glasilo delovne organizacije straža pri novem mestu, 27. maj 1986 leto XXIII številka 5 Glasilo ureja uredniški odbor: Alfonz Šterbenc (glavni in odgovorni urednik), Ivan Balog, Marjan Grabnar, Alenka Gorše, Vanja Kastelic, Mladen Maister, Jadran Žnidaršič, Marko Švent, Darja Hrovat, Miha Srebrnjak in Vid Fajdiga Izdaja Delovna organizacija Novoles, lesni kombinat n.sol.o. Novo mesto — Straža. Glasilo izhaja mesečno v nakladi 3.300 izvodov in je po mnenju sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije z odločbo št. 421/72 z dne 31. januarja 1978 oproščeno temeljnega prometnega davka. Stavek in prelom v DIC tozd Grafika, tisk v tiskarni Novo mesto v Novem mestu. V poletno sezono prihajamo z vrsto dodatnih nalog, ki jih moramo z vso resnostjo izpolniti, da bomo poslovali uspešno Spet ste prejeli naš časopis. To je majska številka in kot taka ponovno praznično obarvana. Saj sta poleg 1. maja v tem mesecu še dva eminentna praznika, ki ju pa praznujemo delavno. To je 9. maj, dan osvoboditve in 25. maj, dan mladosti. Drugače smo bi/i v tem mesecu priča lepoti razcvetene narave in uživali v toplih sapicah, ko se je ozračje končno le otoplilo. V tej številki vas, dragi bralci, seznanjamo z raznovrstno tematiko. Upamo, da so prispevki koristni za vsakogar izmed vas. Zato kar preberite svoj časopis, obenem vas še vabimo, da sodelujete z nami tudi aktivno s svojimi prispevki. Najbolj prebrana bo seveda rubrika o odobrenih kreditih. Marsikdo bo (je) tudi prizadet, toda zmeraj je tako, da so želje večje kot pa realna možnost za njihovo izpolnitev. Opozarjamo vas na prispevek o gospodarjenju v Novolesu. Vemo, da se zaradi sprememb predpisov nahajamo p zelo nezavidljivem položaju, kar nas sili, da še bolje izkoristimo vse notranje rezerve. Opisani so tudi ukrepi, ki jih moramo po svojih močeh uresničiti. Predstavljamo vam tudi poročilo o bolovanju v lanskem letu. Najbrž ni odveč opozoriti, da imamo veliko odsotnosti, včasih tudi nepotrebnih. Veliko je poškodb, ki pogosto nastopajo tudi zaradi naše neprevidnosti in neupoštevanja varnostnih predpisov. Opozarjamo vas tudi na prispevek o novi sodobni lakirnici, ki smo jo zgradili p TPP. S tem smo dokončno odpravili problem lakirnic in lakiranja v Novolesu. Zaradi širše informiranosti o gospodarjenju v drugih DO v okviru SOZD UNILES objavljamo tudi prispevek predsednika SOZD, tov. Planinca, ki govori o poslovanju UNILES. V rubriki o delovanju IGD Novoles se boste seznanili z nastankom društva ki budno bedi nad požarno varnostjo p naši DO. To se je neštetokrat p praksi potrdilo. Seznanite se tudi s prispevkom našega zdravnika dr. Baloga, ki nam na plastičen, slikovit način prikazuje težko in zapleteno problematiko bolovanja. V rubriki šport in šah vam prikazujemo to pot predvsem dejavnost planincev. Poskrbeli smo tudi za razvedrilo. Naj zaključimo z apelom: Sodelujte z nami! Uredništvo / Praznovanje dneva OF in 1. maju, prazniku dela ~ /<**«*■«!* % Jr M l . '¥ X f i vWfiT' mi I IdflL* J "UPP 4 : . u* M n H)1 Pr i9 1 I 1 1 „*4 1 * Lj SLOVESEN SPREJEM KURIRČKOVE TORBE — Pionirji osnovne šole »Katja Rupena« v Novem mestu so 13. majaspartizanskim mitingomna šolskem igrišču počastili prihod letošnje kurirčkove torbice. Na prireditvi je šolarjem o doživljajih med NOB pripovedovala Ema Mus er, borka 14. divizijein dolgoletna družbenopolitična delavka. (Foto: Dejan Jazbec, foto krožek OS Katja Rupena) DELEGATSKE VESTI V aprilu 1986 smo imeli kot je običajno za ta čas pestro samoupravno aktivnost, predvsem gre tu omeniti sejo sindikalne konference DO, delavskih svetov po TOZD in DSSS, zborov delavcev in samoupravne delovne skupine in kot zaključek periodičnih samoupravnih aktivnosti seja delavskega sveta DO 25. 4. 1986. Na seji delavskega sveta DO Novoles smo obravnavali periodični obračun 1-3/1986, plan 4-6/1986, aneks k samoupravnemu sporazumu o poslovno tehničnem sodelovanju z GG Novo mesto, analizo letnih dopustov, prispevek za malico, regres za letni dopust in problem počitniških kapacitet. Ob obravnavi in sprejemu periodičnega obračuna je tov. Bajuk v razpravi povedal, da smo v Novolesu kljub vsemu računali na boljši rezultat, vendar ni bilo tako, kajti poleg subjektivnih vzrokov so bistveno vplivali zunanji dejavniki, ki pa zaenkrat ne kažejo premikov na bolje. Prav tako je v razpravi dodal še tov. Slak iz TOZD TAP, da so kljub temu da so vloženi večji napori rezultati slabši in izkazane številke tromesečnega obračuna zaskrbljujoče. V zvezi s planom za II. kvartal so delegati iz TOZD TDP menili, da tako visokega kot je zastavljen ne bodo zmogli izvršiti. Iz razlogov planiranega negativnega rezultata so delegati iz TOZD ŽAGA sprejeli plan pod pogojem, da strokovne službe skupaj z vodstvom Žage pripravijo nov plan z ovrednotenimi ukrepi, s ciljem, da bi bil drugi kvartal pozitiven. Delegati iz TOZD TGD pa so opozorili, da še vedno premalo posvečamo obvladovanju kooperacijskih tokov med TOŽD, odpravljanju ozkih grl v proizvodnji in selekciji med bolj in manj dohodkovnimi proizvodnimi programi. Ob sprejemanju plana smo tudi sprejeli povišanje vrednosti enote dela s 1. 4. 1986 od 10% do 15%, s 1. 5. 1986 za 6% in 1.6. 1986 za 6% in se odločili da bomo s 1. 4. 1986 prešli na mesečni obračun OD za minulo delo. Kot potrditev dobrega sodelovanja z GG Novo mesto je delavski svet sprejel aneks št. 1 k samoupravnemu sporazumu o poslovno tehničnem sodelovanju, ki se nanaša predvsem na sodelovanje na področju informatike. Glede analize letnih dopustov, ki jo je podal tov. Pa- njan, so se delegati zaradi težke gospodarske situacije odločili, da se delavskim svetom TOZD ne da pobude za spremembo pravilnikov o delovnih razmerjih zaradi zvišanja letnih dopustov, toda naj se izdela predlog za povečanje letnega dopusta materam z otroki oz. skrbnikom. Pod točko razno je tov. Grabnar povedal, da je delavski svet DO že 27. 2. 1986 obravnaval stališče sindikalne konference, da naj bi bil prispevek za malico v vseh TOŽD enak, toda ker se takrat prisotni niso zedinili, je 22. 4. 1986 sindikalna konferenca zopet zadevo obravnavala in zavzela enotno stališče, da naj se prispevek za malico ukine, s 1. 4. 1986. V nadaljevanju je povedal, da so v večih TOZD razen TOZDU TAP o tem na sejah delavskih svetov razpravljali in sprejeli sklep, da je malica brezplačna. Na pismeno pripombo delegacije iz TOZD TDP v zvezi z regresom, ki je veliko nižji kot v ostalih delovnih organizacijah, je tov. Grabnar odgovoril, da se razmerje med skladom skupne porabe in poslovnim skladom slabša v škodo poslovnega sklada, zato ni možnih sprememb. Problem počitniških kapacitet je načel delegat iz TOŽD TPP, ki je podal pripombo 00 ZSMS TOZD TPP glede točkovanja za koriščenje počitniških kapacitet. Dejal je, da mladi sploh ne pridejo v poštev da bi koristili Novole-sove kapacitete. V razpravi je bilo povedano, da je problem počitniških kapacitet zaradi nadpovprečno prijavljenih v letošnjem letu še posebej problematičen in prav zato bo potrebno najeti dodatne kapacitete, ki pa so zelo drage. Prisotni so se zato dogovorili, da se poleg najetja kapacitet za poletno sezono, da v ponovno razpravo pravilnik o počitniških kapacitetah. Delavski svet TOZD pa so poleg omenjenih zadev, ki so bile obravnavane na DS DO, na svojih sejah v aprilu sprejemali tudi samoupravne sporazume o temeljih planov SIS SR Slovenije, pravilnik o ravnanju z odpadki in poslovnik o ravnanju z odpadnimi olji. Pa poglejmo, o čem so delegati razpravljali in odločali v nekaterih TOZD. V TOZD IGK in v TOZD, kjer so začasno premeščeni delavci iz IGK, so sprejeli spo- (Nadaljevanje na 3. strani) Nova lakirnica v tozdu TPP (Nadaljevanje z 2. strani) razume o začasni razporeditvi delavcev še za 6 mesecev. TOZD TDP V TOZD TDP so na seji delavskega sveta razširjene s predstavniki DPO TOZD TDP dne 24. 4. 1986 obravnavali in sprejemali tudi samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in samoupravne sporazume o temeljih planov območne vodne skupnosti. Odločili so se tudi da bodo za novoletno obdarovanje otrok namenili 250.000 din iz sredstev SSP TOZD TDP. Na predlog OO ZSMS so odobrili udeležbo tov. Kužet Iliji na MDA BRKINI od 29. 6. do 19. 7. 1986. TOZD TPP V TOZD TPP so na zboru delavcev 24. 4. 1986 sklenili, da se zaradi nedoseganja plana proizvodnje in zaradi izpolnitve pogodbe do kupca iz ZDA GRAFORD prestavi kolektivni dopust tako da se 28., 29. in 30. 4. 1986 normalno dela. Dogovorili so se tudi, da se zaradi boljših pogojev dela uvede prodaja mleka na način kot oranžado. tozd žaga V TOZD ŽAGA so samoupravni organi med drugim podali večji poudarek na višjo or- ganizacijsko in proizvodno raven ter vzpostavitev reda na skladišču žaganega lesa. V ta namen je tudi DS sprejel spremembe organigrama TOZD ŽAGA. TOZD SIGMAT Na svoji izredni seji delavskega sveta TOZD Sigmat so delegati sprejeli pomembno odločitev, da se nabavi nova stružnica CNC, ki bo imela za izvajanje novih proizvodnih programov izreden pomen. TOZD TGD V TOZD TG Dvor so na izredni seji delavskega sveta 17. 4. 1986 obravnavali izpolnjevanje plana proizvodnje v mesecu aprilu in so se zaradi izpolnitve le-tega dogovorili, da planirani kolektivni dopust odpade in da se dela v rednih izmenah dopoldne in popoldne 28., 29. in 30. 4. 1986. Doltar Janez *“>. i f « *7 * „jr : ir Po dolgih mukah in težavah je nov drobilec za drobljenje lesnih odpadkov na TOZD ŽAGA pripravljen za svoje delo. Že dela s polno močjo. Nov drobilec je nekoliko tišji, kot je bil njegov predhodnik, vendar pa drobi tako dobro, da bo lesnih odpadkov manj za prodajo. Najbrž bodo prosilci drv razočarani. •i- ' J 'TS-fg; * '% ? s -* -r ■ rii Stari drobilec za drobljenje lesnih odpadkov gre zasluženo v pokoj, vendar ga bodo strokovnjaki »konzervirali« ali drugače povedano shranjen bo v skladišče kot rezerva, ki bo prav prišla, če bodo nastopile težave z novim drobilcem. Kvizko TOZD TPP radovedno gleda v svet. Verjeli ali ne — rodil se je iz odpadkov, ki velikokrat zaradi malomarnosti posameznikov onesnažujejo tovarno. Pridne roke v Delavnici pod posebnimi pogoji v Šmihelu, iz ostankov, ki običajno končajo v peči ali pa ostanejo v kakšnem kotu, ki ga ne doseže metla čistilca, naredijo čudovite izdelke. r~ Vesti iz tozdov v_ TOZD TVP, ki je od DSSS pridobil lep objekt, v katerem so našli domov anje krljiščni delavci, si je uredil lep, tlakovan dostop. V tej »beli hišici« je bila nekoč locirana kadrovska in »obrambna« služba. Spomnimo se, kakšen vtis o Novolesu je moral dobiti delavec, ko je moral preskakovati luže, da je lahko prišel do kadrovske. Z nekaj dobre volje se da marsikaj urediti. Okolico obrata družbene prehrane so TES-ovi urejevalci okolja že zgodaj lepo uredili. Res jih moramo pohvaliti. Žal pa ne moremo pohvaliti nepridipravov, ki so iz nepoznanih nagibov in vzrokov lepo negovane rožice populili in namesto njih vsadili cigaretne čike. Nad značajem ljudi, ki so to storil* seje treba resnično zamisliti. Za njih velja izrek, ki ga vsebuje naša stara narodna pesem: »masti so vredni leskove«. TOZD TPP je trenutno brez ograje — pravi El Dorado za cigane, ki ga čedalje pogosteje obiskujejo. Pionirjevci, ki ograjo postavljajo, so dali le videti, kje naj bi bila, potem pa so odšli... Komite za SLO v TOZD TPP, pa je tudi že rekel svoje — morda se bo kaj premaknilo. Tozd TES je 1. maja montiral novo kompresorsko postajo na lokaciji med tozdoma TVP in TDP. Z novo kompresorsko postajo seje v Novolesu povečala sigurnost v dobavi komprimiranega zraka in povečal seje tlak v omrežju. S tem so se posledično zmanjšale motnje v proizvodnji. - “N Vesti iz tozdov Stara trafo postaja v TOZD TPP, ki je predvidena za rušenje, vendar se še do danes ne ve, čigava je, ali od Elektra ali od TOZD TPP, zato še vedno kar lepo stoji kljub temu, da nova že davno obratuje, ta pa mirno zapira pot na Grmske njive Ne gre in ne gre: Kar se J anezek nauči, to Janez zna ne poma- ga nobeno opozarjanje, da bo v novi lakirnici potrebno bolj paziti na red in čistočo. Ob idealnih pogojih za delo in ob modernih strojih v novi lakirnici TOZD TPP je res škoda, da ne poznamo več delovnega reda. M* C Poškodovani kondenzator, ki je povzročil požar V TOZD-u TES je nevarno zagorelo V soboto 26. 4. 1986 ob 17.15 uri je prišlo v prostoru, kjer so locirane kompenzacijske naprave, do eksplozije kondenzatorja na nizkonapetostnem kondenzatorskem bloku. Škoda, ki je ob tem nastala se po prvih ocenah giblje od 10 do 15 starih milijard. Takih kompenzacijskih naprav imamo v Novolesu več. Vse po vrsti predstavljajo potencialno nevarnost za tozde, kjer so locirane. Potrebujemo jih pa zato, da vzdržujejo napetost v električnem omrežju, s tem da kompenzirajo jalovo energijo. Eksplozija omenjenega kondenzatorja je poškodovala objekt, uničila opremo za nizko in visokonapetostno omrežje ter vse merilne instrumente. Poškodovana je tudi oprema v komandnem prostoru z računalnikom za izravnavo električne konice SIC 80 s telefonijo vred. Po izjavi direktorja TES dipl. ing. Stepan Antona se moramo zahvaliti prisebnosti gasilcev in delavcev TES-a, da ni prišlo do še večjih okvar. S tem, ko so ti pravočasno, strokovno in učinkovito pristopili k gašenju požara, so omogočili, da so se lahko kompezacijske naprave provizorično obnovile in omogočajo napetost, kar pa zopet omogoča tozdom nemoteno obratovanje. Predvidena je pa že sanacija, ki zajema izgradnjo novega stikališča, projekti so že v zaključni fazi. Kdo so bili ključni ljudje, ki so preprečili večjo škodo? Najprej je treba omeniti Kovačec Jankota, vodjo odelka zavarovanja na DSSS, ki se je na srečo ravno tedaj (vedeti moramo, da je požar nastal na prosto soboto) zadrževal na kontroli v Novolesu. Ko je telefonično dobil obvestilo, da v TES-u gori, je skupaj s poklicnim gasilcem Staniša Francem nemudoma pristopil h gašenju požara. »Najprej sem poklical Učjak Antona, delovodjo v elektrodelavnici v TEŠ-u«, pravi tov. Kovačec, »da naj izklopi električno omrežje, s čimer je omogočil dostop do kompenzacijskih-naprav. Gašenje je bilo otež-kočeno, ker nismo mogli zaradi gostega dima in slabe vidljivosti odkriti žarišče požara. S prizadevnostjo, pri tem moram pohvaliti našega Stanišo, nam je v približno 30 minutah požar uspelo pogasiti. Na intervencijo OM Dolenjske Toplice, so prišle tudi poklicne enote iz Novega mesta, vendar njihova pomoč ni bila več potrebna«. Veliko priznanje je treba dati tudi Učjak Antonu, ki je ravno tedaj delal na žerjavu v TVP. Na poziv tov. Kova-čca je nemudoma strokovno pristopil h gašenju požara. Stekel je v kotlarno in najprej v komandnem prostoru izklopil stikalo za visoko napetost in s tem preprečil, da ni prišlo do električnega preboja na napravah visoke napetosti. Posledica tega bi bila, da bi bila visokonapetostna polja uničena, to bi pa onemogočilo saniranje in obratovanje. Nadalje je stekel na električni steber ter izklopil daljnovod in s tem praktično celotno stikališče spravil v breznapetostno stanje. S tem je omogočil gasilcem dostop do virov požara. Kot vidimo so prisebnost, strokovnost in pogum zopet preprečili večjo škodo v Novolesu. To dokazuje, daje požarna varnost v Novolesu močno razvita in učinkovita.v A. Šterbenc OTKOMOfe UKREPI ZA BOLJŠE GOSPODARJENJE V aprilu 1986 smo na samoupravnih organih, organih družbenopolitičnih organizacij in zborih delavcev oz. samoupravnih delovnih skupinah obravnavali periodični obračun za prvi kvartal in plan za drugi kvartal. Ker smo imeli od 28.4. dalje v Novolesu kolektivni dopust v našem glasilu št. 4 z dne 23. 4. 1986 nismo objavili podatkov o periodičnem obračunu, ampak jih objavljamo sedaj. Podatki so naslednji: Indeks glede na I. 1985 NOVOLES Celotni prihodek 7.188.075 172 Dohodek 1.069.613 125 Cisti dohodek 592.074 94 — osebni dohodki 961.872 253 — izguba -580.600 — akumulacija -404.141 TOZD TVP Celotni prihodek 692.549 171 Dohodek 228.930 228 Cisti dohodek 182.202 230 — osebni dohodki 84.513 252 — izguba — akumulacija 86.166 TOZD ŽAGA Celotni prihodek 573.159 115 Dohodek 73.284 79 Čisti dohodek 42.520 60 — osebni dohodki 72.043 256 — izguba -29.523 — akumulacija -29.523 TOZD TPI Celotni prihodek 408.500 202 Dohodek 37.021 134 Čisti dohodek 21.245 116 — osebni dohodki 30.739 296 — izguba -9.494 — akumulacija -9.494 TOZD BOR Celotni prihodek 212.758 225 Dohodek 26.067 104 Čisti dohodek 10.551 57 — osebni dohodki 43.135 273 — izguba -32.584 — akumulacija -32.584 TOZD SIGMAT Celotni prihodek 279.973 183 Dohodek 69.406 186 Čisti dohodek 49.067 171 — osebni dohodki 44.973 267 — izguba — akumulacija 2.777 TOZD TPE Celotni prihodek 106.457 123 Dohodek 5.365 17 Čisti dohodek -9.975 25 — osebni dohodki 13.597 105 — izguba -23.572 — akumulacija -23.572 TOZD TDP Celotni prihodek 1.268.484 139 Dohodek 51.487 33 Čisti dohodek -16.640 -14 — osebni dohodki 132.650 237 — izguba -149.290 — akumulacija -149.290 TOZD TSP Celotni prihodek 656.364 223 Dohodek 78.855 114 Čisti dohodek 37.875 76 — osebni dohodki 109.177 263 — izguba -71.302 — akumulacija -71.302 TOZD TPP Celotni prihodek 458.601 181 Dohodek -40.426 -63 Čisti dohodek -79.241 -201 — osebni dohodki 71.966 281 — izguba -151.207 — akumulacija -151.207 TOZD LIPA Celotni prihodek 268.568 282 Dohodek 55.387 280 Čisti dohodek 33.465 280 — osebni dohodki 40.176 338 — izguba -6.711 — akumulacija -6.711 TOZD TAP Celotni prihodek 553.216 227 Dohodek 93.377 274 Čisti dohodek 63.895 285 — osebni dohodki 40.501 248 — izguba — — akumulacija 17.022 TOZD TKO Celotni prihodek 744.519 207 Dohodek 141.343 235 Čisti dohodek 98.076 236 — osebni dohodki 43.838 233 — izguba — — akumulacija 47.093 TOZD TES Celotni prihodek 295.981 175 Dohodek 109.736 212 Čisti dohodek 84.602 211 — osebni dohodki 55.013 243 — izguba — — akumulacija 21.603 TOZD TGD Celotni prihodek 289.106 131 Dohodek -30.856 -57 Čisti dohodek -51.707 -118 — osebni dohodki 40.093 266 — izguba -91.800 — akumulacija -91.800 TOZD BLP Celotni prihodek 225.710 204 Dohodek 75.430 181 Čisti dohodek 49.808 155 — osebni dohodki 48.010 250 — izguba — — akumulacija 1.798 DSSS Celotni prihodek 154.130 175 Dohodek 95.207 170 Čisti dohodek 76.331 161 — osebni dohodki 91.448 264 — izguba -15.117 — akumulacija -15.117 V strokovnih in poslovodnih h krogih smo že ob pripravi plana za tretji kvartal 1985 opozarjali na neugodne trende, ki se odvijajo in nanašajo na našo DO, še posebej nedvoumno pa smo na te zadeve opozarjali ob izdelavi lastnega plana. Ob obravnavi rezultatov za januar in februar, ko so se že pojavile rdeče številke smo na kolegijskem poslovodnem organu in poslovnem odboru (Nadaljevanje na 7. strani) (Nadaljevanje s 6. strani) sprejeli vrsto ukrepov, s katerimi naj bi negativne trende zaustavili oz. to vsaj omilili. Pri tem je izhajal iz naslednjih ugotovitev oz. nekaterih značilnih trendov: — nedoseganje planov proizvodnje v nekaterih TOZD — gibanje tečaja tujih valut, zlasti dolarja — slabšanje kalkulacij izvoznih programov — prepočasno aktiviranje investicij — obvladovanje zalog in s tem povezane visoke obresti — financiranje izvoza — obvladovanje vseh vrst stroškov Kolegijski poslovodni organ je sprejel ukrepe na naslednjih področjih: a) ukrepi na poslovnem področju, predvsem aktivnosti TOZD BLP in sicer: — preusmeritev čimvečjega deleža izvoznih programov na domač trg v okviru tržnih možnosti — korekcija prodajnih cen in striktna spremljava nabavnih in prodajnih cen ter preprečevati zapiranje Škarij cen v škodo Novolesa — pospešeno iskati nadomestne materiale iz uvoza, ki so cenejši in poiskati višje oblike sodelovanja (kooperacija, reeksport itd.) — skrajšati varovalne čase pri nabavi. b) Ukrepi na področju animiranja ljudi k boljšemu gospodarjenju z obratnimi sredstvi. V strokovnih službah smo na podlagi sklepa KPO in PO pripravili ciklus kratkega predavanja, ki so ga izvedli delavci posebne finančne službe in službe za organizacijo proizvodnje. Tega predavanja seje udeležilo cca 170 delavcev, ki so odgovorni za področje surovin in materialov (tehnologi, skladiščniki, komercialisti itd.). c) Področje investicij Vse investicije, ki so v zaključni fazi (lakirnica TPP, TGD, TKO) in ostale je potrebno v čimkrajšem času končati in aktivirati. Vse nove investicije pa posebej skrbno pretehtati in se odločati le za tiste, ki so resnično nujno potrebne. Dogovorjeno je, da se temu področju posveti na poslovodnem in strokovnem nivoju mnogo več časa in temeljitejšim preverbam. d) Področje proizvodnje V letu 1986 so zastavljeni visoki proizvodni plani. Tudi plan proizvodnje za drugi kvartal je izredno visoko zastavljen in je nad letnim planom. Zato je osnovni cilj TOZD, da planirano proizvodnjo tudi dosežejo. V ta namen je vsaka temeljna organizacija pripravila podrobnejše ukrepe, kako doseči proizvodne plane s čim manjšimi stroški. Glede na pomanjkanje delavcev v nekaterih TOZD je dogovorjeno, da se tudi režija TOZD ter TOZD TES, BLP in DSSS vključi v delo v proizvodnji. e) Ukrepi in aktivnosti, ki jih je potrebno voditi v širši družbeno politični skupnosti .y. — preko Gospodarske zbornice Slovenije in Splošnega združenja lesarstva vršiti pritisk na vse organe v republiki in federaciji za spremembo tekoče ekonomske politike — preko skupščin občin in izvršnih svetov vršiti enake pritiske na pristojne organe — preko SOZD Uniles — preko družbenopolitičnih organizacij in delegatov, ki so se udeležili kongresov mladine, sindikata in ZK. Vse te aktivnosti pod točko »e« so bile izvršene, zato bomo sedaj ocenjevali predvsem efekt teh naših pritiskov,- Delavski svet DO je na svoji seji dne 25. 4. 1986 vse predlagane ukrepe sprejel, zato je na nas vseh, da jih dosledno in zavzeto izvajamo oz. uresničujemo. Pripravil: Marjan Grabnar Naše pridobitve Realizacija projekta preobrazbe naše pohištvene proizvodnje je v polnem teku. Potem, ko smo lani v sredini leta začeli z delom (struženjem in kopiranjem) v povsem prenovljenem tozdu Lipa, smo v tem času končali z gradnjo kar treh lakirnic in sicer v tozdih TKO, TGD, in TPP. Vse tri lakirnice so sedaj v poskusnem obratovanju in že dajejo prve rezultate. V tem spisu se bom omejil na TGD in TPP. Z načrtovanjem lakirnice TPP smo začeli že pred tremi leti, vendar so nam različne ovire (predvsem administrativne restrikcije pri uvozu opreme), onemogočile hitro realizacijo. Že pri sestavi projektne naloge, smo se dogovorili, da bomo postavili najmodernejšo tehniko, prilagojeno za površinsko obdelavo pohištva namenjenega za izvoz v Ameriko. Kljub za Novolesove pojme veliki razsežnosti nove lakirnice pa smo bili postavljeni pred prostorsko omejitev v kakršni je TPP, kot sosed IM V, zato smo se odločili za stolpne sušilnike, (zelo racionalno izrabljajo prostor), ki pa smo jih lahko kupili le iz uvoza. Tudi celotna strojna oprema lakirnice je iz uvoza, medtem ko so brizgalne kabine, prezračevanje in sredstva za notranji transport, domače. Tudi razvod lakov je domač, delo našega tozda Sigmat. Posebnost te lakirnice je pale-tni sušilnik (bilancella), ki seje takoj izkazal, kot zelo primerna in zanesljiva naprava za lakiranje masivnih pohištvenih elementov in kot ugotavljamo, bi taka morala biti v vsaki naši lakirnici (najprej bo v lakirnici TDP). Pri projektiranju je bila močno prisotna skrb za humanizacijo dela in menimo, da smo pri tem uspeli. Lakirnica je bila načrtovana na kapaciteto 2000 kom povprečno velikih elementov na dan, kar pomeni, da močno prekaša zmogljivosti strojne obdelave. Računamo, da se bodo z aktiviranjem TPE Račje selo, kapacitete precej izenačile. Vsekakor je nova lakirnica in tudi dela, ki so bila na TPP opravljena že pred tem (prenova strojnega parka) in med gradnjo lakirnice (energetski objekt, odsesovanje), ogromna pridobitev TPP in celega Novolesa, na delavcih TPP pa je da bodo novo pridobitev izkoriščali tako, da bo čimprej odplačana. Tudi na Dvoru so se pogoji dela pa tudi sam izgled objektov, v zadnjem času bistveno spremenili. Pred nedavnim je bil zgrajen energetski objekt, ki pokriva vse potrebe tovarne, poleg tega pa je v gornji etaži še lepa jedilnica s kuhinjo, v teh dneh pa so se delavci, ki so leta dolgo delali v nemogočih razmerah, preselili v novo lakirnico. Ta lakirnica se bistveno razlikuje od prej opisane v 7 PP, saj tudi gre za povsem drugačen proizvodni program. Kot posebno novost, do sedaj neznano v Novolesu pa tudi drugje, bi omenil mehanizirane bazene za lakiranje elementov s potapljanjem, ki je inovacija in plod domačega znanja. Omeniti velja še način sušenja elementov v posebnem prostoru, ki opravlja funkcijo sušilnega kanala z blagim režimom sušenja. Razvod laka je tudi tu prispeval naš tozd Sigmat, ki upa, da mu razvodi laka postanejo pomemben del proizvodnega programa (celoten inženiring). Lakirnica TGDjestehnolo-škega stališča vsekakkor zelo (Nadaljevanje na 8. strani) BW©feS 7 Detajl iz sodobne lakirnice v TPP O boleznih in nezgodah v letu 1985 Takoj moramo povedati, da je tekstualni del poročila za leto 1985 zelo težko sestaviti, in to zato, ker je Republiški komite za zdravstvo ukinil šifriranje bolniških listov, kar je onemogočilo sestavljanje tabele 3 in 4, ter tabele od 9 do 16. To pomeni za NOVOLES zelo velik udarec, saj ne moremo pravočasno analizirati vzrokov bolezni posebno, če se pripetijo večji skupini delavcev ali posameznikom in nam onemogoča takojšnje saniranje stanja na delovnem mestu. Ta velika napaka komiteja za zdravstvo se pojavlja v vseh DO, kjer imajo kolikor toliko urejeno preventivno zdravstveno varstvo, oziroma imajo organizirano načrtno preventivno zdravstveno varstvo in sproti urejajo vse napake, ki so se pojavile zaradi tehničnih ali drugih vplivov na delovnem mestu. To velja zlas- pila, itd.). Vse te možnosti, ki smo jih imeli dosedaj, to je, da smo lahko takoj ugotovili po šifrah bolezni, za katere vzroke gre, so sedaj onemogočene. Medicina dela, ki je edina opazila, kako veliko napako pomeni to za DO, to je opustitev šifer, je uvedla novo šifriranje, ki se pa še sedaj ni do kraja upeljalo. Predvsem zato, ker nekatere ambulante niso hotele sprejeti novega šifriranja, češ, da jim je to dodatno delo. V celoti smo šifrirali v naši Novolesovi, ambulanti. Toda samo ta del šifriranja, ki je omejen na Straški del TOZD-ov, nam stvarnega prikaza stanja v NOVOLESU ne more zadovoljivo pojasniti. Pri nas vedno primerjamo TOZD, to pa zahteva enoten način zajemanja šifer za celo DO NOVOLES: Služba varstva je skupaj s kadrovsko-socialno službo z velikim naporom zasledovala bolovanje po vseh mogočih virih in odpravljala pomanjkljivosti kolikor je bilo to mogoče. To je predvsem rezultat predlani formiranega tim- skega dela, ki je opisan v poročilu za leto 1984. Moramo poudariti, da je samoupravni sporazum o izvajanju zdravstvenega varstva v DO povzročil precej motenj in celo škode za našo DO. Spomnimo se, da smo po tem sporazumu v letu 1985 plačevali nadomestilo za bolovanje Prijava nezgod na delu in izven dela v letu 1985 z letom 1984 in 1983 ti še za mikroklimatske razmere in spremembe v materialu (kot so: lužila, topila, laki, le- Naše pridobitve (Nadaljevanje s 7. strani) zanimiv objekt, povedati pa je treba, daje tehnološki projekt izdelala ekipa tehnologov iz Dvora, tako, da lahko rečemo, da je celotna lakirnica plod lastnega znanja. Tudi ta lakirnica je nekoliko prekapacitirana, kar pa nam bo zelo prišlo prav ravno sedaj, ko bo moral Dvor prevzeti v lakiranje del elementov iz TDP, ki tudi gre v prenovo lakirnice. Fante na Dvoru sedaj čaka še preureditev strojne obdelave in zunanja ureditev, kar vse bo dalo TGD povsem novo podobo, kar kraj z večstoletno industrijsko tradicijo, tudi zasluži. Tako prenovljeni Dvor bo sposoben proizvajati najkvalitetnejše stole in podobne izdelke, kar lahko veliko prispeva k izboljšanju gospodarjenja celotnega Novolesa. Razvoj: Slavko Medle St.zaposlenih St. nezgod rozD 1983 1934 1985 1» j 1984 198b rvp 293 2.8 289 28 24 26 >AGA 178 235 225 21 47 43 rpi 81 87 85 9 9' 6 1 OR 91 145 139 5 16 31 3IGMAT 12o 134 131 2o 16 14 [GK 143 133 53 19 8 11 rop 423 454 445 46 62 37 rsp 355 369 357 28 2o 35 rpp 2o7 2o9 213 26 19 22 LIPA 91 lol 118 4 5 18 PAP 134 144 131 13 14 16 TKO lo9 144 144 3 3 16 IBS 143 153 157 12 16 15 rc 115 126 128 8 11 lo BLP 122 116 128 2 3 5 DBSS 188 2o6 220 4 3 2 NOVOLES 2793 3046 2963 248 281 3o7 Hlevi 1933 bolovanja 1984 1985 5< na 19-3 Število 1984 sap. 1985 I DEX 1985/84 2o6 211 427 9,6 8,3 9,o I08 272 565 751 11,8 2o,o 19,1 95 09 113 318 11,1 lo, 3 7,o 67 49 287 389 5,5 11,0 8,o 72 221 125 383 16,7 12,0 lo,7 89 222 le 3 lol 13,3 6,o 2o,7 345 469 566 8o3 lo,9 14,1 8,3 59 366 247 6o5 7,9 5,4 9,8 181 329 249 317 12,6 9,1 lo,3 113 32 42 189 4,4 5,o 15,2 3o4 136 157 213 9,7 9,7 12,2 125 44 86 229 2,8 5,5 11,1 2ol 78 195 274 8,4 8,2 9,5 115 lo2 152 228 7,o 8,7 7,8 89 24 19 114 1,6 2,6 3,9 15o 52 45 lo? 2,1 1.5 o,9 60 2691 3162 5443 '8,9 9,2 lo,4 113 Skupno število vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dnevi boleznin v letu 1985 T{ZD št. zap. Št. bol. Do 30 dni ? Nad 3* dni * Nega 1 Porod.dop. * Skupaj * TTP 289 791 324« 4,o 158o 2,0 563 *,7 871 1,1 6254 7,3 Saga 225 458 3167 5,1 13o9 2,1 417 e,7 487 e,0 538* 8,7 Jpi 35 - 16o 1263 5,4 764 3,2 97 • ,4 305 1,6 25o9 lo,7 BO) 139 396 2ecl 5,2 172 0,4 23o »,7 930 2,4 3391 8,8 SJGMAT 131 259 1776 4,9 824 2,3 21« e,6 37 0 1,0 318. 8,8 1GK 53 135 866 5,9 I063 7,2 27* 1,8 1275 8,7 34 7 4 2 3,7 n*’ 445 989 7624 6,2 595 o,4 17o3 1,4 3676 3,o 13598 U,o T3P 357 848 4957 5,o 17o4 1,7 967 i,. 3425 3.4 11*53 11,2 TPP 213 44o 2574 4,3 1652 2,9 338 0,5 17o4 2.9 6268 lo,6 LIPA 113 157 97 0 2,9 499 1,5 43 e 1 212 0,6 1724 5,2 TAP 131 241 1531 4,2 669 1,8 325 o,9 815 2,2 334« 9,2 TK* 144 283 171o 4,3 468 1,1 59 •,1 448 1,1 2685 6,7 TES 157 252 1428 3,3 561 1,2 154 e,3 781 1,3 2924 6,7 TG 128 286 1965 5,5 376 1,0 258 • ,7 1919 5,4 4518 12,7 BLP 128 175 122o 3.4 614 1,7 177 o,5 285 0,8 2297 6,5 ESSS - 22o 217 1276 2,1 1213 2,0 357 0,6 1465 2.4 4311 7,1 im/ »le 294 3 6*87 37568 4,6 I4063 1,7 6218 ! I 1 -° ! ! • i 19o57 2.3 769*6 9,4 4 Je računan na 276 del. dni. nad 30 dni, celotne stroške za nezgode na delu in na poti na delo, stroške preventivne dejavnosti zdravstvenega varstva in še nekaj drugih stroškov, ki jih v prejšnjih določilih ni bilo. Poudariti moramo, da ne moremo ugotoviti, koliko je bilo stroškov za nadomestila nad 30 dni. Predvsem-je to krivda DO NOVOLES, ki je pri obračunu OD nepravilno podajal podatke, niso bili ločeni stroški bolovanja do 30 dni in stroški bolovanja nad 30 dni. Zato ne moremo v našem poročilu prikazati koliko je bilo bolovanja nad 30 dni. Povemo naj, da je to resnično velika napaka. Sedaj potekajo dogovori in pripravlja se v centrih zdravstvenega varstva nov sporazum, ki bo verjetno bolovanje nad 30 dni drugače obravnaval. Če se bo to uresničilo, bomo morali naše obračune OD tudi za leto 1985 na novo obračunati, oziroma zajeti tisto, kar smo izpustili. To bo dodatno delo, vendar je potrebno, ker drugače ne moremo prikazati resničnega stanja bolovanja nad 30 dni. Drugo določilo SaS ureja plačevanje vseh stroškov zaradi nezgod. V službi varstva smo točno zajemali podatke o tem in imamo pregled po TOZD nad vsemi stroški, ki so nastali zaradi nezgod. Za celotno DO je bilo v letu 1985 plačano 2.100.000,— din. Verjetno bo prišlo še nekaj računov, ker je bilo nezgod v letu 1985 veliko in so nekateri delavci še na bolovanju v letu 1986. Povedati je treba, da niso vse občine dolenjske regije sprejele tega aneksa SaS, tako se v občini Trebnje še vedno obračunava po starem in ne plačujejo se stroški po 8. in 9. členu tega sporazuma. V tem poročilu bomo prikazali izostanke z dela zaradi bolezni in nezgod. V letu 1985 je bilo vsega izostanka zaradi bolezni, nege, nezgod in porodniškega dopusta 76.906 dni. Izostanka zaradi bolovanja do 30 in nad 30 dni 51.631 dni ali 6,3% delovnih dni v DO NOVOLES. Kot smo v tem poročilu že omenili, bolovanja nad 30 dni ne moremo ločeno obravnavati in to zaradi nepravilnega zajemanja podatkov. Kako se to giblje po TOZD je razvidno v tabeli št. 2, kjer je točno prikazana odsotnost po TOZD in mesecih. Tabela št. 8 je prikaz izostankov zaradi bolovanja v primerjavi z letom 1984. Nezgod je bilo v letu 1985 307 ali 10,4% na zaposlene. Bolovanja zaradi nezgod je bilo 5443 dni. Največ nezgod je bilo na ročnih delih in na transportu, kar znaša skoraj 200 nezgod. Nekaj več je bilo nezgod na krožni žagi, 42, to pa predvsem zato, ker je bilo v letu 1985 sprejetih precej novih delavcev in ravno ti se v začetnem uvajalnem obdobju največkrat poškodujejo. Prsti so bili poškodovani v 100 primerih, roke v 78 primerih, noge v 80 primerih, glava v 23 primerih, veliko je bilo poškodovanih očes in to v 30 primerih. Moški so bili poškodovani v 247 primerih, ženske pa v 60 primerih, ali ženske so imele 5% nezgod na zaposlene, moški pa 14%, na zaposlenega, moški torej dvakrat prednjačijo pred ženskami. Zakaj imamo takšno stanje, nismo analizirali, je pa potrebno. Največ nezgod se je zgodilo v torek, četrtek, ponedeljek itd. Največ nezgod je bilo v januarju, in sicer 31, v juliju 28, itd. Moramo povedati, da smo skrb za zdravstveno varstvo zelo razširili. Skrb na domu za bolnega delavca se stalno povečuje. Delavci, ki imajo težje bolezni, ostanejo doma in jih oskrbuje zdravstvena delavka (injekcije, previjanje, večji posegi). Nadalje, vsakega delavca, ki mu je zmanjšana delovna sposobndSt, pošljemo na oceno delazmožnosti v Dispanzer za medicino dela, prometa in športa. Skupaj z našim zdravnikom ter delavci službe varstva pri delu in socialnimi delavkami, obravnavajo pogoje na delovnem mestu še specialist medicine dela in šele takrat delavec z zmanjšano sposobnostjo za delo začne delati na ustreznem delu. Precej delavcev je bilo poslanih na invalidsko komisijo zato, ker jim je bolezen pustila take posledice, da jih Dispanzer za medicino dela, prometa in športa ni mogel oceniti in tako je invalidska komisija do konca izrekla kategorijo sposobnosti. Še vedno ugotavljamo, da je precej bolovanja tudi zaradi tega, ker so delavci premalo poučeni o svojem zdravju in zdravljenju. Pričeli smo s poučevanjem o zdravstvenem varstvu, moramo pa povedati, da smo komaj na začetku in kakšnih rezultatov iz tega poučevanja nimamo. Primerjava bolezenskih izostankov v letu 1985 z letom 1984 St.zapos. St.bolnih Do 3o dni Kad ; So dni Nega Porod • dop. SKUPAJ TCZD 1934 _1935_ __i??i_!?85___1984„!?85_ -L?84„1985_„1?84__1985_ — 1985 TTP 288 289 858 791 3232 3240 3273 158o 1259 563 2139 871 99o 3 6254 ŽACA 235 225 448 458 25ol 3167 lo26 13o9 328 417 195 487 4o5o 538o R>I 87 85 187 160 lo53 1263 1494 764 48 97 13 385 26o8 25o9 sat 145 139 345 396 1736 2ool 947 172 113 28o 393 938 3189 3391 S J CHAT 134 131 2o2 259 1144 1776 848 824 98 21o 224 37o 2314 3180 ]GK 133 53 293 135 1774 866 858 I063 296 27 0 640 1275 3568 3474 TUP 456 445 927 989 5288 7624 3792 595 169o 17o3 3752 3676 14522 13598 TSP 367 357 830 848 4355 4957 2419 17o4 1326 967 1875 34 2 5 9975 llo53 TPP 2o9 213 411 44o 2122 2574 1771 1652 442 338 531 17o4 4866 6268 LIPA lol 113 144 157 696 97 0 593 499 16 43 295 212 160C 1724 TAP 144 131 236 241 1510 1531 361 669 Jo7 325 533 815 2711 334o TK# 144 144 291 283 1427 171o 459 468 lo2 59 225 448 2213 2685 IES 153 157 264 252 1262 1428 974 561 143 154 249 781 2628 2924 TC 126 128 271 286 1672 1965 623 376 161 258 loo4 1919 34 60 4518 BLP 116 128 135 175 793 122o 7oo 614 195 177 284 286 1972 2297 ESS3 2o6 22o 255 217 1244 1276 11 ol 1213 449 357 1443 1465 4237 4311 IW «LES 3o46 2963 6o97 6o87 318o9 37568 21239 14063 6973 6218 13795 19o57 73816 769o6 To poročilo je zasnovano na osnovi podatkov, iz računalnika, obrazca ER 8 in ostalih podatkov, ki jih ima služba varstva pri delu. V kolikor bo kdo od vas zahteval podrobnejše podatke, se naj obrne na službo varstva pri delu. Po zakonu o zdravstvenem varstvu je dolžna vsaka TOZD na delavskem svetu razpravljati o poročilu, ki ga daje služba varstva pri delu. Sprejeti mora tudi predloge ukrepov za izboljšanje zdravstvenega varstva v TOZD ter izločiti sredstva za izboljšanje delovnih pogojev, kjer prihaja do prekomernega bolovanja. Služba varstva pri delu btkom@u(§§ 9 RAZDELITEV POSOJIL za individualno stanovanjsko izgradnjo V skladu s kriteriji SaS o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo je bilo na odboru za stanovanjske zadeve 25. 4. 1986 razdeljenih 55.000.000 din za invididualno stanovanjsko izgradnjo. Odbor za stanovanjske zadeve je v prvi fazi izločil vse prosilce, ki ne izpolnjujejo pogojev 40. čl. samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanjskih posojil za stanovanjsko izgradnjo — to je gradbene dokumentacije in namenskega varčevanja, oz. imajo zagotovljen stanovanjski standard. Turizem smo ljudje Skrenlja L Mola dežela. Izločeni prosilci so bili: Lužar Jože — TOZD TVP Dragman Marica — TOZD TSP Dragman Marjan — TOZD TES ! Pezderšek Slavka — TOZD TSP Tomič Mirjana — TOZD TVP Nosan Frančiška — TOZD TPP Judež Jože — TOZD TPP Turk Marija — TOZD TPP Župevec Alojz — TOZD TDP Lesar Zdravko — TOZD TPP Kumelj Ignac — TOZD TDP Brudar Slavko — TOZD BLP Struna Slavko — TOZD TSP Mojstrovič Zvone — TOZD TES Kralj Zdenko — TOZD TPI Bradač Zvonka — DSSS Kastelic Anica — TOZD TPP Strmole Rafko — TOZD TVP Mihič Lidija — DSSS Mihič Peter — TOZD TVP Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev glede na število in razmere prosilcev, ter fazo gradnje je odbor za stanovanjske razmere izločil prosilce, ki so v objektu za katerega prosijo posojilo, že vseljeni, imajo zagotovljen standard, potrebna izdelava fasade oz. druga dela v kletnih ali podstrešnih prostorih, tako so bili izločeni: Pavlin Martina — TOZD TPI Šobar Majda — DSSS Pavlin Jože — TOZD TPI Štajdohar Anica — TOZD TVP Kalčič Franc — TOZD TPP Novak Milena — TOZD TVP Kalčič Slavka — TOZD TPP Mežan Metod — TOZD TDP Šobar Stane — TOZD BLP Posojilo je bilo odobreno naslednjim prosilcem: Ime in priimek Avguštin Miran Avguštin Jože Avguštin Jerica Aščič Luka Aščič Ivka Adamlje Janez Antončič Stane Besednjak Andrej Besednjak Jelka Bencik Julijana Božič Marjana Barbič Janez Beg Jože Bukovec Lado Bohte Jože Černič Jožefa Černič Mirko TOZD Naslov Znesek TDP Podturen 59/a 600.000 TES Dol. Straža 400.000 TDP Dol. Straža 9 400.000 TSP Soteska 700.000 TDP Soteska 500.000 BLP Novo mesto 400.000 TES Straža 400.000 TSP Straža 250.000 DSSS Straža 200.000 BLP Novo mesto 500.000 TSP Dol. Straža 500.000 DSSS Dol. Straža 700.000 DSSS Straža 400.000 TES Loška vas 400.000 TPP Vinja vas 500.000 TSP Podgora 200.000 TDP Podgora 300.000 Černe Jože Černe Marija Frkat Manda Glavan Marija Golob Irena Godnjavec Milan Godnjavec Bernarda Gutman Jože Hrovat Zdenka Hostnik Marija Hrovat Franci Hribernik Boris Jaklič Frančiška Jevšček Matej Jarc Egidij Kavšček Silva Kavšček Stane Kralj Branko Kralj Terezija Kmet Darja Kobe Jože Klavs Mirko Kaferle Zdejika Kovačevič Žare Lavrič Jože Legan Tone Lazetič Bernarda Longar Jožica Mirtič Majda Mirtič Alojz Matkovič Predrag Marolt Darko Mirtič Slavko Makovec Jože Mitrovič Slobodan Novak Štefan Novak Jelka Novak Jožica Plut Marija Pucelj Peter Plantan Cvetka Pestotnik Milan Piškur Janez Piškur Jožica Plut Amalija Panjan Anton Povše Nevenka Pust Franc Rajer Ljubo Rojc Slavka Rojc Franc Rebselj Jože Strojin Slavko Strugar Marjan Saje Franc Saje Stane Saje Anica Strniša Jožica Smolič Janez Simončič Martin Šenica Franc DSSS Novo mesto 600.000 DSSS Novo mesto 500.000 TPI Meniška vas 400.000 DSSS Dol. Straža 500.000 TSP Loška vas 400.000 TDP Gor. Gradišče 800.000 TDP Gor. Gradišče 700.000 BLP Novo mesto 220.000 BLP Rumanja vas 300.000 TDP Blato 400.000 TPI Podgozd 300.000 DSSS Novo mesto 700.000 TDP Podgozd 600.000 TES Adamičeva 400.000 TES Soteska 300.000 TVP Straža 300.000 TSP Straža 400.000 TDP Sušice 600.000 DSSS Sušice 700.000 TGD Podlipa 700.000 DSSS Dol. Straža 600.000 TDP Mali Lipovec 700.000 TPP Novo mesto 300.000 DSSS Cesta herojev 900.000 TSP Gor. Polje 900.000 TSP Podgozd 250.000 DSSS Novo mesto 700.000 TGD Ajdovec 600.000 TGD Dvor 500.000 TGD Dvor 400.000 ŽAGA Straža 800.000 TSP Prečna 600.000 TGD Dvor 600.000 TES Meniška vas 450.000 BLP Beograd 400.000 TSP Drenje 8 800.000 TSP Drenje 8 700.000 TES Soteska 400.000 TPP Irča vas 24 900.000 DSSS Stara vas 4/a 600.000 DSSS Na Lazu 15 500.000 TPI Mačkovec 15 300.000 DSSS Dol. Straža 400.000 DSSS Dol. Straža 400.000 TPI Dvor 400.000 DSSS Črnomelj 800.000 TVP Drganja sela 300.000 TDP Mačkovec 11 700.000 TGD Adamičeva 800.000 TGD Stranska vas 200.000 TGD Stranska vas 400.000 TES Straža 400.000 DSSS Vinkov vrh 700.000 TPP Šmihel 3 730.000 DSSS Vavta vas 600.000 TDP Dol. Straža 250.000 TDP Dol. Straža 200.000 TSP Dol. Toplice 500.000 BLP Ostrog 500.000 ŽAGA Šentjernej 800.000 TSP Dol. Polje 700.000 Razpis kadrovskih štipendij za šolsko leto 1986/87za Novoles Skupni razpis kadrovskih štipendij za SR Slovenijo je bil objavljen v Delu 16. aprila 1986. Ker pa Delo ni dostopno vsakemu zaposlenemu v Novolesu, bomo vse razpisane štipendije objavili še v našem glasilu. Naj povemo, da so Novolesovi TOZD in DSSS razpisali skupno 190 štipendij, od tega pa največ za lesarske poklice. Razpisane štipendije za šolsko leto 1986/87: 1. OBDELOVALEC LESA (SKR program) II. st. zaht.: — TOZD ŽAGA Straža 20 štipendij — TOZD TPP Gotna vas 20 štipendij 2. LESAR (SR program) III. st. zaht.: — TOZD TVP Straža 9 štipendij — TOZD Žaga Straža 10 štipendij — TOZD TPI in žaga Soteska 2 štipendiji — TOZD TPP Gotna vas 10 štipendij — TOZD TGD Dvor 5 štipendij 3. LESAR — ŠIROKI (SR program) IV. st. zaht.: — TOZD TVP Straža 6 štipendij — TOZD TPI in žaga Soteska 2 štipendiji — TOZD BOR Krško 6 štipendij — TOZD TDP Straža 20 štipendij — TOZD TSP Straža 10 štipendij — TOZD TPP Gotna vas 10 štipendij — TOZD TGD Dvor 3 štipendije 4. LESAR — TEHNIK (SR program) V. st. zaht.: — TOZD TVP Straža 2 štipendiji — TOZD TPI in žaga Soteska 2 štipendiji — TOZD BOR Krško 4 štipendije — TOZD TPE Račje selo 3 štipendije — TOZD TDP Straža 3 štipendije — TOZD TSP Straža 4 štipendije — TOZD TPP Gotna vas 1 štipendija — TOZD LIPA Kostanjevica 2 štipendiji 5. INŽENIR LESARSTVA VI. st. zaht.: — TOZD TDP Straža 2 štipendiji — TOZD TPP Gotna vas 1 štipendija 6. DIPL. INŽENIR LESARSTVA VII. st. zaht.: — TOZD ŽAGA Straža 1 štipendija — TOZD BOR Krško 2 štipendiji — TOZD TPE Račje selo 2 štipendiji — TOZD TPP Gotna vas 1 štipendija — DSSS Straža 4 štipendije 7. OBLIKOVALEC KOVIN (STRUGAR) IV. st. zaht.: — TOZD SIGMAT Brestanica 2 štipendiji 8. STROJNI KLJUČAVNIČAR IV. st. zaht.: — TOZD Sigmat Brestanica 2 štipendiji 9. INDUSTRIJSKI KLEPAR IV. st. zaht.: — TOZD Sigmat Brestanica 1 štipendija 10. ORODJAR IV. st. zaht.: — TOZD Sigmat Brestanica 1 štipendija 11. VARILEC IV. st. zaht.: 12. ELEKTROTEHNIK V. st. zaht.: — TOZD LIPA Kostanjevica 1 štipendija 13. STROJNI TEHNIK V. st. zaht.: — TOZD Sigmat Brestanica 2 štipendiji 14. INŽENIR STROJNIŠTVA VI. st. zaht.: — TOZD Sigmat Brestanica 1 štipendija 15. DIPL. INŽENIR STROJNIŠTVA VII. st. zaht.: — TOZD Sigmat Brestanica 1 štipendija 16. KEMIJSKI PROCESNIČAR — IV. st. zaht.: — TOZD TAP Trebnje 2 štipendiji 17. KEMIJSKI TEHNIK — V. st. zaht.: — TOZD TAP Trebnje 1 štipendija 18. DIPL. INŽENIR KEMIJE — VII. st. zaht.: — DSSS Straža 1 štipendija 19. DIPL. GRADBENI INŽENIR — VII. st. zaht.: — DSSS Straža 1 štipendija 20. NARAVOSLOVNO MATEMATIČNI TEHNIK — V. st. zaht.: — DSSS Straža 2 štipendiji 21. DIPL. INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (INFORMATIKA) VII. st. zaht.: — DSSS Straža 2 štipendiji 22. DIPL. EKONOMIST (POSLOVNA INFORMATIKA) VII. st. zaht.: — DSSS Straža 1 štipendija 23. FNT VTO — APLIKATIVNA MATEMATIKA — VII. st. zaht.: — DSSS Straža 1 štipendija Prijave na razpis kadrovskih štipendij morajo prosilci vložiti do 15. julija 1986. Kandidati morajo vlogi (obrazec DZS SPN-1 — »Vloga za uveljavljanje socialno-varstvenih pravic«) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo, — overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo o opravjenih izpitih, — potrdilo o premoženjskem stanju družine in številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu (izdaja oz. potrjuje davčna uprava), — potrdilo o dohodkih staršev v letu 1985 (vsi dohodki iz delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času in drugih virov. Če so starši upokojenci, priložijo odrezek od pokojnine za december 1985. Za kadrovsko štipendijo lahko zaprosijo vsi udeleženci v usmerjenem izobraževanju, pri katerih dohodek na družinskega člana ne presega povprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, ugotovljenega za preteklo leto (54.967 din). Vsi prosilci naj izpolnjene vloge za dodelitev štipendije z ustrezno dokumentacijo dostavijo najkasneje do 15. 7.1986 na naslov: »NOVOLES«, Kadrovsko-socialna služba, 68351 STRAŽA. — TOZD Sigmat Brestanica 1 štipendija V. N. Šenica Breda TDP Dvor 400.000 Vovk Lucija TSP Soteska 700.000 Šenica Darko TSP Dol. Polje 3 400.000 Vidmar Vesna DSSS Dol. Straža 500.000 Škedelj Stanko ŽAGA Gor. Mraševo 600.000 Zupančič Brane BLP Straža 500.000 Šetina Jože TSP Gradišče 500.000 Zajc Zdravko TPP Bršljin 800.000 Tavčar Marko BLP Straža 700.000 Zupančič Adi TVP Straža 400.000 Turk Janez TPP Zajčji vrh 500.000 Župevc Miro TDP Novo mesto 500.000 Turk Slavko TPI Podhosta 400.000 Juran Anica TVP Semič 600.000 Tomažin Franc TSP Podgozd 600.000 Kolarič Josip TPP Novo mesto 800.000 Turk Franc TES Straža 600.000 Dular Zdene BLP Vavta vas 400.000 Umek Majda DSSS Straža 700.000 Brulc Mihael TPP Stopiče 600.000 Umek Janez TPP Koroška vas 79 500.000 Avguštin Fanika TVP Poljane 300.000 Vrtar Avgust TVP Podturen 400.000 Podržaj Jože ŽAGA Rakovnik 900.000 Vidmar Slavka TVP Vavta vas 800.000 Obštetar Boža TVP Mačkovec 400.000 Vidmar Ivan TSP Podljuben 250.000 Božič Martin TVP Dol. Straža 400.000 Začasna dela - nezmožnost - bolniška Poznamo več vrst nastajanja bolniške. V tem prispevku opisujemo nastajanje bolniške zaradi fizične preobremenjenosti in psihičnih motenj. Do bolniške pride kot posledica interakcije med bolnikom in zdravnikom z ene strani ter delovne organizacije oz. delovnega okolja, v katerem delujeta bolnik in zdravnik z druge strani. Vsaka bolezen nujno pripelje tudi do čustvenih motenj, bolnik se začne obnašati infantilno oz-otročje. V glavnem občuti strah, zaskrbljenost, tesnobo in nemoč. Ti občutki vplivajo na bolnikovo obnašanje in vse njegove odnose: do delovnega okolja, do zdravnika in do družine. Bolnik je predvsem preobčutljiv. Zelo je torej pomembno, kako ga sprejema okolica, predvsem na delovnem mestu. Če bolnik začuti, da mu le-to bolezni ne priznava, lahko reagira tako, da prinese dokazilo, da je res bolan. Lahko torej trdimo, da skuša pacient včasih izkoristiti bolniško tudi kot sredstvo »maščevanje«, češ kolegi so me užalili, predpostavljeni mi je storil krivico, grem pa v bolniško. Nekaj jedkih iz domačih in tujih logov Franci bo postal direktor Franci jaz pa vem rešitev to je tvoja odstranitev sit sem tvojih praznih fraz zdaj nastopil je drugačen čas vse povrsti prepričuješ da svoj stolček obvaruješ ves dobiček prisvojiš in si vikend narediš zdaj v progasti obleki z madežem v kartoteki znova si se nasmejal ker direktor boš postal Plavi dan Zunaj je že dolgo dan konec je prelepih sanj sploh ne morem razumet da moram v službo odhitet ves izmučen in zaspan čakam, da bo šiht končan ura stežka se premika delavni efekt je čista ničla vsak od mene stran beži zato ker mi iz ust smrdi balonček je pozelenel vendar zdaj je vse zaman saj sem usekal plavi dan -----------------------\ Če bi volitve imele res kakšen vpliv, bi jih že zdavnaj prepovedali! V ______________________J Snažilka Mica sporoča: II. čiščenje Zadnjič sem bila pesniško razpoložena, ker so bili pred mano lepi, dolgi prazniki, ko mi ni bilo treba opravljati mojega umazanega dela. Pa vendar sem mislila na vas! Razmišljala sem namreč o vaših ritkah (zadnjicah, gubicah, zadnjih plateh...). Pri svojem delu sem namreč opazila, da jih nimate vsi na istem mestu in za isti namen. Eni jih imate za sedenje, drugi za miganje, tretji za ne vem kaj in četrti za »SRANJE«! Da, za sranje, saj ne morete reči, da opravljate veliko potrebo, da kakate, ko pa v resnici SERJETE! Prepričana sem, da imate tudi luknjice premaknjene! Eni naprej, eni nazaj, eni malo levo, eni malo desno itd. Vse to sem ugotovila, ko sem morala čistiti vaš drek od vsepovsod samo v školjkah ne!! Razmišljala sem tudi ali se bom še rokovala z vami. S svojimi ročicami namreč pridno pišete po straniščnih zidovih za kar uporabljate — drek! Bodite no malo bolj kulturni in dokažite, da imate riti na pravem mestu. Drek pa uporabljajte za gnojenje, saj so umetna gnojila tako draga. Pa pozdravljeni! Jože Tisovec, ustanovitelj in organizator gasilstva v Novolesu Tov. Jože Tisovec je od 1. 1972 upokojen. Živi v Vavti vasi, v neposredni bližini svojega Novolesa, v katerem je preživel vsa svoja delovna leta. V Novolesu je opravljal različne, vedno odgovorne naloge. Bil je mojster podjetja, strojnik na žagi, vodja CRD delavnice in pred upokojitvijo vodja vzdrževanja v TVP. Ker je bil od vsega začetka aktiven gasilec in organizator gasilstva, smo ga obiskali, da bi izvedeli kaj več o začetkih gasilstva v Novolesu. Na svojem domu nas je z veseljem sprejel in v prijetnem kramljanju smo obujali dogodke iz 1. 1946 do 1. 1950. »Žaga v Straži, ki je bila tedaj v okviru podjetja LIP, seje začela obnavljati že v 1. 1945, takoj po osvoboditvi. V letu 1946 je delala že »s polno paro«. Zaradi različnih vzrokov, je bilo treba misliti tudi na požarno varnost. Še vedno je pretila nevarnost podtikanja požarov t. i. skrivačev, izdajalcev, ki so se po vojni še skrivali v gozdovih in izvajali diverzije na podjetja, največ na ta način, da so podtikali požare. Pred njimi seje bilo treba torej zavarovati tudi z oblikovanjem gasilstva. Po drugi plati pa je neprestano grozila ne- varnost nastanka požarov zaradi lastnega načina proizvodnje. Že v 1. 1946 so stekli resni pogovori in priprave za oblikovanje gasilske desetine. Močno stimulacijo so nam dali tudi predstavniki tedanje UDBE, predvsem tov. Čop. Tako leto 1946 mirne duše štejemo za rojstvo gasilstva v tedanjem LIP-u, iz katerega je pozneje nastal sedanji Novoles. Vkljub velikim težavam so priprave v 1. 1946 že v 1. 1947 obrodile materializirane sadove. Začeli smo iz nič. Predvojna industrija namreč ni imela nobenih priprav za gašenje požarov. Treba jih je bilo torej na novo ustvariti, toda kako? Na pobudo tovariša Čopa, ki se je večkrat oglasil pri meni in me vzpodbujal, naj vendar v podjetju ustanovimo gasilsko desetino, smo le-to ustanovili. Toda kaj naj ona stori, če ni priprav — orodja. Priložnost za nabavo gasilnega orodja se je ponudila v sodelovanju s tov. Arkom, kije bil pri UDBI zadolžen za požarno varnost na Dolenjskem. Tov. Arko je priskrbel ročno črpalko, ki je prispela z vlakom od ne vem kje. Naše veselje je bilo veliko, a razočaranje tudi. Prispela je samo črpalka, cevi pa ne. Šali-ja sem prosil, naj še on poskuša kje stakniti cevi. Šali se je vrgel na delo in nekje izbrskal 50 m gumijastih cevi s premerom 60 mm. Našli smo nekje tudi stare spojke in tako smo lahko začeli z resnimi, pravimi vajami. V moji prvi desetini so bili poleg mene še: Krštinc Marko, Bavdek Ivan, Erpe Anton, Mrvar Franc, Jerman Franc, Šuštaršič Ivan, Jakše Ivan. Nekaj od teh jih je že umrlo (Mrvar Franc, Kra-maršič Ivan, Šuštaršič Ivan), veliko nas je upokojenih, Jerman Franc (TES) in Jakše Ivan (TDP) pa še delata. Čeprav je začetek že bil, pa naša ročna črpalka ni zadostovala potrebam. Zato smo naprosili tov. Šalija naj poskuša dobiti na Lesnem združenju SRS drugo močnejšo. Res smo dobili majhno angleško motorno črpalko. Problemi okrog cevi so pa še vedno ostali. Tov. Arko nas je vzpodbujal, naj vendar nekaj ukrenemo. Vse večje možnosti so se ponujale v tem, da je že naše podjetje pri Ljubljani začelo izdelovati cevi, pa tudi gasilstvo se začne vse bolj organizirati. V Novem mestu je bil organiziran 14 dnevni seminar, na katerega smo hodili tudi mi in opravljali izpite. Geslo nam je bilo: Vsak delavec naj bo član gasilskega društva. Tako smo tudi v LIP-u postali vsi delavci člani GD. Mlajši smo redno vadili, starejši so nas opazovali in vzpodbujali. Začeli smo že tudi s tekmovanji med gasilskimi društvi. Za potrebe tekmovanj smo morali na vsak način do-biti^močnejše motorke. Tako je Šali zopet posredoval na Lesnem združenju, kjer so nas obvestili, da imajo v lesni tovarni v Škofji Loki dve močni nemški motorki, naj gremo tja. Z Urbančičem sva šla s to-varnjakom res tja. Toda po- Pri vaji se ne sme govoriti, zato imajo tekmovalci vedno nekaj opreme v ustih 31. 5. bo gasilsko tekmovanje med ekipami tozdov in tekmovanje ekip lesne industrije v SRS v počastitev 40-letnice IGD Novoles. Tekmovanje bo potekalo na parkirnem prostoru DO Novoles v Straži. Vabljeni! Ureja: J. Kovačec Požarna varnost 1946 - 1986 stopek predaje nikakor ni bil lahek. Srečo sva imela, da sva tam nenadejano naletela na znanca Dular Franca, ki je bil pred vojno žagovodja v Straži, po vojni se je pa odselil v Škofjo Loko. On nas je opozoril da delavci ne bodo pod nobenim pogojem dovolili odpeljati motorke, čeprav z naročilnico. Svetoval je, naj počakava popoldansko izmeno, ki je številčno daleč manjša in bosta pod varstvom noči morda le uspela dobiti motor-ko. Tako sva tudi storila. Počakala sva do noči in se tedaj spet pojavila na »kapiji«. Motorko, ki je bila na prikolici, sva že videla pripeljano do »kapije«. Poiskala sva tov. Dularja, kije vzel naročilnico in nama rekel, naj hitro pripneva prikolico z motorko za tovornjak in jo čim prej pobriševa. Tako sva tudi storila in dobili smo dovolj močno motorko, da smo lahko tudi tekmovali. Tov. Arko nam je med tem priskrbel tudi 100 m »C« cevi in 100 m »B« cevi. Toda smole še ni bilo konec. Manjkale so nam še spojke. Arko nam je svetoval, da naj gremo v Tekstilno tovarno, kjer da jih imajo dovolj. Šli smo tja in spojke dobili, toda samo za »C« cevi. Barantat smo morali iti naprej v Tovarno igrač, kjer so imeli pa samo spojke za »B« cevi. Tako smo naredili izravnavo, da je bilo za vse tri prav. Sedaj smo bili končno v celoti opremljeni in nastopili smo na (Nadaljevanje na 14. strani) Bl)(3W(Sfe Priprava na vajo: zadnja navodila (vaja gasilk IGD Novoles, 17. 5. 86) Vaja je stekla (Nadaljevanje s 13. strani) prvem tekmovanju v Prečni, kjer so sodelovali: GD Prečna, kurilnica in mi. Osvojili smo prvo mesto, kar je vzbudilo v našem kraju veliko ponosa. Vsak je hotel biti gasilec. Odslej se je naše GD vseskozi razvijalo materialno v opremi, organizacijsko in strokovno. Ročno črpalko in angleško motorko smo odstopili žagi v Soteski, kjer se prav tako začne razvijati gasilstvo, tesneje smo se povezali z gasilskim združenji in poslali tudi že prvega člana v gasilsko šolo. To je bil Jaklič, ki je pozneje z veliko prizadevnostjo učil in vodil naše gasilce. L. 1953 smo imeli že tri desetine in zgradili smo gasilski dom s stolpom.« Tov. Tisovec je še naprej ostal aktiven gasilec in toplo se mu zahvaljujemo za ta pogovor. A. Šterbenc Spenjanje sesalnih cevi na motorno brizgalno Tudi prepreke je potrebno premagati Vaja je končana, dekleta pospravljajo orodje Posode od vnetljivih tekočin, nevarnosti za požar ni, ker je prepovedano kajenje Kako gospodarimo v Uniles-u oza je usmerjenega na konvertibilna tržišča, kjer zaradi velike konkurence zelo težko dosegamo atraktivne cene. Izvozimo 22% naše celotne proizvodnje in celo 44% proizvodnje pohištva, kar pomeni, da ima izvoz veliko težo pri ustvarjanju dohodka. Ker so nam bili zunanjetrgovinski instrumenti nenaklonjeni, smo velik del izgube »prigospodarili« prav zato, ker dosegamo z izvozom na konvertibilne trge mnogo nižji dohodek kot pri prodaji na domačem in na klirinškem trgu. Predvsem v II. polletju 1985 je drsenje tečaja dinarja do drugih valut zaostajalo za našo inflacijo. Velike težave smo imeli tudi s kreditiranjem izvoza, predvsem izvoza v ZDA, kjer so močno porasle obrestne mere, pa tudi teh nekaj ugodnejših kreditov ni bilo vedno dovolj, tako da smo morali za pokritje izvoza najemati dodatna zelo draga kreditna sredstva. Lahko bi rekli, da seje v tem letu dohodkovnost izvoza še bolj zaostrila. Novi devizni sistem, ki velja od 1. januarja t. 1., so podprli vsi, samo aktivni izvozniki ne. Ta nam je odvzel devize, s katerimi smo pretekla leta prosto razpolagali in onemogočili devizno dohodkovno povezovanje s poslovnimi partnerji, kjer smo lahko pridobili še kakšen dodaten dohodek za pokrivanje proizvodnih stroškov, nastalih pri izvozu. Z izvozom ustvarjene devize moramo sedaj prodajati poslovnim bankam in zanje dobimo dinarje po dnevnem tečaju. Kljub napovedani politiki aktivnega tečaja dinarja do tujih valut in deviz je ta aktivnost sedaj taka, da le pri nemški marki, avstrijskem šilingu in italijanski liri dosega tečaj našo stopnjo inflacije, pri ostalih valutah pa ne. Predvsem je tečaj ameriškega dolarja porasel v dinarjih v enem letu le za okrog 30%, kar pomeni pri okoli 80 do 100% letni intlaciji ogromen izpad v dohodku tistim, ki izvažajo v ZDA oz. na dolarske trge. Tak (Nadaljevanje na 16. strani) Delavski svet SOZD UNI-LES, ki je sredi aprila zasedal v eni od najmanjših članic SOZD v IZTOK-u v Mirnu pri Novi Gorici, je posebej ocenil poslovanje njenih članic v preteklem letu in potrdil zbirni zaključni račun SOZD. Zbirni zaključni račun za 1. 1985 je izkazal poleg ostalega (glede na leto prej): — 67% povečanje celotnega prihodka — 75% povečanje čistega dohodka — 93% povečanje razporejenih sredstev za osebne dohodke — 43% povečanje poslovnega in rezervnega sklada in skoraj šestkratno povečanje izgub. Osebni dohodki naših delavcev so bili zato dosti nižji od republiškega povprečja in na dnu lestvice naših gospodarskih panog. Ne glede na to, da so rezultati posameznih delovnih organizacij zelo odstopali od gornjega povprečja, lahko ugotovimo, daje to verjetno najslabši zaključni račun odkar obstaja SOZD, prav tako pa tudi najslabši rezultati delovnih organizacij, ki so danes vključene v našo SOZD od njihovega nastanka. Vseh izgub je bilo prek 2 milijardi N din, pri čemer sta imeli polovico izgub Meblo in Marles. Z izgubami pa so poslovale še nekatere TOZD v Lesnini, Novolesu, Liku, Hoji, Iztoku in Javorju. Vse izgube so bile sicer v celoti pokrite z lastnimi rezervnimi sredstvi SOZD. Pri tem pa so bila ta sredstva, kakor tudi druge rezerve v celoti izčrpane in bo zato pokrivanje izgub v bodoče mnogo težje. Izgube v I. 1985 niso za našo SOZD nobena posebnost, saj so enake pestile tudi ostalo slovensko oz. jugoslovansko lesnopredelovalno industrijo. Kako to, da imajo lesarji naenkrat tako velike izgube, ko pa so vso povojno razdobje dobro poslovali in se normalno razvijali? Razloge za tako stanje bi lahko strnili v naslednja dejstva: — znižanje fizičnega obsega proizvodnje in prodaje — draga najeta obratna sredstva za financiranje poslovanja — neugodni instrumenti, ki so krojili dohodkovnost izvoza, in — prepočasno prilagajanje zahtevam domačega in predvsem tujega trga po manjših serijah, visoki kvaliteti, oblikovnosti in poslovnosti. Zaradi močnega upada individualnega in splošnega standarda je doma vse težje pro- dajati. Investicije upadajo, pogoji za potrošniško kreditiranje individualnih kupcev so tako zaostreni (60% udeležba, prek 70% obresti), da prebivalstvo kupuje le še za gotovino. Zmanjšano povpraševanje na domačem trgu je predvsem povzročilo, da se je fizični obseg proizvodnje znižal v celoti za 7,8% in pri proizvodnji pohištva celo za 14,6%. Pri enakih stalnih stroških kot prejšnja leta, koje bila proizvodnja in domača prodaja dosti večja, je to dejstvo najmočneje prispevalo k tako neugodnim rezultatom. Visoka inflacija nam je v zadnjih letih močno razvrednotila lastne poslovne sklade za financiranje obratnih sredstev. Če so nam ti pred leti pokrivali še prek 50% potreb po obratnih sredstvih, nam danes krijejo le še 14% teh potreb. Razumljivo je, da smo morali razliko obratnih sredstev »kupovati« v bankah po zelo visokih obrestnih merah in smo samo za razliko med prejetimi in plačanimi obrestmi dali prek 4 milijarde N din, kar je dvakrat več kot znaša naša celotna izguba. V 1. 1985 smo izvozili za 80 milijonov dolarjev in uvozili za samo 27,6 milijonov dolarjev, kar je prav toliko kot leto poprej. Kar 93% našega izv- Kako gospodarimo v Uniles-u (Nadaljevanje iz 15. strani) izpad dohodka, ki nastaja glede na leto prej med 30% povečanjem prihodka in 80 do 100% povečanjem vseh stroškov, davkov in osebnih dohodkov seveda ni mogoče nadomestiti s produktivnostjo. Tudi zvezne izvozne vzpodbude, ki znašajo nekaj odstotkov na uradni tečaj (različno po izdelkih in državah), so se v novem »sistemu« prepolovile, republiške pa so kar ukinili. Izvojne kredite plačujemo sedaj po 51-71% obrestni meri letno, kar je tudi veliko več kot prejšnje leto. Stroški teh kreditov so posebno visoki v izvozu v ZDA, kjer čakamo na plačila tudi do eno leto. Predvsem zaradi tako neugodnih izvoznih rezultatov smo samo v naši SOZD ustvarili v prvem četrtletju 1.1. prek 3 milijarde N din izgube (kar je 50% več kot celo prejšnje leto). Izgube so pridelale tudi tiste DO oz. njihovi TOZD, ki tega pojava v svojem poslovanju do sedaj sploh niso poznale, kot n. pr. Novoles, Javor, Hoja. Ne upam si zapisati kolikšna bo izguba na koncu leta, če se bo tako stanje nadaljevalo in kako naj se pokrije! Tako »delovanje« novega deviznega sistema povzroča pri (zaenkrat še) nezmanjšanem izvozu katastrofalne izgube in seveda tudi vse posledice, ki izvirajo iz njih (nižji OD, težave z likvidnostjo, zmanjšane možnosti razvoja itd.). Na posledice slabega delovanja novega deviznega sistema smo opozorili vse najodgovornejše organe v republiki in federaciji, ki so sicer obljubili popravke v korist izvoznikov, do danes pa storili še zelo malo. 16 GWS>lM Če se bo tako nagrajevanje konvertibilnega izvoza nadaljevalo, potem se štiri desetletja uspešnim lesarjem približujejo najbolj težki časi. Seveda pa moramo ne glede na vsesplošna neugodna domača gibanja in na izvoznikom nenaklonjen novi devizni sistem marsikaj postoriti tudi sami, da te katastrofalne rezultate vsaj malo ublažimo. Predvsem moramo mnogo več napraviti v preobrazbi nekatere naše velikoserijske proizvodnje v proizvodnjo manjših serij visoke kvalitete in oblikovnosti, pri katerih izdelkih se dosežejo tudi višje cene. Rezerve na področju boljšega splošnega gospodarjenja niso nikoli izčrpane in tu se da hitro tudi največ iztisniti. Prisiliti moramo dobavitelje, ki nas oskrbujejo s surovinami in repromateriali, da nam s pretiranim porastom cen ne bodo še nadalje odvzemali velik del dohodka. Gozdarjem, kemičnim, kovinskim, tekstilnim in drugim tovarnam moramo preprečiti navijanje cen. Moramo pa se bolje organizirati oz. doslednejše izpolnjevati dogovorjene funkcije na nivoju SOZD. Tudi tu so velike možnosti povečanja dohodka, ekonomske in socialne varnosti. Predvsem pri odpiranju novih prodajnih kapacitet in poti doma in v tujini je napravljenega premalo, da bi bila večja sigurnost v prodaji naše proizvodnje, pa tudi zato, da se dosežejo višje cene. Moramo več kot do sedaj napraviti prav na področju skupnega nastopa pri prodaji naših inženiring storitev (opremljanje javnih objektov in prenos tehnologije in sl.). Tu se daveč zaslužiti kot z izvozom izdelkov. Skupne nabave glavnih re-promaterialov bi lahko prinesle velike koristi, ne samo v nižjih cenah. Zaenkrat so lepi us- pehi pri skupni nabavi rezervnih^ delov iz tujine. Čimprej moramo uresničiti skupno dogovorjene projekte v prodajno mrežo in proizvodnjo. Popolno funkcioniranje skupne interne banke lahko bistveno zniža stroške obresti, predvsem pa lahko v času hude nelikvidnosti, ki jo pričakujemo (zaradi velikih izgub), dosti lažje rešuje vse probleme plačilne sposobnosti. Tudi skupen nastop pri bankah in finančnih institucijah doma in v tujini bi lahko tako močni grupaciji in velikim izvoznikom, kot je naša SOZD, omogočil lažje in cenejše finansiranje našega poslovanja. Bolje kot do sedaj moramo znati izkoristiti vse proste potenciale naših sredstev z združevanjem znotraj naših delovnih organizacij, posebej pa uporabiti velika sredstva, ki jih dajemo nerazvitim področjem (letno okoli 800 milijonov N din). Prav tako moramo izkoristiti skupne nastope na domačih in mednarodnih sejmih, ter druge skupne predstavitve za to, da dobimo več in boljše kupce. Le s skupnimi izjemnimi napori, polno odgovornostjo pri izpolnjevanju načrtov na vseh ravneh naše organiziranosti in poštenim vrednotenjem našega izvoza s strani družbenih organov, se lahko izvlečemo iz težke krize, v kateri se danes nahajamo. Marijan Planinc ZAHVALA Ob smrti moje mame Marije Legan iz Jame 11 se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TDP za podarjeni venec, sodelavcem pa za izrečeno sožalje in denarno pomoč. Gačnik Marija Analiza letnih dopustov je bila opravljena na osnovi primerjave ureditve letnih dopustov v Pravilniku o delovnih razmerjih v drugih OZD v občini in regiji. Ureditev v našem Pravilniku smo primerjali z naslednjimi OZD oz. njihovimi TOZD: Novoteks, Iskra, Pionir, IMV, Krka, SOP in Kovinarska Krško, Komet Metlika ter Dana in Donit iz Trebnjega, pri čemer smo analizirali posamezne osnove za pridobitev letnega dopusta. Največje težave pri primerjavi so se pokazale pri osnovi zahtevnosti oz. pogojev dela, ker so analizirane OZD predstavnice zelo različnih panog in je paleta specifičnih pogojev dela, ki vplivajo na višino dopusta, zelo široka. Ugotovili pa smo , da imajo poleg naše DO za osnovo delovno dobo v DO le še Iskra, SOP in Kovinarska, čeprav ta postavka bistveno vpliva na višino letnega dopusta. Ob primerjavi posameznih socialnih in zdravstvenih razmer pa smo ugotovili, da poznajo krvodajalstvo kot osnovo za letni dopust le tri OZD in sicer Iskra, Pionir in Krka. Večina OZD pa priznava materam z mlajšimi otroki povečan do- pust, od analiziranih OZD pa tega poleg poleg naše DO ne priznajo v Pionirju in IMV. Pri analizi po posameznih primerih v primeru matere z otroki zaostajamo za povprečjem ostalih OZD in v tem primeru gre tudi za največji razkorak z ostalimi analiziranimi. Skupni seštevek dnevov dopusta po primerih posamezne OZD pa nam pokaže, da skoraj ni nobene razlike v primerjavi z naslednjimi OZD: Novoteks, IMV, Kovinarska, Komet, Dana in Donit, vidneje pa z boljšim seštevkom izstopajo Iskra, Pionir, Krka in SOP Krško. ■ Omenjeno analizo je na svoji 6. redni seji obravnaval tudi delavski svet DO dne 25. 4. 1986 in sprejel sklep, da se TOZD in DSSS ne da pobude za spremembo pravilnikov o delovnih razmerjih zaradi zvišanja letnih dopustov. Takšen sklep je utemeljen predvsem zaradi nezavidne gospodarske situacije, v kateri se je znašla naša DO, poleg tega pa nam analiza dokazuje, da smo glede višine letnega dopusta zelo izenačeni z večino analiziranih delovnih organizacij. PANJAN TONE Misli V_____________________________J — Otrok se hrani z mlekom in pohvalami. — Razočaranje je najhitrejša, a tudi najbolj mučna pot do modrosti. — Sreča ničesar ne da, samo posodi. — Če kočijaž dobro vidi, bo tudi s slepimi konji prišel na cilj. , -- Jutro je krmar dneva. — Rajši srce brez besed, kot pa besede brez srca. — Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanjosti. — Velika ideja brez morale ni nobena ideja. — Mladi ljudje ne vedo, kaj je starost in stari ljudje pozabljajo, kaj je bila mladost. — Reka resnice teče po prekopih zmot. — Ko zbereš dovolj spoznanj, si prestar, da bi jih lahko uporabil. — Najboljši učitelj je čas. — Življenje je bogatejše zaradi ljubezni, ki je minila. — Kaznovati sme le tisti, ki ljubi. — Čar prve ljubezni je, dane ve, da bo nekega dne minila. — Pri večini ljudi je vest podobna angleškim kraljem. Kraljuje, a ne vlada. — Če daš otroku samo eno darilo, mu daj navdušenje. — Nevzgojen človek je karikatura samega sebe. — Kadar nas tisti, ki gredo za nami, ne morejo dohiteti, pravijo, da smo zašli. — Nimamo pravice uživati sreče, ne da bi jo dajali. — Najbolj tesna ječa je družba s tistim, ki te ne ljubi. — Roke pravičnega človeka so kot tehtnica. Prvi »»jurčki« v začetku maja so morda znanilci dobre gobarske sezone v letošnjem letu? ’ — Vedel sem, kaj se bo zgodilo. Vsa predavanja iz varstva pri delu je »šprical«. '»'S' c/ uij\y£/-[j — Poglej si te! V našem podjetju pa pravijo, da so cene poslovna tajna. — Zdravniki pravijo, da je z njim zelo hudo. — Kaj pa mu je? — Baje ne more več živeti brez nadur. — Oh, čisto sem pozabila, da praznujeva danes obletnico poroke _______________________________(PAVLIHA) Da bi vse več ljudi moralo vse manj delati, mora vse manj ljudi vse več delati. v __________________________/ Požar Rad se pripeti požar, zato je dobrodošel gasilec prav vsak dan. Gasilec — to edini je poklic, ko na pomoč ti prihiti, če hiša vsa v plamenih ti gori. Kot veter hitro širi se požar, s plameni svojimi zažge že vsako stvar, če močno gori, od te stvari ostane vselej le še kup pepela, s katerega se le kadi in vpije: POMAGAJTE MI! Če le v bližini je gasilec, v tem primeru z vso hitrostjo prihiti, da pokonča to neusmiljeno pošast, ki se venomer množi in pokonča vse, kar le pod roko pride ji. Ti lepi gozdovi, trate in topli domovi, mesta, vasi, vse to lahko zaradi malomarnosti ljudi zgori. Zato pazimo vsi, da se z malomarnostjo še nam kaj takega ne pripeti. Malomarnost grda in nalezljiva je bolezen, zato pazimo, da se je ne nalezemo še mi, ker bomo sebi škodovali, drugim pa nesreče, žalosti in gorja še nakopali, saj z malomarnostjo se najpogosteje požar naredi. Alenka Papež, 7. b GASILEC JURE Gasilec, to je tista stvar, gasiti zna prav vsak požar! Če pa gasilec vesten ni, se rado pripeti, da požara ne pogasi. POSTALA BOM GASILKA Ko bom starejša, šla bom za gasilko, lahko bom ponosna, saj gasilec biti je lepo. Pomagala bom ljudem, poplavljencem, ki jih voda je zalila, hiše, stavbe bom gasila, in vsem ljudem pomoč nudila. Ko nekdo zakliče: GORI, GORI! na noge skočimo vsi in hitimo priti vasi, kjer nesrečna hiša gori Vsi urno skočimo na delo in ogenj hitro pogasimo, potem pa vsi se veselimo, ker le dobro delo tako storimo. Konček Anica, 7. b Mladi gasilec Jure se že uči, kako se olje kuhinjsko gasi, Če to zagori, pokažem vam, kako ga pogasiti znam! A če pa hiša zagori, pravi gasilec, pridrvi. Takrat mladi Jure se veliko nauči. Sedaj že gasi kar za odrasle tri. Boštjan Druškovič, 7. b. POKLIC GASILEC Poklic gasilec je zelo zanimiv, a vendar tudi težak, saj moraš biti pripravljen povsod in vsak čas. Gasilci ne prihite na pomoč le ob požaru, ampak ob poplavah in potresih in še in še je takih stvari, kjer gasilec zraven stoji. TOVARNA GORI Če hiša, gozd ali tovarna gori, so gasilci pripravljeni vsi, da hišo pogasijo in življenje rešijo. Nekaj gori! Kaj je? Tovarna gori! Gasilci, urno na delo, da tovarno pogasite in življenje rešite! Pa še nekaj: »Srečno se domov vrnite/« Nekega dne vse streslo se je, so hiše se rušile, valile se skale s hriba in drevesa velika lomila. Gasilci prvi pripravljeni pomagati so bili, izpod ruševin vlekli so ranjene, a tudi mrtve ljudi. Ko delo uspešno opraviti so, srečni in zadovoljni so biti, da še eno dobro delo uspešno so opravili. Tanja Lemovec, 7. b. Zdaj gasilci so odšli, so tovarno pogasiti, življenja še rešiti ter srečno se domov vrnili. Zdaj v tovarni je spet zašumelo zopet se je začelo tovarniško delo. Dražetič Danica. 7. b. 18 GD®W§fe Na pomoč gori! Gori, gori in za gozdom se kadi. Rdeči švigajo plameni in gozdovi so že vsi ognjeni. Ob gozdu pa hiša stoji slamnata streha se nad njo iskri. V hiši babica stanuje in bolezen jo nadleguje. Včasih živino je redila, da si je lahko hišo naredila, pridno vedno delala, od zore do mraka se je trudila. A kaj, če sedaj ji hiša pogori, z njo ves trud bo pokopan. Babica bo pogorela in v srcih naših ovenela. Zato na pomoč hitite vsi, da življenje rešili boste babici. Vsi smo tekli na pomoč vsi gasili na vso moč, tako požaru preprečili smo da pogoltnil bi babico in hišo z njo. Janja Zupančič, 7. b. Izžrebani reševalci nagradne križanke To pot je bilo odposlanih veliko križank. Srečni izžrebanci so naslednji: 1. Jakubovič Jaka, TES 2. Kovačec Maja, upokojenka 3. Šalehar Darinka, TAP 4. Šporar Blaženka, BLP 5. Goran Jakše, Ob Težki vodi, N. m. Izžrebani reševalci dobijo knjižne nagrade, ki jih dvignejo pri uredniku na DSSS v Straži. Sodelujte z nami še naprej. OSNOVNA ŠOLA VAVTA VAS Datum: 28/4-86 NOVOLES, LESNI KOMBINAT NOVO MESTO — STRAŽA Centralnemu delavskemu svetu Zadeva: Zahvala Učenci in delavci OŠ Vavta vas se zahvaljujemo DO Novoles za pokroviteljstvo nad Občinskim matematičnim tekmovanjem, ki je bilo na Osnovni šoli v V avti vasi 19/4-86. Še enkrat iskrena hvala za pomoč pri organizaciji. Tovariški pozdrav! OŠ VAVTA VAS Ravnatelj: Jokič Pero Nogometni turnir Športno društvo Novoles, prireja v okviru med-TOZD-tekmovanja, turnir v malem nogometu: Turnir bo v SOBOTO, 31. 5. 1986 ob 8.uri na nogometnem igrišču v Vavti vasi Propozicije: — Igra se po pravilniku NZS za mali nogomet — Nastop dovoljen le v športnih copatih in opremi. Uporaba kopačk ni dovoljena — Za posamezne TOZD lahko nastopajo le delavci, ki so redno zaposleni. Kot dokazilo veljajo le novolesove izkaznice, kijih igralci pokažejo pred začetkom tekme sodniku. Prijave: — Pismene prijave do torka, 27. 5. 1986 zbira ref. za oddih in rekr,- v KSS. V torek ob 12,00 bo v KSŠ žrebanje razporeda tekem. Zaželjena udeležba vodij posameznih ekip. Nagrade: — prvouvrščena ekipa dobi pokal — prve tri uvrščene ekipe prejmejo diplome — pokal za najuspešnejšega strelca turnirja Ostala določila: — Tekmovanje šteje za skupno uvrstitev v tekmovanju za najuspešnejši športni TOZD leta 1986 — Med turnirjem bo potekal izbor igralcev za udeležbo na letnih športnih igrah delavcev SOZD UNILES športni zdravo! . ref. za oddih in rekr. KOSMINA GORAZD KADROVSKE ZA MESEC APRIL 1986 TOZD TVP: odšli: Trupina Anto (sporazumno). TOZD ŽAGA: prišli: Brezar Mojca, Dražetič Anto, Aščič Stipan, Kobe Štefan, Cakovič Ismet, Saratlija Nikola, Vardič Mara, Aščič Vlado, Aščič Martin; odšli: Poplašen Ivan (invalidska upokojitev), Muratovič Latif (disciplinska izključitev), Hribar Peter (izjava delavca), Zamida Peter (sporazumno). TOZD TPI: prišli: Gole Bojan, Rokavec Zdenka, Hudorovac Lado, Hudorovac Tone, Novak Igor (iz JLA); odšli: Črnagoj Rajko (sporazumno), Senica Anica (sporazumno). ‘ Robert, Breznikar Ivan (iz JLA); odšli Košir Stanko (invalidska upokojitev), Mirtič Jože (sporazumno), Pungerčar Marija (sporazumno). TOZD TPP: prišli: Turk Jože (iz JLA); odšli Bohte Bojan (sporazumno). TOZD LIPA: prišli: Strle Frančiška; odšli/Škulj Martin (invalidska upokojitev). TOZD TAP: odšli: Fekonja Marjan (sporazumno), Novak Branko (sporazumno). TOZD TKO: odšli: Veselič Slavko (sporazumno), Car Damir (izjava delavca). TOZD BOR: prišli: Tekavec Dušanka, Zekovič Milan, Fran-kovič Anica, Sikošek Roman, Krošelj Rudolf, Lekše Ivanka; odšli: Drnač Hilda (izjava delavca), Karaš Mirko (izjava delavca), Žener Roman (sporazumno). TOZD IGK: prišli: Ilovar Viktor; odšli: Marn Slavka (sporazumno), Perpar Alojz (sporazumno), Smuk Miroslav (sporazumno). TOZD TDP: prišli: Aščič Mara, Smrke Marjan, Papež Cveto, Hrastar Anton, Levstek Anton, Jarc Slavko, Hude Stane, Srovin Stane, Žagar Božidar, Brezovar Jože, Muhič Ivan, Matoh Marjan, Rezelj Alojz, Dular Vida, Galič Stanko, Nose Janja, Bučič Marija, Gosenca Igor, Golobič Franc, Zemljak Tončka, Fink Zvonko, Adrovič Zeliha; odšli; Klemenc Stane (izjava delavca), Trunkelj Janez (izjava delavca), Jarc Maja (izjava delavca), Ravnikar Jože (sporazumno), Kulovec Brane (sporazumno). TOZD TSP: prišli: Šmajdek Janez, Hrvat Marjan, Stopar Turizem smo ljudje Složnija Moja dežela. TOZD TES: odšli Avsenik Igor (izjava delavca), Poglavc Stojan (sporazumno), Rudman Anton (delovno razmerje za določen čas). TOZD TGD: prišli: Vidmar Ivan (iz JLA), Škufca Anton (iz JLA); odšli: Lavka Terezija (izjava delavca), Hočevar Jože (izjava delavca), Pečjak Anica (izjava delavca). DSSS: odšli: Ulčnik Roman (sporazumno). TOZD SIGMAT: prišli: Gorjup Frančiška. Število zaposlenih delavcev po tozdih na dan 30. 4. 1986 TOZD M Ž Sku- paj TVP 121 165 286 ŽAGA 196 34 230 TPI 73 22 95 BOR 94 59 153 SIGMAT 102 32 134 IGK 37 18 55 TDP 219 251 470 TSP 193 188 381 TPP 140 70 210 LIPA 95 33 128 TAP 72 57 129 TKO 100 45 145 TES 126 30 156 TGD 62 66 128 BLP 87 41 128 DSSS 122 102 224 Skupaj 1839 1213 3052 Zavižan, vrh neizpolnjenih pričakovanj Pomlad Pomlad je kot cvet, ki se razcveta cvetja obeta iw naokrog. Tudi naši zimski zaspanci se iz svojega trdnega spanja prebude. Brundo naš medved se je prebudi! iz svojega sladkega spanja, meda nabral bo, se ga najedel, da ne bo lačen in da bo zdrav. Pomlad nas obiskala je, vsa lepa zelena, listi vseh rastlin v njej trepetajo in spomladansko pesem šušljajo, med nami vsemi trepetajo. Spomladi zvončki cveto in se vesele. Ljudje jih radi imajo in se z njimi igrajo. Zvonček bombonček pesem zvoni s svojim lepim zvončkom se veseli. Pomlad, to je najlepši letni čas, takrat se veselimo in igramo, v pomladi \si, tudi otroci, jo imajo radi. Ko beli žerjavi po nebu letijo, ko rožice bele zacvetijo, ko sonce rumeno topleje zasije, takrat prava pomlad zasije. Ko breskve in češnje cvetijo in nas vse razveselijo, rdeča lica nam zasijejo in jih sonce z radostjo polije, s svojimi zlatimi žarki oblije. Ptice in cvetje, vse se prebuja, pomlad lepa, kaj vse vsebuje! Ko pa beli žerjavi preletijo planjavo in bele cvetice odcvetijo, takrat pomlad od nas odšla je. V organizaciji planinske sekcije ŠD NOVOLES se je v soboto 17. maja 34 planincev, pretežno članov DO NOVOLES, udeležilo izleta na 1677 metrov visoki Velebitski Zavižan. Večina jih je, polna pričakovanj kljub dežju in dokajšnjim zaplatam snega, ta vrh tudi dosegla, nekaj pa jih je počakalo v koči pod Vučjakom. Vsi pa smo se nadejali, da nam bo v parih urah posijalo sonce, kar je v velebitskih razmerah stvarno pričakovati. Žal ta dan nikomur ni bilo dano, da bi s tega mogočnega Velebita občudoval široke horizonte, sinjino našega Jadrana in biserne otoke v njem. Megla je kot nalašč od zore do mraka trdovratno zakrivala ta, sicer že neštetokrat občudovan, opevan, a nikoli ponovljen razgled. Kljub temu, pa bo ta pot ostala vsem udeležencem trajno v spominu, ne samo po sorazmerno dolgi vožnji, slabem vremenu in dokajšnjih ovirah na cesti od Oltarjev proti koči in nazaj, temveč tudi po neposrednem stiku s prebujajočo se, še dokaj prvobitno naravo, po družnem odstranjevanju ovir, po lepi domači pesmi, ki nas je spremljala vse do doma. Vreme nam je nagajalo, vendar nam, upamo, ni vzelo volje, da bi namena, ki nas je vodil, v pomladi prihodnjega leta ne uresničili in zatem še večkrat vedno v novih sestavah pot ponavljali. Izziv je enkraten in vreden upanja in napora. Hvala vsem udeležencem za složnost in dobro voljo, kar nas je in nas mora tudi v prihodnje spremljati. Izlet je kot že običajno dobro vodil tovariš Hartman Jože. Za zaključek pa še to, da bo prihodnji izlet v maju na Golico, goro narcis in razglednih planinskih travnikov. Udeležite se ga čim številneje, saj dobra hoja in družba koristita telesu in volji. Planinska sekcija ŠD NOVOLES Saje Erika. 5. b. Cene Moznik: problemi z radiacijo Izlet na Mirno goro V soboto 3. 5. 1986 je planinska sekcija Novoles organizirala izlet na Mirno goro. Enajst se nas je zbralo na železniški postaji Novo mesto-—Kandija, od koder smo se z vlakom odpeljali do Semiča. Med potjo sta se pridružila še dva planinca. V Semiču smo se najprej okrepčali, nato pa odšli proti cilju našega izleta. Hodili smo približno dve uri in pol po prijetni gozdni poti. Na vrhu smo se odpočili, odigrali partijo šaha in se sprostili ob šalah. Po dveurnem oddihu smo se po drugi poti vrnili v dolino. Na poti nas je spremljalo v glavnem lepo vreme. Nekaj dežnih kapljic pa je bila prijetna osvežitev. Kljub previdni hoji si je eden od udeležencev izvinil nogo. Ob pomoči ostalih je tudi ta udeleženec prišel v dolino. V Novo mesto smo se vrnili okrog osemnajste ure. Planinski pozdrav! H. J. Veslaški tečaj Vse, ki jih veseli vesljanje po mirnih in divjih vodah vabimo, da se udeleže tečaja vesljanja, ki ga organizira kajak-kanu sekcija ŠD Novoles. Tečaj je brezplačen. Pričetek v četrtek, 29. 5. 1986 ob 15,00 pred razvojnim centrom DO Novoles v Straži. Čolne pripeljite s sabo. Tistim, ki čolnov še nimate, bo na razpolago nekaj plovil last kajak-kanu sekcije. Tečaj bodo vodili tovariši Medle Slavko, Kosec Andrej in Dular Zdene. Vabljeni! kajak-kanu sekcija Riše in piše: 1. Balog Znanstvenik, preverite prosim razpolovno dobo radiak-tivnosti na moji solati. V kateri roki, tisto v desni ali v K A A '