t Karolina Svetla. 4ß9 Karolina Svetla. Dne 7. t. 1. je umrla v Pragi največja če.ška pisateljica Karo- lina Svetla. Njeni mnogoštevilni spisi niso samo najljubše štivo se- danje generacije, temveč imajo stalno vrednost v češki književnosti. Ivana Rott (to je njeno rodbinsko ime) se je rodila dne 24. februvarja 1830. v Pragi. Njena prva vzgoja je bila nemška, z malo francoščine po vrhu. Bile so na Češkem tedaj take razmere, kakor so bile v Slovencih glede ženske odgoje še pred malo časa. Praško meščanstvo — bogati kupei iz vseh mogočih krajev, neodločnega narodnega pokolenja — ni imelo drugih idealov, kakor dobiček, bo- gastvo in njegove ugodnosti. Staro plemstvo češko pa v svojih sta- rinskih palačah je bilo slepo in gluho za ostalo življenje v mestu. Le tu in tam se je trudilo nekoliko mož vzbuditi narodno zavest, negujoč rodni jezik; ali njih tiho in skromno delovanje se ni še opažalo v javnosti. Domači učitelj Peter Mužak je probudil jasno narodno zavest v mladi deklici. Pesem ~>Kde dom je muj ?« je izvabila Ivani in njeni sestri Sofiji solze ganjenosti ; 48. leta vidimo že mlado zaročenko dobrosrčnega profesorja Alužaka na plesu, prirejenem v čast udele- žiteljem slovanskega shoda, v narodni noši. Od sedaj se je Ivana živo zanimala ne le za narodni, temveč tudi za politični in društveni pokret tedanje burne dobe. O tem svedočijo njene poznejše črtice, 470 f Karolina Svetla. kakor »Pan a sluha«, »Bludička«, »Z ovzduši barikad«, »MIha« itd., v katerih opisuje Prago ob času barikad. Leta 52. se je poročila s prof. Mužakom, ali že bodočnega leta je plakala nad grobom svoje hčerke. Od tega časa je vedno bole- hala. Najrajši je bivala v rodnem kraju svojega moža, na Ještedskem gorovju, v vasici Svetli*), pozneje v Dolnih Pasekah. Tuje spoznala prosti narod češki, njegovo trpljenje, stremljenje in delovanje. Vi dela je, da je v prostem kmetskem narodu koren, iz katerega so bile pognale zelene mladike češkega kraljestva: mladike so bile po- lomljene in sežgane, ali koren tiči globoko v materi zemlji ter po- ganja zopet in zopet nove mladike. Ta prosti narod opisuje Svetla v svojih neštevilnih ještedskih povestih. Njeno pripovedovanje je semtertje neverojetno. kajti ona motri življenje iz višjega stališča, njeni junaki so širitelji globokih tez in programov. Najznamenitejši so štirje romani: »Vesnickf roman«, »Križ u potoka«, »Frantina« in »Nemodlenec«. V njih se zrcali cela fisio- nomija Svetle. Osobito »Nemodlenec« je izmed najbolj globoko za- snovanih romanov češke književnosti. Poslednja njena dva romana »Zvypravovani stare zebracky« in »V Hložinach« ne dosezata, kar se tiče idej, njenih prejšnjih del, toda v karakteristiki in v podrobnostih vendar ne zaostajata za drugimi. Osobito veljavo imajo njene novelice in pripovedke Ještedske pod naslovom »Povidki a novelly« in »Kresby z Ještedi«, v katerih so kristalizovane ideje, katere je razvila v svojih večjih romanih. Med temi je tudi »Hubička«, katero je Smetana vglasbil in se kot opera poje na čeških in drugih odrih. V svojih pražkih povestih nam črta osobito temne strani veli- komestnega življenja. V prvem velikem in svojem najstarejšem ro- manu »Prvne Češka« se drži še stare šole, po katerej je bilo v ro- manih mnogo dejanja in veliko oseb, a že v drugem svojem romanu : »Na usvite« ostavlja stare forme in povzdiguje narodno zavest in narodno probujenje. Za tem prideta romana »Posledni pani Hlo- hovska« in »Cernv Petfiček«. Najdovršenejše delo v tem ciklu je pa »Zvonečkova kralovna«. Večina njenih malih spisov je tendencijozna, ker obdelava n. pr. češko šolstvo, kozmopolitizem in žensko vprašanje. Spisala je tudi za deco nekaj prekrasnih in preljubeznivih stvari. Izdala je dva zvezka Memoirov pod naslovom »Upominsky in z literarniho soukromi« in sicer še leta i8g8. *) Od todi njeno pisateljsko ime Karolina Svetla. 471 Njen impozantni in krasni pogreb je pokazal, kako je bila Svetla obče ljubljena in spoštovana ne samo radi svojih literarnih del, ampak posebno tudi radi svojega človekoljubja in dobrote. Za- stopano je bilo na tem pogrebu vse češko novinarstvo od največje revije do najmanjšega lističa, a njen životopis in njene sliko ima ve- ćina čeških listov, spomin njen pa bode večno živel v hvaležnih jej slovanskih srcih.