Cjulifjftnslu Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak: dan rajsen netlolj in praznikov ob 5. uri zvečer. Uredništvo In upravnlitvo• Kolodvorake alloo Štev. 16. — »urednikom ae moro govoriti vaak dan od IX. do 18. ure. — Rokopisi 10 ue vračajo. — Inaeratl: Seatatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem pouav •Janji daje ae popaat. — Velja xa T-jpblJii.no v upravniitvn: »a oolo leto 6 gld., za pol lete 8 gld., ta četrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo 60 kr., poiiljatev na dom velja moaečno O kr. več. Po poiti velja ea oel leto 10 gl., »a pol leta 6 gld., ea četrt lota S gld. 50 kr. in ca jedon meaeo 86 kr. Štev. 296. V Ljubljani v torek, ‘29. decembra 1885. Tečaj II. Grčija ne miruje. Zdaj, ko se skoro vsa Evropa prav odkritosrčno veseli, da se je kočljivo Balkansko vprašanje približalo uže skoro konečni rešitvi, zdaj dohajejo nam še bolj pogostoma iz Grčije v^sti, da se pridno nadaljuje oboroževanje, kupujejo se nove oklopnice, dovoljuje se v zbornici nov neizmeren kredit za vojno. Uradni brzojav pa pridno skrbi za to, da se grška vojevitost in moč v kolikor lepi in svitli luči pokaže svetu. Toda Evropi ne imponujejo čisto nič prazne besede, njeno občudovanje morejo si pridobiti samo junaška dela. Sicer pa se je Evropa uže tako navadila grškega rožljanja z orožjem, da vse grške grožnje z vojsko opazuje le z zaničljivim ali pomilovalnim smehom, drugači čuti pa navdajejo Turčijo ob oboroževanji in pretenji Grčije, v Carigradu smatrajo položaj za jako resen. Kakor se poroča od tod, ima pomorsko avetovalstvo vsak dan sejo, da se posvetuje o potrebnih korakih ob slučaji vojske z Grčijo. Carigrajskim političnim krogom zdi se komaj Verjetno, kako bi mogli Grki biti toliko drzni, da bi pričeli proti Turčiji vojsko, zdaj ko so mnogo-brojr.e turške čete zbrane na grških mejah in mogočne ladije in topovi branijo pristanišče v So-unu* Grki pa baje menijo, da bode v slučaji grško-turške vojske zopet posegla vmes evropska •Plomacija ter storila nagel konec vojski — na orist Grčiji, češ, da bode Evropa v tem slučaji Musila ojačiti helenizem nasproti slovanstvu na alkanskem poluotoku. Pripoveduje se, da grška < iplomacija dela na vse kriplje pri evropskih ka-metih na to, da bi se izpolnile želje Grkov po razširjenji ozemlja, poudarjajoč, da bi Grčija mo- Listek. Partija šaha. (Prizor na dvoru Filipa II. — prevel -o-c.) Kralj Filip II. igral je šah v palači BEscu-flftl • R'*y Lopez, priprost duhovnik, a izvrsten 'gralec šaha, bil je Njegovemu veličanstvu nasprotnik. S posebne milosti dovoljeno mu je bilo, a J® smel klečati, a drugi navzoči plemiči so morali stati. Med temi zadnjimi vladala sta nemir 1,1 boječnost, ki sta bila prevelika, da bi ju bilo možn° Pripisovati zanimanju samemu za šahovo gro. Bilo je krasno jutro in zrak je bil napolnjen 8 Pr®prijetnim duhom kakor v oranžnih livadah Granade. Težke, višnjeve zavese kraljeve sobane z®anjševale so bliščeče solnčne žarke, ki so silili Pri oknih notri. Videti je bilo pa, da je dnevna svet,loba v slabem soglasji z voljo kraljevo, ka-'eremu se je čelo nagubančilo in oko zatemnelo, a(ltt|'koli se je ozrlo proti vratom. Plemiči spo-ov&li so se sporazumljeno. Z jedno besedo, rala uže imeti v svoji oblasti Janino, katera se jej je priznala na berolinskem kongresu in pozneje pri kouferenci v Carigradu, a se jej samo zaradi ustavljanja Turčije ni izročila. Mnogo se je čulo uže iz Grčije rožljanja z orožjem, a do vojske vender še do zdaj ni prišlo. Kdaj neki prično hrabri in vojeviti Grki „zmago-slavno“ vojsko? Različne so razširjene vesti; jedni pripovedujejo, da Grki hotč z vojsko toliko časa odlašati, da se Turčija zopet razoroži, potem pa pošljejo oborožene tolpe v Epir. Drugi zopet menijo, da bode Grčija takoj, ko se formalno priznži, bolgarsko združenje, napovedala Turčiji vojsko, katero pa hoče izvojevati samo na morji, nade-jajoč se, da bode Evropa prepovedala Turčiji mar-širati na grško ozemlje. Kakor razvidamo iz poročil iz Carigrada, vzbuja tam grško oboroževanje nekako vznemirjenje, ker bi sčasoma vender le morda prišla na dnevni red za Turčijo neprijetna vprašanja. Grški oficijelni krogi pa izražajo nadejo, da se razmerje med Grčijo in Turčijo zopet poravna mirnim pOtem, češ, da bode Turčija morda ustregla grškemu pohlepu. Turčija pa mora na vsak način v prvi vrsti obračati svojo pozornost na agitatorno delovanje na Kreti, kajti znano je uže, da so Krečani poslali do vlasti okrožnico, v kateri prosijo pomoči, da se Kreta združi z Grčijo. Nekatera poročila celo pravijo, da Grčija hoče dati Turčiji denarno odškodnino, če jej odstopi Kreto. Da bode Turčija to storila, skoro ni verjetno, da si so silno prazne njene blagajnice. Kakor torej razvidno, se neslavni potomci slavnih dedov zanašajo pri vseh svojih delih na pomoč Evrope, in tudi tedaj, ko bi krivično trgali meso s turškega telesa. vsej družbi nedostajalo je življenja in uvidelo se je lahko, da so imeli nekaj posebnega na mislih. Nikdo se ni zanimal za igro, razen Lopeza, katerega zadrževala je le spoštljivost do kralja, da ni postavil Bmat.“ čuti ni bilo ni najmanjšega glasa ni šuma, razen kadar se je prestavila ka-kova šahova figura na deski. Nenadoma pa se odpro vrata in v sobo stopi človek, odurnega, zopernega, lica se postavi pred kralja in priklonjen pričakuje, da se mu dovoli govoriti. Obraz njegov izražal je grozovitost in vsi navzoči postali so vznemirjeni, ko je bil vstopil. Plemiči so nehotč stopili za nekaj korakov nazaj pozabivši etiketo, — kakor da je planila divja zver med nje. Vsa vnanjost tega moža bila pa je tudi taka. Bil je gorostasne koščene postave in na životu nosil je črno suknjo od usnja. Njegovo podlo obličje brez vsake razboritosti kazalo je človeka najpodlejših mislij in strasti. Zdivjanost njegovega obraza videla se je pa še zaradi tega toliko večja, ker je na njegovem desnem licu bila velika rana od obrvi desnega očesa do podbradka in katero je le deloma zakrivala gosta, črna brada. O napeljavi voda Bistrice in Reke za vodovod v Trst. Kakor znano, predložilo je tržaško mesto prošnjo zaradi napeljave vodd Bistrice in Reke za vodovod v Trst. V tej zadevi je deželni odbor kranjski predložil deželnemu zboru naslednje poročilo : Z ozirom na to, kar se je poročalo v lanskem letnem poročilu o prošnji mesta tržaškega, da bi se mu dovolilo dobivati vodo iz bistriškega potoka in reke „Reka“, se omeni, da je gospod župnik Matija Torkar v Košani v imenu vseh udeleženih občin prosil deželni odbor z ulogo dnč 27. novembra 1. 1884, da bi odposlal zanesljivega inženirja, ki bi zmeril množino vode v bistriškem potoku tačas, ko bode voda najbolj plitva, ker tamošnjo prebivalstvo dvomi, da bi bili inženirji mesta tržaškega vodo tega potoka prav zmerili. Deželni odbor je tej prošnji ustregel, in ko je dnč 31. julija 1885 prej imenovani gospod župnik po brzojavu naznanil najnižje stanje vode v Bistrici, odposlal je prec drugi dan deželnega inženerskega asistenta Hraskega z naročilom, da zmeri množino te vode. Hrasky meril je vodo na dveh krajih s sledečim uspehom, in sicer: a) znaša množina vode, zmerjena po brzinomeru v odprti strugi spod Domladiševega mlina, 23,760 m3 na dan; b) zmerjena za srednjo zatvornico Domladiševega mlina, ko so bile vse druge zatvornice dobro zaprte, pa znaša množina vode 24,019 m8 na dan. Povprečno znaša množina vode z ozirom na različni meri 23,9 kub. m. na dan. Kralj ga ogovori, a na njegovem glasu zapazila se je nenavadna razburjenost. Vsa družba se je pretresla, kakor da je trešCilo v&njo. Novi došlec bil je Fernando Calvarez, rabelj Španije. „Je-li mrtev?" vpraša kralj zapovedujoče, pri katerem vprašanji pretrese mraz vse navzoče. „Ne še, sire“, odgovori Fernando globoko pri-klonivši se, pri čemer zatemni kraljevo oko; „poživlja se na svoje pravo kot „grand Španije*, in nemogoče mi je izvršiti svoj posel pri moži, skozi Čigar žile teče kri Hidalga, dokler nimam izrecnega povelja od Vašega veličanstva." Pri teh besedah zopet se je globoko priklonil. Šepetajočim glasom pritrjevali so plemiči tem besedam; v njihovih žilah zavrela jim je staro-plemenita kri in jim stopila v obraz, navstala je občna razburjenost. Splošno mnenje navzočih izražalo se je v tem, da se je mladi Alonzo Ossuna pokril pred kraljem. Po njegovem predrznem iz-gledu spodbujeni pokrili so se tudi drugi in mnogo belih peres zibalo se je na ponosnih glavah. Hoteli so s tem pokazati, da s pravico, katera je bila španjskim „grandomM uže od nekedaj po- Ker zahteva mesto tržaško za vodovod 12000 m3 vode na dan, ostalo bi potem pri najnižjem stanji vode le 11 900 m3 vsem udeleženim vasem na dan v lastuo porabo. Mlini in žage ob Bistriškem potoku delali so pri najnižjem, s prej navedenim merjenjem poizvedenem stanji vode, le še z dvema tretjinama normalne moti; če bi se pa napravil nameravani vodovod, bi se pa zmožnost mlinov in žag še za 50% zmanjšala. Posestniki dotičnih mlinov in žag morali bi res dobiti od mesta tržaškega primerno odškodnino za škodo, ki bi jo vsled tega imeli, katero bi potem tudi mogli poravnati nekoliko na ta način, da svoje mline in žage primerno dovršne narede. Ali neugodni upliv, ki bi ga delala rečena odpeljava vode na kmetijstvo, pa bi se toliko težje nadomestil, ker se je bati vsled vedno večjega pokončavanja v studenčnem ozemlji Bistriškega potoka ležečih gozdov, da bodo pritoki vode vedno manjši. Ako bi se torej mestu tržaškemu kedaj dalo privoljenje za dobivanje zahtevane množine vode, moglo bi se to jedino le pod tem pogojem zgoditi, da bi se v varovanje kmetijskih koristij na troške imenovanega mesta moral napraviti in vzdrževati v dolini vodojem (vodnjak), v kateri bi se ob času, ko nastane pomanjkanje vode, napeljala iz Bistriškega potoka za kmetijstvo potrebna voda, ki bi se z neprenehljivim pritokom na gornji strani in z odtokom na spodnji strani vodnjaka mrzla ohranila. Naprava takih vodnjakov skazala se je v prav veliko krajih zahodne Evrope jako koristna. Poročevalec deželnega odbora v tej zadevi v deželnem zboru je predlagal, naj se to poročilo vzame začasno v znanje, ker imajo v tej zadevi prej še govoriti politične oblasti. Na to se je poročilo vzelo v znanje. Dr. Julij Glaser. f Nemila smrt pokosila je zopet jednega duševnega velikana; na obzorji slovstvenem utrnila je zopet jedna zvezda, katera je po svojem blagodejnem svitu rešila marsikoga iz pogubne tmine: dr. Julija Glaserja, slavnega avstrijskega pravnika, ni več. Pokojnik narodil se je dne 19. marcija 1831 v Postelbergu v Češki. Gimnazij dovršil je v Litomericah in na Dunaji, potem obiskaval je v Curihu modroslovno fakulteto ter bil dnel3ega oktobra 1849. 1. promoviran doktorjem modro-slovja. Vrnivši se na Dunaj dne 9. oktobra 1854 pričel je na dunajskem vseučilišči učiti kot privatni docent za avstrijsko kazensko pravo, 1. 1856. bil je izreden in 1. 1860. reden profesor te stroke. Še ne dvajset let star zaslulo je uže njegovo ime med avstrijskimi in vnanjimi pravniki. Pod Has-nerjem je bil Glaser sekcijski načelnik v naučnem deljena, da so smeli stati pokriti pred kraljem, zahtevajo tudi vse druge privilegije. Kralj udaril je tako silno s pestjo ob mizo, da so se vse figure na šahovi deski preobrnile »Naše kraljevsko sodišče ga je obsodilo: Kaj še zahteva izdajica?" — »Sire", odvrne krvnik, »on zahteva, da se mu odseka glava, kar sme kot plemič po pravici zahtevati, ne pa, da se mu dene vrvica na vrat, in dalje želi za zadnje tri ure pred smrtjo tolažila sv. vere po duhovniku." „Bodi tedaj!" odvrne Filip, kateremu se je videlo, da se mu je srce olajšalo. »Toda, ni li uže spovednik pri njem, kakor smo bili ukazali?" »Da, sire", odgovori Fernando, »sveti mož je sicer pri njem, toda vojvoda ne mara tolažila vzprejeti od St. Diaza de Silva Neče se spovedati nikomur, ki nima najmenj škofovskega dostojanstva, in trdi, da ima vsak zaradi veleizdaje na smrt obsojeni plemič pravico, to zahtevati. »Gotovo, to pravico imamo", odgovori drzno Ossuna, »in zahtevamo jo od vašega veličanstva tudi za svojega bratranca." Ta zahteva bila je povod splošnemu nemiru. »Naše pravice so neločljive s pravičnostjo kraljevo", pravi zateiu don Diego de Ferrasez, ministerstvu ter izdelaval z onim državni šolski zakon. Kot zastopnik dunajskega mesta bil je do 1. 1879 v poslanski zbornici pristaš liberalne stranke. Dne 25. novembra 1871. leta vstopil je v Auerspergovo ministerstvo; ko je leta 1879 odstopilo ministerstvo imenovan je bil Glaser generalnim prokuratorjem pri najvišjem sodišči. Bil je odlikovan z mnogimi redovi. Glaser obrnil je uže kot mlad privatni docent po svojih pravniških razpravah pozornost juristov na-se; na to sledila je razprava za razpravo o avstrijskem kazenskem pravu. Preobširno bi bilo, da bi tu navajali vse njegove spise. Glaserjevo smrt obžalujejo v prvi vrsti avstrijski pravniki, kajti velik je njegov pomen kot učenjaka in praktičnega jurista. Dr. Glaser imenuje se navadno v zvezi z dr Ungerjem, in to po vsej pravici. Dr. Unger bil je oni mož, kateri je ponižno in pohlevno avstrijsko civilistično juris-prudenco vzdignil iz prahu ozke kazuistike ter jo povzdignil do vednosti, isto tako obdelaval je dr. Glaser surovo tvarino kazenskega prava, premiš-jeval, prerešetava!, čistil in pilil ter tako sezidal z velikim trudom ono veličastno podobo dobro premišljene v&de, katero danes občudujemo. Pri svojem delovanji obračal se je vselej na prava drugih narodov ter se skrbno ogibal napak, katere je našel tam, delal je na podlagi zgodovine, pri čemer pa ga je vodila filozofija. Kmalu zaslulo je njegovo ime med nemškimi juristi, njegove monografije vzbujale so kar naravnost občudovanje vsega pravniškega svčta. Vse Glaserjevo prizadevanje bilo je obrnjeno na to, da se preustroji avstrijski kazenski proces ter da se uvedo v Avstriji porotne sodnije. V dosego tega smotra izdal je več monografij, s katerimi je hotel seznaniti občinstvo s porotnimi sodnijami, jim pojasniti njih podlago in jih z njimi sprijazniti. Tudi javno delovanje Glaserjevo bilo je plo-donosno. Kot sekcijski načelnik v naučnem ministerstvu bil je tako rekoč desna roka Hasnerju pri izdelovanji novega šolskega zakona. Tudi pozneje, vstopivši v Auerspergovo ministerstvo kot pravosodni minister, ni prenehalo ujegovo delovanje. Novi kazenski postopnik z 1. 1873. bil je njegovo delo; pripomogel je porotnim sodnijam do zmage; mnogo trudil se je tudi za preustrojbo materijelnega kazenskega prava in civilnega postopanja. Glaser kot minister ni izpolnil vseh uadej, katere so se stavile vanj. Njegovo delo je tu prineslo le malo plodu, a temu so vzrok razne ovire, katere so prinesle s seboj časovne razmere. Njegovo delo pa je novi šolski zakon in njegovo delo novi kazenski postopnik —■ in s tem postavil si je dosta mogočen in trajen spomenik. Njegovo ime zaslulo je poleg dr. Ungerja tudi onstran avstrijskih meja. Dr. Glaser in dr. Unger pokazala grof Valencije, mož gorostasen in ves orožen, sloneč na svojem orjaškem meču, ki je bil Veliki connetable Španije. »Naše pravice in privilegije", zakliče zatem sto grl navzočih plemičev, na kar kralj stopi s prestola in silno razburjen spregovori: »Pri kostčh Campeadora, pri duši sv. Jaga, prisegel sem, da ne bodem jel betvice ni pil kapljice, dokler se mi ne prinese krvava glava iz-dajice don Guzmaua, in tako se mora zgoditi." A don Terazec pogodil je pravo. Kraljeva pravičnost je zaščita pravicam podanikov! »Povejte, gospod connetabel, kje je najbližnji škof?" »Sire", odgovori kratko don Diego, »opraviti sem imel več z vojaškim ostrogom, nego cerkvijo. Don Silva, upravitelj miloščin, in ki je le tu navzoč, lažje vam bo povedal nego jaz." Don Silva stopi bliže in nekoliko v zadregi pravi: »Sire, škof iz Segovije je bil dušni oskrbnik kraljeve obitelji, a umrl je pretečeni teden. Imenovanje leži na mizi ministerskega svčta, treba jej je le še potrdila papeževega. V to svrho sklican je zbor cerkvenih knezov v Valhulolid; madridski škof je uže tj h odpotoval." sta, da se tudi na avstrijskih tleh rodijo možje, kateri mogo tekmovati z duševnimi velikani prostrane Nemčije. Dr. Glaserjev spomin živel bode mod pravniškim svetom, dokler bodo kaj veljali zakoni. Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Kdaj se zopet snide državni zbor, še ni gotovo. Ker imajo nekateri deželni zbori rešiti še mnogo važnega gradiva, se državni zbor skoro gotovo ne snide pred 22. januvarijem; nekatera glasila zatrjujejo, da še le v 29. dan meseca janu-varija. Iz Prage se poroča, da se v češkem deželnem zboru v tem zasedanji ne bode obravnaval uiti Plenerjev niti Trojauov predlog, ker se do-tični odsek, kateremu sta se izročila predloga, meritorno še ni bavil z njima; sicer pa tudi ni časa za to, ker deželni zbor zboruje najbrže samo še kakih 14 dnij, a mora rešiti še mnogo važnih vprašanj. Ker se je v Trstu pokazala kolera, ukrenila so avstrijska oblastva potrebne ukrepe, da se zn-brani razširjanje te nalezljive bolezni. Ladije ne smejo dohajati iz okuženih krajev v pristanišče in potovalci se morajo vselej, predno se pustč na suho, dobro razkužiti. Tudi iz Petrograda se poroča, da je ruska vlada ukrenila varstvene naredbe v svojih pristaniščih v Črnem morji glede ladij, katere dohajejo iz laških ali avstrijskih pristanišč Jadranskega morja. Tuje deželo. Na jugu sklenilo se je med Srbijo in Bolgarijo premirje; obe čete vrnile so se zopet, v svojo domovino. Vse vršilo se je mirno, le iz Pirota se poroča, da so tam napali dalje prodirajoči srbski vojaki bolgarsko žendnrmerijo, katera je ostala v mestu, da vzdržuje red. S tem so Srbi ravnali proti pogojem premirja, prelomili so pogodbo. Bolgarska vlada naznanila je ta dogodek vlastem ter izrekla, da zahteva za to zadoščenja od Srbov. Francoski kongres volil je predsednika l judo-vlade ter zopet izvolil dozdaujega predsednika Grevyja. Izmed 589 glasov oddalo se je za Gre-vyja 457 glasov. Kakor se vidi, so bile stranke pri volitvi zel6 jedine. Prej se je mnogo mislilo na kandidaturo Brissonovo, a ker je ta v slednjem času v nekem pismu se izjavil, da ne kandidira v interesu jedinosti republikancev. Volitev izvršila se je še dokaj mirno, le desnica provzročila je nekaj burnih prizorov. Turčiji se slabo godi. Del za delom odpada nekdaj ogromnemu telesu in zdaj ima zahvaliti svoj obstanek samo potrpežljivim evropskim vla- Pri teh besedah nategnile so se ustni don Ossune na smeh. Njegova radost bila je tein na-ravnejša, ker ni bil samo tudi on od jedne in iste obitelji Guzmanov, nego je bil obsojencu tudi najboljši prijatelj. Ta posmeh je pa kralj zapazil, ncvolja in odločnost videla sta se mu na obličji. »Zaradi tega pa smo in ostanemo vse jedno kralj", spregovori mirno, da se je zapazilo, da se sili, »in ni nas volja, dati zasmehovati se. To žezlo vidi se vam, gospOda, lahko, a kdor bi se upal, je zasmehovati, onega bo tako gotovo treščilo v prah, kakor ko bi bilo od železa! »Zadeva pa se mora rešiti takoj. Sveti ° ’ papež, dolžan nam je dokaj zahvalnosti, 'n 1,(’ bojimo se, da ne bode odobril tega, kar na«10111* varno učiniti sedaj. Ako španjski kralj sme imenovati kneze, gotovo bo smel tudi škofa. Vstanite don Ruy Lopez, škof Segovie! vstanite, duhovnik, in vzemite v last novo cerkveno dostojanstvo." Iznenadenje bilo je splošno. Don Ruy Lopez. vstane mehanično; hoče spregovoriti, a v glavi se mu vrti, misli se mu zmešajo in obstoji. S silo prične: stem. Priznati bode morala najbrže zjedinjenje Bolgarije; in komaj bode dovršeno to, oglasili se bodo Grki za kos zemlje in naposled bode skoro gotovo tudi Macedonija, v kateri se je uže zdaj le s silo zabianjeval upor, zahtevala oprostitev izpod turškega jarma in vsaj toliko sainosvojnosti, kolikor jo je do zdaj imela vzhodna Rumelija. Vstaja v britski Birmi vedno bolj raste. Buddhain, svečenik Phongvee, zbral je okolo sebe čete fanatikov in z njimi hodi po deželi ter pravi, da je od britske vlade imenovan namestnik za Pegu. Kamor pridejo te tolpe, požigajo vasi ter zabranjujajo vsak promet. Upornike ni možno ukrotiti. Angleške čete so mnogo preslabe. Razne vesti. (Dragoceni inštrumenti.) Nedavno umrl je v Parizu bogat Francoz, ki je umetnosti posebno ljubil. V njegovi zapuščini našli so tudi štiri inštrumente, koje je vse naredil Stradivarij. Jedna vijolina jo iz leta 1737, zadnje delo Stradivarijevo. Omenjeni Francoz vkupil jo je za 17 000 frankov. Druga vijolina "osi letno številko 1704 in je veljala 12 750 frankov. v,j°la je iz lota 1728, njen kup je bil 19 000 frankov, čelo jo iz leta 1696 in je veljal 17 500 frankov. — (Slaboznani Evgon S’Kindt,) ki je leta 1872 kot blagajnik banko „do Belgiquo" 23 milijonov frankov izneveril, prestal je 20. t. ra. svojo kazen; kor pa ni v stanu, sodnijskih troškov v znesku 45 000 frankov plačati, ostati mora še šest mesecov v ječi. — (Grozen človok.) Nemški časniki poročajo, je kupec Friderik Muckelman iz mesta Diestedde v okrožju Becknm 24. t. m. svojo soprogo in pet svojih otrok v pravem pomenu besede zaklal. Pred preiskovalnim sodnikom izjavil je, da je to samo iz strahu storil, da bi obitelj po njegovi smrti znala v revščini živeti. Svojemn življenju ni hotel konec storiti, ker se vb^JKikoril in si od Boga^usmiljonjo in odpuščfiiijojz-prosil. \J -- (Tat pod p o s t e 1 j o.) Iz Št. Vida na Triestingi so poroča: V sosedni vasi Hirtonborg stanujoči vpo-kojeni major Jurke zapazil je včeraj zvečer, ko se je povrnil domov in prižgal luč, da je pod njegovo posteljo skrit neznan mož. Ne da bi se obotavljal, zagrabil je revolver na steni. Potepuh videvši to skočil jo skozi okno tor zbežal. Major je vstrelil za njim in ga tudi ranil, kakor se je to dalo sklepati iz krvavega slodu. Vender se mu je vslod toraote posrečilo uiti. — (Volkovi na Poljskem.) Iz Krakovega se brzojavlja, da so pri Miechovvu na Ruskem Poljskom Pfod nekoliko dnevi požrli volkovi dva kmečki^lovejta. moža in ženo. Zverjad se kar v truniah po vaseh goni. (Smešnice.) ZdravVlkH m edTsaboj. „Mi jo jako žal, gospod kolega, da ste bolni. Bolezen se Vara uže na obrazu bore. Kdo vas pa zdravi?" — »'Taz se zdravim sam." — nPa, za božjo voljo, to jev »Vaše veličanstvo naj izvoli “ »Tiho, gospod škof!" prestriže mu kralj be-se(lo, »bodite poslušen ukazu svojega zapovednika; formalnost vašega posvečenja preloži se lahko do ugodnejšega trenotka. Naši podaniki bodo pripo-znali našo postavno oblast v tej zadevi. Vi, škof Segovie, in vi Calvarez, pojdita v celico k obsojencu; naj se izpovč, truplo pa naj se odd& ljudem našega zvestega til navzočega mojstra, da napravi z "jim po našem ukazu. Vaša skrb, Calvarez, bodi, a se glava izdajice prinese semkaj v sobo, — ajt! don Guzman, knez Calatrava in vojvoda edinski-Sidonijski je izdajica in naj danes umrd "fiua^čiuo^di^ekcije gospoda davkarskega kontrolorja in titularnega davkarja Inocenca C h robata davkarjem, gosp. davkarskega pristava Petra Vavpotiča kontrolorjem, nadalje narednika pri r 9. sanitetnem oddelku, gosp. Josipa Dollinerja ter davkarska praktikanta gosp.Frana Aumanna in gosp. Viktorja Grabne rja davkarskimi pristavi. —• (Deželno priklado na žganje) po 3 gld. na hektolitor oddal je včeraj deželni odbor po ofertni obravnavi za 1886. leto g. Antonu Staretu v Men-giši za 55005 gld. za vse okraje na Kranipkem, ^ (H^1 Razen pri štirih osebah, katere so umrle, kakor smo poročali, prikazala se ni nikjer drugod kolera, zatorej se smemo nadejati, da se je brzim varstvenim ukrepom posrečilo preprečiti dalnje razširjanje. Vender ne moremo opustiti, da bi slavnomu občinstvu ne priporočali opotovano, da natanko izpol-nuje naredbe zdravstvenih oblastev. — (Oberdan kovanje.) „Ed." poroča: Dne 20. t. m. je bila obletnica Oberdankove smrti na ve-šalih, nekateri pobalini so tisto jutro od 3. do 4. ure po Acquedottu v Trstu vozili se in vpili: „Evviva Oberdank" in še druge enake besede. Isti dan so so našli zjutraj tudi nekateri veleizdajski oklici po ulicah in mnogim je došel list „Circolo Garibaldi", v katerem jo bila slika Oberdanka (Italijani ga, zoveja Oberdanf in njega životopis Vsa vsebina lista je bila obruena nroti Slovencem. Hrvatom in sftloh dobrim Avstrijcem. Nekateri so na smrt ~o¥šojem-/ med njuni vsi Sdtrudnlki' lista „11 Soldo". Tudi g prof. Spinčiču prete_ Lahoni. Urednik ..Edinosti" pa je te dni dobil več obsodeb od lredentarjev, n$fea*r6re~~cet6 po listnicah;-pTav tako so lahonski pobalini uredniku „Ed.“ pobili nekatera okna stanovanja Enaka sreča pa jo zadela isti večer tudi najhujšega rudečkarja Raskoviča. Iz tega je videti, da se boj bije od dveh strani. V omenjeni proklamaciji je stalo, da so bliža dan rešitve, dan krvav, ali čudno jo, da so na ta dan opozorili le Trentince, Istrane in Tržačane, Goričane pa so spustili. Počasoma spustč tudi Trst in Istro, kakor so spustili Dalmacijo in Goriško. — („ Ljudske knjižnice") izšel je ravnokar 23. snopič, kateri prinaša nadaljevanje „Kratko-časnic" (86 101) in v drugem delu: „Kratkočasne pravljico in povesti". Zbral Alojzij Vakaj. Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“ Petrograd, 29. decembra. „Jourual de St. Peterbourg" kategorično preklicuje vest o poslanstvu generala Vojejkova v Sofijo. London, 29. decembra „Times“ poročajo iz Washingtona: Kakor se čuje, namerava predsednik imenovati novega poslanika Zjedinjenih Držav za Dunaj. Bllkarešt, 29. decembra. Bivši poslanik Pbe-rekyde imenovan je ministrom za vnanje zadeve. Bel g rad, 28. decembra. Odpotovanje Ga-rašanina v Niš se spravlja v zvezo z ministersko krizo Koalicijsko ministerstvo pod Garašaninom je skoro gotovo, ker je želja kraljeva, da Gara-šanin sestavi kabinet. Belgrad, 28 decembra. Srbska oblastva so vzela včeraj Pirot v posest. Sofija, 28. decembra. (Havasovo poročilo.) Srbi so kršili premirje, ker so pred pretekom petih s. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer priporoča za osebito naslednja dela Gregorčič Simon, Poezije. Drugi pomnoženi natis, cena 1 gld. 20 kr.; elegantno vezane z zlatim obrezkom 2 gld. Jurčič Josip, Zbrani spisi. Elegantno vezani: I. zvezek 1 gld. 60 kr., II., III., IV. in V. zvezek, vsak po 1 gld. 20 kr. Majar H., Odkritje Amerike. Trdo vezano 1 gld. 60 kr. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjes-mali, 90 kr. Jenko Ivan, Pesni. 1 gld. Knjlinioa sloven. mladini: Dragoljubci 80 kr., Peter Rokodelčič 3(1 kr., Sreča v nesreči 36 *£r-Razlag, Pesmarioa. 60 kr. Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki, po 40 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino, 20 kr. (189) Stanjo barometra v mm Čas opazovanja Tempe- ratura Vetrovi 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer dnij srbske čete pridrle v Pirot, katerega so Bolgari zapustili, ter tam streljali na bolgarsko žandarmerijo, katera je imela skrbeti za red: ranjena sta dva Bolgara. Bolgarija predložila je vlastem noto, v kateri zahteva zadoščenja od Srbije. Pariz, 28. decembra. Kongres je s 457 izmed 589 glasov zopet izvolil Grevyja predsednikom. Desnica se je zdržala glasovanja ter pro vzročila celo uro trajajoče burne prizore, ker predsednik ni nikomur pustil govoriti, češ, da ima kongres voliti samo predsednika. Meteorologiono poročilo. Telegrafično borzno poročilo z dnž 29. decembra. , , gid Jednotm drž. dolg v bankovcih................... 83 25 » » > > srebru .......................83'55 Zlata renta............................................110'25 5°/„ avstr, renta...................................... 100 25 Delnice ndrodne banke.................................. 870' — Kreditne delnice....................................... 247 -20 London 10 lir sterling.................................126 20 frankovec........................................... 9 98 Cekini c. kr.............................................. 5.97 100 drž. mark.............................................61-90 Uradni glasnik z dn6 29. decembra. Amortizovanje: Od c. kr. dež. sodnije v Ljubljani na prošnjo kranjske hranilnice in v sporazumljenji Fr. Čudna iz Dragomerja izmaknjene hranilniške bukvice St. 147 067 glaseče se na znesek 400 gld. tekom 6 mesecev; dalje hranilniške bukvice št. 81449, glaseče se na vlogo v znesku 130 gld. Umrli «0: Dn6 24. decembra. Magdalena Ferlan, dninarica, 86 1., Kravja dolina št. 11, starostno opešanje. — Amalija Riinagl, stotnikova vdova, 69 1., Vegove ulice št. 2, možgansko otrpnjenje. Dn6 25. decembra. Marija Brodnik, dekla, 64 1., Stari trg št. 19, jetika. — Peter Hafner, delavčev sin, 1 1. 6 mes., Frančiškanske ulice št. 6, božjast. — Fran Lozar, kramarjev sin, 4 1,, difteritika. D n 6 26. decembra. Fran Savs, črevljarjev sin, 41., Opekarska cesta št. 33, možgan. vodenica. V civilni bolnici: Dn6 23. decembra. Marjeta Prelesnik, gostinja, 50 1., rak v želodcu. V vojaški b61nici: Dn6 25. decembra. Jurij Ruby, korporal, 23 let, vnetje možganske mrenice. Srečke z d n 6 24. decembra. Dunaj: 6 54 67 86 G r a d e c: 80 62 22 34 Sv. Jakoba kapljice. V popolno in zanesljivo ozdravljenje vseh želodečnih in živčnih boleznij, cel6 tacih, ki so vsem dosedanjim zdravilom se ustavljale, osebito za kronični želo-dečni katdr, slabost v želodci, ščipanje, krče, slabo prebavljanje, boječnost, utripanje srca, glavobol itd. — Sv. Jakoba kapljice, prekapljane po receptu bosopetih menihov grškega samostana Aktra iz 22 najboljših zdravilnih rastlin jutrove dežele, izmed katerih vsaka posamična še dandanes zavzema prvo mesto kot zdravilo, in se je vselej vsled sestave rabilo te kapljice z vspehom. Dobivajo se v steklenicah po 1 mk. in 2 mk. Glavna zaloga: M. Schulz, Hannover, Schiller-strasse. Zaloge: Lekarna «pri angelju* v Ljubljani; lekarna Fr. Scholz v Beljaku; lekarna Adovicich v Trstu, Via Farneto; Salvator-lekarna v Zagrebu; lekarna »pri angelju« na Dunaji (AmHof); lekarna »pri zlatem bobru« v Solnogradu; mestna lekarna «pri madoni» v Bocnu. (169) 26—4 I Mo-Nebo krina Ne gubiti ča^a! Od svetoznanih konjskih plaht, koje sem na neki dražbi za polovico navadne cene pokupil, in koje so po vseh delih sveta vsled objavljenja mojih konjskih plaht uže kupili, prodajam, dokler je še kaj v zalogi, le po 1 gld. 50 kr. velikansko velike, neznano ilebele in nepokončljive konjske plalite z raznoterimi barvnimi j deske, 190 cm.dolge, 130 cm. široke, vosti,jakofinepo gl.1,95. Dalje je tudi v zalogi: 500 tucatov žolto-dlakastih fijakarskih plaht z raznovrstnimi barvnimi progami in obkrajki, kompletne, velike, zelo fine le po gld. 2,60, 190 cm. dolge, 135 cm. široke po gld. 2,80; 195 cm. dolge in 155 cm. široke, zel6 fine po 3 gld. komad. Priporoča se osebito fijakarjem. Dalje je pri meni na prodaj: 400 svilenih posteljnih odej iz najfineje burett-svile, v najkrasnejših barvah, ru-deče, plave, žolte, zelene, oranže, pisane, po polnem dolge za največjo postelj, po gld. 3,50, par velja samo gld. 6,50. Na stotine zahval in zopetnih naročb od merodajnih osobnostij, kojih sem jeden majhen del uže objavil, izloženi so v moji pisarni v dobrohotni pregled in si bom dovolil, vse one v poslednji ddbi vpo-slane zahvale in zopetne naročbe kmalu objaviti. Kar bi ne ugajalo, sprejme se brez po-mi>leka”nazaj. (180) 6—5 Naslov: Webewaren - Manufactnr J. R. Rabinovicz, Wien, HI., Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9. NB. Od neke druge strani anonsirane plahte po 1 gld. 60 kr. prodajem na zahtevanje po 1 gld. 20 kr. Ker imajo pristni Pain-Expeller z lacotTrico skoro v vseh rodbinah, je torej vsaka reklama odveč. Te vrstice imajo torej le namen, iste osebe, ki še tega staro osvedočenega domačega zdravila ne poznajo, opozoriti . da rabi z najboljšimi učinki kot na-mazanje zoper protin, revmtizem itd. Bolečine običajno izginejo uže po prvem namazanji. Cena 40 in 70 kr.; na prodaj v vseh lekarnah; v Ljubljani pri gosp. E. Birschitz-u. Glavna zaloga: Lekarna pri (146) »Zlatem levu» v Pragi, Staro mesto. 8—4 Ur* Hirsdi dobro znani specijalni zdravnik za alfllltlko in kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu (58) 37 sifilitiko in kožne bolezni (tudi zastarele), nlesa, bolezni so&la ln v mehurji, poluolje, možko slabost, ženski tok, v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov: Dunaj, mesto, Karntnerstrasse 6 (prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure pop61udne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren. Poddružnica c. kr. priv. avstr. Mitnena zaroda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovale v bankovcih za 4 dni odpovedbe . . v Napoleondorih 30dnevna odpoved . . . . 3mesečna » . . . . 6 * » 3 od sto 37. * * . ... 3'/t . , Oddelek za giro v bankovcih 2'/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Beko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po V9proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (warrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/8prnc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte) 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—36 ■v Trstu dnž 1. oktobra 1883. Za prihodnje leto 1SS6. V zalogi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. \ a je izšla: Slovenska Pratika za navadno leto 1886. Cena eni Pratiki 13 kr. — Razpečevalcem dajemo našo Pratiko jako cenejše. ilU Carsko, marčno in bock pivo iz pivovara bratov Kosler priporoča v zabojih po 25 in 50 steklenic A. Mayerjeva trgovina piva v steklenicah v Ljubljani. (118) 24 Odgovorni urednik J. Naglič. Tiskata in zalagata Ig. t. Kleinuayr A F*d Itatulicir *