PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAtj Of
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST.—NO. 2124.
Euirrvd m iccoimUIm* UMiier. Dw. i. I«U7, at ike po»l olh.r at Otto^u, 111., undri ihe At* ul iMitfrcw vl March 5. 1179.
CHICAGO, ILL., JULY 14, 1948.
f..Mi»hod WMkly at 2301 8. LewndaU Ave. ♦ •«• LETO-—VOL. XLI1I.
VREMENSKE NEZGODE so letos napravile v tej deieli ogromno škode. Posebno viharji, tornado, in pa povodnji. Gornja je en prixor, kaj je napravil s hišo ciklon.
Spor med Beogradom in kominformo se
zelo poostril
Moskvo ie v vlogi obsojanja Tita in njegove komunistične stranke. — Jugoslavija ne bo mogla ostati izolirana. — Petletka nadaljevana
Ta mesec se vrši kongres ju- tega se njena komunistična goslovanske komunistične stran- stranka ni hotela udeležiti zadke. Nanj je povabila vse komu- nje seje kominforme, ki se jč nistične stranke po svetu, pred- vršila v Bukarešti. Tudi aedež vsem one, ki spadajo v komin- kominforme je bil premeščen formo. Te so sovjetska, poljska, tja. Prej, od ustanovitve naprej, čehoalovaška, bolgarska, ogr- je bil v Beogradu, ska, romunska, albanska, i tali- Najbolj nagaja v tem sporu janska, francoska in v nji (v ko- Jugoslaviji mala Albanija. Prej minformi) je seveda tudi jugo- je njen premier Tita slavil, ga zlovanaka. Oziroma bila je. Kaj- razobešal v šolah in v političnih ti radio Moskva je nedavno oz- uradih, a kar naenkrat ga je sa-nanil, da se je vsled svojih de- vrgel, potrgal njegove slike s janj sama sebe izključila "ia ko- sten. odpoklical poslsnika. in - nm*tislKne družine". * ~ ~ sploh se oBnaial takd fct da p
Tite vztraja na svojem stališč«	^
Običajno je, da so sa grajani "B™1™*^ komunistični voditelji ali spo-	Pretnje Albaniji
korili, čim so prignali svoje pe- Jug06l0vmnlki radio in tisk je he, ali pa so bili likvidirani. V	- -	•
Jugoslaviji se doslej, ko to pišemo, ni dogodilo ne še eno ne drugo.
Pač pa je jugoslovanska no-vinska agencija dne 12. julija razširila v svet vest, da je začela loviti Paveličeve ustaške agente in da jih je prijela kakih 75 — večinoma takoj ko so bili utihotapljeni preko meje. In pri tem je bil dan namig, da bo prihajanje v Jugoslavijo enako nezdravo za tiste "zdrave" komuniste, ki bi se skušali izmuzniti v njo v nameri strmoglaviti Tita.
V Moskvi pa z napadi na Tita in na jugoslovansko komunistično stranko še niso prenehali in izgleda, da tudi ne bodo, razen ako se med obema skupinama sedaj, ko se pripravlja kongres jugoalovanske komunistične stranke, kaj ne pripeti, kar bi dovedlo do sprave. Ampak take prisrčnosti med Moskvo in Beogradom ne bo več kot je bila do nedavna, ker tudi ako se duhovi navidezno pomirijo, zagrenit-va so bile storjene in ljudje si jih neradi odpuste.
Ako so torej v teh dneh ne bo položaja ublažilo, bo tudi Tito v mrzli vojni s Sovj. unijo, sevala s pevsem drugih razlogov kakor pa predsednik Truman.
N*> vsak način skuša Tito svetu dokazati, da je Jugoslav! ia isnun tnln i dežela in baš radi
Albaniji zapretil.da bo ss posledice, ki se lahko dogode vsled njenih provokacij, ona odgovorna. Albanski premier — prej oboževalec Tita, si je dal postaviti okrog sebe krdelo sovjetskih
NEČEDNA IGRA ZAPADNIH SIL S PALESTINSKIM VPRAŠANJEM
Vojno v "sveti deželi" jo spet obnovljeno in v nji podajo Židje in Arabci. Arabci so dobro oboroženi, posebno Trans-Jordan, Egipt, Iran in Lebanon. Egipt in Trans-Jordan lalaga z municijo Velika Britanija.
Trans-jordanskemu kralju Abdullahu plačuje Anglija tri milijone dolariev na leto in za vzdrževanje njegove armade osem milijonov. Vežbajo jo angleški oficirji.
Egipčanska armada poseduje tudi precej bojnih letal - večinoma ameriškega izdelka. Dobila jih je na račun ameriških "lend-leasnih" dajatev. Sedaj ti an-glo-ameriški bombniki v službi Egipta napadajo židovsko mesto Tel Aviv in židovske postojanke v Jeruzalemu.
Združenim narodom se je pred dobrim poldrugim mesocom posrečilo doseči premirje med arabskimi vladami in Izraelom, kakor lidje nalivajo novo državo. Trajalo je štiri tedne. Ker ni prišlo do sporazuma, so se sovražnosti znova pričele.
Ob sklenitvi premirja je bil poslan v Palestino in v glavna mesta arabskih dežel za posredovalca v imenu Združenih narodov švedski grof Folke Bernadotte. On je visok uradnik mednarodnega Rdečega križa, med vojno pa se je proslavil s tajnimi pogajanji, ki jih jo imel s proti-Hhlerjevimi nemškimi poveljniki. Vojna je bila tedaj že itak absolutno odločena in Nemčija bi se morala brezpogojno podati tudi brez Bernadottovega umešavanja.
V Palestini ni on zadovoljil ne Arabcev in ne Zidov. Sladnfih zato ne, ker jim ni obljubil niti z daleč toliko kot zahtevajo, Arabcev pa radi tega ne, ker so odločno proti ustanovitvi židovske drŽave v Palestini-Bernadotte je skušal tide pridobiti, da bi pristali v avtonomijo, in le mesto Tel Aviv z okolico naj bi bila samostojna židovska "/država". Bila bi potemtakem nekaj volja kot jo papeževa "država" v Rimu. lidje zahtevajo vos tisti predel Palestino, v katerem so v večini. Njih je v Palestini okrog 600,000, Arabcev pa (v
Palestini) nad milijon. Ako so k tem dešteje ie
Arabce (v Egiptu, Transjordanu itd.), vhtimo, do lidje proti sebi veliko maso muslimanskih fanatikov.
Vzrok Bornadottovomu neuspehu je prod vsem Anglija, ki ni za ustanovitev židovske države in Arabcem odkrito pomaga, in pa dvoobrazna taktika ameriško vlado. En dan je za židovskb državo in jo jo nato celo priznala, drugI dan pa gre na roke* arabskim glavarjem. Oljna ležišča in oljovodi na srednjem vzhodu imajo pri tem seveda veliko opraviti.
Moskovska "Pravda" dolži krivim vojne v Palesti-
Zviianja mezde i/a znova v nič, ker ni kontrole nad cenami
Vlada v Washingtonu pravi, da je vzlic visokim izdatkom napravila letos prebitek. A statistika delavskega departmenta ugotavlja, da se je ameriško ljudstvo zadolžilo v skupni vsoti 13 in pol milijarde dolarjev, ali tri milijarde več kakor pred enim letom.
Dolgovi konsumentov so se— od kar je bila Ukinjena kontrola nad cenami f— podvojili. Njihove obveznosti so šest milijard višje kot pe so bHe leto 1929.
Vojni — hranilni bondi, so izmenjani, ker ljudje kupujejo hi šne potrebščine, male farme ali pa stanovanja.
Nekako tako se je dogajalo po prvi svetovni vojni. Se spominjate, kaj se je dogodilo potem?
Prav po enaki poti gremo se daj.
Statistika delavskega departmenta dalje pravi, da je bila plača povprečnega ameriškega delavca letošnjega maja okrog $52 na teden, ali nekaj manj kot decembra lansko leto. V teh mezdah so seveda vključeni za povprečno merilo oni, ki dobivajo kakih $30 do $45 na leden, kakor tudi tisti, ki zaslužijo po sto do dve sto in več na teden skozi vse leto.
V minulih par mesecih so bile mezde zvišane skoro v vseh industrijah. In pa mezde delavcev v raznih občinskih podvzet-jih, poštnim delaycem itd.
Odgovor na vse to so Še večje podražitve.
Poštna uprava je zvišala poštnino. Mlekarske družbe so podražile mleko — menda že petič v zadnjih par letih.
Cena v transportacijskih sistemih velikih meat ja dvignje-itno višjo kot pa znašajo
KOMENTARJI i
• •
oeeeeeeeeoeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
Zbira in presoja urednik
V Beogradu so imeli dne 7. julija svečanost veterani osvobodilne borbe. Udeležba je bila ogromna. In govorniki — slovenski, hrvaški in srbski — so udrihali po kominformi, ker je jugoslovansko komunistično stranko obsodila, da je zašla na stranska pota. Navzoča je bila tudi albanska delegacija pohabljenih veteranov. A ker se je njena vlada ločila od Titove, je demonstrativno odšla. Miloje Milojevič je ob tej priliki v imenu osvobodilne fronte dejal: "Prelivali smo kri. Mnogi smo ostali ali pohabljeni, ali pa fizično izčrpani tudi brez ran. Sedaj pa nas za vse to obmetavajo z blatom." Tedaj je albanska delegacija demonstrotivno odšla, a reporter jem pa povedala, da ji je na njihova vprašanja nedovoljeno odgovarjati. Čudno, ka ko Jugoslavija že v drugič iz gubila vpliv nad malo Albanijo! Prvič po prvi svetovni vojni in v drugič po drpgi svetovni vojni. Za Albanijo to ni bilo koristno prvič in ne bo niti sedaj. Niti ne za kominformo.
London in Washington se veselita, kajti vsak špetir med komunističnimi strankami je Tru-manovi 'doktrini" v prid. Nekdo ga je torej vsekakor "polomil a maršal Tito zatrjuje, da je zmedo napravil sovjetski glavar Zdhanov, eden izmed najjačjih osebnosti v sovjetski uniji, ker je zahteval, da se mora "arogantno komunistično stranko Jugoslavije izločiti "iz družine" komunističnih strank. Tako se je zgodilo. In ko to pišemo, se Tito in Kardelj še nista podala, niti ne drugi komunistični voditelji Jugoslavije.
nskaj
v — toda premogovniška dražbe ra-edMcšs $1JO več na
Živilske
vojakov in Izdal ukrepe za po-polno komuniziranje Albanija, ni "ameriške in angleške imperial iste". Sovjetska vlo-
Proti temu nihče ne ugovarja. ^ je namreč za ustanovitev židovske države v Pale-"	— - —^ jo ie tudi priznala. Ob enem je predlagala, da
naj organizacija Združenih narodov pošlje tja armado, ki bi uveljavila svoj odlok. Toda Američani in An-, gleži so sovjetski predlog zavrnili, ker nočejo, da bi prišlo v ta kraj sveta rusko vojaštvo.
Sicer pa jo organizacija Združenih narodov itak brez moči. V nji prevladuje ameriška in angleška diplomacija in tako bo tudi ostalo. Angleži smatrajo, dm bi ustanovitev močno židovske države spremenilo sedanje ravnotežje; bojo se tudi, da bi napredna* moder na židovska država "ogrožala" sedanje fevdalne raz-more v arabskih državah.
. In radi teh imperialističnih nagibov Amerike in Anglije toč* kri, Zklom rušijo in plenijo trgovino in "zapadna demokracija" jim ovira dovoz orožja.
Položaj za tide je torej vse kaj drugega kot ugoden. A vendar se odločno bore, vzlic ogromni arabski premoči In spletkam anglo-amoriške ter francosko diplomacije.
Zoperstavljajo pa se načinu, po katerih naši ljudje agitirajo za obvarovanje monarhij, namesto da bi ostali zvesti republikanaki obliki vlade.
Pred nekaj dnevi je bilo poročeno, da ker je Albanija odslovila iz svojih šol jugoslovanske častnike, bo jugoslovanska vlada podvzela primerne korake, da si obvaruje svojo čast pred provokacij ami bilo s katerekoli strani.
Zadnji pondeljek pa je bilo poročeno (vir London in moskovski radio), da se Albaniji ni treba ničesar bati, ker da je v njo prišla sovjetska vojaška komisija "planirati njeno vojaško obrambo".
Ako so vsa taka poročila saj do polovice resničntv je Jugoslavija jako obkrožena, ker vse komunistične stranke obmejnih (Konec na 5. strani.)
Titu. Sedaj razlaga, kaj je vzrok "Titovega padca". Srbskih in hrvaških kmetov, ki so hrbtenica Jugoslavije, si ni mogel pridobiti. Skrivajo žito. Nočejo prodajati pridelkov za dinarje temveč le v izmeno za kako drugo blago. Vlada jim vzame žito in potem pa da ga jim vrača po odmerkih. In vsepovsod da je bel kruh v Jugoslaviji izginil in nadomeščen je s koruznim. Čudno, da Bogdan Radica vse to pripoveduje odkar se je z njo (s Titovino") skregal, ne pa že takrat, ko je dobival plačo od nje!
Albanci so se izkazali Jugoslaviji za izredno nehvaležne ljudi. Ko so prišli izpod Italije, so bili v tolikšnem pomanjkanju, da jih je Jugoslavija vzela podse gospodarsko in tudi finančno. Jugoslavija, ki je bila sama lačna kruha, jim je navozila žita in drugih potrebščin. In sklenjena je bila med njima carinska unija, in pa valutna unija. Sedaj, ko je Zdhanov v kominformi dejal, da je komunistična stranka v Jugoslaviji zagrešila, je Albanija na vsa ta darila pozabila in udriha po "krivover-cih" v Jugoslaviji. Toda kdo ji bo sedaj pošiljal žito? Nedvomno Bolgarija in Sovjetska unija. Drugače si ne bi upala v take drznosti.
stavka — posebno
industrije, so bilo Izgubljene. A cone sa višajo nemoteno. In nI-
kče ne protestira, niti unija ne, ker njihnoga glasu nihče ne posluša.
Avti, na katere čaka stotisoče kupcev, so sedaj v glavnem prodajajo raketirsko.
Lo kaj bo s te naše bogato deželo, ako se bo to kapčevanje nadaljevalo! Ali bomo eploh še kdaj prišli naprej, ali pa sa to-getili le nad Rusijo (n njenim komunizmom?
Boljše bi bilo, ako bi Truman svejo doktrino preklical in ponudil roko onim, ko prekopa vajo, orjejo, se jejo, ie kadar po-žanjejo, hočejo tudi primeren delež vložbe, ki so jo dali v "vr* love zmage" aH kakarkeli še se sedaj imenujejo.
najet v propagandni štab Titovega režima, a se mu ni mogel prilagoditi, čeprav je navajen v takih poslih. Pobegnil je v Italijo, is nje pa se odpeljal nazaj v Ameriko. Tega je že par let Tu sedaj prodaja svoje propagand istične članke, ki so proti
le Ni pe V6jm WRtrttmjirFt&to. Amerika
Berlin je bil nekoč mogočno mesto. Sedež najajčje velesile v vsi Evropi in druge najmočnejše na svetu. Sedaj je tarča v tekmi med zapadnimi državami in sovjetsko okupacijsko oblastjo. Nad dva milijona ljudi v Berlinu je v anglo-ameriški-franco-ski coni. Rusija jim je ustavila ves dovoz na kopnem, kajti vse berlinsko okrožje je v sovjetski
protestira, Anglija se ljuti in Francozi pa podpisujejo njune diplomatične pretnje. Ker je Nemčija sedaj razdvojena, in je po ameriškem načrtu poatala "samostojna" država, neoziraje se na sovjetski predlog, da naj
(Koitec na 4. strani)
Katoliški duhovniki na
Ogrskem pred sodiščem
Kot v drugih državsh sovjetskega orbita, je tudi katoliška cerkev na Ogrskem V akciji proti državi. Vlada je sklenila na-praviti temu konec s sodnimi procesi proti prekucuhom v tolarjih.
Ameriška
CHICAGO
Klnb št. 1 JSZ priredi piknik v korist Preletarca v solato 17. julija pri KEGLU v WILLOW 8PBINGSU.
Vstopnina prosta.
IGRA
JOE KOVICH
IN NJEGOV ORKESTER.
Vsbljeni vsi! Pridite vsi! Nssa zabava sa prične — ne pozabite datuma — v soboto ob 2. popoldne. Ako Imate avte, napolnite ga, da nas bo na tej sabavi te-
P Mlad tu rojen Slovenec ln i njegova zaročenka sta pisce tega poročila v Detroitu pravila, kako uperabljata svoj "presti čas" s iskanjem stanovanja. Stanovanj nI, pa sta se odločilo kupiti hišo. Veslo jima je vse sobote In nedelje, zvečer pe ste so raeočarana vrnila vsak na svaj dom. Stanovanj nI, a — hiše se
u
Prišla sta na ogiašan naslov-hiša aaprodaj". Odprla jima ja ženska, ki je imela pedpluto oko — pretepala se Jo s nekom večer prej v salunu. In jim je povedala vso dolgo storijo. Kako in čemu Jo jo nekdo udaril,^kako so se prepirali le vsa sorto taka reči. A ta dva mlada človeka, on veteran Iz druge svetovno vojno, ona delavka, ki me-
ra čes teden vsak dan na šikt,|ko: "Saj sta hotela vedeti kaj o njenem | no, čeprav I
te ce-defcre službo.
oglasu, "hiša naprodaj". In, saj res! Sicer se jI ne mudi prodati klše. A če jo kdo kočo, jo dobi za —$24,OSO...
Pet sob. Hišo petnajst lat stave. Nič kaj prida opremljena. Pa ti U ženska saktsvs kar 14 tisoč dolarjev.
Pogledala sta v dveh dnevih lo nekaj takik starejših hiš, s nihče ni sahteval manj ket 10 tisočakov.
ftla sta h kontraktorjem, ki sbijejo sa prvo silo is dssk hišico, kakih štirih sil patih tesnih sob, In Jik nato prodajajo še prodno so dokončane. "Koliko?"
O, ne mnogo, malenkost, 12 do 10 tisoč dolarjev.
In mladenič pogleda saročen-
Toda poglej, koliko bova morala še dodati za poklštvo, koliko delo je še okrog to kaiaks In če nama ss kaj pripeti — kako bova zmagovala obroka?
Otrok no bova Imela, Mala foowi
Tako nekako Je bilo tudi prod gospodarskim polomom v tej deželi pe psvi svetovni vojni.
Na stotisoče hišnih posestnikov jo bile eb hiše, In to vzlic podpori, ki jo Je leto sli dVe po pričetku krize nudila v Jamče-nih posojilih zvezna vlada.
Kaka naj bo hišica s nekaj sobami, zgrajeno s najslabšega materijala, vredna od $10,000 do $10,000 In več, ko pa ja taka, da njena trpešnost no bo doča-
kala konca, do katerega Je trobe plačati sadnji obrok!
In če se mlademu patu ka) zgodi, če eden ali dragi skeli — kje bo denar sa ebteke In sa zdravnika eb onem?
Tako so vprašujejo mladi pari, ki si iščejo "gaes4eN na "kou-tri". In reel estate agenti govoričijo, dokazujejo — pravzaprav ja hiša, ki jim Je peeejajo, velike prepoceni... A naj bo — ker Jo fant veteran..«
Kongres Je imel na svojem minulem zasedanju tO vprašanje na dnevnem rodu, toda real aetata lobby je poskrbela, da se je o predlogu le "diskuabale" pe alčeear sklenilo, le šetedi Jo imel pri kovanju načrta sa rešitev stanovanjskega vprašanja (Konec ns S. strani.)
Nekaj o naših stvareh
Priredba (večerinka) v korist Proletarca v soboto 3. julija v Detroitu je presenetljivo dobro uspela. Vse jestvine, pijačo, godbo in dvorano so dobili prireditelji brezplačno. In kolekta na dan priredbe ter nekaj naslednji dan je znašala $300. Oziroma toliko je bilo že izročenega Proletarcu.
Dan je bil silno vroč — nad 90 stopinj, a vzlic temu se ie nabralo v dvorani prece j ljudi. Isti večer je bila tudi seja michiganskega vseslovenskega kongresa in pa piknik angleško poslujočega društva SNPJ.
v Po večerji je otvoril spored naš delovni zastopnik Joe Korsic. Prvi je bil predstavljen Joe Kotar, ki se je tudi veliko trudil za uspeh te priredbe in v dobro za-Mnovanem govoru pojasnil težave, ki jih ima Proletarec v naporih za svoje vzdrževanje, in pa pomen tega lista za slovensko delavstvo.
Govorili so tudi M. Cetinski, ki se je trudil s ko-lekto, Anton Jurca in več drugih. J. Korsic }e prečital tudi izjavo glede Proletarca ter njegovih smernic, z raznimi priporočili upravi in uredniku. Objavljena bo v prihodnji številki. Objavljena bodo tudi imena prispe vatel jev v tiskovni sklad in onih, ki so za uspeh te priredbe prispevali jestvine in pijačo.
Urednik Proletarca je podal podrobno sliko razmer, v katerih je Proletarec, govoril je o smernicah lista, o našem podpiranju Wallaceovega progresivnega gibanja, o agitaciji In agitatorjih ter o reakciji, ki ee med našim ljudstvom čezdalje bolj drzno šopiri. In o reakciji, ki je v ofenzivi vsepovsod.
Bilo je nato le nekaj vprašanj, na kar se je razvila plesna zabava, drugI pa so skonteli večer v pomenkih.
Te je letos drugi slučaj, kl dokazuje, koliko lahko stori v prid lista tudi le tako majhna skupina, ako se dela resno loti, s ciljem, da mora biti uspeh. Prvi je bil v Waukeganu in drugi sedaj v Detroitu. Vstopnina je bila dolar, toda večerja in pivo prosto. Prispevali v tiskovni sklad pa so večinoma po %S in eni tudi več, kar be razvidno iz izkaza.
To soboto pa bo v korist Proletarca piknik na Keg-lovem vrtu'v Willow Springsu. Vsi na« prijatelji v Chicagu in okolki so vabljeni, da se ga udeleže.
P BO LET A EEC JULY 14, |»4H.
PROLETAREC
LIST »A INTfcKJSL DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO. Jugoslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.73;
za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.SO; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčttev v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.......................................^.......Frank Zaitz
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00.
Foreign Countries. One Year $3.50; Six Months $2.00.
PROLETAREC
Slot s. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2S«4.
I tov t
A BIG, STRONG
MAN LIKE YOU
n .	n»	i
CUTOUT THE SOFT
5CAP/ Tf U HE WHAT YOU'RE GOING TO DO AFTER ELECTION/
Sporo y kominformi se ne more podcenjevati v nikakem oziru
V	soboto 3. julija je govoril na seji michiganskeg* vseslovenskega kongresa Leo Krzycki. On je predsednik Vseameri-škega slovanskega kongresa. Glavna skupina v tej organizaciji so Hrvati—namreč najjačje organizirana in tudi najbolj delavna.
Leo Krzycki je aktiven v delavskem radikalnem gibanju od mladega — sedaj je —- kar se unije, ki ga je imela xa svojega podpredsednika — ACWA — že "upokojen". Toda dela neumorno kakor prej. Do znanih militantskih uporov v socialistični stranki je bil Leo njen predsednik. Sedaj posveča največ svojega časa Vseslovanskcmu ameriškemu kongresu in drugim slič-nim akcijam. N. pr. sedaj v kampanji za progresivno stranko in Henry j a Wallacea.
V	Detroitu smo imeli isto soboto priredbo v korist Proletarca, zato so se moči cepile — eni so bili na seji ASCM, drugi V Slovenskem delavskem domu.
Leo Krzycki je svoj govor nameril v pomirjenje na naslov onih, ki se bi morda prenapeto razburjali radi izjave kominlorme proti Titu in zoper komunistično stranko Jugoslavije. "Ne se prenagliti," je dejal, "ne se zapoditi v kako histerično prerekanje, ker mi tu ne moremo soditi. Vi niste bili tam, jaz nisem bil tam. Torej potrpimo ... da se ugotovi, kaj je na stvari."
Dalje je Krzycki tolmačil, da je to "družinski spor", spqrek v družini slovanskih narodov. In kakor se ne utikuješ v družinski spor svojega soseda, tako naj se tudi mi ne umešavajmo v družinski spor kominlorme, ki je slovanska družina. Močna in silna. Agilna in na delu za preporod.
Tako so uredniku tega lista pojasnjevali Krzyckijev govor tisti, ki so prišli s seje omenjenega odbora v Slovenski delavski dom.
Dva — eden Slovenec, ia drugi Hrvat — sta mu priporočala, da naj Proletarec o tem ne piše, ker o tem jih je Krzycki določno prepriča L čemu bi »"fl* v zmedo, ali v špetir, o I sUmn niti ne vemo, čenui je nastal?
Ako je Krzycki res tako govoril — in mi verjamemo, de je hotel napete, vzrujane ljudi pomiriti — vendar ni storil nič do-Kajti fte predno je svoj govor dokončal, fte Je bil tem m-po pošti in po agitatorjih pittsburftki "Narodni glasnik", ki je objavil v hrvaškem prevodu vso izjavo Kominforme proti Titu m jugoslovanski komunistični stranki — skoro celo štren — in izjavo ameriške komunistične stranke, U je odobrila komin-formipo izjavo, d*lje albanske, bolgarske in drugih komunističnih strank.
Ako je Leo Krzycki res dejal, da je to spor "slovanske druži**", Je v napačnem. V kominformi, ki se je Izrekla zoper jugoslovansko komunistično stranko ter njeno vodetvo, je pel neelo-vanskjh komunističnih strank: romunska, madžarska, albanska, francoska in italijanska. Druge, med njimi ameriška, so se jim pridružile.
Spor torej ni "družinski" ali slovanski, temveč so vmes kdo-ve kaki osebni in razni drugi zapletljaji.
Dolftnoet "Proletarca*9, kakor zmerom, je, da te velevažne dogodke motri in jih, čitateljem pradočuje na čisto hladnokrvn način. Kajti s histerijo ne bi nikamor pri*li razen ~v še večjo histerijo in v tem oziru je Leo Krzycki v pravem.
iOSKO OVEN
RAZGOVORI
Ali ni čudno? Nekdaj, ko si j	Po svetu
bil še mlad — so ti tekli dnevi O Jugoslaviji spet govorimo, in tedni prav po polževo. Zdelo To pot je sprt je v kominformi. se mi je kot pol stoletja, predno | Kaj je pravzaprav, še ne vemo. sem dosegel sedemnajst let. Tista dobe treh let mojega o
ur hotel
Ameriško delavstvo - izgube in pridobitve po prvi svetovni vojni
(Sesti od serije devetih člankov o zgodovini delavskega gibanja v Ameriki. Spisano na podlagi podatkov Delavskega departmenta.)
V prvi svetovni vojni je za-| beležilo organizirano delavstvo, posebno v masni industriji, velike pridobitve, ali kratka in občutna ekonomska kriza 1. 1921-22 je zelo oslabila te pridobitve. Val stavk ni mogel ustaviti zahtev delodajalcev po znižanju plač. Od 1. 1920 do 1923 se je število organiziranih delavcev znižalo od najvišje številke članstva v vojni dobi (pet milijonov) na 3V4 milijona. Niianje članstva unij se je nadaljevalo celo potem, ko je industrija beleiila velik razmah, ker se je retfvila produkcija cenenih avtov, radio aparatov in drugih pritiklin, ki so bile potrebne razvijajoči se radijski in filmski industriji.
L. 1929, ko ie ameriška "pro-speriteta" dosegla svoj viftek in je prišel mani polom na,Wall Streetu, ao štele ameriške unije samo 3,625,000 članstva. Od 106 mednarodnih in narodnih unij, ki so pripadale k Ameriški delavski federaciji, jih je le 44 ohranilo svojo prejšnjo trdnost v članstvu ali pa še beležilo potest. V isti dobi so izvajali delodajalci številne napade na unio-niziranb delavstvo v tej deieli. V tem so bili tako uspešni, da
načinov za ošibljenje delavskih organizacij, sami so uvajali oziroma ustanavljali pokojninske sklade in načrte, delavcem so oskrbeli športna igrišča, po drugi strani pa so drobili stavke s stavkokazL
Finančnemu polomu 29. oktobra 1929 je sledila velika depresija in nezaposlenost. Število linijskega članstva je fedše L 1932 na tri in četrt milijona članstva. Delavci so odpadali poaebno tem, kjer 90 novi stroji
Wwdbtrfwifc f roman v vlogi "darUvenega jagnjeta"
Ta teden se bo odločilo, kdo bo predsedniški kandidate demokratske stranke. Truman od svoje namere noče odnehati in " sabo Ima veliko pristaftev. Posebno one, katerim je preskrbel visoke službe. Pa tudi nižjih veliko.'
Toda "politične mašine" demokratske stranke se boje, da
bo Tragan nominiran, bo volilni porazni plaz zakril ne samo njega temveč tudi demokratske kandidate v kongres, v resne okrajne ter v državne urade.	,
So tudi drugi vzroki
Truman se je zameril po nepotrebnem juinjaškim burbon-cem s svojo pridigo o rasnih in civilnih svobodftčlnah. Mislil je, de si bo s tem pridobil glasove zamorcev In pe liberalcev.
A v njegov proglas na severu nihče izmed liberalcev ne verjame, črnci tudi ne, mgdaežil pa je jufcijeke, ki imajo v svoji pesti vse južne djtfaxe. Te so vedno "demokratske", toda proti demokraciji. Trumana so njegovi svetovalci "potegnili" in to ne le v tem ter tudi. v mnogih drugih slučajih. Zato so demokratski "poHtiftni" u ver jeni, da tudi ako ga njegova stranka odobri za predsedniškega kandidate, ko nič drugega kakor utež ne vseh drugih demokratih, ki kandidirajo v senat, v kongres, ae govern ne^s i|4»
Nerodno je tudi političnemu odboru unij CIO. Ze Trumana se noče navduševati, ne tmšiti denarja v kampanji zanj.
Pr%v tako negrijftno se počutijp ljudje, ki vodijo* takocvano organizacij?, sa demokratjčno akcijo, V nji je Mrs. Eleanor Sooeeveh in mnogo drugih liberalcev.
TI in veliko drugih so> "zahtevali", naj se odsove klicu "do-
najprvo so ga hoteli "draftati" republikanci in, aedaj demokrati.
genera* nMmsc aa iari* zahvaliti za svoj sedenji sloves n# semp. pokpWwu Rooseveltju temveč le posebno predsedniku Trumanu.	S • K fcfcftftt
Bil je imenovan v Času minule vojne za vrhovnega poveljnika zavezniških armad na zapadni fronti — dasi je bilo precej
je ostalo desetletje med 29timi in 30timi zaznamovano kot "doba odprte delavnice". Delodajalci so sfc posluževali vsakojakih
VgjKHT tudi v takozvanih "boleha jočih" in hiraj oči h industrijah premoga in tekstihj. Strokovni iMiionisem si je spet opomogel, ko je bil leta 1933 uveden nerodni zakon za obnovitev industrije (National Industrial Recovery Act). En del tega aakona je določal. da se smejo delavci organizirati v lastnih unijah in voditi z delodajalci kolektivna pogajanja. Unije se tako 1. 1933-34 pridobile novega članstva, unija krojaških delavcev je pomnožila svoje članstvo od 40,000 do 190.009 in za toliko in več so pomnožile svoje članstvo neka-t ere druge velike unije, kot vozniška, strojniška, premegarska itd. Zatem nenadnim porastom pa je spet prišel zastoj radi odloka vrhovnega sodišča, ki je
naših generalov po činu pred njim, pa se jim je vlada oziroma takratni šef generalnega štaba, sedanji državni tajnik Marshall, 4 vsled tega jako zameril.
General Eisenhower ima sedaj slovito, zelo visoko plačano službo. On je predsednik univerze Columbia v New Yorku, ki je baje Največja in najbogatejša, kar jih imamo v Zed. državah. In ni jih malo. Vrh tega pre^ma pokojnino, in vrh nje mu zvezna vlada plačuje tri osebe, ki mu služijo. Šploh je do konca življenja z vsem preskrbljen. Torej bi r^ ne bilo lepo, ako bi rekel —
republikanske nominacije nisem hotel — kampanjo zase sem kratkomalo odklonil, rf pripravljen pa sem nadomestiti svojega prijatelje Trumena...
Bossom demokratske stranke ni mar drugega kot kako bi avoje lokalne politične službe obvarovali. Boje se, da s Trumanom bodo domalega vse izgubljene, razen na jugu. Neglede kako zanikrn je bil sedanji republikanski kongres — ljudje ao povečini zabiti in bodo za "Spremembo" nevedoma glasovali za stranko, ki je torijska počez in navskrii.	. / '
čikaški boss demokratske politične maline, Jack Arvey, re-akcionar Frank Hague v New Jersey ju, juinja.ški demokrati in celo krdelo drugih je bilo v minulih par tednih v kampanji za Eiaenhowra, zato, da bi sebe obvarovali. "S Trumanom bomo vtonili vsi skupaj," so rekli, "z Eisenhowrom pa bomo ohranili saj lokalne službe".
Poleg teh torijev in raketirjev je lomastil v kampanji za poraženje Trumana načelnik kalifornijske demokratske delegacije James Roosevelt, sin pokojnega predsednika. In pa razni odborniki politične akcije CIO.	1 '
In pe newyorlki "liberalci" ter "socialdemokrati", ki nimajo nobenega Upanja v Trumanovo zmago. Niti si ne upajo agitirati zanj. Druge isbire pa nimajo. Za Deweyja niao, ker jih on ne mera. Za Trumana ne, ker je diskreditiran, Za Wallacea pe še menj, ker so "rdečkarji" zanj/ ,
In vendar je Henry Wallace letos edini kandidat, ki predstavlja ameriški socialni program, prilagoden tukajšnjim razmeram in ob enem program za vzajemnost in za svetovni mif. Mi, ki smo aa take cilje, torej nismo v zadregi. V stiski pe so eni, ki al iščejo streho s tem, de bi izpod marele Trumana izrinili ter ga nadomestili s komur že, samo da ne bi bile treba zanj agi-tiratl.
ukinilo zgoraj omen/eni zakon. Delodajalci so vzpostavili načrt reprezentacije v tovarnah in s tem ovirali unionizem. Industrija se je borila proti znanemu Wagnerjevemu zakonu uvedenem 1. 1935—ta zakon je vključeval takorekoč vse važne člene in naredbe industrijsko-obnovit-venega osnutka, ki ga je ovrglo vrhovno sodišče, le da so bile določbe zdaj jačje.
L. 1937 je vrhovno sodišče odobrilo National Labor Relations zakon in unije so pričele jadrno napredovati. Že koncem iatega leta so imeli samo vozniki 210,000 članstva Enako so se 90večale druge unije, te navzlic notranjemu sporu Ameriške delavske federacije. Na AFL konvenciji v Sen Franc bču L 004 je bila sprejeta resolucija sa organiziranje onih delavcev, Id jih je bilo najtežje dotlej unionizi-rati, kot cementne, avtne ter
druge delavce upoalene pri masni produkciji raznih industrial nih izdelkov. Opozicija je nastala radi določbe, de pripadejo gotovi izurjeni strokovni delavci drugim unijam — potem je sledil postanek CIO o čemer spregovorimo v prihodnjent članku.
Common Council.
PIKNIK V KORIST PROLETARCU
Chicago, KIL — Klub It. 1 JSZ priredi piknik v soboto večer 17. julija pri Keglu v Willow Springsu. Dobiček tega piknika bo šel v podporo Proletarcu, katerega so izredne razmere potisnile v kritično finančno kriza Cena v tiskarni se je podražila m nad sto procentov. Naročnina je pa še ista kot je bila pred vojno. Dolg v tiskarni se vila in z rednimi dohodki se ga ne bo nikdar pokrilo. Zato so pptrfebni izredni finančni viri. In U piknik, ki ga klub prireja v soboto 17. julija, če bo uspešen, bo en način, kako poravnati dolg, brez da bi moralna stran lista trpela.
Na te piknik vabimo vae naročnike in prijatelje delavskega tiska v Chicagu in okoliških naselbinah. Imeli bomo i zboren orkester in sicer Joe Kovicha ter njegove muzikante. Vašega že-ledenega ministra bodo tolažile članice kluba. Zdravila sa suha grla bo imel pa v oskrbi Bizjakov France in tisti, katerim bo on zaupal. Le pridite in m zabavajte med svojimi in Prole tar-čevimi prijatelji
Na svidenje v soboto 17. lija!	Odbor.
obrtnega učenje ni nikakor hotela v večnost. In danes? — Komaj je minil boftftč, pe je že bil tukaj dan neodvisnosti! Včeraj sem kidal aneg pred hišo — in danes smo ž ev drugi polovici leta. Da, črn * resnici baši.
Primerno temu — tej naglici, befte tudi dogodki. Stvari, kata m bi nam pred leti zastavila sapo — ao danea vsakdanjost. Živimo pač v nenormalnih časih. Nekoč, pred stoletji, ob padcu rimskega cesarstva, je bilo nekaj podobnega. — in menda v Napoleonovih čaaih.
Padec rimskega imperija je odprl tok praaaljevanja narodov, katero je v nekaj stoletjih popolnoma predrugacilo ustroj in obliko Evrope. Krščanstvo in pozneje boj med Mohamedom in krščanstvom, katero je dobilo višek v takozvanih križarskih vojnah, je ponovno ustvarilo novo dobo, ker je zapad dobil stik z vzhodom. Degeneracija rimskega katolicizma je prinesla reformacijo, katera je zanetila velike verske boje. Njih posledica je bila tridesetletna vojna, katera je skoro popolnoma uničila Evropo. Temu je sledila še večja tema, katera se razjasni šele • koncem osemnajstega stoletja, ko je velika francoska revolucija zdrobila burbonski fevdalizem.
Srednjeveški fevdalizem je s tem dobil smrtni udarec. Človeštvo je stopilo v novo dobo in-dustrialnega kapitalizma, kateri je pa ponovno ustvaril novo suženjstvo in pa rojstvo revolucionarnega socializma.
Socialistično gibanje v Evropi in Amerikah v devetnajstem in prvi polovici dvajsetega stoletja je poznano čitateljem Proletarca. Pred prvo svetovno vojno je marksistični socializem napravil ogromne korake. V deželah kot ne primer v Nemčiji, je pfMtnl ne eame industrialna. tudi r^MWre moč. V si je Mil sile s sindi-kalizmom in tudi v ostali Evropi je korakal socializem vedno naprej. Težko je povedati kak-|ne ki bila bodočnost, če bi je ne bila preprečile prve svetovna vojne.
Strahoviti udarec tega svetovnega klanje je zapustil težke posledice delavskemu gibanju. Ruska revolucija, katera je bila edina dobra posledica te katastrofe, je prinesla novo mišljenje in nove nazore v razredno gibanje. Posledice so bile — boji in pe razpad delavske revolucionarne sile. Desniea je šla vedno bolj na desno in levica vedno bolj na levo, dočim se je reakcija utrdila v nekaterih deželah v formi fašizma in nacizma in v dragih pa v formi bur-žvazne demokracije.
Velika depresija, katera je leta 1929 zajela Zedtnjene države in pozneje tudi ostali svet, je pri nas ponovno zanesla razredni duh. šele Rooseveltov "new deal", kateri je iztrgal precejšnje število listov iz socialistične ideologije — je ponovno zastavil U tok. S svojim liberalizmom in gotovimi odloki, je ne samo rešil kapitalizem skoro usodne krize, ampak je tudi del priliko delavstvu do večje moči v formi Industrialnega unioni-
se ste prijatelj Proletarca, pridobite mu letoa sej novega naročnika.
pravzaprav, Vemo pa, da so že precej časa Jugoslovani hodili po svoji poti.
Razvidno je bilo to tudi v Z. N., kjer so jugoslovanski zastopniki večkrat glasovali drugače kot so Rusi. Upati je, da spor ni preoster, kajti v Jugoslaviji predvsem potrebujejo miru in odinstva. Vzroki vseh teh napetosti so v mrzli vojni, katera se bije med Rusijo in Zedinjenimi državami. Jugoslavija potrebuje industrialnih izdelkov, kateri so ji absolutno potrebni za dosego svojega petletnega industrialnega načrta. Torej nekakšna trgovina med njo in zapa-dom je neizogibna. Kar sc tiče kolektivizacije obrti in kmetijstva, so se v Jugoslaviji v zadnjih dveh letih napravili ogrom^ ni koraki. Popolna kolektiviza-cija kmetij v Jugoslaviji je že. radi terena in pa pomanjkanja mehanizacije za enkrat neizvedljiva. Meni se zdi, da je ljudska fronta v Jugoslaviji dose-daj — če pomislimo na ogromne poteškoče — napravila sijajen uspeh.
Položaj v Evropi se ni veliko izboljšal v zadnjih mesecih. Kot sem že zgoraj omenil — mrzla vojna med nami in Rusijo — če se v bližnji bodočnosti ne izboljša — mora prinesti katastrofo. Mi z našo denarno reformo v Nemčiji ter formiranjem zapadnih nemških provincij v ponovno nemško državo, smo povzročili krizo v Berlinu, kjer so Rusi vrgli okrog mesta tesno blokado. Vse kaže, da se je položaj poslabšal namesto poboljšal.
NE ČAKAJTE, ,
da prejmete drugi oli tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo 6m vom poteče. Stem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost
Vse to je danes spremenjeno. Rooseveltov liberalizem je danes mrtev. N^gov edini eksponent, Henry Wallace, je moral organizirati novo stranko, da re-ši dedbeke pred vojno in industri-elno katastrofo, kamor jo tirajo Aanes ljudje, kateri so na krmite. In pa tisti, kateri upajo, da pridejo ne vlado prihodnjo jesen. Kdor je sledil republikanski koavaneiji ter slišal opevanje oeemdseetega kongresa in njegovega velikega dele, kej je vse storil za nered, in le ni spoznal cinizma teh ljudi, kateri v priče vseh dejstev, kateri kriče v neko — ne samo protidelav-skih zakonov, ampak poeledi-cam odprave vseh živilskih in drugih kontrol ter s tem pognali v iaAacijo, temu ni Ko sem poslušal te demagoge drugega se drugim, ve-doč, da govore neresnico, se mi je zdelo, de je v resnici stari Bernum imel pre v s svojim fa-moznim izrekom ...
Noše gibanje Z veseljem sem č^tal dopis našega Jožeta Korsiča iz Detroita. Poročal je, da bodo imeli tretjega julija večerinko za Proletarca in tako je tudi bilo. Upam, da bo še veliko posnemovalcev, kajti naš list v resnici rabi vso pomoč. V soboto — 17. julija, bo velik piknik na Keglovem vrtu v Willow Springsu, to Je nedaleč od. Chieaga. Ker je ves preostanek v korist stun, je naša sodružna dolžnost, da se stoodstotno u< pikniku ne bo primanjk< ničesar in bo prilika, da se malo pogovorimo. Zato, pi tel j i našega lista, ne pozabite priti v soboto 17. julija. Na svidenje!
Trg za radio-aparate se man lia
Zveza tovarnarjev za produ-ciranje radio-prejemnikov pravi, da jih bo letos izdelanih kakih 15 milijonov, kar se glasi veliko, a pomeni 25 % manj kakor leta 1947.
Kaj je vzrok ni povedano, razen da so povojne zahteve odjemalcev že prilično izpolnjene in zato se je trg zmanjšal.
Možen ali pa glavni vzrok je tudi to, da se ljudem ne mudi kupovati novih modelov, ako so stari še porabni. In nekaj je kriv tudi "television". Ljudje čakajo, da se ga bo izboljšalo, pa bodo potem kupili rajše to kot pa kak radio "stare sorte".
Tole mi ne gre v glavo? '
Cenui se unije ne mvsnmejo odločne sa kontrolo nad cenami, ne same sa zviševanje 1 te mi nikakor ne gre v Kaj pomaga ISc all do Ste več na uro, ko pa jih draginje vedno prehiti ia»U*# grede vse zvišanj« v nič!
VLADIMIR NAZOR:
NOVELE
Mali Stefek z Medvedščaka
(Nadaljevanje.)
V prvem prostoru nikbgar, v drugem — v nezakurjeni sobi —sedi Joži na na svojem ležišču in kašlja. Starec se ne počuti najbolje: jesen mu je škodila, sedaj ga pa še mraz ugonablja. Toliko prahu je požrl pri dolgoletnem pometanju ulic, da ga sedaj davi in posiljuje kašelj; pljuje in v njegovih izmečkih je nekaj podobnega pesku in drobcem konjskih fig. Bil je na Griču, govoril z mestnimi gor spodi, pa so mu obljubili posteljo v Domu usmiljenja; pa noče ... zaradi štefeka.
Zato sem danes tudi pohitel k Tetki, da bi videl otroka ali vsaj kaj izvedel o njem. . — Kje sta?
—	Gotovo pri Črni gospe. Oba.
—	Tem bolje. Tega nisem pričakoval.
Odkašljal se je, potresajoč stare kosti, ko se je pa umiril, je zmajal z glavo in rekel: "Gospod, ni dobro," in mi začel pripovedovati. ,
Po tistem izletu je Stefek sam odhajal k "babici"; nekoč je
se je nazadnje razjezila, postala je groba. Ko sem odhajal, je močno zaloputnili z vrati.
Uvidel sem, da moram nekaj ukreniti.
Odšel sem na poučijo, k župniku, na občino, k Zaščiti sirot in nazadnje tudi k psihijatru, o katerem sem izvedel, da včasih obiskuje staro gospo v dvorcu. Bilo je mnogo besedi, stvarnih nasvetov in teoretičnih razgovorov, toda ničesar, kar bi otroku kaj koristilo. Sprejemanje kakršnih koli darov ni kaznivo; Tetka je na dobrem glasu, pa tudi pobožna je; sorodniki so najboljša zaščita siroti; duševno bolne je treba puščati v miru, odstraniti ilužije, ki samo povečujejo njihovo bolezen; nikakor ni mogoče zakoniti varuhinji vzeti otroka zato, da bi ga izročili -J- umobolni ženi.
Takrat sem se odločil za zadnje sredstvo: potrkal sem na vrata starkinega sorodnika.
Vse sem povedal in izrazil misel, da bi ta babičina iluzija lahko — kakor sem sam sprevidel — koristila bolničini ozdravitvi. Spretno bi bilo treba urediti občevanje med "babico" in "vnučkom" in kakor koli že odstraniti vpliv pohlepne Tetke. Od začptk^ me je brezbrižno, pa tudi nerad poslušal; šele takrat
ostal dva dni pri njej. V začetku j sp je zdrznil, ko je slišal o pre-se Tetka ni zmenila za to, ko je' dalčku v omari. Ko sem končal,
pa izvedela kako in kaj, je nekaj stuhtala in ni dovolila otroku, da se gane od nje in iz lesene bajte; Matek je prišel po otroka, pa zastonj. Na lepem je Tetka prijela Stefek a za roko in odšla z njim naravnost k Črni gospe. Niti Matek ne ve, kaj je bilo med njima, toda slišal je kričanje in jok. Nazadnje se je Tetka omečila, popustila je. - —Torej ni slaba ženska.
—Umazana je, gospodi Zdaj vodi otroka h graščakinji, da drago proda vsak njegov obisk "babici".
proda?
Toda nikoli za denar. Sicer taji, a jaz imam ie vedno dobre oči. Vselej prinese domov ali srebrno žlico sli zlat prstan. Stefek je oblečen v cunje, ona se pa oblači; ie z nekimi uhani se je babica okrasila. Tudi denarja ima, a vedno bolj skopa je.
—	Ali si ji kaj rekel?
—	Niti besede. Tskoj bi me zapodila. Tako in tako pravi, da se bo preselila v boljše stanovanje. Ubogi otrok in uboga stars gospa! Otrok kar hujša
Se marsikaj bi bil rad potožil, toda vstopila je Tetka z otrokom. Z obraza sem ji bral, da me ni vesela; Stefeka je pustila k nama in priprla vrata v pometačevo sobico. Ko sem odhajal, sem ji rekel, da bom drugi dan prišel po otroka. Temu se je uprla. Stefeka potrebuje; zaslužiti si mora kruha. Nič več se nisem mogel vzdržati. Živahen razgovor sem imel z njo. 2enaka
se je zmračil in dejal, naj pustim vso stvar pri miru; dal mi je razrmeti, da se ne smem vmešavati v njegove družinske razmere. Odnehal sem; in najin razgovor se je tako zasukal, da sva se ločila ^koraj brez pozdrava.
Prav kmalu sem uvidel, da sem s tem povzročil več škode, kakor pa koristi. — Sorodnik je odšel k Tetki, jo prisilil, da mu je vrnila "družinske spomine", kar jih ie ni prodale, celo starinske uhane ji je snel z ušes; Matka, Baro in staregs psa je premestil na drugo posestvo, v dvorec pa je pripeljal nova čuvaja: ostrega kodrastega psa in ie ostrejiega viničarja; .živo bitje ni smelo več k bolni starki Tetka je podivjsls; najbolj huda je bila name, otroka ps ja popolnoma zasužnila. Ce ne bi bilo Jožine, ki je zopet — čeprav vedno teže — pometal ceste na Medvedičaku in kopal jame na Mirogoju, bi bil težko sploh kaj izvedel o Stefeku. <t
Pritisnila je dolga, ostra zima, kakršne Zagreb že davno ni pomnil: sneg, led, strupen veter.
Tudi name je navalila, iz hiie me ni pustila, v posteljo me je potisnila. Dvajset dni je poteklo, preden je popustila njena ostroat; vstal sem. Premiiljal sem, kako bi zopet prišel v zvezo z Jožino, ko je sam prišel na vrata. Stefek leži v mrzlem sts-novanju in toliko da je pokrit; Tetka se je umaknila k znanki,
e
e •
e e
:
e •
e
e •
e •
e e
: e
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
' USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET CLANOV(IC) Ji TREBA ZA NOVO DRUŠTVO
66
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
I iriave (!■*—H Chlsaga) la SS.SS as Iste; $«.SS sa pel-lata; $S.SS ss ftstrt lets; ss Chleage le Ceek Ca., $*••* aa salo lotos H.lf ss pel lota; sa laoeoeutve $11.
Naslov so list in tajništvo jo:
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILLINOIS
v toplejšo jazbino; odkar je prišla navzkriž s Črno goapo, je postala še hujša, prav nič ne akrbi za otroka. Jožina se muči sam z bolničkom. Otrok je vedno slabši. Kako tudi ne bi? Tudi po tem ledu je moral zgodaj vstajati, raznašati mleko, pa tako revno je oblečen.
Obložil sem sebe in stares z raznimi stvarmi, in odhitela sva k Stefeku.
Otrok je ležal v posteljici shujšan, v vročici, skoraj brez zavesti.
Odel sem ga, uredil, kakor sem znal in mogel, poslsl Jožino po zdravnika in po drva.
Sedel sem zraven posteljice in držal otroka za roko. Spoznal me je, malce ae je dvignil in mi začel nekaj pripovedovati; toda njegovo težko govorjenje se je spremenilo v blodnjo. Rdečice mu je zalila obraz, oči so mu zagorele, jezik se mu je rszvezal. Brcal je z nogami, mahal z rokami. Da, na travniku je, na zelenem, polnem cvetic. Tetka; metulje podi. Hip! Hop!... Da, zdaj je na dreveeu; sadje obira in ga meče na sivolasega, črno oblečenega gospoda, ki ga od spodaj gleda in vpije nanj: "Splezaj doli! Padel boš..." Ha, ha! se smeje bolnik, potem ae zamisli, roko izteguje proti meni, boža me po obrazu: "Gospod, kje je babica? O peljite me k nji." In solze se mu lesketajo v očeh. Ves je vznemirjen... Poteklo je precej časa, preden sem ga pomiril, napol je zaspal. Ko je popustila varljiva moč, ki mu jo je vlila vročica, sem ga natančneje pogledal v prepadi i obraz, oprezno otipal njegovo slabotno telo in spoznal, da je otroku zares hudo.
Prišel je zdravnik, ga pregledal, molče pobožal njegove skuštrane lese.	,
—	Doktor?
-- Skoda! — je dejal in odšel.
Se tisto noč je Stefek izaih-nil.
Prihodnji dan sva ga položila v majceno krsto. Ko sem dejal Jožini, naj poišče človeke, ki bo ■arliča odnesel v mrtvašnico, mi je odgovoril:
—	Ne. Tolikokrat aem ga Sivega nosil; tudi sedaj ga bom.
a
Predjesenski cvetovi — bela divja mrkva ln rumena detelje
—	zopet cveto na pokoienih travnikih na obeh straneh Schrottove ulice. Otroci ae zopet igrajo tam. Stari kanonik hodi po vinogradu.
Jožino ie videvam. Se vedno pometa in koplje, toda v tisti pritlični hiiici živi ssm; Tetka ae je preselila in vsaka sled za njo se je izgubile. Pometač bo ostal sam tam, dokler ne bodo
—	kakor pravijo — podrli lesene hiie ozirome dokler mu res ne bodo dali obljubljenega zavetja.
Od njega aem Izvedel, kaj je sedaj s Črno gospo. Bridko se je upirala proti novim čuvajem, njen sorodnik je pa — ko je izvedel, da je mali Stefek z Med-vedičaka umrl — popustil in ji vrnil Mstka z Bero in starim psom. Ona je prepričana, da je "njen" Stefek nearečno končal v rokah "tiate ženske". In1 nič več ga ne čaka; mir je naila v globoki, nemi žalosti. * Bara jo včasih vzame s seboj na sprehod, tudi na Stefekov grob jo popelje, kajti Stefek ima svoj grobek, sa katerega skrbi Jožina; nisem pustil, da bi ga vrgli kam v skupno jemo.
Neki dan sem na njegovem grobu naiel zmrznjeno ptičko
—	"babico". Dolgo, nepremično je stala tam, gledala v kril, toda na njenem obrazu ni bilo nobenega izraza. Ko je dvignile oči, seje za trenotek zsgledsla vame.
Pa ma ni spoznala.
(Dslje prihodnjič.)
Češki študent dobil v Sovjetski uniji o nji le dobre vtise
iaeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeoe
Nuno v N. Dakoti bodo šo lahko uillo
V katoliških okrajih v North Dskoti imajo zs učiteljice najete v javnih šolah nune. Prote-stantska skupina je na referendumu z malo večino prodrla s predlogom, ds v javnih iolsh ne sme poučevstl nihče, ki je ogr-njen v cerkvena oblačila. Obe ikofa katoliške cerkve sta na to odločils, ds nsj se nune, ksdar poučujejo v javnih Šolah, oblečejo v "posvetna" krila.
V	Zed. državah se mnogi prizadevajo, da bi Aneli v Sovjetsko zveso v šole in na oglede ameriški študentje in aovjetaki pa naj bi 4nako svobodno prihajali sem.
Toda vlada v Moskvi Američanom ne zaupe, zato le redko-kateri dobi dovoljenje, da bi smel tja. Več izmenjave pa je med flijaštvom iz onih dežel, ki spadajo v takozvani sovjetski orbit. Ena izmed teh je Cehoslo-vaška. Ta pošlje vaako leto določeno število visokošolcev v USSR in enako število jih pride iz nje v razne češke visoke šole.
Eden izmed teh čeških dijakov, Vladimir Barnet, ki je bil na obisku v in v šolah USSR, piše v praškem Rude Pravo <ko-muniatično glasilo) sledeče:
V	Sovjetsko zvezo smo prišli, da se poevetimo večletnemu študiju na sovjetskih visokih šolah najrazličnejših strok.
2e na obmejni postaji Brest Litovsk so nam priredili sovjetski železničarji prijeten večer s programom in zaoavo naše ra-diopostaje, potem pa smo nadaljevali pot iz Bresta proti Moskvi. Razkošno so opremljeni vagoni, oddelki za štiri, belo posteljno perilo, jedilni voz in voz s Čitalnico. Ves vlak je opremljen z radio sprejemniki in ima svojega zdravnika.
Na vstopni postaji je zaprosil sprevodnik, ds smo mu pokazali vozne liatke, in nam nato svetoval, kje n*j vstopimo. Pri tem nas je opozoril, da se ne koncu vlaka nahaja samovar in umivalnica z mrzlo in toplo vodo. Kakor smo se pozneje prepričali, vozijo enako opremljeni vlaki tudi v notranjosti Sovjetske zveze. To je pač razumljiv pojav, če si predstavimo velikanske razdalja, katere marajo prevoziti sovjetski vlaki. Potove-nje v razdaljah po 500Q km bi ob pogojih našega potovanja z brzovlakom peč menda težko kdo prenesel brez zdravstvenih posledic.
Po 16 ur trajajoči vožnji po krajih, kjer se je dvakrat premikala fronta, smo zagledali Moskvo — možgane tega ogromnega velikana. Široke, asfaltirane ceste, po katerih drvijo v eno smer v treh vrstah najnovejii Zisy in Moskviči, prepletajo križem kražem ves ta ogromen prostor sedemmilijonskegs glavnega mesta Sovjetske zveze. Kakor ao včasih rekli, da vodijo vse ceste v Rim, tako lahko danes trdimo, da skoraj vae ceste vodijo v Moskvo, ns Rdeči trg k Leninovemu mavzoleju, ki je postsl druga Meka potnikov-ko-munistov. Semkaj prihajajo Ja-kutčani, Kirgizijci, Uzbekčani, Belorusi, predstavniki vseh narodnosti in prvi njihovi koraki po Moskvi so usmerjeni k Leninu ...
Molčeče vrsta se pomika ob stekleni preprosti krati. S tega mesta odnašajo ti potniki s seboj najgloblje vtiae. In za mavzolejem, za kremeljskimi zidovi osvetljena okna govore o vztrajnem prizadevanju — vojna je končana, treba je izvojevati ie mir.
Iz Moakve se ie naia skupine razšla po najrazličnejših krajih Zveze. Nekateri ao odili na študij tja do Urala, v Sverdlovsk, nekaj jih je ostalo, večina pa je krenila v Leningrad. Potujemo skozi kraje, kjer le ie prsa nekaj leti divjala peklenaka vojna. Vzdolž železnice ao ie aledovi vojne — španski jahači, protitankovski jarki, žaldatni ostanki nemške tehnike, poleg njih pe ao zraatle nove vaai, in novi tovarniški bloki rastejo po vsem tem ogromnem prostem, kjer je od starih tovsrn ostal ssmo ie kup rszvslin.
Ponoči smo sedli ns vlsk v Moskvi, popoldne smo bili ie v Leningradu Leningrad, junaiko
mesto — severne Benetke. Odveč bi bilo opisovati zgodovino Leningrada, ker jo pač vsi preveč dobro poznamo.
Povsod, kamor koli smo prišli, smo sprva še poveličevali lepoto naše Prage, in Ruai, ki so jo kot rdečearmejci videli, so nam v tem pritrjevali. Toda, ko smo si ogledali Leningrad, smo morali zelo popustiti v svojem patriotizmu. Leningrad lahko dejansko smatramo za severne Benetke — ker je to mesto, ki je prepleteno s kanali' in rokavi reke Neve in ki vse žari v zlatih stolpih nad valovi Baltskega morja. Trg in dvorci, vse je zgrajeno v .istem slogu, bizantinske cerkve in renesančne palače. Stara Rusija in današnja, nova sovjetska družba sta vložili v to mesto vse najlepše u-metniške vrednosti. Zgodovinska preteklost se tu na tem mestu meša z novim, uglajenim umetniškim okusom.
Veliko ljudi pri nas se sedaj, posebno po zgodovinskih dogodkih v našem političnem življenju ukvarja s problemom, kaj je prav za prav ta socializem in komunizem sploh in posebno občutljivi ljudje se naravnost boje tako zvinega "surovega material izma". Odgovor na to je lahek — v Sovjetski zvezi predstavljajo tkzv. "surovi materia-lizem" koncertne dvorane, gledališča, stalne razstave, znanstvene razprave na institutih, cikli predsvanj, strokovni časopisi, celo za vsako stroko posebej, in založbe, ki za lastno ceno izdajajo domačo in svetovno literaturo! Knjige so poceni in dostopne vsakomur. Jsz ssm sem si moral po dveh mesecih življenje v Sovjetski zvezi samo za znanstvene knjige Iz svoje stroke preskrbeti ie drugo knjižno polico.
Toda ne samo za duševno, tudi za telesno hrano je poskrbljeno; (fovedal vam bom, kako izgleda gaatronom (kolonialna trgovina) na Nevskem trgu v Leningradu. Medtem ko države, ki so dobile dolarsko posojilo, trpe pomanjkanje iiyljenskih in industrijskih izdelkov ln so celo v sami Ameriki morali že nekolikokrat povišati cene živ-ljenskih potrebščinam, lahko v Sovjetski zvezi, 2 leti po končani vojni, ki je njo Še posebno hudo prizadele, dobite vse. Hočete morda maslo, dobro, kakšno? Soljeno, nesoljeno, čoko-lsdo, poljubno količino ssdja, perutnino, banane, mandarine, pomaranče, iunko, najrazličnejše vrste tort, salamo — skratka vse, kar koli ai aladkosnedni okus lahko poželi. In ker je vse to po dosegljivih cenah, zato ao tudi trgovine neprestsno polne. Prav tako v trgovinah s teksti-lijsml — od žepnih robcev pe do bobrovih kož lahko dobite vse — nekako tako, kakor pri nes pred vojno, vendar a to razliko, da si pri nas tegs večine ljudi tskrat ni mogls privoščiti, medtem ko si v Sovjetski zvezi lshko te stvsri kupi danes vsakdo.
Delovni človek, bodisi v tovarni. ob stružnici sli v ursdu, v administraciji je dobro plačan; vsaka ustanovs, tovarne podpira z lastnimi tečaji individualne sposobnosti vseh uslufc-
FREEDOM TRAIN je imel v Chicsga takb ogromen oblak, da tisoče ljudi, ki so čakali v vrsti, sploh ni prišlo na vrsto. V vlak more le kakih osem tisoč ljudi na dan. Čakalo pa jih je v procesiji do sto tisoč. Da bi se ljudje toliko senimali tudi sa smisel dokumentov, ki jih hočejo videti, pa bi bilo sa to deželo izredno dobro.	_ *
bencev, vsak ima možnost, da se izpopolni v svoji strok« in dajx>-stane res strokovnjak. Samotni volje in od sposobnosti vsakega posameznika je odvisno, do kakšne mere hoče izkoristiti te možnosti. In to prizadevanje se ne odraža zastonj: vsak je nagrajen po svojih sposobnostih in z dobrim ter vestnim delom si lahko zviša svojo osnovno plačo tudi za 50%.
V vsakem sovjetskem človeku je že vkoreninjeno zdravo tekmovanje. Študenti na fakultetah tekmujejo za najboljši uspeh, tekmujejo v dijaških domovih, kdo bo imel »najbolje urejene sobe, tekmujejo pa tudi v uradih, v šolah, tovarnah, kolhozih in uspeh tega tekmovanja je obljuba teh delovnih ljudi, da bodo izpolnili petletko v štirih letih. To ni samo geslo — temveč zavest, da dela zares vsak zase. In zato lahko vidite vsak hip po trgovinah vedno na novo izobešene napise — cene mandarinam so znižane za 3'%, maščobi za 20% ...
Protisovjetski tisk ve dobro, zakaj molči o teh dejstvih in zakaj izmaličuje obraz sovjetske družbe.
Najvažnejše in najlepše poglavje sovjetskega življenja pa je aovjetski človek, posebno sovjetska mladina. Revolucionarno navdušenje v njej je prešlo v delovni polet, delo v Sovjetski zvezi ni naravna nujnost, ampak prirodna potreba.
Zavest, ds takšni ljudje, kakršne sem spoznal, niso samo v Moskvi in Leningradu, ampak tudi v Irkulsku,. Armeniji, v Sibiriji, v Vlsdivostoku, povsod po vsej prostrani Sovjetski zvezi vzbuja v vsakem, ki obiiče Sovjetsko zvezo, vero v nepremagljivost tega velikana. Sele tukaj, v tej prostrani državi, med takinimi ljudmi, se vsakdo izmed nas lahko prepriča, kako smešna ao strašila z atomsko bombo in kako kratkovidna je protiaovj*taka propaganda kapitalističnih držav.
STANOVANJSKI PROBLEM IN AMERIŠKA LEGIJA
(Konec s 1, strani.) prste vmee senator Taft, vzlic temu so mu "real estate" lobby-sti očitali, de bi sprejem njegove predloge pomenil "skok v socializem" in pa "atentat na svobodno podjetništvo".
Tako so se poslanci in senatorji razšli, veterani in njihne neveste pa se zaman mučijo, kako si najti streho, pod katero bi bili v stanju zmagovati obveznosti. .
Kaj pa Ameriška legija, ki se ponaša, da je glavna zastopnica bivših vojakov fn boriteljica za njihove koristi?
En njen zastopnik je bil minuli teden zaslišan pred mero-dajnim kongresnim odsekom in poslanec — član demokratske stranke je hotel od njega izvedeti, kaj misli o republikanski večini, ker je tako brezbrižno ignorirala ves stanovanjski problem? Pa ni hotel odgovoriti. Kajti Ameriška legija, to se pravi — njeni glavarji—so za "free enterprise". In oni zase nimajo stanovanjskega problema, ker lahko žive ali v najdražjih hotelih, ali pa v vilah.
Mar mislite, da se bodo veterani iz druge svetovne vojne iz tega kaj naučili? Morali bi se, ako so pametni. In poslušajo naj -Wallacea, ne pa svoje glavarje v Ameriški legiji, ki jih dan za dnem svare pred "komunizmom", namesto da jim bi pomagali reševati njihove socialne probleme.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON S7Ž4 WE8T SSth STREET
Tel. Crawford Alt OFFICE HOURS: 1:30 te 4 P. M. (Keept Wed., Sat and Sun.)
s:SS te S:SS P. M. (Except Wed., Spi. end Sun.)
Ros. SSIS Se. RMfswar Ave. Tel. Crawford S44S If ae aaswer — Call Aeslla S7SS
Kjerkoli in koderkoli, spomnite se Proletarca ia zbirajte prispevke v njegov tiskovni skled.
Ne pozabite datum v soboto 17. julija
Chicago. — V soboto 17. julija se snidemo vsi prijatelji Proletarca na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Začeli se bomo shajati že okrog poldne in razidemo se ko se utrudimo. To bo okrog dveh ali treh v nedeljo zjutraj.
Vreme? Pravijo, da bo lepo in zvečer mesečna noč. A neglede na vreme, pridite vseeno.
Vstopnine ni. Igral pa bo plesalcem zelo priljubljen Joe Kovichev orkester.
Ako nimate avta, in ne prijatelja, ki vas bi vzel tja, poslu-žite se avtobusov. Vozijo tja in~ nazaj vsako uro iz mesta in u-stavljajo na Western, Pulaski Rd., Cicero in Archer Ave. In pa na raznih drugih križiščih. Torej za prevoz ne boste v zadregi. In cene so nizke.
Zelo želimo, da povabite na ta piknik kluba it. 1 JSZ in Proletarca čimveč avojih prijateljev in znancev. In ako pridete — lahko ste uverjeni, da boste v prijateljski, domači družbi.
P. O.
Ako ste prijatelj Proletarca, pridobite mu letos saj novega naročnika.
ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
Tel. MICHIGAN S1^5
1838 N. HALS+ED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE STA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
m	V	f	*	*	«
Cena $5.00 r
IN
ANGLESK0-SL0VENSK0 BERILO Ceno $2.00
•Artar oM knjig j« D«, r. J. KEBN
_______ _ ... . » ______
NAROČILA SPREJEMA
•	'	, m **	':•>•■*
PROLETAREC
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL

KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
KOMENTARJI
(Nadaljevanje 3 1. strani.)
bo Nemčija enota, ne pa razdeljena, se ie začela ta vojna za Berlin, ki traja že dolgo časa Ne za Nemce, ne za zapadjie dr žave v Evropi, ne za Sovjetsko unijo, Poljsko« za„Jugoslavijo itd,, tako prerekanje ni dobro. A izgleda, de se zapadne sile iz Berlina prostovoljno ne bodo umaknile. A riskirati miru tudi nočejo. Posebno ker angleška in francoska vlada nista za to, da se bi podali v oborožen konflikt z Moskvo zgolj radi Berlina, v katerem itak nimamo česa iskati. K nerodno je to, da se naša okupacijska oblast iz njega ne more kar tako umakniti, kajti ponos tudi šteje. Zato je Berlin y tem političnem stanju za svetovni mir jako nevarna točka.
V Ipd i ji kolera še vedno divje. V zadnjih dveh tednih v juniju je umrlo vsled nje blizu dva tisoč oseb. Vzrok? Beda, ig-norapaca, in pa pomanjkanje hi-gijene, za katero se ni doslej še itbbene vlada v Indiji pobrigala kolikor bi bilo potrebno. Glavna ovira napredku v Indiji pa je oe toliko angleški imperializem kot pe vera — in to tudi sedaj, po eevoboditvi. Obe veri, muslimanska in hindustanska, igrata ne na razum temveč v svojem hujskanju na najnižje člo-instinkte.
Predsednik Truman je izpre-vklel, da je bil na konvenciji svoje stranke pred štirimi leti le nadomestilo (substitute), ker južnjaški torij i niso marali Wallace* Silno napak je, kadar kdo vodi politiko tako, da se osre-dočuje le v to, česar noče, namesto da bi se opogumil in izjavil* kaj hoče. Pokojni FDR je storil svoji stranki pred štirimi leti vsled tega ogromno škodo. In svojemu "new dealu".
V Sveti deželi je premirje med Arabci in 2idi prenehalo. Sploh ga niti bilo ni. Krivi temu staeJu so imperialističen motivi Velike Britanije in Zedinjenih iv. AH bel) naravnost pove* eeriške oljne družbe, ae dobile kontrolo nad ogroaa-viri nafte posebno v Saudi
"Vpice of America" Arabce ni* ne uši e demokraciji. Niti za sekundo jih ne "š*uje" vanjo. m * JJh svari pred "rdečkam vlade ae niti malo ne da bi v arabskih deže-leK ki jih ima v zalčiti skupno 1 Anglijo, pomagala navadnemu človeku. Toliko bolj pa si prizadene ustrezati poten tatom. Daje jfm milijone dolarjev v zlatu, gredi jim pelade in pomaga jim izpolnjevali hareme. Obetanja, kijih jesipal pokojni Roosevelt* de bodo prirodni zakladi ne rezr polego vsemu svetu, so se razblinila kakor sp se "štiri svobod* ščine" in atlantski čarter. In še marisl^atere druge obljube.
ftl<pf Gregorij Rožman je bil v praznikih ameriške neodvis-
nosti 3., 4. in 5. julija v Clevelandu sijajno sprejet. In sprejemale ga bodo odslej i druge slovenske župnije v Ameriki. "Ameriška domovina" — naravno, mu je posvetila nič koliko prostora, duhovniki so pridigali in slovenska hierarhija z lajiki vred se je gostila na pojedinah —; zares — lepo je bilo'... New-yorski "Glas naroda" pravi v izdaji z dne 6. julija med drugim:
"V pozdravnem članku na prvi strani piše "A. D", "da je dr. Rozman potrpežljivo čakal v Švici, da se razčisti in ugotovi, kje bi bila njegova prisotnost najpotrebnejša."
V članku je dalje rečeno, "da, vse kar je dr. Rozman delal med vojno, je delal s posebnim odobren jem sv. Očeta, ki se je z njim ponoyno in podrobno posvetoval. Sv. Oče je še povrhu naknadno v posebnem pismu posebej pohvalil škofa in odobril vsa njegova dela."
Članek je zaključen z željo, da bo mogoče s škofovo pomočjo še bolj navdušeno delati za osvobojenje njegove škofije in vse slovenske domovine."
Čem« je škof Rožman med begunci namesto med onimi dušnimi pastirji, ki so ostali v Sloveniji? Radi tega, ker je kola-boriral z Mussolini jem in potem s Hitlerjem, kakor trdi zapisnik sodne obravnave proti njemu. Dokazi so v dokumentih in v fotografijah. In tožitelj je ugotovil, da je škof Rozman bežal iz Jugoslavije edino radi tega, ne pa zato, ker je katoliški duhovnik. To naj bi si predočili tudi katoliški prvaki pri sv. Lovrencu, pp sv. Vidu in drugje v Clevelandu, kadar pred njim po-klekajo ter mu poljubljajo roke. Trpeti za syeto vero je eno. Bežati vsled zapletljajev v nacijski politiki pa je nekaj drugega. V prvem slučaju bi bil škof Rožman lahko mučenik, ako bi ostal tam in bi nova Jugoslavija du-hovnike res preganjala redi vere. Pe jih ne. Tedi nadškof Stepi nac ni v Ječi redi vere. Aes-pekhebtf je^ bolel. Njegova
b poda, ker v zaporu je radi podpiranja fešizma in ustaške-ga glavarja Paveliča, ne pa ker je služil Krist u.
Piknik vseslovenskega kongresa v Michiganu
Detroit, Mkk. — V nedeljo 18. julija se bo vršil v parku Warshaw, Utica, Mich., piknik vseslovenskega kongresa. Busi odhajajo z Davison in Joseph Campeu, severovzhodni vogal, ob i., 2., 3., 4. in ob 5. popoldne.
Bus bo pobiral potnike tudi na Conant in Joseph Campau, in na 7-mile in Dequindre.
VSAKDO IZMED NAS V KORIST
"PROLETARCA"?
d Pridobi vajmj mm B|pyiH aarečmlkov e Oboavljajmo aaretelns TOČNO tlzi poteče O AfiUrajmo vn<d drufimi naročniki,
Prispevajmo v PROLETARY K V tiskovni sklad te tefl drogi*
Oglsiajls V PROLETARCU priredba la dregs stvari
e Naročajte iletsasfce le angleške kajlge Is PROLBTARCKVB knjifarne	1
e PsakrbRe, ia al naroče AMERIŠKI DRUŽINSKI
e Naročite KtyKIUR tail svoj*«* f ataipm kraje le seske PROLETARCA.
Vsakdo nrt #ff/ *i M kglikor moro, PU bomq vso toiayo zqtagova/ff
Postaje za dognanje raka
V borbi proti rakp, ki PQVZ-|ja je, da s poslovanjem prene-roči eno od vsakih osmih smrti hamo, čim bodo vsi medicinski
PISMO IZ ZAGREBA 0 PROLETARCU Ht RAZNE KRITIKE PROTI NJEMU
Rado Vihar iz Zagreba nam piše. Pravi, da Proletarca prejema jako neredno. A da vsako številko, ki jo prejme, prečite s kritičnimi očmi. Njegovo pismo je bilo oddano v Zagrebu 19. junije to leto. Prejeli smo ge 0. julija. Bilo je registrirano. Torej je potovalo skoro mesec dni.
Kar se tiče nerednega dostavljanja, smo že Čestokrat apelirali na ameriško in na jugoslovansko pošto, da si naj medsebojne poštne zveze urede — saj vendar nismo že dolgo čase več y vojni!
Na vprašanje, katera cenzura nam najbolj nagaja, — namreč taka vprašanja dobivamo od naših tukajšnjih čitateljev, tudi ne moremo odgovoriti. Kajti ameriške in jugoslovanska po-, štna oblast trdita, da cenzure ni. In je verjetno, da ne, ker iz Ju* goslavije prejemamo tudi zelo napadalna pisma proti režimu, a pridejo sem nekatera veliko prej kakor pa ona, ki so polna odobravanja o delovknju in naporom sedanje jugoslovanske vlade. -
Naš zagrebški Slovenec, Rado Viher, pili:
Cenjeni tov. urednik!
Naročen sem ne Vaš list, oz. predplačal me je nanj moj stric kateri živi tam. (Op. up.—John Krebel v Clevelandu.)
Edino Vam moram na žalost sporočiti, da dobivam "Proletarca" jako neredno. Od meseca decembra 1947 (takrat me je namreč stric predplačal) sem prejel do sedaj samo 5!! številke, in to: od 10. dec. 1947, 4. februarja 1948 in zadnjo od maja %' Nevem kaj je temu vzrok, ali mislil sem si že vse mogoče.
"Proletarca" rad čitam, čeravno ima nekatere stvari u ae-bi — rekel bi, popolnoma "apf* nkanske".....
Mislim, da se nf txxfete jezili če Vani povem, da so časopisi tukaj še bolj naprednejši od •Proletarca".
De samo spomnim na članek v št. 2095, pod naslovom "Borba za FwcUo", kateri se mi zdi kar nekam preveč pesimističen, in kaj takega bfc v naši* časopisih pač zastonj likali.
Sicer pa vsa čast Vaši aktivnosti tam in res lepo, da slovenski še raste oozabili, čeravno pa opazim v "ProL" več izrazov, kateri se v slovenščini več ne upotrebljavajo.
Malo "f moti ameriški način reklame, pe sem se pri čitanju nekih člankov v * ProL" nehote spomnil nekega.toner lškegar jfii-mu k^er je protestantski pastor pri svoji pridigi 4 cerkvi začel oglaševati, de ae pri tam in tem kepi takšno in	blago naj-
ceeejfe. Sicer razumem, de so v drugih krajih drugi običaji
Ifialim, de mi vse to ne boste zamerili, pe ako Vas bi zanimalo, bi Vam drugič napisal kaj o delu in Življenju pri nas.
Upam, da bodete kaj uredili, da bom "Proletarca" bolj redno prejemal, ter se Vam zato v naprej zahvalim
Lepo Vas pozdravljam, kod tudi ostale tovariše sodelavce in vse naše Slovence.
Rado Viher, Zagreb.
*
V gornjem pismu Rado Viher posebno omenja članek v "Pro-
s BARIH** a SO«


umu!uuiuuuittiw
letarcu", ki ae je tikal položaja na Francoskem. Naslov mu je bil "Borba za Francijo".
On pravi, de ae mu je zdel ta članek (bil je priobčen v Proletarcu na prvi strani 10, decembra 1947) kar preveč pesimističen in pe de bi takega v časopisih v Jugoslaviji zaman iakal.
Od takrat, ko je bil priobčen, je minilo sedem desecev.
Ukazalo se je, da je bil članek ne pesimističen temveč realističen, torej ne napisan v kake propagandne namene temveč čitateljem predočiti resnico.
Sej bi človek red Ml optimist, toda ne ne način, da bi goljufal samega sebe ln v časopisu Še druge po vrbe.
V	Franciji se je dogodilo točno tako, kakor je bilo rečeno v omenjenem članku pred sedmimi meseci in v nobenem oziru 'nismo omenili drugega kot resnico, ki pa je z našega vidika "pesimistična", hočeš nočeš.
In kar tako, ker vidimo, de se naši čitatelji v starem kraju zanimajo sa naš list, ponatiakuJemo tu dotični članek — "Borba aa Francijo", objavljen prvič dne Ml. dec. 194?, ki se glaei:
»- •# 4 $
"komunistična stranka je sv^-jo borbo ra oblast nad Francijo izgubila, a problemi države so šekafc* so bil L Z bajoneti ae jih ne ttfte reži ti.
V	Washingtonu se hvalijo, da so bitko za prevlada ne Francoskem. dobili. Z dolarji kajpada
Minuli teden je odiel z mirovne konference v Londonu,
ali pravilnejše, s seje velike četvorice, republikanski politik John Foster Dulles. Slovi za ve-ščaka v vnanjih zadevah in v tem smislu ga upoštevata senatorja Vandenberg in Taft, governer Dewey in drugi republikanski prvaki.
Dulles ni odšel nazaj v New York, kjer je njegov dom, temveč v Pariz. Naš državni Ujnik Marshall je dejal, de je Dulles posetil Franfcijo brez vsakršnih ndpedik Te ee pravi, da ne stope drugega kahnr
Teko je bile
nost.

V	resnici je šel Dulles v Francijo poizvedoveti, kako Jo ohraniti sa naš sistem — to je, se zapadni blok in sa kapitalizem, čeprav v omiljeni obliki.
Ko je minulo jesen govoril v zbornici v Beogradu maršal Tito, je med drugim posebno poudaril, da ne more hiti ljudska revolucija uspešna drugače kot da ima poleg komunistične stranke za sabo tudi druge sorodne skupine.
Usti njegov govor je dobil veliko pozornost •— toda ne prej predno so se začele zmede v Franciji in Italiji.
tiio je dejal, da je za zmago naroda treba naroda. Zato si je narod v Jugoslaviji osnoval ljudsko, fronta Danes kajne je Jugoslavija oglašana za komu* nistično državo, a resnica o nji je to za kar jo je Tito preglasil.
V	Franciji se ta proces nI obnemel, pa ne toliko po krivdi komunistov kot vsled ogromnega pritiska.takozvane dolarske di-plomalije. Ali bolj po domače, vsled nadmoči anglo-ameriške-ga bloka, ki še nadvladuje v zapadni Evropi.
Kdo je tega poloma delavskega gibanja na Francoskem najbolj kriv, bodo dognali šele zgodovinarji.
A ^e sedaj ugotavljajo, da se je socialistična stranka v Franciji slabo obnesla.
Tako je danes Francija pod diktaturo demokracije proti komunizmu. A država je vzlic temu bolna. Zapravil jo je kapitalizem, ki ga hočejo v Franciji rešiti z Marshal lovim načrtom. Ker mu Leon Blum in njegovi kolegi poqnagajo, bodo dobili fašizem v povračito, kakor so ge v rasnih deželah po prvi svetovni
vojni."	1
*
Upamo, da bo naročnik Rado Viher to številko Proletarca pcejel ter ia gornjega razvidel, da smo vzlic "pesimističnim" stavkom v članku vendarle op-tienističaft, ker verujemo in ker hočerpo, da krene svet na nova peta.
V	uradu ima/no še precej drugih stkrokr^jskih pisem. Večino-
v tej deželi, igrajo postaje za dognanje in zasleditev raka zelo važno vlogo. Od konca vojne je bilo odprtih večje število takih postaj, tako da imamo v Zed. državah sedaj 181 te vrste preglednih ursdov, kjer je mogoče dobiti enkrat na leto popolno fizično preiskavo po predpisih Ameriškega kolegija kirurgov.
Dosedaj so bile pregledne klinike ali postaje odprte v 30 drŽavah ter v Washingtonu, D. C. Teh uradov pa nikakor ni izsto-vetiti s klinikami, ki se ukvarjajo 3 slučaji v katerih je rak že bolj ali manj gotova stvar.. Postaje za zasleditev te za-vratne bolezni služijo predvsem ideji, da se vkorenini navado periodičnega pregleda v svrho dognanja raka v začetnem stadiju, ko je še lahko ozdravljiv. Te vrste zdravniški pregledi stanejo nekaj malega, večji del stroškov krijejo prispevki v ta namen. En cilj teh postaj je namreč navaditi ljudi na dejstvo, da je mogoče zaslediti raka v njegovem začetnem stanju samo ako se človek da periodično, torej enkrat na leto zdravniško preiskati.
Te postaje so pa le en del borbe proti tej bolezni, ki je leta 1947 zahtevala $14,000,000 iz zveznega sklada in $12,000,-000 je bilo potrošenih privatnih prispevkov. Do lahskega leta pi zvezno nakazilo nikdar presegalo $4,500,000 in tudi prostovoljni prispevki so bili nižji. Kakor se je torej stopnjevala bolezen, tako je bilo treba povečati prizadevanje za preprečenje in zdravljenje ter predvsem dognanje te navadno prepozno za-sledene bolezni.	#
Tipičen pregledni urad je v Washingtonu, D. C., ki je bil ustanovljen pred manj kot enim dni, toda je že v enem mesecu obstoja zabeležil dolg seznam prosilcev za pregled, dasi se urada ni oglašalo, izvzemši ob priliki otvoritve, ko je bilo par tozadevnih vesti v listih. Ker mora U pregledni urad sodelovati z mestnimi bolnicami, more delovati le en cel dan v tednu, ker bolnice tega izredno zaposljenega mesta pogosto nimajo prostora za bolnike. Značilno je, da so pregledi 150 oseb tekom nedavne periode dognali, da. so bih med temi štirje slučaji reka, čeprav so bile vse štiri oaebe na videz zdrave, Šestnajst drugih oeeb pa, je imelo izrastke (tumors), kateri bi znebiti even-tuelno povzročili raka. Pregledni specialist je dejal: "Naša ide-
študentje poučeni, da je treba pri zdravniških preiskavah dajati pozornost navidezno malenkostnim zdravniškim dejstvom."
Industrialna postaja za zasleditev raka je bila odprta v predilnicah Avondale Mills, v Sy-calauge, Georgia. S sodelovanjem Ameriškega društva proti raku bo ta klinika služila kot vzorec skupnega boja proti raku od strani delodajalcev in delavcev. Spočetka je ta klinika nudila zdravniško preiskavo samo delavkam ali pa ženskim sorod-nicam moških vpo6ljenih v predilnicah. Sedaj se klinike lahko poslužujejo ženske iz vsega okrožja in celo iz podeželskih predelij v bližini. Brezplačne zdravniške preiskave vsakega pol leta se priporočajo in delavke uposljene v predilnicah so plačane za čas, ki si ga vzamejo za preiskavo v kliniki.
"Ideja ustanovitve klinike", je dejal načelnik Ameriškega društva proti raku za Alabamo, "je bila, da se ljudi prepriča o možnosti raka, ne da bi se človek zavedal tega in pa, da je rak v mnogih slučajih ozdravljiv ako je odkrit pravočasno."
Temeljita zdravniške preiskava za zasleditev raka je koristna tudi v drugih ozirih, ker lahko odkrije bolezni, ki jih lahko odpravi le takojšnje zdravljenje.
Common Council.
ma jih je treba za stavce prepisati, in ker uredniku manjka časa, ne more vsega .takega dela sproti izvršiti. A polagoma pride vse na vrsto.
Vzhod, pravoslavna cerkev za boj, proti politiki Vatikana
Iz Moskve je bilo dne 10. julija poročano, da je nadškof Germogen posvaril pravoslavno cerkev v Sovjetski uniji in v gih krajih sveta, naj bo oprezne j ša proti spletkam rimskokatoliške cerkve. Dejal je, da ima pravoslavna cerkev v USSR in vzhodne pravoslavna cerkev drugod po svetu 150 sledbenikov, kar je po njegovem mnenju sicer manj kot jih ima katoliška cerkev, e ae nadeja, da bo vzhodna ortodoksna cerkev v stanju zajeziti prodiranje Rima v pravoslavne kraje vsepovsod.
Katoliška cerkev—pravi nadškof Germogen, se je poslužila v svoji novi politični taktiki modernizacije in oslonjena je na mogočen ameriški in drugi zapadni kapitalizem Vendar pa bo pravoslavna cerkev temu pritisku Rima ko$, a v ta namen mora postati po mnenju nadškofa Germogena bolj agresivna kot pa je sedaj.
Ako ste prijatelj Proletarca, pridobite mu letos saj eevege naročnika.
KLUB ST. 1 JSZ
VABI NA
PIKNIK
KI BO
V SOBOTO 17. JULIJA '
na Keglovem vr* v ^PPj^m Spit^is
PrsbHolt gre v korist '
PROLETARCA
Igra JOE KOVICH in njagev ork**t*r.
Vstopnino prostQ Vabljeni vsil	Pridite vsil
evevie
\
ITALIJA PO VOUTVAH SE VEDNO V ENAKIH TEŽAVAH KAKOR JE BILA
Italija ima po zadnjih volitvah neoporečno desničarsko večino v svojem parlamentu, toda živi se še vedno — kot se je prej, iz in na račun ameriških dajatev.
Premier de Gasperi je na trdnem. Podpira ga takozvani Marshallov plan, ima zaslombo Vatikana, Anglije in ostalih za-padiiih sil.
Ampak le ni na trdnem!
Levičarske stranke so izšle iz nedavne volilne borbe sicer oslabljene, toda problemi so ostali nerešeni in tako se velik del zar vedenega ljudstva spet ozira na "rdečkarsko" stran.
Ena izmed urednic revije "Naša žena", ki izhaja v Ljubljani, piše o položaju v Italiji med drugim, da je sicer sa vojska dinastija bila 1. 1946 zavržena, a razmere pa so se vzlic no-vcprogl-jšeni republiki nadaljevale po starem, to je, po tokih starega reda. Njen članek v iz-črpku se glasi:
f
Pri volitvah 2. junija leta 1946 ie italijansko ljudstvo pokopalo gnilo savojsko monarhijo in si izbralo republiko. Toda anglo-ameriška vojaška okupacija in vedno močnejše ameriško vmešavanje v italijanske no-
Ko je Henry Wallace, ameriški demokratski voditelj, lansko jesen obiskal Rim, si je ogledal ne samo antične znamenitosti Rima, šel je tudi v predmestja, kjer % živi četrtina prebivalstva tega 'slovitega mesta v največji bedi. Ko se je Wallace vračal v Ameriko, je dejal časnikarjem: "Le v malo deželah je tolikšna razlika med siromaki in bogata-M kakor v Italiji. Morda je v Ita-Hji več bede kot kjer koli drugod ..
Tudi sam sem na svoji poti po Italiji obiskal nekatere izmei tth predmestnih okrajev. V enem izmed njih, v Tormaran-ciu, se mi je najbolj vtisnilo v
500 Ur dnevno delati od jutra do noči 160 dni v letu, ostali čas pa se pehati za kruhom daleč od doma in biti večkrat lačen
kot sit. Italijanski kmetje nočejo več pošiljati svojih žena v mesto na pranje perila zemljiškim rentnikom, niti jim več brezplačno dajati puranov, jajc in drugega živeža. Italijanski
delovni ljudje in vsi demokrati! veliko nadarjenost za gledališki
sq se pod vodstvom socialistov, in komunirtov združili v mogo-čho demokratično Ljudsko fronto. Ta fronta se krepi iz dneva v dan, k njej pristopajo tudi pristaši vladinih strank, priključujejo se ji znani umetniki in pisa-telji, vsi, ki, si žele prerojeno in neodvisno Italijo.
poklic Ko sa je

//
ii
mu v Massachusettsu odrekel slepo pokorščino bostonski cerkvi. Prisiljen je bil radi tega bežati iz kolonije v zalivu Massachusetts in se podati k svojim indijanskim prijateljem v sedanji Rhode Island.Tukaj je ustanovil kolonijo Providence. Iz-spomin na sto in sto trhlih le- i javii je v svojem pisanju 1. 1638, rcnih barak, prekritih z nekaj | ^a je želel, da bi ta kraj postal
Polna svobodščina v verskih zadevah
Bilo je komaj par let po izkr- j zato Je dobro pomniti, da je po canju Pilgrimov, ko je Roger drugi strani globoko vkoreni-Williams, pastor cerkve v Sale- njena zavesi duha, Hi je stremel
plceevine in raztrgane strešne lepenke. V blatu pred vsako od teh barak pa je čepelo kup otrok. V vsem predmestju nisem srečal niti enega kolikor toliko dostojno oblečenega človeka, četudi jih šteje predmestje nad deset tisoč. Tudi sit najbrže ni bil nihče.
pribežališče ljudem preganja nim radi zavestnosti."
Rhode Island je tudi postal naselje verskih ljudi, ki se niso hoteli pokoriti pritisku in so iskali verske svobode. Bili so to ljudje raznih verskih prepričanj ali veroizpovedi, ali največ je bilo med njimi baptistov
v
Podobno je v predmestju £asu -kolonijalne periode. Zato-Quatarticciolo (25,000 prebival-	pa so našli tudi kvekeri.
cev), kjer je SO41 prebivalcev y New Portu, Rhode Island, še brez zaposlitve. Oče petih otrok, vedno stoji nenavadna zgradba, LuAedi Pasquale, s katerim sera ki nosi ime Friends Meeting tam govoril, je po poklicu sobo- House of the Quakers, torej sha-tranje zadeve je italijanskemu ^u^ar in je ie mesece brez dela. jalisče pripadnikov kvekerske ljudstvu onemogočilo, da bi iz- Dobiva zase in za družino 409 sekte. Tudi najstarejšo židovsko
lir dnevne podpore, mnogi pa sinagop> najdemo v Ameriki v niti tega ne dobe. Kruh, voda,	Portu — sedaj je ta tem-
scl in nekaj nezabeljene zele- pel Jeshuat Israel ali Touro si-njave, to je vsakodnevna hrana nagoga narodna božja pot ame-teh ljudi.	riških Zidov. Cerkvena občina
Se bolj proti jugu Italije je započeta 1. 1658, je še vedno v beda še hujša. V Andriji, južno- obstoju in značilno je, da je to italijanskem mestu, živi 30,000 cerkveno občino ustanovilo pet-liudi v glavnem kmetov. 15,000 najst družin židovskega izvora, jih živi v jamah, skopanih v ze- K »o najprej pribežale iz Spa-meljski zid! Kmetje in poljedeL- nija na Holandsko, od Um pa v
po absolutni svobodi vesti in je tudi vodil opozicijo proti verskemu in drugačnemu zapostavljanju. Nauke Roger Wjlliamsa in znamenite listine Rhode Islands tar Brown vseučilišča nam odkrivajo dejstvo, da je že pred stoletji živel duh svqbodc in to ne ket vzvišen idea), ampak kot dejstveni prayilnik in zapoved v vsakdanjem življenju tedanjih Američanov, ki so delovali za udejstvovanje verske strpnosti med naseljenci.
Common Council.
Izšolal
v Anglijo, Iger jo žel lepe uspeha. V kratkem »asu fe P«** eden najznamenitejših igralcev angleške države. Nastopal ja tudi v New Yorku, kjer Je poatal kmalu ljubljenec gledališkega občinstva. Dovršeno je oblikoval Shakespearjeve junake. Coghliu jc naslopU kot gost na vseh ameriških odrih, povsod z velikim uspehom. Lfcta 1898. je umrl na nekem gostoVapju ^ Galvcstonu, kjer so ga tu^li pokopali.
Kakor vsi Irci »o je tudi oni nagibal k mistiki, Večkrat je izrazil željo, (ja bi paeživel zadnja leta v rojstnem kraju. Bil je prazno veren in večkrat mu je r.ioral? ve<ježevalka tolmačiti bodočnost. Usoda ni ustregla njegovi želji. Urtietnika so položili v razkošno, trdno krsto in ga pokopali v južni zemlji.
l)*e :eLi pozneje :n sicer 8. sen»:mbra 1900. je prihruinel nad mesto strašen vihar. Veli-
koristilo to volilno zmago. Voditelj demo-kristjanske stranke, "človek Združenih držav Amerike" — de Gasperi — je na ukaz iz Washingtona izključil komuniste in socialiste iz vlade, čeprav so pri volitvah dobili skupno nad 40 % glasov. Ko so bili ti izrinjeni iz vlade, je de Gasperi pričel z razprodajo italijanske neodvisnosti na debelo in drobno. Po odhodu angloame-riških okupacijskih čet so deželo preplavili nešteti ameriški agenti, v italijanskih pristaniščih pa so se zasidrale ameriške vojne ladje, ki plovejo po italijanskih vodah s tako gotovostjo, kot da bi bile v kaki vojaški bazi na severnoameriški obali.
Ameriško "pomoč" občuti naj-strahotneje italijansko delavstvo. V Italiji je danes ie nad d*a milijona brezposelnih. In-lllltrifrlr podjetja ustavljajo obrat aa obratom, delavce mečejo na cesto, z ameriškimi avtomobili opremljena in s ameriškim orožjem oborožena policija pa s pendreki pretepa stav-kujoče in brezposelne, ki zahtevajo kruha in dela. Revščina, v kateri živi na milijone italijanskih delovnih ljudi — in to ob prepolnih izložbah — Ja obupana. To lahko trdim, ker sem Jo videl na svoje lastne oči.
Bil sem na primer v veliki milanski tovarni Caproni in tam razgovarjal z dala čal sem delavca, očeta z desetimi otroki — vsi se stiskajo v eni sami sobi zatohle barake ter se hranijo le enkrat na dan. Bil sem navzoč pri zborovanju deset tisoč delavcev milanske tovarne "Breda", ki že dva me1 seca niso dobili mezde.
Milanska provinca je ena izmed najbolj industrializiranih v Italiji V tej provinci pa so že do letošnjega januarja zaprli 180 malih ki srednjih industrijskih podjetij. Na vsakih šest razpoložljivih delavcev v milanski provinci so samo trije polno zaposleni. Dva od njih delata po skrajšanem delovnem urniku in prejemata samo dve tretjini plače, medtem ko je vsak šesti delavec brez kruha in brez dela.
MORJE MM JE .
izpolnilo iel|p
Dogodek, ki ga tu.,|fc>pisuje-me, se je v resnic* dogodil. Ne gre za skrivnosti, niti za čuds-žnj dogodek, v njem je le delo-vafije naključja tako presenetljivo, da se kaj takega težko kdaj ponovi.
Torišče te nenavadne zgodbe
tega igralca Charleaa Coghlsns
ki je bil pokopan v Galveston u. V njegovi rojstni vasi ja precej ljudi poznalo umetnika, imel >t ia mnogo sorodnikov. Sicer it mladih nog ni stopil na rodna tla, toda vaščani so se stemnili njegovih pisem, v katerih jo tako hrepenel po rojstnem kraju, in njegove želje umreti doma. Tako je ljubil Coghlan domačo zemljo.
Krsto so pokopali vaščani na svojem pokopališču. Umetnik j? našel pot v svoj rojstni kraj. To potovanje krste tako daleč ni nič čudnega« saj zanaša zalivski tok razbitine ladij tisoče milj daleč, čudno je le to, da je pri-remal mrlič v svoj rojstni kraj, po katerem je hrepenel vse življenje.
Parne lokomotivo zotonjujojo
Na ameriških železnicah nadomeščajo stare in tudi moderne parne lokomotive, kurjene
, r.	na premog, bolj in bolj z novimi
kanski valovi so mesto prepla- stroji tipa Diesel-Electrics, ki so
vili. Vihar je trajal 18 ur, porušil je mnoeo hiš, nad 8000 prebivalcev (skoraj petina) mesta je poginilo. Skoda je znašala nad 80 milijonov dolarjev, kar je bilo za tedanjo dobo ogromna vrcdnqst. Valovi so poplavili tudi mestno pokopališče in odnesli mnogo knULs *
Leta so minua. Mesto sc je polagoma obnavljalo, nihče se ni spomnil v teh težkih časih
je Meksikanski zaliv na vzhodni umetnika Cnghlana
ski delavci južnoitalijanskih po-, krajin ne žive na svojih kmetir jah, raztresenih ob rodovitnih poljih. Naseljeni so v velikih "borgih", kot jim pravijo tam naseljeni Italijani. Ob prvem jutranjem svitu hodijo po dve, tri in celo po več ur daleč na delo, pod noč pa se na smrt utrujeni vračajo v borg. In za koga vse te trpljenje? Bodisi da delajp za veleposestnika, za demokrist-janskega ministra, zase gotove ne. Zakaj od 8 milijonov italijanskih kmetov poseduje 43% vse zemlje 3000 veleposestniških družin?
Morda si boste laže ustvarili sliko o bedi delavskih družin v južni Italiji, če vam povem, da v skrajni stiski pobijajo roditelji celo lastna aaladoletne hčere naprodaj tujcem, ki ae hvalijo s svojim "ameriškim načinom življenja" in "krščansko civilizacijo". Neapeljski otroci, ki po-ob pristanišču, za nekaj lir vodijo pijane ameriške mornarje v javne hiše. Kdo bi mogel dovolj nazorno popisati bc*-do, ki je prisilila na sto tisoče italijanskih žena, zlasti v južni Italiji« * temu, da prodajajo lastno tele?
Kako razumljivo, da italijansko delovno ljudstvo noče živeti v takšni bedi. Hoče kruha, dela in miru. Italijanske matere, ki so letos 14. marca poslale 50,000 svojih zastopnic na kongres mi ru v Rim,nočejo, da bi njihovi sinovi, pa kadar koli, krvaveli za račune bankirjev Wall St. Delovni ljudje nočejo prepustiti svoje dežele ameriškim imperi-alistom, nočejo od zore do mraka garati na poljih za žepe veleposestniških družin. Poljedelskih delavcev ni volja za borih
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE .KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
novo deželo Ameriko. Rečeno je tudi, da sta dva od teh novodošlecev, Modercai Campanal in Mojzes Pacheckoe, ustanovila prvo prostozidarsko društvo v novi deželi.
Z dotokom novih naseljencev so prišli v državo Rhode Island tudi francoski naseljenci iz Kanade, in Italijani. S tem je dobila tfmokatoliška cerkev precej odlično mesto v Rhode Is-landu. Navzlic temu odraža versko oaračje te države danes isti duh, Tu Je L 1663 dal pobudo za izjavo: "da naj bo to dejanski preiskus, da je mogoča najbolj cvetoča civilna država Um, kjer vlada polna svoboda v verskih zadevah."
Prva zborovalna stavba bapr tistov v Providence, ki je bila zgrajena 1. 1T75 in je nadomestila staro versko shajališče izza 1. 1700, nosi značilni napis na svojem zvonu in nam s tem spri-čuje duh tedanjega pojmovanja verske svobode:
To mesto je bilo spočeto sa svobodo vesti,
ljudi je vodilo prepričanje ne sila.
Providence ima poleg domače ameriške tudi mednarodno barvo — tu je slišati različne govorice Američanov iz raznih krajev dežele in mnogi od meščanov govore kanadsko francoščino, portugalski, judovski, poljski, švedski, ukrajinski in armenski jezik.
Providence ima tudi najznamenitejšo vzgojno ustanovo v Ameriki — Brown univerzo. Prvotno je bila ta ustanova vzpostavljena 1. 1764 kot Rhode Island kolegij, sedaj pa stoji na College Hilhi in obsega 40 akrov prostora. J9hn Carter Brown knjižnica, ki stoji na tem pro? štoru, vključuje znamenito zbirko zemljevidov, rokopisov in knjig o kolonijalni Ameriki Vsako leto obišče to knjižnico mnogo učenjakov in študčntov is raznih krajev sveta. Visoki vzgojni nivo in uspeh ta univerze, ki Je sedma najstarejša ustanova za višjo izobrazbo v Ameriki, pa ni ie vse radi česar uilva priznanje ln slavo. Poaaduje tudj listino, pisano 1. 1764 in vsebu« jočo točko, ki Ja isrednost med poslovnimi listinami vseh kolegijev te dežele. Točka v omenjeni listini se glasi: "V to liberalno -in katoliško ustanovo se ne sme nikdar uvesti nobenih verskih tskstov, pač pa naj vsi člani ustanove vedno uživajo polno, prosto, absolutno in nepretrgano svobodo vesti."
Izraz "katoliška0 v tem primeru pomeni vesolina al; vse objemajoča, torej nima verskega pomena.
V sedanjem času borba proti nestrpnosti in zapostavljenosti, se razlagajo korenine tega zla,
obali 3ed. držav. Tu leži mesto Galveston, Tex. Severno, kakih 4000 km oddaljenov leži ob južni obali Labradorja v zalivu Sv. Lorenca otok Princ Edvard. Kakor znano, teče "zalivski tok" iz Meksikanskega zaliva v Atlantski ocean. Ta tok je širok do 100 km, njegova brzina znaša 4 do 8 km, teče v smeri Greenlandije, njegova globina znaša 60 m. V začetku je tok precej topel, med-potoma se ohlaja, toda nikdar, niti v severnem območju, se ne ohladi pod 15 stopinj C.
Leta 1841. se je rodil na omenjenem otoku Charles Coghlan, ki je že v zgodnji mladosti kazal
Somom ;priredb slovenskih organizacij v Chicagu
Organizacije v Chicagu in oko lici, ki žele taneti sveje priredbe označene v tem seznamu, naj nam •porote podatke, enako tudi pe-pravke v »lučaju pomol)
Klak št 1 JSZ — piknik v korist Proletarca v soboto 17. julija na Keglovem vrtu v Willow Springsu.
'Saoodjo" št. 449 SUN—piknik
v nedeljo 18. julija v Dcmis Woods, Wolf Road med Ogden Ave. in 31.
cesto.
"Fleecer" št »M SNFJ—piknik v soboto 7. avgusta v Pilsen parku, Albany in 26. cesta.
Draštvo it IS* SNFJ—piknik v nedeljo 8. avgusta.
Pevski sbor Prešeren piknik v nedeljo 15. avgusta na Kegloveaa vrtu v Willow Springsu.
Slavlja it 1 SNFJ—slavnost 45-letniee v nedeljo 10. oktobra 1948 V jednotini dvorani.
Progresivne Slovenke, krožek it. 9, priredba v nedeljo 24. oktobra v dvorani SNPJ.
Pevski abac Freiorea - jesensk
koncert v nedeljo 14. novembra v dvorani SNPJ.
Federacija SNPJ priredi boiični-co za člane mladinskega oddelka SNPJ v nedeljo 19. decembra i jednotini dvorani-
"Nada" št 192 SWJ—Silvestro-va zabava v sredo 31- decembra v jednotini dvorani.
Pet let pozneje sta se ribiča vračala z lova v zalivu Sv. Lorenca domov na otok Princ Edvard. Pred seboj sta opazila velik, podolgast zaboj, vet pokrit z algami, morskimi rastlinami in školjkami. Zaboj je moral biti precej težak, ker je bil pogreznjen globoko v vodi. Ribiča sta veslala k zaboju, in se že veselila bogatega plena. Povezala sta zaboj z vrvmi in ga vlačile k obali. Ker sam^ nista zmogla, sta poklicala na pomoč nekaj so-vaščanov. Z združenimi močmi so potegnili zaboj na obalo Skorjo školjk in morskih živali so očistili z zaboja in se kmalu prepričali, da imajo pred seboj krsto. Poklicali so župana in oba vaška redarja in odprli krsto Od mrliča je ostalo le nekaj kosti in obleke. Toda na pokrovu krste je bila pribita srebrna tablica z napisom, ki je pojasnjeval, da je v krsti telo znameni-
za pogon kurjene z oljem. Goni jih na ta način v lokomotivi producirana električna sila.
Ogromna tovarna za izdelovanje parnih (na premog kurjenih) lokomotiv v Schenectady ju, last American Locomotive kompani-je, jih je prenehala izdelovati popolnoma in se osredotočila samo na izdelovanje lokomotiv tipa Diesel-electrics.
Resnica Je le redkokdaj čist* in nikdar preprosta. — Oscar Wilde.
Najslabše kolo v voz,u dela največ ropota. — Ben Franklin.
Kjerkoli in kadarkoli, spomnit* se Proletarca in zbirajte prispevke v ajagov tiskovni sklad.
RL0WER-S
Spor medBeogradorp in kominformo^se zelo ooostril,
(Konec s 1. strani.)
dežel so jo obsodile in obljubile zvestobo Moskvi.
Tudi vlada v Beogradu je skušala vzbuditi pozornost na Titove akcije, posebno med onimi strankami, katere so v sovjetskem slovanskem orbitu.
Toda ker se je Albanija toli-x ko postavila, da je Moskva huda na Tita zares in da ne bo sporazuma, saj odkritosrčnega nc. razuma, saj odkritosrčnega ne, to je gotovo.
Kam naj krene Jugoslavija?
To, da ta spor ni nastal preko noči je razvidno iz tega, da se je kominforma preselila iz Beograda še predno je svetpvna javnost kaj vedela o tem boju. V Beogradu je kominforma izdajala tudi precej obsežen list v angleščini, ki ga sedaj prejemamo iz Romunije. Jugoslavija ie torej v nemilosti v vseh deželah. ki jo obkrožajo. Vzlic temu — kaj je zagrešila 1
Za petletko
Večina ameriških reporterjev pravi, da ji delo ovira najbolj pomanjkanje poljedelskih in raznih drugih strojev.
Ampak Tito je odločen, da se Jugoslavijo mora modernizirati. In se jo tudi bo, ako bosta on in Kardelj odločevala..
Jugoslavija bi v teh svojih naporih krvavo potrebovala lokomotiv, strojev, raznih surovin in pa seveda življepskih potrebščin.
Kar si Jugoslavija najbolj prizadeva, je obnoviti in izboljšati svoj transportacijski sistem. Med vojno je izgubila okrog 50 odstokov lokomotiv. S tega si lahko predstavite, da niti tistih, ki so zdrave, ne bo mogoče vseh uporabiti, ker so tudi proge pokvarjene. In mostovi. In nima ne/iovolj tračnic ne traverz.
A vendar, vlada v Beogradu bi rada železniški promet dvignila že letos na predvojno višino. Jugoslavija bi rada dobila vse te potrebščine na upanje, in s takimi rečmi pa se ni šaliti. Rusija jih ji je obljubila, ne pa dostavila, ker je sama v potrebi. In s Češke tudi nič ne dobi. Ostaneta torej le še Anglija ln predvsem Zed. države. In morda je tudi to veJ'k ali pa mogoče poglaviten vzrok spora med Moskvo in Beogradom
* ftt
iT "J
G
DRŽAVLJANSKI FftIROČNIK
k»J4ti«*, s poljudnimi navodili kake postati AMERIŠKI DtlAV UAN.
Poleg vprašanj, kl jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjilics is v a dolu nekaj važnih letnic iz zgodovine Zedinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Linool-nov govor v Oettysburgu, Predse d niki Zedinjenih drlav Ia Poedine države s glavnim mestom, številom prebivalstva ia velikostjo.
Ceno knjižici Je samo SO center •
N« rotila spre j <
Knjigarno PrQktarcQ
SStl f. LswnSsle Avoaao
CHICAGO U, ILL.
'LAVNA PRIVLAČNOST za obiskovalce Chicaga to poletje je velika Cikaška Železniška Razstava, prirejena v proslavo 100-letnice, odkar je bil zapad odprt železniškemu prometu. Ta razstava, ki so jo aranžirale glavne ameriške železniške družbe, se bo začela 20. julija in bo trajala do Delavskega praznika.
Komaj pred sto leti je v takratno mlado mesto Chicago prisopihala 10-tonaka lokomotiva s kurjavo na drva, ki je bila ttupljena kot starina od vzhodnih železnic in je vlekla odprt vagon, Yva katerem so sedeli lokalni predstavniki tiste dobe. Ta zgodovinska pet-miljska pot' "PIONIRJA" je pomenila začetek napredka Chicaga, ki je postalo središče železniške transportacije.
Čiliaška Železniška RazsUva slavi U napredek. Je bogata po vzgojnih razstaviičih in oživlja doprinos, ki so ga omogočile ieleznice v naseljevanju dežele, v razvoju gospodarstva in v vojnih zmagah. Obenem je pok Ion Chicagu kot transportacijakemu središču sveta in daje priznanje njegovi veličini v kulturnik, vzgojnih in industrijskih pridobitvah.
Glavne ameriške želeenioe so pripravile zanimiva razstavišča, vklju-čivši vlake iz vseh dob železniškega rasvoja, od starega "PIONIRJA" do najnovejše moderne lokomotive, vključivši slavnega "VLAKA BODOČNOSTI". 'gr \
Obiskovalci razstave, ki se nahaja priročno ob ofteli jezera Michigan, bodo videli vzorce potniške privlačnosti z vseh delov dežele. Enomiljska ozkotirna železnica jih bo peljala v tipično vasico v južni Indiani, mimo replike vodometa Old Faithful Geyser v Yellowstone National Parku, mimo floridskih kopališč in EvergladoV ter skozi ranče na zapadu.
Glavna zanimivost Cikaške Železniške Razstave je slikovita predstava, ki nazorno kaže razvoj transportacije od indijanskih čolničkov do najmodernejših vlakov bodočnosti. Več kot 200 igralcev nastopi v teh dramatčini predstayi parkrat dnevno na odprtem odru.
Več železnic bo aranžiralo posebne cenene izlete v Chicago na njeno železniiko razstavo.	/
TI^ITOKUUNPOIMA^OH DfFARTMINT
MOto^Po-WUfsiCMtfl,*..!. »"> ""Mpl W
COMMONWEALTH EDISON COMPAMT
A Yugoslav Weekly Devoted to Iht
Intvrtit of Workers •
% OFFICIAL OtOAN OF I. $. F. and Its Educational Bureau
PROLETAREC
IDUC ATION
ORGANIZATION CO-OPIK ATI V B
COMV ONWIAITH
NO. 2124.
P«bU»l»d W~klT •• 2101 U. LmwmdmU Aw.
CHICAGO, ILL., JULY 14, 1948.
VOL. XLUI.
Your Partner, the Boss
We quote from Mr. Philip Murray, president of the Congress of Industrial Unions:
"Today, progressive businessmen regard their workers, not as antagonists but as welcome partners. . . . They accept trade unionism."
While we have no doubt that many union officials on high and low levels would endorse the above words, we nevertheless assert that what the CIQ chief says is a lof of hooey.
Partners share in the burdens and the rewards of business Partners never ask each other for a raise or go on strike for better conditions. Partners wouldn't incite politicians to bog-tie each other with restrictive laws.
Under the private-ownership profit system a worker is still a person who sells his labor power to,the owner of an industry. The boss buys his services when he can use human labor. But he also cancels the order as soon as it suits him to do so. Partners don't throw each other upon the scrap heap of unemployment.
We are pressing our point because, above all things, we don't want workers to consider themselves the partners of the man who hires them when he wants them and casts them out as he would an obsolete tool when he decides to do so.
Nor are we blaming the "progressive businessman" for acting as he does. Under the wages and profit system he must act like that. But that does not alter our conviction that only a slave-minded worker would accept worker-owner relations as a partnership.
What we want workers to understand is that, under capitalism, the rules of the game are written against them. Precedent to any other consideration is the ability of the owner of industry to get a profit from the labor of workers. Without that profit ownership itself would not be worthwhile.
And just as the purpose of the owner is to take a share of the wealth produced by his worker, so it should be the purpose of workers to get the full value of the product of their toil for themselves.
We say it is the business of labor leaders to explain the conflict that results from those opposite desires and to rally his followers to the task of building an economy under which work-ers can produce abundance for themselves without paying tribute to an owning class.
Socialists have drawn the plans for a profit-less economy of plenty. They summon the workers to the job of socializing industry and working under conditions that will not be sparked by an owner's desire for a share of what "his"workers produce. —Reading Labor Advocate.
Our Falss Prosperity
Worries about debts are again hounding millions of American families.
High prices are forcing people to go Into debt, day by day. Statistics show that in April, total consumer debt in the country was 13 Mi billion dollars, a rise of three billion in 12 months.
Consumer debt has about doubled since price control was killed in 1946. It is six billion dollars greater than it was in the boom year of 1929.
Remember what happened after 1929?	*
THE MARCH MP UBOI IPeopla De It
TV* US BUR1AU Of 3* CENSUS CCFINB5 UNEMPLOYMENT AM » IMVOUWTARY (DUNKS 0M1HB. PART OP TMOea M40 HAVE UO%T 1>*IR LATYST J06S. AftBAStflb
^WttCAN KAAMWS HAVB AN RSTIMATO 422,0OOfX
in Savi i
ITtoUtHATOtO* 0BA*S THIS df*CMt/iU
-rrisuNCN-AWi/
VtAR6iWCE 1862*46 PMROPl*NCHiN&.
©Stems
It Just Isn't So!
REFLECTIONS
By Raymond S. Hofses
Shallow and insincere people who, down through the years, kave been deploring the evils of the capitalist private - profit economy with one side of their mouths and insisting that Socialists sre "too radical" with the other side have been living through events thst should convince thepi of the error of their wsys.
The fact is that capitalism just isn't gesred to the public welfare; the profit of investors and the power of the tycoons of the system sre the incentives to which the economy resets. A co-related fact is thst the things thst msny people, including Socialists, denounce as "evils" sren't evil at all by the standsrds of s private, competitive, profit-seeking code.
Those people who ssy "ouch" every time the system pinches them, but who refuse to help the Socialists establish a new and better order, are Impractical. Fixing up capitslism so that it brings Justice and security snd abundance to everybody Is an impossible task. Nothing short of s cooperative, democratically - managed economy can do that, because only such an economy is capable of planning for the general welfare.
e e e
The failure of our economy to supply the people with homes that are adequate in number and satisfying ln convenience is s case In point.
"That's bad," say the "people's friends." But from the viewpoint of the few upon whose IniUstive the people continue to depend It's not bad at all. It's good that there is s home ihortsge, becsuse thst gives ths suppliers, contrsctors snd realtors sn opportunity to do exactly what ths capitalist code says prlvste enterprise should do N—namely, jack up prices and Increase profits.
Under s private profit economy abundance is such a grest evil thst the system can't function when surpluses exist. Cs pi tsl ism needs shortages and waste snd social Inequalities. That's why—
The time aad energy ef mill-loos of people bass bera thrown away la rorarreat pastes aad
whra private enter-
not be said at a prelit.
It's slso why—
la time of war, which Is the sapraos waste, private baslness is happy tla the ability to make groat profits, aad even workers are more seeare la the posses slon of jobs.
And thst is why the power of a capitalist government is used
to-
Offset abundance by planning scarcity and subsidising destruc- ' t ion, as the New Deal did, aad to hay la surpluses is ths present administration has been dotal.
see
It would be easy to highlight the charge that capitalism compels people to place immediate personal concerns and group interests above consideration for the general welfare. Not only capitalists, but workers as well, react to the compulsions of ah economy that simply c'sn't plsn for sn sbundant and social life for all.
But the point that should be plsin by this time is thst there U no such thing as escaping the basic evils of capitalism by half measures. A correction here and an adjustment there simply throws the economy out of joint snd produces ssd results as happened, to cite one instance, when price controls brought black markets and shortages.
What is needed is s new system with a social objective. If mankind is to avoid the results of s private-profit economy they must stop trying to change the economy and, Instead, Seditat* themselves to the task of inaugurating a collective way of life under which wealth will be produced for use snd distributed on the basis of service.
SNAIL'S PACK *
"Tske - home" pay of factory workers inched up only 81 cents to pn sversge of $91.89 a week during Msy, the Department of Labor reported. Even with that increase, gross weekly esming were stillr be low the $82*78 sverags re last December when the workweek was sdmeWhst longer
Price increases are going to bite another chunk out of your dollar between now and the end of the year. •
This, the economists say, will happen despite the fact that the poor old dollar is rapidly becoming a mere shadow of its former self.
And the unions will be blamed for the higher prices—if the corporations have their way.
You rerfcember how it was after the "first round" of postwar pay hikes. Prices jumped up—wsy up—and the corporations said they had to impose the price increases to stay in business and "expand for the future."
The same thing happened after the "second round." The corporate story sounded good to the careless observer, perhaps, but it convinced nobody who knew the facts. And here are the facts:
The first two "rounds" brought labor an huarease of 29 per cent in straight-line hourly earnings.
During this period those granting the wage increases upped their prices 61 per sent
And their profits incressed 116 per cent > Here's another—and easier—way to figure it: Corporation profits increased four times as much as the pay of their employes.
And to think thst we'd been foolish enough to believe corporations had learned their lesson back in the lush 20's!—The CIO News.
Spend Millions Without Accounting
Hera's one of the dangerous things which happen when a country goes in for "big militarism:"
A bill rushed through in the crowded closing days of Congress contains this paragraph:
"The simps made available to the Central Intelligence Agency (Unci! Sam's new international spy organization) may be expended without regard to the provisions of law relating to the expenditure of government funds, and will be accounted for solely on the certificate of the director. Such certificate shall be deemed a sufficient voucher."
In plain words, after Congress hands over millions of dollars of the people's money to the spy agency, its chief, the "director," will not tell Congress or anyone else how he spends the money.
Thu^ tbe agency is exempted from the old snd wholesome rule requiring other government branches to report where every dollar of public money goes and for what purpose it is used.— Labor, Washington, d. C.
Some Strike Gold on Broadway
Writing s play Is much like prospsctlSg tor goM. Usually the sole result |* loss of time, effort and "grub stake," but occasionally someoss "strikes it rich."
Mary Chase, for exsmple, was a modestly said Denver newspsper reporter 18 fears ago. She wrote a couple si plays thst didn't get far, then tried again. The result was "Hsrvey," fantastic snd famous for its man-size rabbit — which you never sect
Since 1944, "Harvey" has been "peeking them in" at theaters. It is still Being strong on New York's Broadway add "on the road."
This "lucky strike" has netted Mary Chess mere then a half-million, snd sttll brings her sbout $8,000 a week. The "movie rishts" remain to be figured. She's Is so busy coasting the money end figuring income taxes that she has no time to writ* another play.
"Oklahoma!"— snother fsbulous stage suscesa—hai mads so much money that it has paid $2.9 mill-Ion "admission taxes" in New York City snd on tke road, and the "angels" who becked It have paid nearly $8 million Income taxes on their profits. 80, Uncle 8sm is hsppy.	.
„Ono men. who put up $10,000 to help grub stake" this sbpw when
it was sn untried gsmble, has already drawn out $280,000.—Labor.
Cool Output 34,000,000 Off in Half Year
Little Hope Been fer Making Up
Deficit; Prodactlea Dewa la
Holiday	'
Bituminous output for the entire nstion ending June 28, the lsst dey of work before ths annual miners' holiday, hit a total of slighUy under 2*0,000,000 tons, as compared with a tonnage for ths similar period of last yesr In excess of 814,000,000 tons.
Ths loss 01 84,000,000 tons has not yet been felt by the nation but the pinch is expected to set ln when hesvy coal purchases begin to come into ths market later in September.
There is litUe likelihood, coal authorities bsllS|e. that the 84,-000,000 lost tons csn be made up before the end of the yesr, and the pracUcal certainty of lncreaesd coal demand in the fall and winter indicates s lack of seal, particularly for home consumption.
Coal prices are expected to rise somewhat in ths spar future.
By HENRY JONES
The King of Bikom, one of the ieswr lights under the Union Jack is s much msrried man. Missionaries complained to the Trusteeship Council of United Nations that he had 600 wives. The British replied this was s fslse sccusation, he hsd only 110. The dispute hai been referred to UN's Commission on Human Rights.
Just what the Conunission will do with It Is the big problem. They have s s 1 d sli men have equal rights — and does that mean we sll got HO wlvea, or 888 If the nUaaionarles' count la correct?
Probably the King of Bikom is getting someone to read the Draft Declarstion of Human Rights to him now, since that is the most pertinent document to govern his domestic sffsirs under this situs-Uon. He msy come beck at the United Nstions attended by his en* tire harem, and quote them their own ArUcle 18: "Everyone has the right to freedom of aaaembly and association." It must be some assembly. The members of his harem might quote Article 18: "Every* one has s right te take part In ths government of the country," snd thst there's no surer way for a woman in Jiikom to do that than to become another Queen.
If the King aad his harem win out at the Coauaiasioa of Hamsn Righta and the doctrine of equality imposes tee wives on* Henry Jones, this remonstrant will have to take recourse ta the Article la that Draft Declaration he likes best. Article 24: "Everyone has the right to rest and Itesure." If we'd just assert thst right eaough, we'd probably get*the rest automatically, aad woulda't have time to bother nuking wars or depressions or jalla or anything we didn't want enough to asake us give up that blessed right to rest and llesure. e e e
CANADIAN INDIANS will be given some rights too—the right to vote, the right to buy whiskey, the right Just to be like most the rest of the Canadians, wondering whether they like it. The reason for these new rights is that it cost $28 million for the Canadian government to keep the Indians as wards this year. They figure it would be cheaper to make them
Are We Really Prepared te Discard last Remnant ef the New Deal'?
There Was Great Good, Even If There Was Some Bad, in
Those Stirring Days Following the "Hoover Hunger"
It was Senator John W. Bricker of Ohio, speaking before the Republican National Convention in Philadelphia, who described the "thrill" he got out of the appearance of Herbert Hoover, "that great President and humanitarian." Another orator urged the nomination of his favorite because "he will drive the last remnants of the New Deal out of Washington."
From the New Deal to Hooverism! We wonder if the American people are really anxious to travel back along that road? We are not talking about presidential candidates now; we are
talking about policies and principles.
* *■ *
We are old enough to remember Mr. Hoover's administration. He went iqto office promising us "two chickens in every pot and two autos in every garage."
The moment he was sworn iq he surrounded himself with
Ne wonder Mr. Deeley advised Mr. Henosssy: "Drat take s right that's handed ta ys awe than likely It's ealy a wrong turned
When they, make "free and full citizens" of the Canadian Indians, will they give Canada back to them too? Canada—all of It, once was their means of living.
And if they divorce.589 of the (Cing of Bikom's wives, what will lappen to them?
No doubt the multiple mar-•iages of the King of Bikom is a lisguised form of slavery. We recall the old- days when Senator Pettigrew was putting up a fight igainst this marriage slsvery in the far places under the Stars snd Stripes, snd knowing American farm life as we do, we doubt if that form of slavery has been extirpated on the mainland. Bet wo have deabts whether say social problem has ever been solved by a IsglslsUve act, a decree, a court dselslra or say other form of wards. We csn't think of an instance though we have tried. It seems you have to get down to bed-rock and do something sbout the wsys we work and make a living, and the everyday • habits snd atUtudes that arise from our making a living, tb get rid of a socisl problem—snd that's precisely whst those who hsve the say-so, don't wsnt done.
e e e
FOR INSTANCE, ln Melbourne, Australia, Louey Chow got arrested for sitting on a park bench, sewing a patch on his only pair of pants. Have they loet all respect for thrift, tidiness and the doe-trine that s stitch in time ssves nine?—Prom Industrial Worker.
Radio Market Shrinking
CHICAGO — Radio manufacturer* sey they will turn out this year 18 million receiving sets. That sounds like a lot, but it is 28 per cent less than they made last year.
When war - accumulated "de-mend" is filled, will manufacturers of radios and other products find their markets shrinking still more rapidly?
the "best minds" Wall Street could supply and he had a sympathetic Congres to assist him in his tasks.
When he went out, after four years, there were 15,000,000 men and women walking the streets, riding up and down on boxcars, all looking for jobs. Farm prices had almost reached zero. Farm mortgages were being foreclosed, all over the grain >elt. Farmers, with shotguns on their shoulders, in some instances hreatened judges who were carrying on these legal proceedings.
In Washington Mr. Hoover directed his Secretary of War, General "Pat" Hurley, and his Chief of Staff, General Douglas VfacArthur, to drive from the city, at the point of the bayonet, an irmy of hungry "bonus marchers," and General MacArthur and General Hurley finished the job by burning the miserable shacks jrected by the ex-service men.
<r ★ *
While all this was going on, President Hoover remained bari-jaded in the White House. The next day he issued a letter of explanation, claiming the bonus marchers were evicted because the ground was needed for a public building, the construction ot which would aid in relieving unemployment.
Mr. Hoover knew that was not true. Today, 16 or 17 years later, the ground is still what it was originally intended to be— a tennis court. On this appalling record Mr. Hoover was thrown out of office.
* * *
Then came what has been called the "New Deal." Many fakers and "crackpots" mounted the bandwagon. Some of the worst of them have now joined the conservatives and are drawing fat fees and salaries from the "Predatory Interests." Others are parading with Henry Wallace and his "Reds."
But there were plenty of able, courageous, sincere men connected with the New Deal and they made tremendous contributions to the general welfare.
When Mr. Hoover went out of office on March 4,1933, every bank in this country was closed. Today, after 16 years of the New Deal, every bank is open and your deposit, up to $5,000, is insured by Uncle Sam.
The farm problem has practically dissppearsd. Mortgages sre not being foreclosed sny more snd the men who till the soil are more prosperous than they have ever been in the history of the country.—Labor.
Have Ye« a Date With the Atom
We have just finished reading an article in "Labor Action," s Trotskyist organ, which is admittedly "unconfirmed" and which may seem like a brainstorm to determined optimists.
However, the element of probsbility in the yarn is great enough and menacing enough to deserve some thought.
What is discussed is the number of civilians who will be killed by atomic bombs in the next war. The article quotes an unidentified "military mind" for the estimate of 40,000,000 men, women and children who will be blown to powder when the big shooting is resumed.
If that seems like s gruesome forecast, be comforted by the thought that America will still be able to get along. Only a third of the population will be taken, according to the "mind," so there still will be 100,000,000 patriots left to get ready for World War IV.
It occurs to us that the exact number of civilian victims is unimportant anyway. What really matters is the fact—and it is a fact—that the next war will be even more costly and horrible than anything the race has seen in the past. . . and that none of the brainy politicians who run our world have dared to guarantee us immunity from that terror.
And that leaves an opening for Socialists, who believe that a positive program for peace is much better ^um preparation for a war in which defense will be impossible.
Why not try the Socialist Party's suggestion of urging universal disarmament now?
And why not scrap the capitalist private-profit economy, which makes another war inevitable, and institute s collectivized industrial democracy in these United States, which would set sn exsmple for other nstions snd st least offer some hops for a world order based on brotherhood?—Reading Labor Advocate.
Wall Street Happy Over New Rail Law
Rail stocks went soaring when Wall Street heard that Congress passed the Bulwinkle bill over President Trumsn's veto.
Prsight rate and passenger fare agreements between the carriers ara exempted from the anti-trust laws by the new lew which went en the stetute books when the House scted on the veto last Thursday, ths day after s majority of the Benete voted to override.
The ICC, which Is friendly to the csrriers, is the "watchdog" over the agreements.
I know a lady who loves talking so inceessnUy, she won't give sn echo fair plsy.—Congrsve.
U. $. Needs Mot* Skilled Mechanics, Less Lawyers
LAKE P ACID, N. Y —-America to "training too many lawyers snd too few skilled mechanics." Thst's the key point msde by Edwsrd Corsl. New York state industrial commissioner, ln an address hers
jo the fourth snnusl Eastern Bos-x>ard apprenticeship conferenoe.
Before nearly 1,000 rapraeentS-ives of labor, management and educational InstituUons, Corel la-isted thst the future progress of his country hingse more on hev-ng an sdequste supply of trained craftsmen thsn on men with law degrees.
"We hsve a definite job to io," he said. "We must sell the meaual trades to our young men end women. Ws auist set up programa which ere practical aad realistic.
"Also, we must mbuti »ages snd working conditions, end opportunities for promotion, which will make it worthwhile for our young people to learn aad practice the basic and tints * honored trades in our Industrial society, which needs greater production for greeter prosperity.**
He who rune tan God la tha
morning will scaieely find hi« the rest of the dsy.—Bunysn.
«