ROB VČERAJ IN DANES
Skupno sporočilo
Mnogokrat sem že ra/mišljal, zakaj novinar-ski korak laže usmerim po odročnih vaških in hribovskih poteh, kot po mestnih ulicah.
Morda to tehtanje ni najprimernejše za uvod k temu pfispevku iz predprazničnega Roba. Vseeno naj bo zapisan kot del moje izkušnje.
Na deželi se nikdar ne smilijo samemu sebi. Ne negodujejo. Ne jezijo se na vse okrog sebe. Deželani iskreno, kleno in odločno preštejejo svoje vrste in poprimejo za delo. Z malo denar-ja v gradbeni blagajni. Z iznajdljivostjo, krepki-mi rokami in nei/merno voljo. Kdaj pa kdaj priskoči na pomoč tudi bližnja kmetijska zadru-ga ali gozdno gospodarstvo. Industrijske OZD le, če imajo sedež v vasi. Kljub pajčevinam v blagajni, kot da denar ne bi bil sveta vladar, v nekoliko daljšem času dosežejo svoj cilj. Nova ali obnovljena cesta jih poveže s svetom. Iz vodovoda priteče zdrava voda. Gospodinjske in kmetijske stroje lahko brez skrbi priključijo na električno omrežje. Morda lahko celo telefoni-rajo v mesto. Kdaj pa kdaj tudi za denarno, strokovno pomoč.
Ta neposrednost je tista, ki me vleče na od-maknjeni teren. Tudi v trenutno še posebno razgibani Rob.
Geografi trdijo, da je Rob deloma gručasta, deloma razložena vas. Fotografi vedo povedati, da je Rob prav nehvaležen za slikanje. Preveč in premalo ga je. Ne bomo pisali o teh zaznavah občasnih obiskovalcev. V zapis smo raje strnili podatke, pobude, komentarje naših sogovorni-
kov. Prosili so me naj ne navajam njihovih imen •in funkcij. Sporočilo je skupno. Tako kot popri-mejo za delo in se skupno jezijo ter veselijo.
Najstarejša in najmlajša
Okrog 700 Ijudi živi v krajcvni skupnosti Rob. Dobra tretjina jih je že dopolnila šestdeset let. Kako skrbijo za starejše občane?
Običajno. Starejši na deželi znajo potrpeti. Živijo skromno. Dokler morejo, delajo. Saj »špine«. Tudi nedavno umrla 95-letna Marjeta Lužarjeva je izpolnita svoje zadnje dni z delom.
Zaradi hude bolezni ji v tem ne more slediti Alojzija Zgonc. 10. maja bo dopolnila 90. let. Najstarejša je.
Alenka Centa s Škamevca je prišla zadnja iz porodnišnice. (Podatek 8. 4. op. p.) Njena hčer-kica je najmlajša. Škoda, ker nismo mogli izve-deti za njeno ime.
Ostajajo doma
V tri osnovne šole hodijo mladi iz robarske krajevne skupnosti. V prvih šolskih letih v po-družnične šole Rob, Veliki Osolnik in Rupe. Nato se prične večinska vezartost na prevoz z avtobusi in kombiji. V centralne šole odhajajo v Velike Lašče, na Ig in v Novo vas. Vožnja večini
Po petletnih zbiranjib deaarja, materiala /n zagnaaem ter aapornem delu bodo v Robu ob občinskem prazniku dobili tudi gasilski dom. Veseli so, da jim je v zadnjem času z denarjem znatneje pomagal SIS požarnega varslva naše obooe.
preide v kri. Delo najdejo v Velikih Laščah, v Ljubljani.
150 je zaposlenih v krajevni skupnosti Rob. Le 42 jih dela na domačih tleh. Dvajset je kmetov. Robarji se veselijo podatka, da se po-časi a vztrajno veča odstotek tistih, ki ostajajo doma. Če bomo v kmetijstvu še hitreje prešli od besed k dejanjem, bo kmalu še več mladih gospodarjev na kmetijah po tridesetih vaseh in zaselkih robarske krajevne skupnosti.
Treba bo pohiteti. Grmičevje in divjad neu-smiljeno plešeta uničevalni ples po poljih in travnikih.
Na deželi so še vedno deljena mnenja o tem, kaj lahko stori cesta. Nekateri trdijo, da mlade-ga človeka še hitreje zvabi v svet. Drugi so prepričani, da ga prav hitrejša m gospodarnejša prometna povezanost obdrži na kmetiji. Saj v prostem času.
V krajevni skupnosti Rob imajo 26 km kra-jevnih .poti. Krajani še vedno skrbijo sami za precejšen del poti. Razširili so cesto Osolnik -Laze-Rob, v gradnji je cesta Rupe-Dednik. Ko bo dograjena, bo mogoč prevoz otrok v šolo.
»Dvajset let sem že ttarnostoik na žagi. V teh letih so se delovni pogoji znatno izboljšali. Stanujem na Rašici. Poleti pri-hajam aa dekt z avtom, pozimi pa peš. Ko bo astalt med obema krajema, bo ae-kaj Gnega. Vesel sem, da bo kraj v ua-sledajih tednib kot prerojen,« je sprego-voril Ivan Lerstik.
lažji pa b« tudi pristop k spomeniku narodnega heroja Zdravka Jovanoviča.
Seveda Robarji z največjo nestrpnostjo priča-kujejo črno prevleko na 2,6 km dolgem odseku med Rašico in Robom. O gradnji celotne 5,1 km dolge ceste bi^jahko povedali zajetno zgod-bo. Kljub pričakujočemu veselju, so bili mne-nja, da pri določenih stvareh znamo narediti
'Danijela Peterlin, Aleksander in Rafaela Buci vestno spremljajo delavce, ki gradi-jo novo cesto skozi Rob. Pričakujejo, da bo takrat niezmemo lepo.
probleme, tudi, če jih ni. Tu so na deželi morda bolj občutljivi, saj je njihova materialna, denar-na in delavna obremenjenost vclika. Zato priča-kujejo več razumevanja.
ZADOVOUSTVO. Z novo asfaitno prevle-ko bo nastopilo v Robu novo obdobje. V DO HOJA TOZD Žaga ugotavljajo, da je ta cesta eksistenčnega značaja. Zaradi omejitve v obre-menitvi gozdarji niso upali voziti lesa, kupci niso mogli ponj.
Robarska dolina bo postala turistično bolj odprta, prebivalci bodo izgubili manj časa za vožnjo.
V Robu pričakujejo, da jim bo ta cesta prine-sla tudi nove industrijske obrate. Njihova dolina ne pozna goste ljubljanske megle.
In upajo, da bodo ti obrati tako kot KZ Velike Lašče, GG Velike Lašče in Hoja pri gradnji ceste, znali tudi v prihodnje oplemenititi denar in delo krajanov.
Voda je, teleion pa...
Vodovoda trenutno nimajo Ie krajani Osred-ka, Cente, Bukovca in Krvave peči. To je le osmina krajev. Prav lani so dosegli pri oskrbi z vodo pomemben napredek. S prostovoljnim de-lom in prispevki so zgradili vodovod za deset vasi na območju Rut. Dela so bila vredna štiri milijone dinarjev.
V  Robu imajo trenutno 12 telefonskih pri-ključkov. Le v Robu. Da bi omogočili hitrejšo povezavo oddaljenejših vasi so s podporo občin-ske skupščine ter denarno in materialno pomoč-jo GG Velike Lašče, GG Ljubljana - Škofljica, KZ Velike Lašče, Hoja Rob in znatnim deležem krajanov postavili telefonske drogove do Krva-ve peči in Srnjaka. Nanje bodo pripeli 19 km telefonskega kabla. Trenutno naj bi dobilt v končnih vaseh po eno telefonsko številko. Ko bo PTT podjetje Ljubljana postavilo v Velikih Laščah kontejner z 800 priključki, bodo postali lastniki telefonov še ostali prosilci. Proračunska vrednost del, mednje sodi tudi vlečenje dodat-nega kabla med Rašico in Robom, je 4,28 mili-jona dinarjev.
Mladi prihajajo
V krajevni skupnosti Rob ima KO ZZB 115 članov in članic, kulturno društvo pa okrog 150.
Robarji pa so najbolj veseli, da je po nekaj-letnem mrtvilu spet oživela mladina. Okrog sto mladih se pripravlja na ustanovitev osnovne organizacije in snuje programe dela v družbeno-političnem delovanju mladih in v košarkaški, strelski in namiznoteniški sekciji.
STANE JESENOVEC
Alojzija Zgonc,. aajstarejša Robarka
Do občinskega praznika bo na PTT dro-govih tudi telefonski kabel. Krajani so drogove postavtti sami in tako pripomo-gli, da bodo dobili tudi v oddaljenejših vaseb kmalu telelon. Računajo, da bo vsak bodoči lastnik telefonske številke prispevaJ aajmanj 50 tisoi diaarjev.
Delavd Komunabieg* podjetja LjuMjana TOZD Komunalne gradnje obljubljajo, da bo cesta zgrajeaa pred praznikom in da bodo dela opravili kvatttetno.