^L, rAND NO. 12 JiUERi$k/i Domovix 62 cT i2o 23'f> — yofk ^ p, t K’ JV_y Jace SLOVCNIAN /^ft«GR ^NLANfeliAGfiONLY SerVing C!'iCilg°’ Milwaukee’ Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NCWSPAPCR Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis,' Florida, PhoenT*, Ely, Pueblo, RockSpring* CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 24, 1977 LETO LXXVIIL Vol. LXXVII1 CARTER POMILOSTIL VOJAŠKE UBEŽNIKE Predsednik Jimmy Carter je objavi! v petek pomilostitev za one, ki so bežali pred vojno službo v Vietnamu. WASHINGTON, D.C. - Predsednik Jimmy Carter je pretekli petek svoj prvi cel dan v Beli hiši, izpolnil obljubo, ki jo je del tekom volivne borbe. Proglasil je pomilostitev vojnih ob-vezancev, ki so pobegnili pred službo v Vietnamu , na tuje ali pa se enostavno skrili doma. Vprašanjje onih, ki so že bili v oboroženih enotah, pa so iz teh pobegnili, je izbočil v reševanje posebni študijski komisiji. Neposredno je bilo takoj de ležnih ugodnosti pomilostitve nekaj nad 13,000 pretežno belih mladih ljudi, srednje in gornje plasti prebivalstva, ki so sc pred vojaško^ obveznostjo umaknili na tuje. Blizu 100,0Q0 tistih, ki so že bili v oboroženih silah, pa so i? njih pobegnili —^ gre za črne revne in manj izobražene, — bo moralo počakati na Carterjevo odločitev o predlogih, ki jih bo stavila zgoraj omenjena študijska komisija, ko bo svoje delo končala. Novi grobovi Amy Carter pojde danes v javno šolo glavnega mesta ZDA WASHINGTON, D.C. — Ko se je predsednik ZDA Jimmy Carter preselil s svojo družino v Belo hišo, začne danes njegova 9 let stara hčerka Amy obiskovati javno osnovno šolo v bližini Bele hiše kot vsi drugi okoliški otroci. To je prvi otrok predsednika, ki obiskuje javno šolo, od časa predsednika Theodora Roosevelta, ki je pred 70 leti na sličen način poslal svojega sina v javno šolo. ----o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik ZDA W. F. Mon-dale je včdraj odletel na uradne razgovore v Zahodno Evropo, kjer se je ustavil najprej v Bruxelles«, glavnem stanu Evropske gospodarske skupnosti in NATO, nato pa poleti v Bonn, Berlin, Rim, Pariz in London ter dalje Tokio, od koder se bo 31. januarja vrnil domov. BEOGRAD, SFRJ. — V Mace-doniji se je prevrnil avtobus, pri čemer je bilo 22 ljudi mrt vib. MADRID, Šp. — Danes so ugrabili sredi glavnega mesta predsednika vojaškega- sodi šča, ko je bil na poti v službo. Včeraj so bile v sredi mesta Madrida obsežne, po komunistih organizirane demonstracije v podporo zahtevi po izpustitvi političnih jetnikov. COLUMBUS, O. — Guv. James A. Rhodes je objavil sinoči “stisko energije” in pozval vse, naj znižajo termostate podnevi na 65 F, ponoči pa na 55 F, podjetja in urade pa tudi, da naj obrat, oziroma poslovanje omeje na največ 40 ur tedensko. KAREL MAUSER Ko je že kazalo na boljše, je pretekli petek zvečer umrl na poslednicah operacije odprtega srca v Mt. Sinai bolnici v Clevelandu slovenski pisatelj in pesnik, požrtvovalni kulturni in papšče narodni delavec Karel Mauser, 1085 E. 72 St. Blagi pokojnik je bil rojen 11. avgusta 1918 na Bledu v Sloveniji. V Ameriko e prišel iz taborišča Spittal na Dravi septembra 1950, najprej v La Salle, Illinois, novembra 1.950 pa v Cleveland. Do upokojitve vsled dela nezmožnosti po prvi srčni kapi v John Svete V 81. letu starosti je po daljšem bolehanju umrl v petek ponoči v Euclid General bolnici John Svete, 18127 Neff Rd., rojen v Preserjih, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko kot mlad fant. Njegova žena Frances, rojena Kmet, je umrla leta 1974. Bil je oče Floi-ence, por. Vrataric, Lillian, por. Pertekel, in Evelyn Svete, stari oče Sandre Pertekel, brat Josepha Svete, Jeanne Svete, Frances Svete in pokojnih Anne Erste, Franka Svete, Mary Strauss in Louisa Svete. Zaposlen je bil pri Alcoa Co. kot poklicni strugar. Bil je član društva Baragov dvor Katoliških borštnarjev 62 let in več let član Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu. Pogreb bo jutri, v torek iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 17010 Lake Shore Blvd., s pogrebno mašo v cerkvi Malije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na poko-Kalvarija. Kropljenje danes od 2. do 4. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Jl«k Jennie Potočnik ANDREW YOUNG (na sliki), novi poslanik ZDA pri Združenih narodih, upa, da bo mogoče uspešno voditi boj proti rasni politiki Južrio-dfriške unije, pa OBRAMBNE RAKETE ZA AVSTRIJO VZNEMIRJAJO SOSEDNJO JUGOSLAVIJO Ko se v Avstriji pregovarjajo o potrebi obrambnih raket za vojsko, se v Jugoslaviji vznemirjajo, ker bi to pomenilo kršitev avstrijske državne pogodbe in oslabitev njenega jamstva pravic slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji. Iz Clevelanda in okolice l DUNAJ, Avstr. — Avstrijski obrambni minister Karl Luet-gendorf je vznemiril javnost, ko je izjavil, da potrebuje avstrijska vojska obrambne rakete, in celo priznal, da “nekaj preprostih” že tudi stvarno ima. General K. Luetgendorf, ki je v socialistični vladi B. Kreiskega kot neodvisen, je v razgovoru z zastopnikom nemškega dnevnika “Die Welt” podpiral potre- to ojiraniti v ZN, od koder so jo bo avstrijskih oboroženih sil po države Tretjega sveta skušale nabavi obrambnih raket. ponovno izključiti. Ivor Richard v Južni Afriki V 85. letu starosti je pretekli goTOr^Tlodn^kf‘črne liriki petek umrla v Richmond Heights se Je bril!inski< dipk)mat Ivor General holmci Jenme Potocmk, Richa d sesta, dsedl,i]!om rojena Prosen, 984 Rondel Rd., , , T * . „VT , ... vdova po letk 1967 umrlemu ^de rfske -pubhke možu Antonu, mati Stanleya in ° r,°1|rL °rs er.tem, a se po-i Emila, 2-krat stara mati, sestra govonta ° britanskem načrtu z- prenos vlade v Rodeziji v roke ! Te izjave so naletele na kritiko v vladi, pa tudi izven nje. Predsednik vlade B. Kreisky je dejal, da ne verjame, da bi nabava takih raket pomenila kršenje avstrijske državne juogodbe in avstrijske nevtralnosti. maju 1974, je h,l pokojnik zapo- Ludwiga Prosen rojena v Tre- slen pri Cleveland Tw^t Drill cinah)' Slovenija, od koder je Co., poleg tega je do zadnjih pri-la v Araeriko leta 1927 in ži_ dni pisal in govoril svojim lju- veja na zgornjem naslovi 47 bij en im slovenskim ljudem. let Bila je članica društva št. „ w , R/r •• • 142 SNPJ in društva št. 37 ABZ. apusca /.eno arijo, roj. p0grek je danes od 8,15 jz žele- Habjan, hčerke Heleno, por. . , , „ ' _,j V tovega pogrebnega zavoda na Raymond, Rot,,o, por. Rados, ,52 cesti vs cerke“ Mari Vne. Meto, sina Klemena, mamo He- , , , „ . . . , ■ t- T bovzete ob 9. uri, nato na ooko- leno, roj. Triler, brate Ivana v ,... \ ... ,, , . . pahsce Vernih dus. Sloveniji, Emila v Oevelandu in Otmarja v Torontu, sestri Ju- i Anna Blatnik lijo, por. Markič, v Chicagu, in' Nenadno je umrla na svojem Filipino, por. Mihelčič, v Slove- domu na 9526 Plymouth Aveniji, dva vnuka dve vnukinji ter W*6, Garfield Heights, 55 let. ostalo sorodstvo tukaj in v Slo- stara Anna Blatnik, rojena v veniji. Bil je član društva Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. Collinwoodu, mnogo let živeča na Pratt Avenue v Newburghu, zaposlena vrsto let pri Standard jTool Co., žena Johna, mati Mary Pogreb bo jutri, v torek ob pol Ann Shaw, Gregoryja, Johna desetih dopoldne iz Grdinovega Jr. in Edwarda, 1-krat stara pogrebnega zavoda na E. 62 ce- mati. Pokojna je bila članica sti v cerkev sv. Vida s pogrebno Društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ črne večine ^ V Londonu premišljajo mer5 tem, če ne bi Richarda pozvali domov in celotno vprašanje Rodezije v celoti znova pretehtali na temelju Richardovih sedanjih razgovorov. St. v starosti 74 let, zaposlen do upokojitve pred 10 leti pri May Co. kot oskrbnik poslopij, rojen v Pennsylvaniji. Pokojnik je bil prijatelj Phillipa Milavca. Njegov pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavda v sredo ob 10. dopoldne. Na mrtvaškem odru bo jutri, v torek, od 2. pop. do 9. zvečer. svojem razgovoru s sodelavcem lista “Die Welt” izrazil le “svoje osebno mnenje pa dodal, da bo v naslednjih 20 letih postalo določilo o prepovedi obrambnih raket za avstrijske oborožene sile “nesmiselno” in “zastarelo” zaradi spremembe mišljenja o vojskovanju. • Taka sodba avstrijskega o-brambnega ministra utegne biti resnična in se bo morda njegova napoved celo izpolnila, toda postavitev tega vprašanja na dnevni red v sedanjem času napetosti in javnega prepira med Avstrijo in Jugoslavijo zaradi nedavnega štetja manjšine in neizpolnjenih določil državne pogodbe o zaščiti narodnih manjšin, je gotovo hudo pogre-šena. Jugoslovanska lista “Borba” in “Politika”, ki izhajata v Beogradu, sta označila namero pn nabavi raket za avstrijske obo-| rožene sile v nasprotju z avstrijsko državno pogodbo, ki med drugim določa tudi pravice slovenske in hrvaške narodne Predsednica indijske vlade manjšine. Kršitev državne po- je popuščati doi0. godbe v enem dolu bi oslabila čila izrednega stanja ir vrednost celotne pogodbe, ki v objavila par lamentarne Indira Gandhi popušča v pogledu pravic slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji še vedno ni izpolnjena, volitve, NEW DELHI, Ind. Indira četudi je od njenega podpisa Gandhi je 26. junija 1975 preminilo že blizu 22 let. ! glasila v Indiji izredno stanje Avstrijska državna pogodba ko Je sodišče razsodilo prof prepoveduje Avstriji opremitev nJei in bi morala v skladu s to njenih oboroženih sil z raketa- razsodbo zapustiti parlament ir mi in atomskim orožjem. Po- s tem seveda tudi vlado lndii° godbo je loge Štirh velikih sil, s trdo roko W napravila kone-ZDA, Vel. Britanije in Sovjet- demokraciji, s katero se je In- ske zveze, podpisala tudi Jugoslavija. Ima torej v tem pogledu vso pravico protestirati, pri tem ne protestira toliko proti raketam samim, kot proti krše- dija tako postavljala vse od začetka svoje neodvisnosti. Ohio. Pokojnikova turne namene. Z večino, ki jo ima v parlamentu, je dosegla spremembe zakonov, ki so jo ovirali pr’ njeni vladi, pa se sedaj odločil." za nove volitve, ki bi morale bi ti po ustavi izvedene že lansk Frank Komat Pretekli petek je umrl 48 let stari Frank Komat s 1086 E., 66 St., rojen v W. Virginiji, za-|niu državne pogodbe, kar bi o-mašo ob 10. uri, nato na poko- in Društva Bled št. 20 ADZ. !p0slen pri Astro Pleat Treating, slabil° vrednost jamstva za pališče Vernih duš, Chardon, Pogreb bo iz Ferfolia pogreb- moz Therese Marie, oče Carol, ’ pravice slovenske in hrvaške I nega zavoda na 5386 Lee Road v brat Mary Turkoc, Josepha,' narodne manjšine. Sovjetska' sredo v cerkev sv. Petra in Pav- Frances Skrjanc in Edwarda. zveza je Dunaju že sporočila, j .. , ‘51j0S l0 na Garfield Heights, nato pa Bil je član American Legion da je proti vsaki spremembi av- njegove p^ija e je, a m U0 na Kalvarijo. Truplo pokojne Excelsior Post No. 628 in bivši atrijske državne pogodbe, in , s„y^,, zanj in pnporoca - ° bo položeno na mrtvaški oder čfan Lake Shore Post. Pogreb kancler B. Kreisky je izjavil, da govorila o “neomajni vei-i v tja arove • o 10 e e u nocoj ob sedmih. j bo jutri, v torek, ob 10. iz Za- Avstrija nima namena “svoje- moč ljudstva” in objavila za Charles Poličk ! krajškovega pogrebnega zavoda voljno spreminjati” državno po- prihodnji marec volitve v par- družina da Pretekli torek je v kratkem I govoru vsej deželi preko radia Ure kropljenja še danes od 2. Pretekli četrtek je umri v Mt. na Kalvarijo. Ure kropljenja godbo iz leta 1955. do 4. popoldne in od 7. do 9. Sinai bolnišnici Charles Poličk danes od 2. do 5. pop. in od 7. Obrambni minister gen. K. zvečer. (Goodtime Charlie) s 1064 E. 61 do 9. zvečer. Luetgendorf je izjavil, da je v POMILOSTITEV UBEŽNIKOV PRED VOJNO SLUŽBO RAZLIČNO SPREJETA Vremenski prerok Pretežno oblačno z verjetnostjo naletavanja snega. Najvišja temperatura okoli 32 E {Q Q.* WASHINGTON, D.C. — Carterjeva pomilostitev ubežnikov pred vojno službo v času vietnamske vojne je naletela na zelo različen sprejem. Del ubežnikov jo je sprejel z veseljem, drugi z vihanjem nosu, nekateri pa kar z javnimi pritožbami, da je preozka, da ne sega dovolj daleč, ker da tisti, ki so vojaško službo v Vietnamu odklanjali, niso ničesar zagrešili, ker so vojno odklanjali iz “moralnih” vzrokov in iz “pravičnosti”. Posebno so nejevoljni oni, ki so iz vojaške službe pobegnili in seveda njihovi starši in drugi bližnji sorodniki, ker pomilostitev te za enkrat ni objela. Njihov položaj bo proučila posebna komisija in na temelju svojih dognanj stavila predsedniku zadevne predloge. Ostro so se izjavili proti pomilostitvi ubežnikov pred vojaško obveznostjo vodniki veteranskih organizacij, pa tudi dober del konservativnih politikov. Senat sam je še pretekli teden odklonil predlog za zavrnitev posebne resolucije, ki poziva predsednika Jimmyja Carterja, naj ne proglaša pomilostitve ubežnikov pred po zakonih obvezno vojaško službo. Zastopniki veteranskih organizacij opozarjajo na “krivičnost” take pomilostitve napram vsem onim, ki so svojo dolžnost izpolnili. Pre-nekateri od teh so bili v bo- jih ubiti, še številnejši ranjeni, vsi pa so nosili težko breme dolžnosti do svoje domo vine. In vsi ti naj bodo sedaj izenačeni s tistimi, ki so pred to svojo dolžnostjo bežali na tuje varovat svojo kožo! Kdor ni pripravljen izpolniti do svoje domovine svojih dolžnosti, tudi nima pravice do uživanja državljanskih pravic in ugodnosti, je bilo od nekdaj veljavno vodilo in načelo v vseh državah sveta in mora biti tudi še sedaj, če naj bodo države varne, ugotavljajo nasprotniki pomilostitve. Le kdo naj bi se še odzval obvezni vojaški službi, če se ji lahko z begom umakne v upanju, da bo na koncu voj- ne pomiloščen, da mu bo vse odpuščeno in pozabljeno ter bo užival polno enakost s tistimi, ki so nosili polno tezo in breme, vse nevarnosti obrambe svoje domovine? spra šujejo vodniki veteranskih organizacij. Sen. Barry Goldwater. konservativni republikanec iz A-rizone, je označil Carterjevo pomilostitev za “najsramot-nejše dejanje, ki ga je kdajkoli storil kak predsednik ZDA”. Demokrati v Kongresu na splošno Carterjevo pomilostitev odobravajo ali k njej molče, med tem ko jo velika večina republikancev zavrača in obsoja. lament, kar bi naj pomenilo delno olajšanje izrednega stanja in odprlo pot k vrnitvi v demokratično vlado. “Pojdimo na volišča z odločnostjo okrepiti moč ljudstva ir ohraniti dobro ime Indije ko*: dežele, predane pomiritvi, miru in napredku,” je dejala Indira Gandhi Predno je objavila nove voli+-ve, je predsednica vlade izpustila večji del svojih političnih nasprotnikov iz zapora. Kljub vsemu je še vedno več članov parlamenta, ki so proti njej, v zaporih. Par dni po objavi novih parlamentarnih volitev e vlada uki-'nila cenzuro nad časopisjem in dovolila politična zborovanja. Časopisje ima kljub tej ukinitvi cenzure vezane roke s strogim zakonom o tisku. | Štiri glavne politične stranke so se sporazumele za skupni nastop pri volitvah pod vodstvom nekdanjega podpredsednika vlade uglednega M. Dessayja. Dočakala 90 let— Pretekli petek, 21. januarja je praznovala 90-letnico rojstva blaga slovenska žena Mrs. Mary Bogovich, 6701 Schaeffer Avenue. Zvesti naročnici k visokemu življenjskemu jubileju iskrene čestitke z lepimi željami za nadaljno srečno in veselo življenje! Žalostno sporočilo— Ga. Francka Mrva, 1056 E. 67 St., je prejela žalostno cest, da ji je v Denverju, Colo., 23. decembra 1976 umrla stara mama Frančiška Grad, stara 81 let, vdova po leta 1974 umrlem možu Francp, rodom iz Zgornjega Kašlja pri Ljubljani. Pogrebne obrede je opravil Rev. Leopold Mihelič. Pokopana je poleg moža na pokopališču Mt. Oliver. V Portugusa, Venezuela, zapušča sina Adolfa Grada z družino, v Clevelandu zgoraj omenjeno vnukinjo in tri pravnuke ter nečake Branka, Vilija, Janeza in Minko Pogačnik, v Sloveniji brata, sestro in drugo sorodstvo. V Ameriko je prišla leta 1950 iz taborišča Spittal na Dravi in se z možem naselila v Denverju. Do zadnjega je bila zaposlena kot gospodinjska pomočnica. Bog povrni— Zvesta naročnika Frank in Paula Pustotnik iz Geneve, O., sta darovala v pomoč Ameriški Domovini $40 v spomin blago-pojnega Franceta Gregorina. Bog povrni! Pozdravi iz Floride— Svojim clevelandskim prijateljem in znancem, posebno članom Kluba newburskih upokojencev pošiljata najlepše pozdrave iz letos “hladne” Floride Louis in Tonka Kastelic. Osemdesetletnica— Preteklo soboto je v krogu svoje številne družine praznoval 80-letnieo rojstva in obenem godoval g. Vincenc Povirk, 902 E. 207 St. Čestitkam domačiih se pridružuje tudi Ameriška Domovina in g. Povirku kliče: Še na mnoga zdrava in vesela leta! K molitvi— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ vabi vse članstvo k molitvi za umrlega člana Karla Mauserja nocoj ob pol osmih zvečer v Grdinovem pogrebnem zavodu na 62. cesti. članstvo Društva Lilija je vabljeno nocoj ob sedmih v Gr-dinov pogrebni zavod na E. 62 Št. k molitvi za umrlega Karla Mauserja. Spominski dar— Družina Jožeta in Ivanke Kete je v hvaležen spomin namesto cvetja h krsti pokojnemu Karlu Mauserju, zaslužnemu ljubitelju slovenstva in vsega dobrega, poklonila Ameriški Domovini $10. Bog povrni! Trije člani vlade se čakajo na potrditev WASHINGTON, D.C. — Senat je potrdil 8 članov Carterjeve vlade in dva druga člam njegove uradne družine, odložil pa je glasovanje o potrditvi, k je bila odobrena v senatnih od borih, za pravosodnega tajniki Griffiha Bella, delavskega taj nika Rayja Marshalla in tajni ka za prosveto, zdravstvo in so cialno skrbstvo Josepha Califa no. Pričakujejo, da bodo vsi tri j potrjeni do srede tedna. fatnnSvA Ponoviwi 1 Čili ‘U?.^juEi-V 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Ftblished daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries: $30.09 ijer year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 12 Monday, Jan. 24, 1977 Srečanje Karla Mauserja z Bogom (Oh njegovem smrtnem dnevu, 21. januarja 1977.) V duhu si skušamo predstaviti, kako srečen, neskončno srečen je človek, če stopi pred Boga, svojega Stvarnika-Očeta in nazadnje tudi pred svojega najbolj pravičnega SodniKa pripravljen. Kakšno veselje mora to biti srečanie dobrega božjega otroka z neskončno dobrim Očetom! Navadni smrtniki si tega veselja ne moremo prav predstaviti. Tega in takšnega veselja, prvega in zadnjega ter obenem dokončnega ne bo nikoli konec. Pretekli petek okoli šeste ure zvečer, ha praznik rimske mučenice sv. Neže. 21. januarja 1977, se je dokončno srečal s svojim Bogom in Sodnikom naš prijatelj, rojak, pisatelj Karel Mauser, ki je odtlej, v to verujem, že deležen večhega, božjega veselja v nebesih, kjer ga je bilo gotovo pričakovalo veliko njegovih nekdanjih prijateljev in znancev na zemlji. Njegovo zem-sko sroe se je zdaj dokončno umirilo in se obenem združilo z večnim božjim Srcem. V duhu se je sicer prijatelj Karl srečeval z Bogom, lahko rečem, vse svoje zemsko človeško življenje. Gotovo pa prav posebej še v zadnjem času. Ko nam je za zadnji Božič govoril v šolski dvorani pri Sv. Vidu v Clevelandu, sem si rekel: to voščilo pa Karel ni govoril samo nam, zbranim v dvorani pred jaslicami božjega Deteta, marveč to voščilo, globoko duhovno voščilo, £>olno trdne in močne vere, je bilo prav gotovo tudi tisto, ki si ga je želel, da naj bi se tudi prav njemu v polni meri izpolnilo. Ko je ranjki Karel Mauser v petek, 14. t. m., odhajal i’ Mt. Sinai bolnišnico, je rekel: “Če me bo Bog poklical k Sebi, bom pri Njem dobil že veliko prijateljev, če pa se vrnem zdrav, bo Bog prihranil meni in moji družini veliko trpljenja.’’ Božja volja se je zgodila. Božji načrti niso naši načrti. Spoštujmo božjo voljo brez pri-drž.kov! Bog nikomur he naloži težjega križa, kot samo takšnega, za katerega ve, da ga je kos nositi, če je le sam take volje. Sicer pa je vsako trpljenje prav sprejeto iz božjih rok, največji božji dar. V eni stvari sem prijatelja Karla prav posebno občudoval, namreč v njegovem globokem poznanju Svetega pisma, posebno Stare zaveze. Iz Svetega pisma, iz evangelija je živel; iz tega in po njem je tudi umrl. Rajnki Karel Mauser je bil eden izmed nas slovenskih ljudi na tujem. Vse bridkosti in križe tega življenja je nosi! z nami. Z nami je bil tudi v veselju, čeprav tega ni bilo veliko. V velikem mozaiku slovenske skupnosti na tujem je bil on gotovo med najlepšimi in naj-dn/jimi kamenčki — sestavijači tega mozaika. S svojo iepo in modro besedo, pisano in govorjeno, nas je vodil, nas je učil, opominjal, vzpodbujal, z eno besedo: ljubil. Rajnki je bil velik človek, mož, poštenjak, garač. Senator u J. Lausche, ki ga je Karel hudo cenil, kakor je tudi Lausche njega, bi ga ocenil: Bil je možak. Rajnkega Karla je Bog obdaril z izrednimi darovi: bil je pesnik in pisatelj Finžgarjevega in Jalnovega kova, vendar spet po svbje 'samobiten. Njegov “Kaplan Klemen” in njegova trilogija “Ljudje pod bičem”, kakor tudi njegove povesti iz življenja naših koroških ljudi ter Številne njegove kratke črtice so literarna njegova dela, ki bodo ostala stalno prijetno branje slovenskih ljudi, doma in po svetu, čeprav so njegovim delom de ma vrata zaenkrat še zaprta. Bil je filozof, zlasti našega begunskega in emigrantskega življenja. Naš največji iz revolucijskega obdobja je poičg rajnkegž Balantiča gotovo na katoliški strani Karel Mauser Kaj b: bilo z nami na tujem, če ne bi imeli njegovih del Vse, kar je Mauser napisal, je bilo napisano iz srca ter se ie zato tudi krepko vsadilo v naša srča. In številne njegove drobne pesmi, vse nastale v trj> 1 jen ju, so pravi biseri. Upajmo, dk bodo tudi te kmalu izšle v posebni zbirki v okrilju Slovenske kulturne akcije, katere najbolj vidni ud je bil vse od njene ustanovitve do smrti. Pa Družba šv. Mohorja v Celovcu, kakšna sftotn bi bila, da je ni tako čudovito obogatil s svojimi koroškimi zgodbami rajnki. Skupaj je napisal Karel LIkUSet 25 knjig, veliko, če se zraven zavedamo, v kakšnih okoliščik^h ko večinoma vse nastale. Po svoji naravi je bi! Karel Mauser sila' preprost in !.(kJkžhiv do Vseh. Nobene prošnje ni znal odbiti. Vsakemu je ustregel. Vsak, kdor se je kdaj srečal z h jim, tega rte bo mogel pozabiti. Posebno mu je bila pri srku mladi ria. Pa ga je ta tudi inf el k radk, zlasti ga je vzljubita ona v Argentini. To deželo je v prvi vrsti za-adi njehe slovenske mladine kat dvakrat Obiskal. Podobno tudi orto nk Koroškem. V Clevelandu je bil prva leta predsednik Odbora Staršev Slovenske Šole pri Sv. Vidu. Enako draga pk mu je bila tudi slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Telesno je Karel Mauser sedaj mrtev, duhovno pa živi, močno živi ter bo živel, dokler bomo mi, ki še čakamo na božji poklic v večnost, cenili večne dobrine, ki srno jih sprejeli iz božjih rok z naročilom, da jih varujemo, gojimo naprej ter potem predamo dalje svojim zanamcem z isto nalogo. Rajnki Karel nam je dal zgled, kako naj ravnamo, da bo Bogu po volji. Družini rajnkega prijatelja-rojaka, pisatelja in pesnika ter kulturnega delavca Karla Mauserja, posebej še njegovi ženi Mimici, njegovi 80-letni mami Heleni in bratom želimo, naj jim Bog pomaga preboleti zemsko slovo od svojega dobrega moža, očeta, sina in braca do končnega večnega snidenja vseh nas pri Bogu v neoesih. PRIJATELJ JANEZ BESEDA IZ NARODA ! The Invisible Christmas Trees, brožič sponzorje, objavljal sez- voljen, čeprav je pot zahteval?, ko jo je napisal William Bar-(name novodošlih in sezname tis-! nemalo fizičnega napora, ker thel, prevedel pa di-. Zdravko tih, ki so še čakali. sem pač imel omejen čas. Decembrska prosvetna ura v New Yorku -■pomini in opomini Božič je čas spominov. Spo-irunjanje namreč terja mir in tišino. Zato pa tudi v polsnu dostikrat v hipu zagledamo pozabljene obraze in kraje in podoživljamo Čase, ki smo jih navidez zgubili iz spomina. Včasih nam popolnoma jasna podrobnost odpre vrata do verige doživetij. Praviako se nam godi, če vzamemo v roko knjigo, na katero smo pozabili: po nekaj straneh branja se nam zgodba razkrije v vsej širini, tako nekako, kakor bi s stikalom na upor počasi razsvetlili temen prostor. Nekaj dni po Miklavžu leta 1945 mi je pisal ranjki profesor Jože Peterlin v begunsko taborišče v Riecione v Italiji: Pridi takoj v Trst, dobili smo zate mesto na slovenski gimnaziji, učil boš matematiko. — Riecione je bilo takrat komaj senca Miše. Preoblečena v angleške vojake sva ponoči zapeljala v Trst v avtomobilu naše komande. V peklensko mrzli noči sva menjala obleke nekje ob Taglia-mentu. Stala sva bo vozilu v dolgih vojaških spodnjih hlačah, ko je mimo privozil angleški jeep. Ustavljal je, pa jo je brž ubral naprej, ko naju je ugledal. “Verjetno mislijo, da gre za roparski napad, da naju slačijo, ker oblek primanjkuje,” je rekel Dušan, — “Fortes fortuna adjuvat, pogumnim pomaga usoda!” Vse to je bil le introitus prvega Božiča v Trstu, leta 1945. Našo belo Ljubljano so zatemnili, ves čas vbjne nisem videl razsvetljenega mesta. Ostali so spomini na Ring, na Corso Emanuele, na Elizejske poljane, na San. Marco, na Trafalgar. Zdaj pa eksplozija: luči, promet, ljudje, razkošnega jadranskega letovi- vozila, trgovine, konec skrbi, in šča italijanske aristokracije in fašističnih oblastnikov. Naše taborišče je bilo v velikem hotelu ob obali, v katerem so se križali sledovi ovenelega predvojnega okusa in Sledovi vandalizma, ki upanja, in pričakovanja, slovenski listi, Ribnikarjev Glas Zaveznikov, slovenska šola, slovenski radio! Živeli smo blizu Pizza Oberdan, v bližini naše postaje. 'Ea Božič smo se zbrali ga mogoči brezvladje ob koncu j v sobi jirofesorja Martina Jev-velikih spopadov. Pa vendar je nikarja. če se še prav spomnim: bilo slovo grenko in težko: sprehodi ob morju, izleti v San Marino in Rimini, Francesca da Rimini - tako smo krstili natakarico v Tratoriji alle fontane -čudovita slovenska družba, med njimi že pokojni Rudolf Fajs, mehka duša v robati kmečki skorji, odvatnik Franček Orožen, ki nas je v naj večji vročini zvabil na led, in sokolski starosta in moj sosed iz Ljubljane profesor Pestotnik, potem sodnik France Mihalič, v bližini vila industri-jalca Heinricharja z vedno optimistično družbo slovenskih in srbskih četnikov, naše razkošje sredi mrtvega mesta; neskončno peščene obale, posute z negibnimi oklepi molčeče nemške tankovske brigade; jesenski, sivi, plitvi in nekam počasni va-ovi Adrije. Ob takih pokraji- Vinko Beličič, Ivan Kos, Maks Sah, Vikior Šart, Jože Peterlin in naš France Gorše. Zavreto vino, potem odkritje: France Gorše nam je predstavil svoje begunske jaslice. Upodobil nas je kot pastitje, on pa je bil sveti Jožef. Vsi v škornjih, s palico v roki in Culo na rami. Približno za ped visoke figurice na izrezanem kartonu, pobarvane z svinčhiki, začuda podobne starim slovenskim omaričnim jaslicam. Še danes hranim na policah svojo podobo, in to v prvi izdaji Prešernovih poezij iz leta 1847 s posvetilom in podpisom Pleteršnika moji stari teti in njegovemu dekletu Matildi Hrovatinovi v spomin. Skupina prijateljev .pri polnočnici v mrzli, klasicistični cerkvi svetega Antona Novega, potem sprehod do nah je v sentimentalnih večerih morja. Nekje ob Miramaru so lažje razumeti Boeklinovo po-j ameriški vojaki izstrelili raketo, dobo Goethejeve Ifigenije, sede- najprej belo, potem modro, po- le žene ob Tauridski obali in z očmi. v višini obzorja, za njega ukrivljenimi ravninami 'iskaje ' bolho dušo grško zemljo”. Miklavž nam je prinesel tri ,ode čudovite črnine, ki jih je laplavilo morje na obalo ob na- tem belo. ‘ Zamolklo je udarilo od Barkovglj do Milja* potem je vse utihnilo. Sveta noč v begunstvu je postala spomin. Decembrska prosvetna ura December je bil posvečen Božiču. Za ubod srno poslušali pri- ;em hotelu. Angleški oficir, ki! trkavanje zvonov iz CrngrObške vodil taborišče, je odločil, da cerkve. Janez Babnik je prebral Richarda Fanblia Božično mišfel: Pričakovali so poveljnika vojaških šil -pa smo dobili dete. Pričakovali so kronanje pa se je prikazala z.vfezda. Pričakovali so zmago — pa jim jo bila dana ljubezen. Marijana Burgarjeva je prebrala Cankarjeve Jakliče, Hli- pa pomoyskefri pruču pripadaj o ram, ker smo jih prvi odkrili in cer jim na njihovi škrivnostrii roti nismo spremenili smeri. Pretakali smo vino v vse mogoče posode in zajeniala, celo v umivalnike — pri večini je~ostala le skodel i, cevi so v povojni žniedj pobrali — v mfehažke, banje; steklenice sb' hilfe namreč nedosegljivo bogastvo. Po pe- lenca Klez.in pa J-Požičnb pesem karnah smo iskali kruh in ga pd- Zore Saksidove, goriške pesnice makali v božjo kapljico. Prav in sestre naše Cirile, ki skrbi za za Miklavžev večer, in trije so- haš* oder že več kot poldrugo di, več tisoč litrov srhke črnine! desetletje in ki je pripravila ria-Bog vedi. odkod jih je prineslo, slednjo sliko Moja ptmčka; goni hče jih ni terjal ne takrat, hejvoHli so naši mali: Bernardka pozneje. • Kamin, Dorothy Klesiri, Kris- Pbt v Trst je bila kbnspiracija ! l iha Stalccr in Inge Zupančič, posebne vrste. Peljal me je pri-1Gaber Puc je igral na klavir, pd-jatdlj Dušan Lajovic, danes im tem so zapeli otroci pesem o Šne-dustrijalec v Melbournu, v Ve- ženem možu, spremljala je gos- Preko A meriške domovine smo pobirali prispevke za Mohorjevo družbo v Celovcu in jo rešili, pobirali za Slovenik, za misijone, za cerkev, ki je bila porušena na Primorskem in cerkev,, ki je bila požgana na Dolenjskem. Ameriška domovina ni imela od teh nabirk nobene materij alne koristi. Ameriška domovina je pomagala, da je slovenska udeležba na Evharističnem kongresu uspela. Ameriška domovina je edini problemi in brani slovensko stvar, kjerkoli je ogrožena. nezueli in na Filipinih, in brat našega avstralskega Senatorja j pa Marija Burgerjeva. Glavni del dneva je bila božična zgodba Kalan. Zgodbo ste lahko brali v januarski Domovini. Črtica je značilna za New York. Godi se v okrajih našega mesta, ki jih vsi dobro poznamo, saj ležijo v bližini naše, cerkve, in med ljudmi, ki jih še danes lahko srečamo v tem velemestu, ki je na zunaj vse predano neizprosni trgovini in suhemu realizmu, pa ima dostikrat zelo mehko srce in romantično dušo. Prvo polovico je prebral Tone Jenko, drugo pa Simon Kregar. V drugem delu smo slišali Miho Puca, našega pianista, Ema in Lucy Je-šlevar sta recitirali Vodebovo in Janežičevo Božično pesem, Lidija Ravnikar pa Širokovo Ta noč je Sveta noč. Peter Jenko je zaključil našo uro z Jakopičevo Padaj, padaj ... Opomini O naši novi domovini pravijo (Daedalus, The Public Interesi. Nathan Glaser in drugi), da po"--staja enovit narod, kateremu je vez in za katerega je značilen hedonizem, to je uživanje vsega, kar v tem deliriju ponuja moderna potrošniška družba. Naše stoletje je ustvarilo zares čudovite naprave, ki so postale del naše vsakdanjosti, kar so dosegljive domala vsakemu: lasten dom, moderna kuhinja s stroji za pripravo hrane, prezračevalne in hladilne naprave, voda, elektrika, plin, telefon in odpadne vode do vsakega doma, avtomobil, barvna televizija in stereofonija (pred petdesetimi leti bi lahko zapravili težko premoženje, da bi slišali po vseh dvoranah sveta simfonije, ki jih lahko poslušamo v svoji dnevni sobi in v perektni reprodukciji za konec (tedna), ročni komp-juterji, s katerimi računamo družinske proračune ali pa razdalje med galaktidami s hitrostjo svetlobe in brez napake, polet preko Atlantika v nekaj utah, ’pogLit fa letala na luči velemesta (ptičja perspektiva je bila še do nedavna le predmet opisne geometrije), viseči mostovi, transverzale, stolpnice, zbliženje narodov in kultur, ki jih omogejča moderna komunikacijska mreža postaj in’ satelitov, in tako večje upanje na svobodo, mir in zmago dobrega, sto knjig, včasih lepa knjižnica, za manj kot enotedensko plačo. Kdo more in hoče zanikati, da je taka raven vtisnila neizbrisen pečat k nas. .Nastajanje enovitega naroda iz naše pluralistične družbe pa je seveda, vprašanje ustvarjanja skupnih imenovalcev, ki segajo iz površine v globine človeških src. Pod skorjo življenjske ravni, v srcih Amerike, obstajajo RODNA IZROČILA, dostikrat usodni oprijem pri oblikovanju skupnih imenovalcev, gotuvp- pa neizprosno odkritje pri iskanju naše istovetnosti. SKUPNOSTI SLOVENSKEGA IZROČILA V AMERIKI, ki se trudijo, da bi ohranile jezik, zavest in slov'ensko krščansko dediščino v naših novih domovinah, bi brez dvoma zgubile svojo močho vež in osrednje glasilo, če bi Arneriška dbmovina prenehala izhajati. O tem- vprašanju je ob koncu prosvetne ure govoril dr. Zdravko Kalan. Mislim, da je naša dolžnost, da skrbimo, da bodo njegove besede poznali vsi, ki so v Ameriki našli svebodo, kruh in, srečo. Opomini dr. Zdravka Kalana: Predno zaključim to uro, mo-ram spregovoriti nekaj besed o problemlt, ki se tiče nas vseli Slovenski ameriški list Ameriška domovina je v stiski in bo prenehal, izhajati, če mu ne po- bomo krili stroske. magetmo. Ameriška domovina je Zkio tdrej šerh sjfe doslej ideg najstarejši slovenski list na vsem nil ogtjgšitl le redkim' 'in samo svetil.. Izhaja nepretrgoma 78 napisati pfsrtiO, ki ga je Ameri-let. Ška Domovina objavila 1. no- Ameriška domovina je nas — veinbra lani. k naplavino druge švetbvne voj-' V kratkem pa bbm v Ameri-ne — poznala, kd s6 se nas dru-Jški Domovini opisal podrobneje gt izogibali; branila, ko so nas svoje Vtlgfe s poli po Ameriki ir drugi napadali; in z odprtimi pozneje napisal tudi kaj o živ• rokami sprejemala, ko so nas Ijenju hašifi rojakov tukaj, drugi obrekovali. \ Danes bi vam rad povedal, iih Preko Airleriške domovine je sem bil s potjo po Ameriki in iskal pokojni pater Bernard Am- zlasti s srečanji tam res zado- Glavni namen moje poti je bil seveda, da bi med vami in vsemi rojaki v Ameriki zbudil zanimanje za Slovenski dom v Parizu in dobil kaj pomoči, pa da bi skupno organizirali tudi nadaljno pomoč. Pot v tem oziru ni bila zaman. Zahvaljujoč se vaši dobroti sem dobil za naš dom v ZDA $3,391, v Kanadi, kjer sem se radi pomanjkanja časa mogel samo mimogrede o-glasiti, $591, po povratku pa smo doslej dobili iz Amerike i $800; poleg tega pa so mi neka-lisl, ki se peča s slovenskimi Zame osebno $845, za prvo in za drugo se vsakemu posebej in vsem skupaj prisrč- Ameriška domovina povezuje no zahvalju1em. (Vozni liste'-' Slovence v New Yorku, Chica- je kupil Mr K iz Londona in gu, Clevelandu, Torontu. To dal to kot ^ za Dom } Tej vso. pomeni Slovence v ZdruženihU je treba dodati $1 ki gmo državah m Kanadi. Skoraj vsak ]ih danes dobm od bl 1nika teden objavlja list vsaj en da- a iz Clevelanda. nek ah poročilo iz New Yorka, , , , piše o naših urah, misijonskem! Prve dm seim,v Ameriki u-krožku, Ligi, skratka o življenju §otoviU da ie glede imena Slo-v naši fari j venski “dom” malo nesporazu- Jaz ne apeliram niti na narod- ma' MnoSi med vami 30 'me o-no zavest, niti na versko pre- P0201^', za kar sem zelo hvale-pričanje tistih, ki Ameriške do-|^cn’ *n sem ^ucd sam j/idel, movine nimajo. Jaz apeliram da 'r-iaj° Pr' vas ljudje več srnina čast in čut hvaležnosti, če sta s^a razumevanja, če gre za te dve lastnosti sploh še v ve- cerkev, ne za neki dom. Pravza-Ijavi. čast? Takotmenbvana Prav eni ^ drugb vi tam in mi ideološka slovenska katoliška emigracija ni sposobna vzdrževati enega lista? Hvaležnost? Ameriška domovina se je zavzemala za nas, ko nas še ni bilo v Ameriki. Storila je za nas več, kakor bomo mogli mi kadarkoli zanjo storili. Najmanj, kar lahko storimo je, da se nanjo naročimo. Pripis k temu poročilu: V New Yorku in v vzhodnem delu Amerike lahko naročite Ameriško domovino potom Ligine pisarne. Pokličite “collect” vsako sredo zvečer od 7. do 10. ure; telefon 212-497-6761. Doslej so New Yorski bratci Ameriške domo-vihe dobili 5> celoletnih naročnikov in posebej 10 naročnikov petkove številke. Simon Kregar ------o------ Pismo iz Pariza tukaj, mislimo na isto stvar, samo imenujemo jo drugače: gre namreč za to, da dobimo Slovenci v Parizu središče, kjer bo kapela, dvorana, prostori za šolo in sestanke ter po možnosti stanovanje za duhovnike in goste. V Ameriški Domovini bom opisal, kako v Franciji napredujemo z našo akcijo za slovensko središče, rad bi Vam pa ž? sedaj sporočil, da so pri vas v Ameriki že ustanovljeni odbori za pomoč pri naši akciji v Clevelandu (kjer je odbor že dokončno formiran), v Chicagu in Torontu, drugod pa se lahko o-brnete na tiste, ki so sprejeli, da bodo posredovali za nas in po potrebi ustanovili za to poseben odbor. Mislim, da je najboljše, da vam kar navedem naslove: New York: League of Slove- nian Americans (ing. Simon Kregar) P.O. Box 32, Brook lyn, N.Y. 11227. PARIZ, Fr. — Dragi prijatelji, drage dobrotnice in dragi i dobrotniki! šele danes se vam . W a s hi n gton: Conrad Mejač, oglašam, da se vam zahvalim za 4445 Butterworth PI., N.W., vašo prijaznost, za vašo dobroto Washington, D.C. 20016; Cy | in za vaše gostoljubje za časa mojega obiska v Ameriki. ril Mejač, 9509 Hale Street, Silver Spring, Md., 20910. Rad bi bil to že preje storil, Cleveland: Častni predsednik pa mi zares ni bilo mogoče. Ko I msgr. Louis Baznik; predsed- sem se vrnil iz Amerike, tne je namreč čakala obilica nujnega cela, nato sem moral dvakrat nh pot po Franciji, v Italijo, Avstrijo in Nemčijo; poleg legaj pa sem ves čas imel hude težave s svojim stanovanjem, teža- ; ve, ki so me mučile že dve leti j in mi delale'skrbi tudi, ko sem j bil med vami, čeprav tega nisem pokazal in tudi ne povedal, nik: Rev. Pavel Krajnik, 1709 E. 31 St., Lorain, O. 44055; podpredsednika: Polde Omahen in Matija Hočevar; taj' nik Janez Ovsenek; blagajnik Lojze Bajc, 963 E. 179 SL Cleveland, O., 44119; odbornH ki: Bremec Julijan, Golobič Matija, Goršek Milan, Mauser Karel, Melaher Jože, MF j nja in Vlado Novak. da tri noči pred odhodom v A- Chicago: Vukšinič Slavko, pred' meriko radi tega skoraj nisem zatisnil očesa. Grozilo mi je namreč, da bi moral v najkrajšem časti stanovanje zapustili, ne da bi vedel, kam bi rhoge' j iti. Z božjo pomočjo in s pomoč-’ jo svojih prijateljev serif s budilki težavami in žrtvami pred štirimi dnevi uredil da končno lahko ostanem v stanovanju. Poleg tegii pa bomo.4. januarja 197? imfeii v Parizu koncert, šlo-Fehskih narodnih ih : verskih pestra (pride mešani zbor “Loj-zb Bratuž” Iz Goricfe, 50 ljudi), čigar priprava tildi zahteva dosti dela, če hočemo doseči moralni uspeh, in tudi finančni, da sednik, 4507 N. Kedera Rd> Chicago, lil. 60635; Vučko J da ■=-“ •<- - — lil. smo Angelsko cescenje m za ^ y ^ ^ soMon de. narni zavod, karega dobrote delo - in sem se globoko oddahnil, ko sem po 6 mesecih župnikove posle in tudi denarni zavod izročil nasledniku, novemu župniku gospodu Franc Vidmarju, ki je prišel iz Tržišča pri Mokronogu 3>a Dolenjskem. Tudi z njim sva složno in dobro orala, saj sva skupaj oskrbovala višnjegorsko župnijo dobra 3 leta, na katere imam tudi lepe spomine. Imam pa tudi stalen spomin na tiste težke tedne hude in grozne zime, ko sem si nalezel ozeblim zlasti v stopalu, v prstih desne noge, katere so se občutno, kar hudo pojavile in obnovile zlasti zadnji dve leti in menda ni proti zdravila, kot mi pravi zdravnik, kot le “potrpljenje in tukajšnja kalifornijska klima”, katera, po njegovem, ozeblin ne pozna in zato nima uspešnega zdravila. Ob teh spominih sem preživljal minuli Božič, hvaležen Bogu za vse s prošnjo, da bi pri sedanjem obstalo vsaj še nekaj let in naj mi še nakloni podobnih Božičev. Ameriški Domovini, njenemu uredniku, naročnikom in bralcem želim obilje svetonočnega blagoslova v letu Gospodovem 1977! Naj bi prineslo tukajšnji deželi in dragi nam slovenski domovini ter vsemu svetu potrebni FEBRUAR 5. — Štajerski klub priredi predpustno veselico v avditoriju pri Sv. Vidu. Ves dobiček je zopet namenjen bolnim slovenskim rojakom. 11. -13. — Smučarski izlet Slovenskega športnega kluba v Blue Mountain, Ontario. 19. — Dramatsko društvo Lilija priredi Maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Avenue. Začetek ob osmih zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. 27. — Slovenska šola Sv. Vida priredi svoje kosilo v farnem avditoriju. MAREC 12. — Klub slovenskih upokojencev Waterloo okrožje priredi večerjo s plesom v Slovenskem delavskem domu, 15335 Waterloo Road. 20. — Društvo Najsvetejšega Imena pri Sv. Vidu priredi vsakoletni zajtrk s klobasicami in omletami (pancake and sausages) v farni dvorani sv. Vida, od 8. zjutraj do 1. popoldne. APRIL 16. — Tabor DSPB priredi svoj pomladanski DRUŽABNI VEČER v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igral bo orkester Veseli Slovenci. 30. — ODBOR ZA POMOČ POSTAVITVE SLOVENSKEGA DOMA IN KAPELE V PARIZU priredi družabni večer z večerjo in plesom v dvorani pri Sv. Vidu. Pričetek ob pol osmih. MAJ 1.— Pevski zbor Planina priredi Pa iih Je bil0 ranjenih. Nesreča v rudniku Velenje V velenjskem rudniku lignita je prišlo 8. januarja do hude eksplozije. Pri nesreči so izgubili življenje štirje rudarji, šest koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 7. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. Po koncertu igra orkester Veseli Slovenci za zabavo in ples. 8. — Slovenska šola Sv. Vida priredi materinsko proslavo v farnem avditoriju. 14. — Slovenska telovadna zveza v Clevelandu priredi telovadno akademijo v avditoriju pri Sv. Vidu. Začetek ob 7:30 zvečer. 29. — Društvo SPB Cleveland obhaja Slovenski spominski dan za vse žrtve vojske in komunistične revolucije s sv. mašo ob 10.45 pri Lurški votlini ria Chardon Road. Pismo iz Pariza (Nadaljevanje s 2. strani) srečo ter božji blagoslov v vem letu! no- Tople pozdrave! Nace Čretnik 78, Avenue Gariibetta 75020 Paris Mission Catholique Slovene, 7 rue Gutenberg, 75015 Paris PrijatePs Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS zaključek smo zapeli: “Sveta noč ...” in vesela družba se je razšla. Zunaj je bilo pošteno mraz, vsak se je podvizal, da bo čemprej doma in pri peči; saj so mnogi imeli nad uro hoje, eni celo v hrib in je bila spolzka pot. Naslednji dan se je pa vreme spremenilo, mraz je le malce odnehal. Zatvornice neba so se odprle in pričelo je snežiti prav po staribm pravilu: “Dan gor, sneg pa dol”. Pošteno je snežilo nekaj dni kar neprestano in tudi pršiča se nabere in na premrzli zemlji je sneg dobil obstanek. Komaj se je svet izkopal iz snega in so s plugi pretrgali zasnežena pota, je pa pritisnil pravcati mraz, da podobnega niso pomnili niti stari ljudje. Ker otroci zlasti s hribov, niso mogli zaplenjeno, v šolo, so šolo zaprli; saj jo tudi skuriti in segreti ni bilo mogoče. Je bila res zima svoje vrste, ko je bilo tam okrog Višnje gore kar cele tedne daleč pod ničlo: — 34° C (Celzija). Po so bili deležni mnogi celo iz nasprotnega tabora. In se je naslednik, iu je kot župnik po 6 mesecih prevzel vodstvo župnije Višnja gora na Dolenjskem, z lahkoto lotil popolne prenovitve prenovitve Prosvetnega Doma, ob uvidevnosti odbora Hranilnice ih Posojilnice. Iz istega vira je farna cerkev dobila lepe nove klopi in tlak, staro je bilo že vse izrabljeno. Ker je bilo pokopališče okrog cerkve res premajhno, je novi župnik takoj ob nastopu ponudil farovško njivo, kjer je sedaj lepo in obširno pckopališče. Kako pravilno in modro je bilo cerkveno in Hfa-nilnično vodstvo - ko je prišla v Domovini sedanja oblast, je bilo vse Hranilnično premoženje prvi Sveti večer, da bi bili božjega miru vsi vredni, kakor smo ga potrebni. Fr. Leon Kristanc. Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov! Za mene, ko sem bil v dušnem pastirstvu komaj le dobri dve leti in pol, pa je bila težka preizkušnja ih dobra šola. Imenovan sem bil za župnijskega upravitelja z naročilom, naj v vsem ' ' " dbkler evropskem merilu voda zmrzne j nadomestim ameriškem ne pride naslednik. Poleg vse|a dela, šole m skrbi za nad farnega rilu' farovško posestvo, sem moral pri 0°C, kar je po hidrilu F 'Fahrenhfeit) 32 j: £cr*-n’p»™« in vod.« še Hra„il„,co bila tista in Posojilnico. V zaupanju do- božjo pomoč sem se vrgel Ped ničlo. Po vsem je zima najhujša, kar sem jih na; na1 POD 1 RDO DISCIPLINO — V Laosu je potekalo življenje dolga leta sproščeno in bolj na lahko. Celo vojna leta ga niso mogla bis stveno spreranniti. Ifomu.nistični režim, ki je zavladal v deželi pred enim letom, je ušiva!ril-trdo disciplino, ki jo vzdržuje s strogimi in hudimi kaznimi. Na sliki vidimp del'spremoda vojakov, in miličarjev tekom praznovanja prve obletnice komunističnega režima v Laosu v glavnem mestu Vientiane. Radenska se uveljavlja Radenska slatina si je utrla pot na tuja tržišča in njen izvoz predstavlja kar 85 odstotkov celotne jugoslovanske prodaje mineralnih vod v inozemstvu. Slatino prodajajo v Kuvajtu za petkratno ceno na domačem trgu, v Kanadi in ZDA pa je še dražja. Seveda, zelo veliki so prevozni stroški, a vendar gre smi in melodije « tepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106Ji MC, katero vodita dr. Milen in ga. Barbara Pavlovčič. MALI OGLASI V najem 4-sobno stanovanje, opremljeno ali neopremljeno, spodaj, vključno kurjava, se odda na 1153 E. 61 St. Kličite 486-3732. —(24,28 jan) WILLOUGHBY HILLS desirable x'anch, desirable area on a desirable Vh. acre lot. Su- slatina dobro v prodajo. Utrla Per kuy.^As. si je pot tudi v Švico in na Švedsko, največ izvoza pa gre seveda v Zvezno nemško republiko in Avstrijo. “Božični sejem” v Kranju JOE CARDINAL REALTY 731-2211 EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star zidan ranč, s tremi spalnicami, V Savskem logu v Kranju so dvojna priključena garaža. Polodprti “novoletni sejem”, ki bi na klet. V okolici novih domov, se pravilneje pač imenoval “bo- Tracy Avenue žični” — saj je bil odprt od 16. V Euclidu, kolonial s 4 spalni-do 26. decembra. Na tem sejmu cami, garaža za 2 avta, vsa pod-je 68 trgovskih in proizvodnih kletena. $36,900. organizacij ter nekaj zasebnih obrtnikov razstavljalo ih prodajalo razne izdelke, primerne za darila. Za boljši TV sprejem Na Lubniku je začel sredi decembra delovati televizijski pretvornik, ki je omogočil izboljšan sprejem 1. programa ljubljanske televizije. V februarju pa bo omgočil še sprejem 2. programa in TV Zagreb in TV Koper. Po opravljenem delu Družbeni pravobranilec samoupravljanja je začel postopek o višini nagrajevanja šolnikov zaradi pritožb raznih učiteljic, ki prejemajo nižjo plačo kot nekatere druge. So to v glavnem starejše učiteljice s srednjo izobrazbo. Pravobranilec meni, da Genesee Avenue V Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (15) Nove in stare hiše, 1 farme, stavbišča Nudimo s polno postrežbo od prodaje preko načrtov do zgraditve. Vse vrste prenov ir. do-datkbv. F. M. Marinček Realty Builders & General Contractors 2019 Campus Drive South Euclid 381-6223 (12) FOR RENT or 2 bedroom apartment, fur- bi~bilo treba 'slehernega šolnika „CalLfor nagrajevati po opravljenem de- lu. V Sloveniji so umrli 11. januarja V Ljubljani: Alojz KerŠe, Karel Farčnik, Jožko Sovine, Mira Frole, roj. Medica; Kamniku: Simon Dobernik; v Ljutomeru: Lovro Kuharič; v Rogaški Slatini: Georgina Cone; Šentjurju: Anton Ivanuša; Laškem: Stahkb Sipek; Polju: Anton Gruden k Jurjeviči pri Ribnicii: Marija Kaplan. 12. januarja V Mozirju: Angela Goričar, roj. Šuster; tT Ljubljani: Prane Medič, Alojz Predalič, Jožefa Babšek, Ana Remic, Martin Mole, Jožica Blaznik, roj. Jerkič, Amalija Pregelj, roj. Hmclak; v Celju: Pavla Peternel, roj. O-rešnik, v Mednem: Iranka Kršinar, roj. Zadnikar; v Polju: Ignacij Kastelic; v Zerovniči pri Cerknici: Terezija Muleč (Korenova ma-ma); v Dčačljah: Prahčiška Dovjak, roj. PunStelj; v Gameljah (Šmartno): Ivana Žagar; v Ratečah Jm Škofji Loki: Egi dij Twrdy; v Portofozili Zdravko Močnik; v Prevaljah pod Kninom: Mar-jdna Gerdin; na Rudhiku: Alojz Vrečar. Zndnio vesti Zn rodni* rešit iz Slovenije nošlušdite v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pe- Help Wanted Mhic or Female appointment 932-6786, St. E. 61 St. area. Clair (13) V Euclidu naprodaj Popolnoma obnovljena, z aluminijem opažena hiša s tremi spalnicami, kuhinjo povezano z jedilnico in. dnevno sobo, posebnim straniščem in prho v kleti, z garažo in novim, velikim por-čem, je naprodaj za višjih trideset tisoč. Kličite 481-1323! (12) eucliU, bmo Five room bungalow, aluminum siding, new roof, gutters, hew sidewalk, living room, dining room, kitchen with eating area. Bath, 2 bedrooms, knotty pine, 1 large dorm up, screened porch. Full basement, garage. — FIRST SHOWING — Owner by Appointment Upper 30. 531-0808 LINOTYPE OPERAtdR HARMONIKA NAPRODAJ nova, Somola znamke, krottiatič-na na gumbe in električen mikrofon. Kličite 1-949-2669. (14) "71 Help VVantcd Female HELP WANTED Licensed practical nurse. Full or part time. An equal opportunity employer- Applj-. SLOVENE.HOME FOR AGED 18621 Neff Rd. (12) Help "wanted Call 361-4088 Jim (x)l CtlŠTODIAL fcdijjpt#: Fcir sniall selbct ŠhSkcr apartment building. time for Husband. tlbfereHces and high hdusekbe.ptnfe standdtd. Two bedtoo'm rib^rtmbnt, iltliity plus salary. Call Mrs. Floyd after 5 p.m. 891-9328. ____________ 03) Pomoč v kuhinji Sorns’ Restaurant, 6036 St. Clair Avenue, išče pomoč za v kuhinjo. (H) Avgust Senoa: ZLATARJEVO ZLATO Bil< mi je, da bi objela nebo in zemljo, a objela sem meglo. Tedaj si prišel ti na grad, ves ranjen in bolan. Bil si v nezavesti in mučila te le vročica. Ob tihih nočeh, ko so vsi spali, sem se približevala tvoji spalnici. Ljudje so govorili: “Duh prihaja.’ In videla sem te mladega, ko si ležal krvav in bled, o Bog. in lep. Položila sem ti goreče ustnice na čelo in prvič v življenju se je po mojih žilah razlilo sladko čustvo ljujbezni. In pri Bogu sem prisegla, da nočem drugega kakor tebe. Pavel, zaman sem “Treba jo je rešiti, ker — no, pojdite!” je nestrpno udaril z nogo ob tla. “Treba se je razgovoriti. A ne tukaj sredi ceste. Tu so razbojniki, morebiti tudi kak ogleduh vašega očeta.” “Bogme, povej!” je bil Pavel nestrpen. “Niti besede! Pojdiva!” je Jerko ukazal. Jerko se je kot lisica splazil v hosto, za njim pa Pavel, ki je na uzdi vodil konja. Zavila sta za grič. Kjer se je končavala gora, je bil ob robu gozda kraj, podoben volčji jami, v kateri je raslo gosto grmičje. Z gore je lostno namrdnil ter si z roko podprl glavo. “A kdo vam je to povedal? A da! Mogoče moje' cape! Mutec, berač, siromak —1 pa srce? Kajne? Ali veste, kje prihaja ljubezen v človeka? Pri očeh, gospod, pri očeh! Odhaja pa iz ust — vam, ki imate hiter jezik. Ge pa si nem, ti ostane ves ogenj v srcu. Meni so bila dozdaj usta nema kakor rakev. In ljubezen varujem v srcu kakor ljubega rajnkega, kot mater, kakor oč. .. ne, oče je zame mrtev. No kaj? Pa čemu čen- iskala prilike, da bi ti razvezala j tekel potok in poleg njega je spone svojega srca, a danes mi stal gladek kamen. Pavel je pri-je to naklonila sreča. Pavel, za- vezal konja za vejo, Jerko pa je te bi vrgla na kocko tudi dušo in raj, tebi bom sužnja, tebi. bom dala dušo in telo. Usliši me! pogasil baklo v potoku. Sedla sta na kamen. “Tako,” je dejal Jerko, ko je Prosim! Siprejmi me, kajti jaz opazoval, kako cvrči bakla v vote ne bom pustila!” |di, “pogini, izdajica žarka, da Z divjim zanosom, in s solz- nama ne privabiš neljubih po-nimi očmi je klecnila lepa žena slušalcev. Danes sem že pretrpel pred Pavki. Zlati lasje so se do- dovolj strahu. Ves dan sem oplaknili njegovih lic, da ga je rezoval za vami Zaman Mislil zazeblo v srce. Mir. V sobi. gru- sem %e, da vas je premamila lilijo grlice, diše rože, a prijet- sta kača v gradu.” neje kakor rože /diše Klarini “Molči o tem!”, je Pavel jezno lasje, iz kota šumni pljusk zla- poskočil. tega zmaja, poleg Pavla sumil “Ni£; nič! Hvala Bogu, da vas svilena halja. Nad glavo plavajo' ni Hudo bi bilo za vaS) zarne zlati angjeli ljubezni. Nemiren plamen sveč bledo 'osvetliUje Klarino pioll. Zunaj cvrkuta evr-kuta cvrček čudno pesem in skozi okno gleda temnomodro nebo s tisočerimi zvezUami. Glej, glej, Suzano na steni! Ali se ji ni poigral vetrič, z lasmi in z lahno haljo? Mar se ni voda srebrno zapenila? In ali ni lotos temneje zacvel? In ona krasna, lepa, ali ne bo planila k mladeniču? V glavi mu je zavrelo, zmanjkovala mu je sape in kri mu je goreče zaplala po žilah. Zapuščala ga je zavest. Čez čas je na tleh zapazil pismo. Zgubila ga je Klara. Pavel ga je dvignil in preletel vrste. Bila je očetova pisava. Vzdrhtel je, prebledel in vstal. Klara se je zganila, ugledala pismo in mu ga hotela med krikom iztrgati. Pavel je pogledal v sliko Dalile, v porogljiv nasmeh izdajalske žene. “Ha!” je jezno vzkliknil fant. “Tudi pod vašim angelskim obrazom vam vidim v dušo! Nisem Samson, vi pa ste Dalila! Prekleta bodi, rajska kača! Najini računi so končani!” In v trenutku je zginil iz sobe. “Pavel!” je zaklicala Klara in se nezavestna zgrudila na tla. Od samoborskega gradu je br-zel fant na konju kakor strela. Mimo njega so bežale luči mirnega mesta kot ognjene iskre. V srcu mu je divjal vihar. Zavil je v hosto. “Stoj!’’ je iznenada nekdo zagrmel. Konj se je vzpel. Iz gozda je skočil človek, držeč baklo in prijel konja za uzdo. “Stoj! Dora je v nevarnosti!” je vdrugič zakričal — mutec Jerko. Pavel se je začudil. “Jerko, ti? ..je ves začuden vzkliknil in se sklonil, da bi se prepričal, če mutec resnično govori. “Da, Jerko!” je razcapani fant pritrdil in dvignil baklo. “A ti, ti?..se je Pavel še vedno čudil. “Da, jaz sem govoril,” je rekel Jerko. “A ne sprašujte, kako. Vprašajte rajši kaj. Pojdiva!” “Kam?” “Za oni grič, v grmovje. Niti lisica naju ne sme videti.” “Zakaj? A za Boga, kaj si rekel o Dori, povej, kaj je z njo?” je Pavel živo vprašal. “Pojdiva, vam pravim, gospod. Stopite brž s konja pa v in za Doro!” je rekel Jerko. “Govori, ne muči me, Jerko!” “Počasi. Zdaj je dobro! Ne bojte se. Glejte, mesec še ne stoji na vrhu neba, še škili skozi veje in do polnoči sta še dve debeli uri. Do opoldne pa še ni ničesar izgubljenega.” “Govori, kaj je z Doro! Za božjo voljo, govori!” je silil Pavel. “Ti nimaš srca, fant!” “Srca? Da nimam srca, gospod?” se je Jerko trpko in ža- DIAGNOSING — Anne Alvarez keeps on the lookout for agricultural plant disease in Hawaii. As the Extension Service’s first woman plant pathologist, she prescribes treatment for the island’s ailing fruits and vegetables. Anne also keeps an eagle eye on potential problem areas where diseases could get out of hand. čam? Prav brigate se zame!” se buril. “Rešiti ali poginiti!” Poje mrki fant nasmehnil skozi tem je zamišljen sklonil glavo, solze. “Vam je za Doro in prav' “Fant, ali hočeš, da me bo strla je tako! Saj Dora je lepa, o Bog, žalost?” je vzkliknil Pavel, lepa kot kakšna, svetnica! Toda treba jo je rešiti, na vsak način,” se je Jerko nenadno raz- (Dalje prihodnjič) ---------o------ Oglnšnite v “Amer. Domovini” THOMAS ' BERT LANCE, direktor urada za upravo in proračun, je stari Carterjev prija telj in sodelavec. Na svojemu novem mestu bo imel važen | glas pri krojenju gospodarske politike ZDA. • UP BODOČNOSTI, SIMBOL SVOBODE — Mahatma Gandi, ki je uspešno vodil boj za neodvisnost Indije, je za to '■•imbol svobode, pa tudi upanje mladih rodov za bodočnost. Pokojni indijski vodnik, katerega spomenik v New Delhiju vidimo na' sliki, je učil svoje rojake dobrega sosedstva. sodelovanja in enakosti vseh. Indija se še vedno ni otresla starodavnih kast, ki ločujejo ljudi med seboj in ovirajo napredek. NAPRODAJ — Mladenič si je naložil slamnike na glavo, ko raka na kupce v pristanišču Nassau na Bahamih. ^ -o****?**?**?**, ■ ■ ,v a; ___TA Sil, It -vh.-JUK I m, POSEBNO VESELJE — Dickens Bascon iz Mill Valley v Kaliforniji je svoj Ford Falcon 1961 takole okrasil. Ženini in neveste! taša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jake zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue 431-0626 NOVICE- f vsega sveta 1 '10VICE- Ni lili potrebujete NOVICE- ki jih ttobile še sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive vam vsak dan prinaša v hite Ameriška Domovina PRESKUŠANJE — Padalo zadržuje padanje naprav, ki so na- u - ___l___ menjene za polet na Venero. grmovjeCza Doro, za Doro!” je Polet na Venero je predviden baklonosec ognjevito govoril, j za prihodnje leto. Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo Za vsakovrstna tiskarska dela *e priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clah' Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. Najlepia izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE