ ■ kol"!:*;* stvom svojega k^jiHGkc iettija dirke za *Xa*o Fi0; do Bianchi* za z* u »Emilio de Marti« BONN, 3. - NjJJjUlt, sarsika zveza je d® kolesarjev za sve^v jpij prvenstvo dileta nto'; P*«" jd Rudi Alti«, hdi%. Karl-Heinz Fried",,, (j. Hackebmuller. v,viti'1 nauer, Weriier ^t(, fel. Guenter Tuller uur"lcl »U..*-- y8 vedenih bo rezer -«» NOGOMET V fartel novi član "%|i‘ Varteks (V< jt>GT ji! II MARIBOH, 3-...tih dveh kvalifikacij®[)0 tX. t za vstop v II. no ligo (Mhodno)^.« premagala m«. - Te*7li», nika s 3:2 (Ll\.>K Varteksa z 2:1- /djrt 5 *“ je kvalificira' ^ ( .ončna lestvic8, j č,,, rteks 8 2 U; »e Končn Varteks Branik Segesta Tekstilac Uljanik lili l 8 ! i o5 i**t ? o»* K lis N tu)j HOKEJ NA ■»- JM, Prvenstvo Ma" Novi C°r 3- j 't NOVA GORIŠKU , te p. ' vi Gorici je vnlavij* i - \laVU\UN prvenstvo Jug0* ,av'r’ ju na kotalkah. y ifjj na kandidata zSfl ‘i* Jlš sta ekipi Čeme« jitj (li Nove Gorice, "..{Osi zadnjim kolom ktjy da ima Cement j9 v golih. . toljfj Ji« Lestvica po ’■, 4 Cement ji" Nova Gorica Mladost Pula I 0 !? lm-- «Viktor I*enaC» , o« ’vt. Otimpija ,tre'f V i Ojfo 13 »L ■ 4 * ofltie '«t ib Najboljši j, l« g-’1* “ (C«1' (NG) 13“ golov. *jli ,lFrU si delita z 12 ,re<^ Ji (NG) in Mavn N Odgovori« VSf Oagovu"iV, r-1 stanisla ut Tiska Tiskarski 1