PoStnlna plačana n gotonlnL
Liublfana, četrtek 2. septembra 1920.
Leto II._^	m	Liublfana,	četrtek	2. septembra 1920._
VEČERNI LIST
Štev. 199.
C«ne po polkls
nuloleto . H 84’— zn pol leto . H IZ*— a četrt leta. H Zl*— al mesec . . S 7*— Za Ljnbljano mescCno 7 B
b tomartn nmtag l O"—
Uredništva Ib npraw r Hapitorjeva Bila it. 6
Ondn. telefon itn. SB
Ah
Posamezna Številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK ~ Posamezna Številka 60 vin.
Stebri komunizma.
Kot težka bolezen se je razpaslo ži-“f^stvo po Jugoslaviji in nam grozi zagreti iz Hrvatskega in iz Srbije tudi našo ®*jo domovino. V židovskem budimpeštan« ^nt listu »Z si do Lzembe« pripoveduje jugoslovanski »odličen« žid o organi-2*ciji židovstva v Jugoslaviji. Pravi, da je
*	Jugoslaviji nad 180.000 Židov (a koliko *® krščenih in pa pomagačev! Op. dop,), da *® Uajboljše organizirani na Hrvatskem in " Sarajevu, da imajo svoja narodno-ju-®®vska glasila v hrvatskem in srbskem »dku (a da je malodane vse socialistično komunistično - demokratsko časopisje pod vplivom židovstva in židovskega kapitala,
*® Previdno zamolči! Op. dop.), Konstantira .* v«seljem, da pridobiva židovska »kul-***** v Jugoslaviji vedno več tal, A kon--10 vprašuje z nedolžno - hinavskim zavijanjem oči, zakaj je tudi v Jugoslaviji ***uiena mr zn j a proti Židom z mržnjo r#ll boljše viškemu razdiralnemu ele-to*a»n.
Žid-špekulant že ve, zakaj vprašuje, vidno hoče opozoriti komuniste na to, i** 80 Židje oni, ki podpirajo vse svetovno ^IjŠeviško gibanje in zato terja od komunistov,
da so židovstvu tudi hvaležni, židje že vedo, kaj hočejo in po kateri morajo iti, da podjarmijo ljudstvo, se načela, da treba 'držati železo v ®veh ognjih. Na eni strani si morajo osvojit kapital, na drugi strani pa nasprotnika kapitala, delavski proletarijat. t židovski kapital ima naboljšo oporo v ^hkah ter v »demokratskih kapitalističnih« voditeljih, predvsem pa v številnem ^demokratičnem« časopisju, ki more izhajati Ig s pomočjo židovsko - bančnega ka-Utaia.
Ali ste že videli, da bi naši jugoslo-T^ski J, D. S. -arji odkrito in odločno *daj nastopili kot stranka proti Židom?
Na drugi strani pa služi v dosego ?*dvlade nad delavskim proletarijatom ®dom najbolje komunistično gibanje.
^ Voditelji komunizma so povsod čisto-judje. Le poglejmo na Madžarsko, "«točijo, Nemško Avstrijo. Delavec je le ®Po orodje židovskega duševnega in de-**rnega špekulantstva.
, Predvsem pa vidimo to v Rusiji, kjer £J*sno kot beli dan, da edino židje vzdr-**isjo težko strahovlado sovjetov.
Naj navedem samo dva momenta. J^Udonske »Times« prinašajo armadno N) vel j o dvanajste boljševistične ruske ?*Ihade, podpisano od generala Mješni-kova, V tem povelju stoji:
1. »Vse vasi, kjer se opaža protiso-^jetska propaganda, predvsem pa antise-k^Ustično gibanje, naj se brez usmiljenja dušijo;
2. Vse osebe poljske narodnosti se karajo na podlagi najmanjšega osurn-v*nja zapreti in pripeljati pred posebno *6kcijo XII. armade. Drugače naj se takoj k* mestu ustrele.
3 Ker je posebno judovsko prebival« *•** za komunizem najbolj zavzeto in ker r^ljo poljsko horde protižidovsko, zato J® treba našim židovskim sodrugom iti h* vse mogoče načine na roko in jih pod-
M*ati.«
V	Harkovu izhaja list pod imenom *R0munist«, V številki tega lista, ki nam *® Prišla v roke, piše žid M. Kohan:
. »Brez pretiravanja lahko trdimo, da t? velika ruska socialna revolucija delo ®dov. in judje niso samo pospeševali tega tudi danes leži vsa zadeva sovjetov v njihovih varnih rokah. Mirni sme-1110 biti, dokler je vrhovno vodstvo rdeče ^fm&de v rokah Lea Trockega. Res je, da e® ne borijo židje kot navadni vojaki v ^*8tah rdeče armade; toda v odborih, v T*bovnem sovjetu in kot komisarji vodijo **dj* drzno in neustrašeno mase ruskega biuletarijata k zmagi. Ni samo slučaj, da *®blvajo judje pri vseh volitvah v sovjete T^ao. Ni zgolj slučaj, da si je ruski pro-****rjiat izbral za svojega načelnika in ^^itelja Braunstein - Trockega.«
Samo, če ta dva dokumenta preglejmo, vemo, kdo so stebri komunizma.
To so židje, ki podpirajo »demokrate« Voditelje kapitala, to so židje, ki bi
podjarmili naše delavsko ljudstvo in ga | To so Židje, ki bi radi ubili našo 1 slekli do nazega.	državo,	S.	i
Proti krivičnemu proračunu.
Belgrad, 1. septembra. Znano je, da je demokratski finančni minister Stojanovič brez parlamenta objavil proračun, ki je neizmerno trd in krivičen. Vsled tega ga dr, Korošec ni hotel podpisati. Sedaj je dr, Korošec priložil svojemu podpisu re-
solucijo in zahtevo, da se mora proračun spremeniti.
Jugoslovanski klub je zahteval sejo finančnega odbora, na katerem bo njegov zastopnik izjavil, da je ta proračun za nas nesprejemljiv.
Volilni zakon se rešuje.
Bankirji ne bodo smeli biti poslanci.
Belgrad, 1. avgusta. Po govoru ministrskega predsednika je včeraj zbornica takoj prešla na dnevni red in začela razpravo o volilnem zakonu. Delo je šlo izredno hitro od rok. 15. člen (o pasivni volilni pravici) je bil sprejet kakor ga je predlagala vlada: izvzemši ministrov in vseujčiliških profesorjev bo vsak državni uradnik moral izstopiti iz državne službe, ako bo izvoljen za poslanca. V naslednjih paragrafih so skrajšali roke pri razpisu volitev, tako da se bodo mogle volitve po vsej priliki vršiti koncem novembra.
V	današnji seji je pri drugem branju
volilnega zakona predlagal posl. Pera Jovanovič, da naj se v člen 15. sprejme določba, da noben bančni ravnatelj in podobne osebe, ki so v kupčijskih zvezah z državo, nimajo pasivne volilne pravice. Minister za konstituanto je izjavil, da je vlada proti temu predlogu. Pri glasovanju je pa predlog dobil večino in bil sprejet. Jugoslovanski klub je soglasno glasoval zanj. Zbornica je rešila v drugem branju 21. členov volilnega zakona. Ako bo delo tako napredovalo, bo zakon v 14 dneh končnoveljavno rešen.
Priprave za koroški plebiscit«
LDU Ljubljana, 2. septembra. Iz Celovca poročajo: Glasom dosedanjih sklepov plebiscitne komisije bodo volilne liste za plebiscit zaključene do 15. septembra, nakar se prične reklamacijsko postopanje, Glasovalo se bo z belimi in zelenimi li-
stki, in sicer se bodo oddajali beli listki za Jugoslavijo in zeleni za Avstrijo, Ti listki bodo imeli tudi dotični napis, in sicer beli »Jugoslavija«, zeleni pa »Oester-reich« (Avstrija). Dan glasovanja je določen za 10. oktobra t, 1,	,
Mogočen razvoj krščanskega socializma v
Nemčiji.
V	zadnjih dveh letih stopa krščanskosocialna misel v Nemčiji, svoji domovini, posebno zmagovito na plan. Število kr-ščansko-socialnib strokovnih organizacij se je potrojilo in početvorilo in štejejo sedaj dva in pol milijona članov. Najmočnejša krščanska strokovna organizacija v Nemčiji je Zveza krščanskih kovinarjev, ki je od leta 1918. do leta 1919. pomnožila število svojih članov od 62.604 na 210.005: njeno premoženje znaša 6,406.114 mark.
Največ novih privržencev dobiva krščanskosocialna misel v tistih pokrajinah, kje rje vsled socialistične in komunistične propagande divjala državljanska vojna in je zemlja pokrita z grobovi žrtev. Tako se v Porenju vsak dan trumoma glašajo delavci v krščanske strokovne organizacije. Ljudje spoznavajo, da stranka, ki izvršuje nad delavstvom samim najhujše nasilje, ki pridiguje silo in sovraštvo, ne more nikdar in nikomur prinesti sreče. V komur tli le še nekaj nravnega čuta, nekaj hrepenenja po višjih ciljih, hiti v okrilje krščanskosocialne organizacije. Vernega katoličana ne dobiš več v socialističnih strokovnih društvih.
Posebno značilen dokaz, kako močna je krščanskosocialna organizacija v Nemčiji, so naslednje številke: Nedavno so v Porenju so bile volitve v obr. svete. Pri tej
£riliki je bilo tu izvoljenih 165 zastopni-ov krščanskih strokovnih organizacij, a le 48 socialnodemokratskih. V kovinarski industriji ostale Nemčije so dobili socialni demokrat je 1332, krščanska strokovna organizacija pa 1142 zastopnikov. In to v Nemčiji, kjer so protestanti v večini. Ta
izid volitev je dokaz nenavadne sile krščanskih strokovnih organizacij.
Krščanske strokovne organizacije na Nemškem pa tudi iz vseh sil skušajo opravičiti zaupanje delavstva. V teh društvih in zvezah delajo najboljši ljudje. Tu se paz-no vodijo računi o vseh sodobnih socialnih pojavih in vprašanjih, ki se s pravo nemško temeljitostjo pretresajo in delajo zaključki. Pa tudi vsa širša državno politična vprašanja, v katerih so prizadeti tudi delavni sloji, se obravnavajo v krščanskih strokovnih središčih in sestavljajo rezolu-cije za njih rešitev. Tako je Zveza krščanskih kovinarjev na svojem nedavnem zborovanju v Essenu razpravljala med drugim
o	ureditvi denarstvaj zborovanje je trajalo celih pet dni.
Ogromno delo vrši krščanska strokovna organizacija v Nemčiji na poprišču ljudske izobrazbe. V tem je bila od nekdaj vzorna in izobrazba, ki jo ona nudi delavstvu je vse nekaj drugega, nego tisti niz socialističnih in svobodmiselnih fraz in gesel, ki jih z razrednim sovraštvom posreduje delavstvu socialna demokracija. Nemški krščansko organizirani delavec je zaveden borec za socialno pravičnost, napreden v najboljšem zmislu besede, zvest in udan krščanskim načelom, neumorno delaven na svoji lastni izpopolnitvi, bratsko zavzet za svojega tovariša in navdušen za skupno krščansko delavsko stvar. Kot tak stoji v prvih vrstah svetovnega krščanskega delavskega gibanja. Skrbimo, da mu bo jugoslovanski krščanski delavec kmalu raven ne samo po notranji vrednosti, ampak tudi po zunanji moči.
Naše državno gospodarstvo.
Zanimivi podatki prihajajo iz zasedenega ozemlja. Znano je, da je v Italiji doma žitna revščina, zato iznenadi dejstvo, da je moka v zasedenih krajih po 70 cen-tezimov, v našem denarju to pomeni 3 K za kg, pri nas pa v žitni deželi stane kilogram 14 K. Sol je po 20 centezimov, niti 1 K, pri nas pa 4 K in še čez, čemur se ni čuditi, ker znaša sama carina 2 K pri kilogramu, Obetajo se nam pa še vedno lju-
beznivejše razmere. Za žito zahtevajo danes že 8, 9 K. Kadar pride na trg nova moka mularica, bo stala 16 K najmanj.
Zopet imajo vlado nikdar siti pristaši kapitalizma. Na najodločilnejša mesta se plazijo pristaši demokratske stranke, pri nas pristaši listov »Slovenski Narod«, »Jugoslavija«, »Jutro«. — Predrznih so se ti zatiralci in izsesovalci ljudstva celo tako daleč, da zasedejo mesta delavskega ljudstva v vladi, ministrstvo za socialno politiko in poverjeništvo za socialno skrbstvo,
Pismo iz Zagreba.
1. rujna 1920. Cijepanje struk. organizacija. — Pretira« njene nade. — Trzavice medu komuni« stima. — »Nova Istina«. — »Novi Svijet«,
Več smo više puta pisali, kako se razne socijalno-komunističke pol. stranke bore za vlast u strukovnim organizacijama, koje hoče upreči u svoja politička kola. Oni svi dobro znaju da strukovne organizacije izrabe u svoje političke maki-nacije. Onaj, koji ima prevlast u vodstvu strukovnih organizacija, ujedno je gospodar političke situacije. Igraju se radničkim interesima unašajuči u te strukovne organizacije političku borbu sa svim zlim metodama. — Lanjske su godine komuniste bili potjerali s vodstva strukovnih organizacija socijaliste. Pred tri dana dočepali su se strukovne organizacija radikalni komuniste, a umjereni su komuniste morali da sele. »Nova Istina« ljuto cvili nad preva-rom svoje dojučerašnje brače. Kaže, da su se radikalni komuniste poslužili lažju, pre-varom i nasiljem, pak su na taj način došlf do vodstva strukovnih organizacija. Komu-nistima oko »Nove Istine« izmiče tlo ispod nogu i naskoro čemo doživjeti, da če i uredništvo »Nove Istine« osvojiti radikalni elementi. Cijepanje je najbitnija oznaka tih' rušitelja reda i poredka. U svim se kotmi-nističkim organizacijama zapaža žučljiva borba izmeau lijevog i desnog krila. U borbi rabe šake, palice i noževi. Trijezniji radnici uvidaju, da je to društvo razbijača, pa u masama ostavljaju socijalističko-ko-munističke redove. Jednako stizavaju tak« ve vijesti iz pokrajine, pa se nadamo, da če nadutost komunističkih vrsta biti sad manja. — Naši su komunistički listovi po-digli glavu na svaku vijest o pobjedi boljše-vika u Poljskoj. Več su računali na prste koliko treba još dana da dodu u Madar-sku, pak onda i u Jugoslaviju. Čujemo, da su več sastavili popis onih, koje če trebati objesiti, kad dodu boljševici. Medutim su sad postali ipak malo tisi. Malo su se ojunačili pobjedom komunista u Beogradu kod opčinskih izbora, nu i tu su se razočarali, kad se je doznao konačni rezultat, »Nova Istina« i »Novi Svijet« nastav-ljaju, da se medusobno grde i psuju. Jedni i drugi iznašaju prljavštine o svojim vodama i mi im to rado vjerujemo. Oni se medusobno jako dobro poznaju, pak je sigurno istina. Tu se pripovjeda, kako su pojedini vode podmičeni, varalice, kapitaliste i. t. d. Mi smo to i prije govorili, a onda nas je ta ista štampa grdila, da smo kle-vetnici. Sad nam sami posvjedočavaju ono što smo mi več davno pisali.
. | rrr\
Ljudski tabor na Homcu.
Na Mali Šmaren dne 8. septembra 1920 popoldne bo ob 1. uri n a H o m c J* pri cerkvi	-
zj»- velik ljudski tabor. “WC K
Ob 1. uri popoldne je zbirališča pred šolo na Homcu; tu bo kratek pozdrav Orlov in gostov, na to odkorakamo k cerkvi z godbo na čelu.
Ob pol 2. uri cerkven govor in litanije. Ob pol 3. uri pred Društvenim domom ljudski tabor. Govorili bodo razni govorniki, opolitičnem položaju, o delavski, gospo* darski, ženski, mladinski or« ganizaciji in o krščanski misli ali praktičnem krščanstvu in o komunizmu.
Ob pol 5. uri javna telovadba h o ra škega Orla s sodelovanjem bratskih1 odsekov okrožja. Telovadba se vrši na, travniku brata Gregorja Repanška ob glavni cesti Kamnik—Domžale na Homcu.
Na to ljudska veselica s srečelovom in šaljivo pošto na vrtu pri Gorniku na Homcu.
Pri celi prireditvi bo svirala mengi* ška godba.
Ker je tabor vseh političnih', gospodarskih, izobraževalnih in nabožnih organizacij kamniškega okraja, prosimo, da so jidelsžijA tabora res xse delavske,
kmetske, vse gospodarske, zadružne organizacije, vsa izobraževal n a druStva, vse mladeniške in dekliške Marijino družbe, vsi Orlovski odseki, okrožja in sploh somišljeniki programa S. L. S.
Prosimo vsa društva, ki imajo zastave, da jih prinesejo s seboj. Vsi društveniki in društvenice naj si nadenejo znake. Dne 8. septembra naj odpadejo vse druge društvene prireditve v okraju ter vsi na Home c.
Pokojni dr. Krek, ki je tako ljubil svoj narod in se zanj žrtvoval, je upeljal tudi tabore na Homcu.
Mi pa vzljubimo njegov spomin in se zanj žrtvujmo.
Bog Sivi!
Pripravljalni odbor.
Ovcc strižejo.
Na drugem mestu poročamo, da je Ju-
Žoslovanski klub odklonil proračun demo-ratskega ministra Stojanoviča. Naši poslanci zahtevajo, da se proračun spremeni, ker za naše ljudstvo pomeni gospodarsko nesrečo. Isto je povdaril dr. Korošec v svoji resoluciji. Tudi on zahteva, da se proračun brezpogojno spremeni. Natančno nam vsebina proračuna ni znana. Vendar sc iz posameznih poročil da dognati, kaj je demokratski finančni minister nameraval.
Mesto davka na vojne dobičke je navalil vse davčno breme na ramena delavnega ljudstva. To se je zgodilo v obliki ogromnih indirektnih davkov, pod težo katerih bi bilo vse naše gospodarsko življenje upropuščeno.
Ta proračun pa je posebno za cloven-ske kraje nesprejemljiv, ker še dosedaj niso izenačeni davki v naši državi. Mi že doslej plačujemo mnogo več davkov ko ostale pokrajine. Sedaj naj se nam nalože še večja bremena. Tega slovensko ljudstvo ne bo preneslo. In zato je potrebno, da Jugoslovanski klub zastavi vse sile, da se ta proračun prepreči. Slovenske ovce se ne dajo striči!
Zadnje čase se dogaja tudi, da nam jemljo vedno več naše avtonomije, V tem oziru naši liberalci v Belgradu zvesto služijo srbskim centralistom. Danes bi hoteli ti centralisti, da slovensko ljudstvo izgubi vsak vpliv na šole in na urade. Z našim narodnim premoženjem gospodarijo iz 3el-grada po svoji precej nemili volji. Vzemimo le demobilizacijsko blago, vredno stotine milijonov kron, ki je razneseno na vse delee države, za vse na razp; 'ago, ki dobro plačajo, le za slovenske potrebe ga ni. Centralizem ob pomanjkanju vsakega nad zorstva in kritike okušajo naši fantje pri vojakih. In to hočejo belgrajski centralisti vpeljati tudi v naše gospodarstvo, socialno zakonodajo ter v šolstvo in v urade. To ne gre!
Striči se ne damo!
Ljudstvo hoče, da se z vso odločnostjo nastopi proti sedaj se pojavljajočemu centraliziranju vsega našega javnega in gospodarskega življenja, ker se zaveda, da je centralizem morda pač koristen raznim ko-ruptnim elementom, da pa je v škodo i,ud-stva in v propast države.
Ljudstvo hoče do besede. Danes je nima nikjer. V našem parlamentu kadar zboruje, vidi ljudstvo le nadomestilo za pravi parlament. Poslanci v belgrajskem parlamentu niso izvoljeni od ljudstva. Zato pozdravljamo prizadevanje, da se čimprej izvrše volitve v konstituanto. Volilni zakon v konstiuanto se izdeluje. Ravno izvemo, da naši poslanci zahtevajo, da bankirji in liferanti ne smejo biti izvoljeni za poslance. Ta predlog je dobil včeraj večino v zbornici. Vendar ni gotovo, kedaj bo zakon rešen. Na vsak način pa imamo že rešen in sklenjen ter potrjen občinski volilni red za Slovenijo. Liberalci bi občinske volitve radi nekam zamečkali. Toda že v Bosni in Banatu se pripravljajo za nje. Edino slovensko ljudstvo naj ne uživa svoje občinske avtonomije? Zahtevamo, da se občinske volitve takoj izvedejo!
Naše ljudstvo si ne da ostriči ne svojih gospodarskih in ne svojih političnih pravic!
Teorija i praksa.
Iz svih država, iz svih krajeva čuju se jadikovke na socialiste i komuniste, koji užasnim terorom nastupaju protiv svojih radniCkili drugova, koji nisu u njihovim organizacijama. Ne daju mu da za-služuje svoj kruh, pak bi bez ikakve sa-milosti pustili, da radje umre glada onaj radnik i njegova obitelj, koji neče da se upiše u njihovu organizaciju. Za tim se social istima i komunistima po ost alom svijetu povadjaju i naši. Iz mnogih nam krajeva stizavaju vijesti. kako su se ko-munistički vodje zagrozili štrajkom, ako poslodavac prime na rad nekomunista.
Kad čovjelc usporedi ovo aa njihovom vikom o slobodi, onda uvidja ogromnu lazliku izmedju njihove teorije i prakse.
Nema valjda nijedne novine, koja bl više pisala o potrebi slobode, jednako i bratstvu medju radničkim staiežom. Njihova su grla več posve promukla od te vike. A ipak nema nigdje tako divljih ljudi, koji su tako morilni i nebratski kao u sociali-stičko-komunističlcim organizacijama. Na ovo upozoramo naše drugove, da uvide što vrijedi njihovo klepetanje 1 o drugim stva-rima, kad evo ne znaju, da u svojem radii provadjaju ono, o čem toliko viču u svojim novinama i na sastancima. Ne poštu-ju slobode a jednako nobi pestovali ni drugih radničkih prava kad bi došli na vlast. Najbolj! je dokaz Rusija, a Imamo lakav dokaz i mi u tiranstvu socialistič-kih organizacija na uposlenju radnika.
Svima, kojima je nanesena nepravda od Strane tih propovjednika slobode i pra-vednesti proučujemo, da nam takve sluča-jeve jave. Mi čemo znati i htjeti štititi naj-elemsntamija prava protiv takvih div-
Izfaiva rsove vlade.
Belgrad, 1. avgusta, V seji narodnega predstavništva 31. m. m. je podal ministrski predsednik dr. Vesnič izjavo o namenih nove vlade.
Naglašal je, da ostane vlada na izjavah povodom prvega nastopa dne 26. maja t, 1. V podrobnostih izvaja: Vlada se bo lotila agrarnega vprašanja; to pa popolnoma v duhu in na temelju regentove pro-klamacije 24. decembra 1918: Veleposestva se razdele med revne poljedelce, da postane njihova last, dosedanjim lastnikom pa se plača odškodnina,
V	zmislu sporazuma strank v centralni vladi se morajo preosnovati tudi pokrajinske vlade, to pa ne toliko z vidika strankarskih, kakor splosnih pokrajinskih in državnih interesov.
Vojne in povojne razmere z neopravičljivo draginjo so sprožile med prebivalstvom protidržavno gibanje. Proti temu gibanju bo vlada v kratkem zahtevala pooblastila za energične ukrepe.
Nato je govornik prešel na zunanjo politiko: Jadranskemu vprašanju je vlada tudi začasa ostavke posvečala vso pozornost. Zaradi dogodkov v Splitu, Zadru, na Reki in v Trstu ter D'Annunzijevih avantur se vrše z italijansko vlado pogajanja. Upa, da bo tudi v Rimu skoro prodrlo prepričanje, da je za obe državi najboljše, da se odkritosrčno sporazumemo in postane-.no dobri sosedi. V tem zmislu upa, da se bodo kmalu pogajanja z Italijo znova začela tam, kjer so se bila v Palanzi končala. Sicer pa zavlačevanje z rešitvijo jadranskega vprašanja trdnosti naše narodne zgradbe ne more prav nič omajati, kar v Rimu vedo.
Arnavti so naše vedno prijateljstvo zadnji čas jeli povračati z neprestanimi napadi na demarkacijsko črto. Te napade smo morali zavrniti in smo to tudi storili. Ako bo treba, bomo izvedli še energičnei-še odredbe. Mislim pa, da bodo rnavti I spregledali in spoznali, da je prijateljstvo z nami njihov pravi življenjski interes.
Naši zavezniški odnošaii z Grško se niso izpremenil. VeseHmo sč od srca, 'a je naš prijatelj Venlzelos okreval od tane, povzročene po napadu iz vrst političnih nasprotnikov. Z Rumur.ijo nas veže iskreno prijateljstvo. Z ostalimi državami so naši odnošaji v redu in želim, la 11 se še izbeljšali.
Naš mednarodni poleže j zaht-va, da poslej sami prevzamemo obrambo naše države in naših narodnih interesov. V to svrho smo napravili prvi korak s tem, da smo z bratsko češkoslovaško republiko sklenili dogovor o streho obrambni zvezi v duhu in po odredbah sveta zveze narodov, kateremu ga bomo v najkmjšem času predložili.
Da bomo na zunaj močni, treba, da se čimbolj uredimo in učvrstimo na znotraj. Zato Vas pozivljemo na složno delo v zakonodaji. Dajte nam potrebnih kreditov in volilni zakon, da .se morejo v najkrajšem času izvesti svobodne volitve za ustavo-tvorno skupščino.
Ministrovim besedam jc zbornica živahno pritrjevala.
HUSKG-POLJSKA MIROVNA POGAJANJA.
LDU Varšava, 1. septembra. (Brezžično.) Predsednik poljskega mirovnega odposlanstva Dombski je včeraj izjavil zastopniku varšavskega tiska, da odpotova-nje dela odposlanstva iz Minska ne pomeni odgoditve pogajanj, marveč le prekinje-nje, ker je osebno poročanje vladi potrebno. Poljsko odposlanstvo je težko občutilo premajhno prijaznost ruskih vojaških krogov. Zadnja pogajanja v Minsku upravičujejo nade za olajšanje nadaljnjih pogajanj za premirje in mir. Rusko odposlanstvo je izjavilo, da začetkoma postavljenih 15 točk nikakor ni končnoveljavnih, ampak da so le temelj za protipredioge. Postopanje ruskega odposlanstva zbuja nado, da se bo kmalu sklenil trajni mir, ki ga želi Poljska.
VSTAJA UKRAJINCEV PROTI BOLJ-ŠE VIKOM. f LDU Dunaj, 1. septembra. (DunKU.) Ukrajinskemu tiskovnemu uradu se poroča dne 30. avgusta: Vstaja ukrajinskega prebivalstva proti boljševikom se je razširila po vsej Ukrajini. Mobilizacija bolj-ševikov na ozemlju Ukrajine je izzvala oborožen odpor. Povsodi se zbirajo vsta-ški oddelki, ki so zasedli velike pokrajine. Poizkus boljševikov z obljubo amnestije pregovoriti vstaše, da bi odložili orožje, se je izjalovil,
Politična navke.
-f Dr. Korošec v domovini. Dr. Korošec, ki je obolel na malariji, je včeraj odpotoval iz Belgrada v Maribor, da okreva.
-f- Trbovlje. Kakor sle U iz. odgovora v »Rdečem Praporu«, je naše komuniste silno razburilo poročilo v »Večernem listu«, da pripravljajo zopet politično stavko. Dopisniku, ki svari pred stavko, podtika vse mogoče pomene, celo da ga »po krvi žeja«, a da komunisti pripravljajo političen štrajk v isli smeri in z istimi sredstvi kot maja, si ne upa tajiti. Obrpno je stanje revnejših ljudi ob sedanji draginji, a 3tavke, kakršne komunisti uprizarjajo in pripravljajo, so pa za ljudstvo naravnost samoumor!
-j- Shod komunistov v Tržiču. V nedeljo, 29. avgusta, je bil shod komunistov v lržiču. Prišli so trije govorniki. Na shod so prišli večinoma taki ljudje, ki ne vedo, kaj bi postali, ali pravzaprav, ki ne vedo, kaj so, ali so komunisti ali socialisti. Zali-bog, reči se mora, da so l_. to delavci, kateri iščejo izhodov, kateri iščejo potov, po katerih bi prišli do svojih pravic. Ali tega ne pomislijo, kam jih j- že dovedel materijalizem, da je nauk komunistov ravno tako kriv in zmotljiv, kakor je bil in je še nauk socialistov vsled tega, ker sloni ta rdeči evangelij na b”pzvcrsk.em stališču. Za delavca, in sploh za vse stanove, za vse človeštvo je pa edina rešilna pot krščanstvo, in samo pc tej poti bomo prišli do boljših razmer, kakor so danes. Govorniki so udrihali tudi precej po cerkvi, po prižnicah in po duhovnikih, da eden celo po zakramentu sv. zakona, o katerem je trdil, da je nemoralen in protinaraven ia da je razporoka moralna, ker to zahteva sama narava. Ostre levite so brali Kristanu in Prepeluhu. Vse napake socialistične stranke so prinesli na dan. Trdili so, da je Kristanova stranka vedno le sleparila in varala delavstvo. Dobro se poznajo ti bratci med seboj. Navzoči delavci smo spoznali, da ni verjeti ne socialistom ne komunistom, naš prostor je v krščanski organizaciji.
-f- Demokratske spletke. Iz Belgrada poročajo, da so demokrati izrabili odsotnost Stojana protiča in dr, Korošca v to, da so začeli v parlamentu intrigirati med radikalci proti ostalim skupinam parlamentarne zajednice. Radi bi razbili parlamentarno zajednico, da bi dobili potem vlado v svoje roke in sami izvedli voHtve v konstituanto. Položaj je bil za vlado že nevaren in na vidiku je bila nova kriza.
V	tem so se pa nakane demokratov izjalovile in redno delo v parlamenlu je bilo omogočeno.
-j- Vsled zadnje amnestije so bili izpuščeni tudi n.aši komunisti iz preiskovalnih zaporov. Čudna je roka pravice. Po trimesečnem preiskovanju se ni mogla odločiti, ali naj komuniste kaznuje ali prosti in ji je regentov ukaz moral pomagati iz Zidrcge.
-j- Obračun z Arnavti končan. Kakor poročajo iz Belgrada, je naša vojska svoj obračun z arnavtskimi napadalci dovršila. Arnavti so vrženi preko naših postojank iz leta 1918. Sovražnik beži v Elbasan in Tirano, na potu po svoji navadi požiga vse, kar doseže. Ker je naša vojska dovršila za topot svojo nalogo, je dobila ukaz, da se ustavi v postojankah, ki jih je imela pred arnavlskim vpadom. Razpoloženje naših čet je izvrstno. Vesti o velikih izgubah naše vojske v tem pohodu niso resnične. Le 12 polk iz Bačke je v začetku izgubil okoli 6 svojih častnikov in 100 mož, ki jih imajo v rokah Arnavti. Le-ti zahtevajo sedaj za vsakega moža 200 napoleon-dorov odkupnine.
4- »Kvarnerska vlada«, D' Annunzio je 30, m. m. v gledališču Fenice na Reki prečital načrt ustave, glasom katerega postane Reka z okolico in otoki začasno svo bodna država pod imenom:	»Italijanska
kvarnerska vlada«. Državo naj upravlja sedem rektorjev, dokler se ne združi z Italijo,
Dnevne novice.
— Zgradbo malih stanovanj v ..agre-bu je vzela v svoje roke mestna c'...na, ki bo v to svrho najela 75 milijonov kron. Z zidanjem prično takoj,
— Podpora zagrebškim mestnim nameščencem, Zagrebški občinski zastop je v svoji seji 1. t, m. sklenil, da mestna občina izplača vsem svojim uradnikom in
uslužbencem po 3000 do 5000 - ’f.re Jj. podpore za nabavo obleke in dru^,11	•	,
nih potrebščin.	,
— Tržič, Griža nekoliko Pone . zadnji čas. Deževno in hladno vreme g^ tevo nekaj pomore k temu. —. ovf.r 0, Kozina je začel graditi ob državni ces jP ^ slopje za delavska stanovanja. Baje hiši 16 stanovanj.	..	, in
— Surovost, Iz Kamnika. V 50 .j 28. avgusta je dejansko napadel kom Rudolf Windšmurer našega člana *e Janeza iz Topol. O stvari bomo še g° rili. '	j
— Pozabljen delavec. V petek je . državni mojster na smodnišnici in V? sednik narodnih socialistov Pavel in0 kar, Odkar je bil v Kamniku, je bil v (
Kar, ucacar je tm v Aamninu,	,
navdušen in delaven naprednjak. V ®
Ijo je bil njegov pogreb, kateri je jas*»0 r> kazal, kako tesno je pri srcu liberalni ft spodi delavstvo, pa če prav v .rey rog. Pogrebu se je udeležilo od liber -6 Sokolov ter en liberalec in cna, jjj ka, ostali sprevod so tvorili uradmlKi delavstvo. Zastave, ki jo nosijo pn P°8 , bih liberalci, ni bilo, enako se tudi m P . žaiostinka. Bil je pač le delavec. R8®’ ni smo, kdaj se bodo odprle « . 0 par delavcem, ki delajo še vedno lak*! y službo kapitalističnim pripadnikom, Nevljah je umrl komunist Feliks . breznik, delavec na Perovem, Na S® . postel,i se je dal spraviti z Bogom. » . eden izmed mnogih, ki so se dalj preš P ti po komunističnih agitatorjih in terorr Naj počiva v miru!	u
— Trbovlje. Na dnevnem kopu zgrabil voziček za nogo kovača Mia g in mu jo strl. Težko ranjenega so prc0
v bolnišnico,	m
— Zbirka ljudskih iger pod naSvVv »■Ljudski oder« izide meseca septe®“r i založbi S. K. S. Z. Natisnjene bodo P°P^ noma nove igre. Cena posameznega * ^ ka — obsegal bo 100 strani — ie 1 ij. Pravico predstavljati te igre ima
sto društvo, ki naroči najmanj 10 ‘zV ^ Društva se tem potom poživljajo, da ze ^ daj naroče to zbirko iger in pošljejo z ^ ročilom vred tudi denar. Na naročila . denarja se ne bo oziralo. Naroča se P* tajništvu S. K. S. Z. Ljubljana, Jugosl®v ska tiskarna.	-	tj.
— Pristojbine za vidiranje potP1 stov inozemcev. Na objavo, pod tem pisom pred kratkim v našem časOP' izišlo, naznanja nam konzulat čeb°s* ške republike v Ljubljani, da pristojo ^ za vidiranje potnih listov pri čehoslova i ^ zastopstvih v Kraljevini Srbov, *^rvav<:e in Slovencev ne znašajo več za trg
63 dinarjev in za zasebnike 21 “in marveč je bilo meseca julija pobirano ^ trgovcev 36 dinarjev in od zasebmko dinarjev. Za meseca avgust in sept®® ^ je bilo odrejeno za trgovce 30 dinarje za zasebnike 10 dinarjev, katere p^1 bine se tudi pri vseh čehoslovaškm	.
stopstvih pri vidiranju potnih listov P^ padnikom Kraljevine Srbov, Hrvatov Slovencev vzdržujejo.
— Dom za srbske vajence so te « otvorili v Sarajevu. Zaenkrat so spf vanj 40 trgovskih in obrtnih valft^rj je sčasoma pa se zviša število na 70. js ustanova velike srbske dobrotnice Irby.	, Uor
— Češkoslovaško orožništvo i° ^jj licijska svoboda, Čehoslovaški D°{aI1o' minister je prepovedal orožnikom us ^ vitev stiokovne organizacije in »on ^ nega društva kakor tudi shod, ki ie napneuan.
— Razstava ogromnega morske,s clj v Zagrebu. V mreže »tunare« v Ba- ^ (Bakarski zaliv) je te dni zašel —■ 03 rSjd za tunami — ogromen, 5 m dolg ® pes. Ribiči so ga potegnili na suho
s sekirami, nato pa posla1’ na *^a !oJjjpe razstavo v Zagreb. V želodcu 0^lyveia. ribe so našli napol prebavljen rep ve , delfina. Pod prejšnjo avstrijsko za vsakega ujetega morskega psa P pa. 500 gld. nagrade; po današnji veljavl grada znašala približno 50.000 K jja
— Začetek ljudskih šol v Zag1®1% jjgici ljudskih šolali v Zagrebu se je začel >-pouk 1. t. m. Kaj pa pri nas? PočU^jC jajo že polna dva meseca, a o začet
uka še ni nič slišati, V vojnih in P® za, letih se je tudi po naših šolah |°“., Q jjj-mudilo, da bi že smeli sedaj neko teti, da zamujeno kolikor mogoče 1 *
vimo'	,	,, Te <*n!
— Ogoljufano delavsko dekle- ltini
so se pripetili v neki zagrebški težki izgredi, pri kateilh je bil P . jJ?ti neki Osek. Ob tej priliki ^ zagie s *t,pnj
poročali, da je bi Osek preje zri3'‘ s^.pni poročali, da je bil Osek preje ZT}^\,restf bačna delavka Marija Vcčc, io ,c ^.gjpe-da je darovala svoje srcc tako ,ne Oeti'13 mu človeku, tako pekla, da ie - -j jo umreti. Skočila je v Savo, toda ®i	q0.
je pravočasno mestni plavali) moj15na spodarič, ki jo je nezavestih P9 “ vest*'
suho. Ko jo je zdravnik spra -*.K la){r je rekla, da ni nikdar mislila, da ) težko utoniti.	f	j
—	Moderna mladina. 21 aDje 9 Ivan Blažun v Zagrebu jo
štev. 199.
»Vežem! lfsf«, 3ne 2. seplemSra 1920-
Stran 3
Kletno trgovčevo hčerjo Štefko Hoch-^ adter, Blažun je zvedel, da bo moral od-v Albanijo. Iz »obupa« je s puško
J	»uuupa«	ju	s jjusmj
®«nonevarno obstrelil svojo izvoljenko, a 0 Pa s strelom v usta končal sebe. De-e je težko ranjeno na glavi in je malo We> da bi okrevala.
Ji 7 Podžupana v Zagrebu je bil z od 34 glasov izvoijen občinski svetnik •■Ptak, ki je izvolitev sprejel.
,	7- Valute dne !. sept. na zagrebški
'J? 1 dolar 107 K 75 vin.; 100 carskih 'jev 130 K; 1 napoloendor 40? K; 100 mark 210 K; 100 rutnunskih lejev d .i^ bolgarskih levov 140 K; 1 an-hmt 375 K; 100 češkoslovaških kron
Uubllanske
,Ji fentpeterski Orel ima re-'no telo-* bo» ."sak četrtek in soboto od 8.—10. re zvečer v telovadnici Ljudskega doma. *d>i° se nove članske proste vaje za leto iy*L Prosim točne udeležbe. — Načelnik, j. Umrl je po dolgoletnem trpljenju '“letni Jože Klander, čuvaj južne želez* “ice v pok. Bil je vzoren katoličan, dober ®.*e in vesten deiavec; več let je bil zvest ,„*® Prometne zveze. Bog mu bodi milost-Jiv sodnik! Njegovi družini naše globoko *°zalje! — Odbor Prometne zveze.
,	1) Pojasnilo! Da ne bo neljube pomo-
Pribijemo, da v št. 196, »Večernega li-b n ‘,menovani Šiškar Iv. Lorbek, ki ga e P°licija vsled pijanosti obsodila na 500 K j°be,^ ni identičen z g. Fr. Lorbekom, tr-•°v*kim nastavljencem v I. ljublj. delavcem konzumnem društvu.
. lj Umrlo je v Ljubljani v pretcčenerp ■*dnu (od 22. avgusta do 28. avgusta) 25 cloiaačinov in 10 tujcev. Od teh je umrlo Srižo 12 oseb. Za grižo je bilo obolelo 58°seb, med temi je 18 tujcev in 34 vo-lakov.
Jugoslovanska Strokovna Zve&a.
*, Skupinam kamniškega okrožja J. S. Z. lsbora na Homcu, ki se vrši na Mali Šma-*en> t. j. 8. septembra, se imajo udeležiti v*e skupine. Več je razvidno iz današnjega 'Jbila »Ljudski tabor na Homcu«. — Vsem Jppinskim odborom! Ob priliki tabora na •”°0icu se vrši prvi sestanek vseh odborov skupin v kamniškem okraju. Ker je
*	sestanek za našo organizacijo v tem °«raju velike važnosti z ozirom na skup-
<	.*■	 *	_	_	-	  X
fi0st našega nastopa, se ga imajc po mcž-n°sh udeležiti vsi odborniki in tudi zaupni plačilnic. Zastopane morajo biti vse lupine in plačilnice. Dnevni red, ura in Prostor sestanka se naznani pismenim po-®|n..— Okrožno tajništvo J» S, Z. v Kamniku,
Tržič, V ponedeljek smo imeli sestavit. Eden izmed delavcev je porcčai o komunističnem shodu minole nedelje. Nadalj-®l razgovor se je vršil o tekočih političnih “Ogodkih. Spominjali smo se umrlega deškega voditelja Iv. Gostinčarja, ki je nas našem shodu pri sv. Jclu navduševal našo organizacijo. Zaklicali smo trikrat-slava njegovemu spominu, — Prihodnji Ponedeljek zopet v Naš Dom ob 8. uri ?Večer.
, I* Tržiča. V nedeljo so nastopile de-!*vke na odru v Našem Domu in proizvaja* lepo igro »Devica Orleanska«. Igrale *° tako dovršeno in popolno, da bi mogle Vstopiti v vsakem večjem mestu. Polna ^orana občinstva ni štedila z odobrava-in pohvalo. V nedeljo popoldne ob 4 Se igra ponovi. Opozarjamo zlasti občin-*tvo iz okolice, da se u-Meži pred Save. . Trbovlje, Dne 5. t. m. praznuje Stav-ujnska zadruga svojo desetletnico; obenem ?“baja tudi skupina Jugoslovanske strokovne zveze desetletnico svojega obstan-Ob tej priliki se vrši spominska slavnost po naslednjem sporedu: Ob pol 11. ®ri dopoldne sv. maša za rajne člane obeh 0rganizacij; popoldne ob 3. uri veselica v a°tranjih in zunanjih prostorih Društven e-8* doma. Otvoritveni govor bo imelgovorit iz Ljubljane. Na veselici sodelujeta ®Ve godbi. Vse člane in prijatelje naših or-8anizacij vljudno vabimo, da se gotovo udeležite naše prireditve! Zunanjim go-*tom nismo mogli poslati vabil — njim po-Vbno veljaj to javno vabilo! Na svidenje naši 10 letnici! — Odbor,
Komenda pri Kamniku. Pred par me* *eci smo si ustanovili skupino JSZ. Lotili 8tn0 se takoj dela. Večkrat na mesec ima-zvečer sestanke, na katerih se razgo-Varjamo o političnem položaju z ozirom *ja delavstvo, razpravljamo o našem pro-firamu ter se pripravljamo na bodoče in-,e®zivno delo. Z veseljem se jih udeležujmo, ker nam nudijo duševno izobrazbo, i J. je potrebna našemu delavskemu po-lcu. Naši člani morajo veliko prestati »r®u komunisti radi tega, ker pripozna-nal° kršč. socialni delavski program. Toda aaprotnikov trud ni dosedaj žel veselja , ad odpadniki Delavska zveza je imela -Tetekli mesec svoj prvi shod. Tako si po-
magamo sedaj v začetku. Ko vstopimo v J ■ ofenzivo, tedaj pa pričakujemo uspehov, . ki bodo sad naših sestankov. Toliko tudi kot odgovor na razne napade na nas.
Duplica. Komunisti že nekaj časa lažejo okrog, da je JSZ zvrgla iz tovarne nekaj komunističnih delavcev. Ta trditev je očitne skovana po komunistovsko, da jim služi v boju proti nam. Naše organizacije v tovarni takrat še ni bilo, ko so bili delavci odpuščeni. In tudi še sedaj je večina delavstva še neorganizirana. Da nam delavcem ta položaj škoduje, to smo trdili in še danes trdimo. Pa upamo, da se bo delavstvo zavedlo še do časa. Prejšnji dve organizaciji nista za nas nič storili, da pa bo JSZ zastavila za nas vse svoje moči, to nam kaže že njeno dosedanje delo po drugih krajih. Komunisti tudi trdijo, da predseduje naši organizaciji sam tovarnar ing. Remec. To zlobno laž razširjajo poleg drugih samo, da bi še nadalje mrzili JSZ pri delavstvu, pa upamo, da jim tudi ta nakana spodleti. Tovailši, predramite se vendar!
Iz Hrvafske.
VT,TESTI I PORUKE ZAGREBAČKOG TAJNIŠTVA.
Zagreb, Pejačevičev trg 15.
Umoljavamo sve podružne skupine, da nam točno šalju mjesečne izvještaje o svojem radu. .Jednako valja redovito sla-ti članarinu.
Ima mnogo drugova, koji nijesu još or-ganizovani u nijednej skupini, a pripadajo nama i čila ju naš list. Takve molimo, da se pismeno jave tajništvu u Zagreb.
U Cirkvenici je tajnikom skupine jug. struk, Saveza izabran Zvonko Benič. Koji putuje u Cirkvenicu, neka se na njega obrati.
Dne 5. rujna bit če veliki sastanak radništva u Ivaniču .Predavanje če držati tajnik Juretič i bit če osnovana podružnica Struk. Saveza,
U Senju je talijanaš N i c o 1 i c h po-tjerao bez ikakva razloga one radnice iz tvomice, koje su organizovane u jugosl, struk. Savezu. Kad debijemo potanje vi-jesti, javii čemo opširnije.
DOPIS IZ CRIKVENICE.
U kolovozu 1920.
U našoj su opčini zavladali komuniste. Kod opčinskih su izbora prošli u ogromnoj večini. Izabrali su svoga načelnika, koji se je pokazao potpuno nesposobnim, a eni su ga zbacili i na njegovo mjesto izabrali jeclnog svečenika!! Uvideli su, da za upravo opčine nije dosta znati vikati več valja raditi, — Mnogi su ipak progledali, pa istupajo iz komumstič-kih organizacia.j Dne 23. smo kolovoza osnovali podružnicu jugoslavenske strokovne Zveze. Na sastanak je došao iz Zagreba tajnik dr. Juretič, koji je prisotnima rastumačio svrhu i organizaciju strokov-nog Saveza. Drugovi su odmah izabrali svoj odbor i zaključili povesti što jaču agitacijo za naš strukovni Savez.
DelavsVo zadružn!-' sivo.
Skupščina I. delavskega konsumnega društva v Ljubljani se bo vršila na pravnik dne 8. septembra v Šmartnem pri Litiji in sicer popoldne po krščanskem nauku, v društveni dvorani.
Člane te skupine vabimo k udeležbi
Pri skupščinah so bili izvoljeni sledeči pooblaščenci:
Za Svet e - Medvode Luštrek Andrej Peternel Ivan, Sušnik Matija in Arčcr Antonija.
Za Škofjo Loko Kralj Alojzij, Grims Alojzij, Babič Franc, dr. Tomaž Klinar, Jurij Dolenc, Ignacij Kos.
Za Novo Selo - Banjaluka Josip Obra novič, Peter Marinič in Ivan Semič.
Kovinar.
KOVINARSKA ZADRUGA U VAREŠU
—	BOSNA.
U povijesti Bosne istaknula je ujoga U povijesti Bosne istaknuta je uloga grada Vareša riječima; Thesauius regr.l Bosniae — ritnica kraljestva bosanskoga. Tu su bili rudnici i talionice, čije je že-Ijezo preragjivalo u Varešu. 30 velikih maj-dana i 130 kovačnica, čiji ostaci i danas svjedoče negda cvatuču industriju. Nitke nego Vareš opskrbljuje i danas demačim obrtom potrebe čitavog Balkana. Jednom riječju, sve što trebaju balkanski narodi kao; plugove, rala, sjekire, motike, sače-ve, peke, sadžake, crepulje, čekiče, maše, brave, tave, kotlove i sl., sve to izragjuja na veliko još jedino Vareš,
Današnja nas vremena upozoruju, d.; ponoVno 'i to najozbiljnije poradimo oko
podignuča domačeg obrta. Naši krajevi ratom opustošeni, napose nekoč bogata Srbija, pa istočasna Borna i cijeli Balkan potrebuju za svoju obnovu najviše upravo sve produkte domače industrije.
I austrijska vlada uza sve svoje ciljeve ipak je išla na ruku ovoj grani domače industrije, te je preuzevši rudnik Smrčku u Potocima kraj Vareša od domačih kovača, zagarantovala istim mnoge polakšice u nabavi željeza, ugljena i podvoza. Po-sebnu je naredbu, bila izdala, da tvornica željeza u Zenici imade željezo potrebno za kovače u Varešu izdavati direktno njima, a ne trgovcima.
Nesregjene prilike prevrata izrabili su trgovci i u ovom u svoje sebične ciljeve, zakupljujuči sav nužni materijal, Hobi je zato poskočila cijena, produkt se sr.a-njio, a to sve na štetu težaka.
Ovo če neznosno stanje domačeg obrta trajati i dalje, dok na državnu upravu ne dogju ljudi svijesni svoje narodne duž-nosti, Mi pak kovači, notisnuti oskudicom nužnog materijala i lihvarenjem trgovaca, nagiosmo se .na okunu — udruzismp te Več u novembru 1919 predali smo zajed-ničku ofertu na ravnateljstvo željeznica u Sarajevu, a u iebruaru 1920 podali smo Pravila zadruge na odebrenje Vladi. 1. V, ov. g. izabran je privremeni odbor a 17, 7. konačno je stalno osnovana zadruga pod imenom »Kovačka zadruga Vareš«, U za-drugu su stupili svi kovači Vareša i Oče-vije osim 3—4, koje su trgovci turci na svoju ruku predobili, Cije1o vrijeme oko osnutka zadruge trgovci su poduzimali sva moguča srestva a i sada čine. Drskost njihova došla je dotle, da je državna vlast morala silu upotrebljavati, a sada vode oarnicu proti zadruge na dogo i široko Kao zadruga tako i borba proti nje jest jedan korak nan-red u čiščenju mana n"'eg naroda, od kojih su največe sebičnost i zavist. Preokret sličan prestoji i u drugim slojevima pučanstva, samo šteta što mu mi nedajemo uvijek iniciiative, več je nu,ž-dan neprijatelj.
Mi smo učinili, što smo mogli —• osnovali smo zadruga, a sada je do vlasti i do uvaženih rodoljuba, da ju pomognu u njenim početku i obrane od nezasitnika. Na nama se ispunjuje razlika turskog i modernog ropstva. Za turske vladavine u Bosni nijesi s,mio nositi zlato na glavi, jer bi turčin uzeo, danas pak smiješ, ali ga ne-maš. Siromašna svob a! Tako i mi. Imamo zadrugu, ali nemarno, što ona treba — željeza,
Sbog slabog rada tvorni.ee u Zenici — Bosna nema novog željeza, a i što ima nije ga muguče nabavljati sbeg visokih cijena. Sad za sad se zadovoljavamo sa starim materijalom iz Sarajeva, koga je premalo, a k tomu ie i slab za naš rad Najgore pak to, šlo nam se j to slabo žel ezo može iz-maknuti, jer oferta traje samo do 1. I. 1921.. Pa što onda? Zato se obračamo naj-crije na ministarstvo saobračaja, da bi nam od željezničkog materijala ustunilo nužni kvantum, buduč nam to željezo najbolje pristaje. Obračamo se na Vladu, i na sve, ko jim a je na srcu procvat domačeg hrta i s njim obnova zemlje, da bi zadru-gu y reporučili i pon.ogli u svemu. M, M.
Kropa, Od našega delavstva iz Krose smo prejeli, kakor tudi od zadruge sledeče poročilo: Žebljarska zadruga je bila primorana zmanjšati obrat in deloma za-ča~no, deloma pa tu.di za stalno odpustiti od dela 145 delavcev, in sicer 122 žensk In 23 moških. Do tega koraka so prisilila zadrugo nastopna dejstva: Zadruga v Kropi se šele razvija in so njeni izdelki večinoma ročni. Pritisnila pa je tudi konkurenca od zunaj. Tako sta domači dve tvrdki naročili drugje, akoprav je bila pripravljena zadruga znižati cene žebljev za 40 odstotkov pod lastno nabavno ceno. Žeblji iz Nemške A.vstri;e so dve tretjini cenejši kot pa izdelki zadruge. Trpežni pa so izdelki zadruge veliko bcl; kot stro.ni Izdelki iz Nemške Avstrije. Tako je prišla zadruga v kritičen položaj, Padruga ima v zalogi 8 mil, komadov kovanih žebljev. Tako je bila zadruga prisiljena v ta korak. Žebljarska zadruga v Kropi je l^st delavstva. Sveta dolžnost države je, ščititi tak-šna podjet;a. A opaža se ravno nasprotno. Brezštevilne resolucije, prošnje in opomini so že romali na vlado, in vse to brezuspešno. Kakor se doznava, je industrija in industrijsko delavstvo vladi v Belgradu deveta briga. Namesto, da bi gledali, da si priborimo neodvisnost in da se tako dvigne delavski stan, lezemo pa zmiraj bolj v odvisnost. Naj že vendar enkrat spregledajo tisti, ki igrajo to nevarno igro z delavstvom, kakšne posledice lahko nastanejo za celokupnost. Včeraj je bila depu-tacija kroparskih delavcev, katero je vodil tov. Komlanec, na predredništvu dež. vlade v zadevi kroparske zadruge.
Jesenice, Vsem skupinam postavimo ' za vzgled skupino Jesenice vsled njenega točnega dopisovanja in poročil in opozarjamo tudi druge skupine, da spada k organizaciji tudi tedensko poročilo.
Borovlje, V naši tovarni vladajo ne-vzdržljive razmere. Povsod seveda komandirajo socialisti. Nikjer pa se ne najde tako malo socialnega čuta kakor ravno med njimi, nihče ne dela take sramote socializmu kakor naši vsemogočni socijL Ves čas morajo porabiti za svojo nemško-nacionalno politiko. Kdo bo pozdravljal in sprejemal nemške hujskače, če socijev ne bo zraven? Kdo bo snažil umazane čevlje nemški hin nemškutarskih buržua, če se bodo naši mo,stri brigali zato, kar je njihova dolžnost in ne samo zato, kako o? izvlekli voz falirane Avstrije in njenih bur-žuazijskih zaščitnikov in podrepnikov iz blata? Pustite, da se Avstrija zaduši v močniku, ki ga je sama skuhala, vi pa se brigajte za svoje delavce, če ste res socialni demokratje in. ne samo s socializmom našemljeni nemški-nacionalcj. — Pred kratkim se je ponesrečil delavec Matej Ferendorfer, 64 let star mož, ki je 33 preživel v tovarni. Kdo je zakrivil njegovo smrt? Naši mojstri. Ali se pusti starega moža, ki je na pol hrom od starosti in ves trd od napornega dela, da leze na lojtre, med tem ko mladi smrkolini postajajo spodaj in smatrajo za svojo glavno nalogo žvižgati za kaplanom, agitirati za Avstrijo ter z besedo in dejanjem greniti življenje svojih sodelavcev in sotrpinov? Ali je to socialno? Prvo socialno načelo je: Kar nočeš, da bi drugi ljudje tebi storili, tega tudi ti njim ne stori! Socializem zahteva, da se odkaže vsakemu delo, za katero je sposoben. Starček 64 let ni za to, da leze po lojtrah, Tudi na to bi se ozirali naši mojstri, če bi bili res socialisti in ne samo 60-cialist čno pobarvani nemški nacionalci s srcem pravega, pristnega, čistokrvnega buržua. Bodite pripravljeni, da bodemo večkrat posvetili v vaše gnezdo in tudi imen ne zamolčali .
Železničar.
Kje so delavske pravice! Zakličimo
na ves glas na ušesa onim, ki imajo za ljudski glas gluha ušesa! Kaj delajo z nami?! Kje so tisti, ki so izišli iz našega naroda in nas ne poznajo? Med nami žive in nas nečejo poznati. Kje je delavska zbornica? Kje so ljudske pravice? Prodali so jih izvozničarjem, navijalcem cen, bankirjem in drugim sleparjem našega naroda tisti, ki se vedno menjavajo na krmilu naše države. Kdo dela v Belgradu za pravice in koristi naših državljanov? Nobeden! Kdo v državi ima pravico, da za kožo zasužnjenega delavstva, ki je brez vsake moči in pravice, baranta, ga slepari in odira? Ali res nima pravice do življenja pri nas drugi, nego sleparji, verižniki na debelo, gotovi oderuhi in vlačugarji, ki se dan na dan vozijo po železnicah z drago plačanimi vlačugami, in ki imajo proste roke, da navijajo cene in izžemajo svoj lastni narod? Ali niso tudi ti ljudje, ki sklepajo v Belgradu meni nič tebi nič na račun nižjega ljudstva, najostrejše obsodbe vredni? Kdo je izvolil one ljudi in kdo jim je dal pravico, da se igrajo z ljudskimi masami? Zbornica za bankirje, milijonarje in vse ljudske oderuhe obstoja. Kje je delavska zbornica in njo zastopstvo? Čakajo, da si jo ljudstvo samo izvojuje. Ali imajc gospodje, ki posedajo na vodilnih mestih naše države, še kaj čuta za naše bedno delavstvo in srednje uradništvo? Tisti, ki nima potrebe in nima sile, tudi nima čuta za svojega sobrata. Vodilni gospodje nimajo potrebe, zato tudi nimajo čuta za dobrobit sodržavljanov. Čut in energija za pošteno in potrebno delo se jim bo vnel le, ako se zavedo krščanske vesti in dolžnosti in se ozrejo na današnje življenje družin, ki so vsled nepretrgane in vedno naraščajoče draginje popolnoma obubožale na perilu, obleki, obuvalu in drugih nujnih družinskih potrebščinah. Kako, kdaj in kje si najpotrebnejše nabaviti? Kje so tu tisti, ki naj delajo za ljudski blagor? Vodilni ljudje v državi, ki niso sposobni in nočejo delati v prid celega naroda in države, naj se raje umaknejo tja, kamor spadajo, da ne bodo delali škode siromašnemu ljudstvu in državi. Gospodje, ministri, ki se vrste med seboj in odkla-dajo odgovornost za ljudstvo in državo drug drugemu na ramo, dajejo samo drug drugemu priložnost, na ljudske žulje živeti in priložnost milijonarskim oderuhom in sleparjem, da ljudstvo odirajo in sleparijo. Kdo je tu povzrcbolj;evišlcih idej? Ali delavec, ki pošteno dela in želi pošteno preživeti svojo družino, ali tisti, ki dajejo priložnost, da se slepari cel narod in država? Saj smo od m, ^ta sem
imeli že nešteto državnih voditeljev ali tega, ki je imel zmisel in srce za pravice delavstva, so že o pravem času odstranili, da je bil njegov vpliv nemogoč. Kje so učenci rajnega Janeza Evang. Kreka? Kje so socialni zakoni, katere je i: ' Javal še bivši minister Gostinčar? Izginili so, ker so bili v prilog delavskega ljudstva in jih ljudski zatiralci niso marali. Ljudstvo, vzdigni svoj glas proti onim, ki nas nečejo poznati in delajo brez nas! ■— Železničar, član »Prometne zveze«.
Beda vpokojencev južne železnice.
iMinolo nedeljo dopoldne so imeli vpoko-jonci južne železnice v Mestnem domu v Ljubljani shod, na katerem so govorili o sv»jem neznosnem stanju. Beda je pnki-ipela do vrhunca, mnogi od njih dobesedno sodi lakote umirajo. Z 72 K mesečno ne more dlanes nihče živeti. Kdor se je nekako prestradal skozi vojna leta, mora sedaj končno leči v grob. Tako se je zgodiio tudi z Jožetom Klandrom. Vsled lakote je že v vojnem času tako oslabel, da je obležal. Ker tudi žena ni mogla nikamor za hrano, sta bila starčka prepuščena lakoti in najstrašnejši bedi ter sta morala ftaifn pričakovati odrešiteljice smrti. Ta je sedaj za enega res prišla. Pa to ni osamljen slučaj. Sramota je to za celokupno današnjo dobo, da pusti ljudi, ki so celo svoje življenje garali za splošnost, umirati lakote. Največja sramota pa za južno železnico, da svojim ljudem ne zna ali noče preskrbeti nekoliko bolj človeške usode na starost. Naj bo končno dovolj te sramote in tisti, ki so poklicani v to, naj nasproti bednim vpokojencem južne železnice store svojo socialno dolžnost!
Preska-Medvode, V nedeljo, 25. t, m,, se je vršil pri nas delavski shod, katerega se je udeležilo precejšnje število delavcev in delavk. Poročal nam je tovariš iz Ljubljane, kateri nam je v lepih besedah obrazložil pomen in potrebo organizacije. Zlasti je govornik poudarjal važnost naše organizacije za železničarje, ki so se udeležili tudi v precejšnjem številu ter so bili takoj pripravljeni stopiti v našo organizacijo, izmed katerih so izvolili sledeči odbor: Peternel Ivan, predsednik; Duhovnik Mihael, podpredsednik; Plešec Ivan, tajnik; Bečan Jože, blagajnik; Bogataj Iv., 'Jarc Jakob, Cvajnar Anton, odborniki. — Končno se je govornik spominjal prenagle smrti delavskega bojevnika Ivana Gostinčarja; v znak žalovanja so udeleženci vstali. Shod se je potem z velikim zadovoljstvom zaključil,
Studenci pri Mariboru. Prometna zveza, skupina v Studencih, ima svoje prostore od 1. septembra v misijonski hiši. Na razpolago so tudi dobre katoliške knjige in časopisi; udje se opozarjajo, da se poslužujejo berila in redno plačujejo udnino,
—	Predsednik.
Tobačno delavstvo.
Ljubljana. Včeraj je šla deputacija tobačnega delavstva JSZ podi vodstvom poslanca Gostinčarja k ravnateljstvu tobačne tovarne. Deputacija je izrazila nezadovoljnost z načinom rešitve dlraginjskih doklad, Informirala se je tudi o uradnem obvestilu, Delavstvo vloži novo spomenico. Nekateri profesionisti že vihajo nosove nad ostalo delavstvo. Posnemajo pač zgled svojih višjih.
Seja tobačnega delavstva se vrši v petek dne 3, septembra 1920 ob 5. uri zvečer v prostorih konsumnega društva.
Kemični delavec.
Dol pri Ljubljani. V nedeljo, dne 29. avg, f. 1. se je vršil v Dolu pri Ljubljani shod tamošnjega strokovno organiziranega delavstva. Na shodu ie poročal zaupnik J. S. Z, Udeležba je bila polnoštevilna. Kakor smo že svoječasno poročali, skuša motiti naše delavce neki komunist Čelinšek. Zadnjič mu je delavstvo pokazalo hrbet, a ob tej priliki smo ga pognali skozi vrata. Krščansko misleče ljudstvo noče nasesti brezpredmetnim čenčam najetega komunista. — Tovariš iz Ljubljane je jasno očrtal smer Jugoslov. Strok. Zveze in obrazložil delavcem pomen organizacije. V krščansko socialnem pokretu je rešitev socialnega vprašanja, s poštenim delom zamore delavec izboljšati svoj mizerni položaj, nikakor pa ne s takozvanim komunizmom ali boljševizmom. — Pristopila sta v J. S. Z. dva nova člana. Že organizirani pa so obljubili poživiti organizacijo in jo dvigniti na nivo proletarske samoodločnosti.
Slamnikar.
Domžale. Uradne ure za skupino J. S, Z. v Domžalah bodo vsak petek od pol 5. do pol 7, popoldne. Prva uradna ura je dne 3. septembra od 3. do 7. zvečer. Člani, ki hočejo informacij in navodil, naj se zgla-šajo ob navedenih dneh in urah v sobi J. S. Z, v Društvenem domu.
Mengeš. V petek ob pol 9. zvečer se vrši shod slamnikarskega delavstva v Društvenem domu. Udeležba je za vse člane obvezna. Dnevni red: Poročilo o položaju. Organizacijske zadeve. Slučajnosti.
Živilski delavci.
Ljubljana (Skupina Krek). Naša skupina si je nadela ime po našem mojstru Evangelistu Kreku. Storila je to posebno iz tega razloga, ker smo v nji organizirani delavci zaposleni v največjem zadružnem podjetju, ki ga je rajni naš Krek na Slovenskem zasnoval v. svojem social-
nem boju za hrambo delovnih slojev. Naša skupina je šla z veseljem na delo ter je s pomočjo svoje centrale, »Jugoslovanske strokovne zveze«, pridobila za delavstvo mnogo uspehov. So bile sicer težave, včasih je bilo treba popuščati, a dosegli smo marsikaj. Kar smo popustili v svojih zahtevah, smo popustili iz prepričanja, da je podjetje tudi naše, ker je del celokupne ljudske organizacije. Zadnje čase pa smo doživljali pri nekaterih ljudeh v ravnateljstvu vedno manj umevanja. Naenkrat se je zgodilo, da so se začeli od te strani poudarjati zgolj trgovski interesi, socialni pomen podjetja — se je zdelo
—	da je izgubil za nje svojo veljavo. Polagoma se je zgodilo, da socialnega umevanja za naš položaj pri nekaterih sploh ni bilo več. Začeli so se odpuščati delavci, ki so že 5, 6 ali morda celo več let zvesto služili podjetju. Sedaj so ti delavci, dostikrat stari veterani, na cesti. To ne kaže veliko socialnega umevanja od strani ravnateljstva. Delavstvo sicer ve, da manjka včasih dela. Če je že neobhodno potrebno, da se mora število delavcev zmanjšati, je treba najprvo gledati, da ne pridejo na cesto ljudje, od katerih zaslužka so odvisne cele družine, ali ki so že dolgo vrsto let delali v podjetju. Sicer pa je pomanjkanje dela le začasno. Komaj so bili odpuščeni organizirani delavci, že so sprejeli druge nove delavce, takorekoč s ceste. Res je morda, da bodo ti le začasno v službi, dokler bo naval dela, a isto delo bi bili z veseljem opravljali tudi reveži, ki so sedaj na cesto vrženi. Mi delavci skupine Krek Smo uverjeni in vemo prav dobro, da je med člani načelstva zelo mnogo socialno pravično in plemenito čutečih, mislečih in delujočih mož, mož Krekove šole. Te može pozivljemo, naj sedanjemu protisocialnemu. delovanju nekaterih ljudi j napravijo konec. Zadružna organizacija ni kapitalistično podjetje, tudi takrat ne, ko gre za njeno razmerje do delavstva.
Kolinska tovarna. Ker draginja, ne samo da ne pada, še vedno raste, in to baš pri najpotrebnejših stvareh, je bilo delavstvo prisiljeno, staviti na ravnateljstvo ponovne zahteve za zvišanje doklad. Ker zahteve nikakor niso pretirane, smo prepričani, da bo ravnateljstvo z dobro voljo ugodilo delavstvu.
Usnlar.
Zveza usnjarjev (Sestanek). V nedeljo dne 5. septembra 1920 ob 10, uri dopoldne se vrši sestanek »Zveze usnjarjev«. Opozarjamo skupine na tozadevne okrožnice, ki smo jih razposlali, V vsaki skupini se naj razgovore, da bode zastopnik lahko stavil konkretne predloge. Posebno glede prispevkov in odnošajev do centrale JSZ. Med slučajnostmi se bomo porazgovorili glede bodočega dela v organizaciji. Kapitalizem pritiska z vso silo, da bi razbil našo organizacijo, zato je treba, da pokažemo, da smo pripravljeni na boj. Delegati naj se zglase v nedeljo v prostorih JSZ., Stari trg štev. 2./I. ob pol 10. uri dopoldne. Na svidenje! Tajništvo.
Sitarji.
Stražišče pri Kranju. Sitarsko delavstvo se je razgibalo znova. Doživelo je pre-membo v svoji zadrugi. Treba je seveda paziti, da se ne pokvari, kar je dobrega zgrajenega, da se odpravijo napake in da se delavstvo vzgoji k disciplini, požrtvovalnosti in k taki samostojnosti, ki zna sebe zapostaviti, da vse, kar je skupnega obstane. — Strokovna organizacija sitarjev se še premalo zaveda sama svojega pomena. Zgane se le bolj takrat, kadar je treba kakega posredovanja. Danes se igra na trgu- za delavsko glavo. Delavstvo mora pazno zasledovati vse dogodke, zavzeti svoje stališče in pošiljati svoja poročila na Zvezo. Seje morajo biti redne. Skrbeti je, da vsi, prav vsi sitarji drže disciplino v strokovni organizaciji, da nihče izven ne ne stoji. Ako se to ne zgodi, se bodo kma-lo vsi delavci obrisali za svoje uspehe.
Rudar.
Mežica. Našemu tovarišu Valentinu Brezovniku se je pripetila velika nesreča: pogorela mu je hiša in skoroda vse pohištvo in obleka; potreben je nujne pomoči. Prosimo skupine, da blagohotno pobirajo prispevke za težko prizadetega ter jih pošiljajo na skupino J. S. Z. v Mežici (Koroško).
Trbovlje. Dne 22. t. m. se je vršil shod J. S. Z. Razpravljalo se je o načelnih razlikah komunizma in kršč socializma. Govorilo se je tudi o draginji in splošno težkem delavskem položaju. Sklenile so se sledeče resolucije:
1.	Delavstvo odločno protestira proti temu, da se poveri poverjeništvo za socialno skrb osebi, ki zastopa - stranko kapitalistov. Poverjeništvo za socialno skrb naj se odda človeku, ki ima srce in čut za pravične delavske interese.
2. Delavstvo zahteva, da se zadeva o 14 dnevnih plačanih delavskih dopustih takoj reši.
3. Ustanovitev prepotrebne delavske zbornice naj se nemudoma izvrši.
•4. Vlada naj odločno nastopi pri Trboveljski premogovni družbi v svrho odprave nezdravih rudniških stanovanj. Naj se prične takoj z zidanjem prepotrebnih delavskih hiš, ki naj bodo narejene tako, da bodo odgovarjalo vsem zdravstvenim ozirom,
5. Delavstvo odločno protestira proti nameri nove vlade, ki dovoljuje prost izvoz življenjskih potrebščin iz naše države. Da ne bo radi par nenasičenih judovskih kapitalistov trpelo vse delavstvo, naj izvoz takoj prepove.
PredilniSko delavstvo.
Karlovac. Komunisti so pri nas izgubili glavo. S svojo znamenito »Verelen-dungs«-teorijo so pognali delavstvo v tovarni za tkanino v Dugi Resi pri Karlovcu v štrajk, ki že skoro tri mesece traja. Delavstvo naravno ne ve, kaj je vzrok štrajku, je pač zavedeno od plačanih agitatorjev. Zdaj pa je zavladalo med delavstvom veliko razburjenje, ker ne morejo plačevati več podpor, ko jim je štraj-kovni fond že precej izčrpan. Ča gledamo to našo komunistično organizacijo, vidimo, da ne vstajajo samo nam dvomi, da-li bo taka organizacija res ustvarila delavstvu pravičen položaj, nego dvomijo že lastne vrste — in se krhajo ..,
Služkinja.
Ljubljana, V nedeljo se je vršil sestanek služkinj v Krekovi prosveti iz župnij Sv. Miklavž, Sv. Jakob in Trnovo. Poročal je tov. Zabret o pomenu organizacije in reorganizacije. Nato se je izvolil odbor in ustanovila skupina za omenjene župnije. H koncu je še tov. Cvikelj omenil nekoliko o točasnem delu organizacije.
Novo mesto. Shod služkinj se vrši v nedeljo dne 18, t. m. ob 3. uri popoldne v navadnih prostorih. Poroča tov. Cvikelj.
Poziv. Služkinja Marija Skinberg, Gosposvetska cesta št. 10, se pozivlje, da se zglasi čimpreje v pisarni J. S. Z., Stari trg št. 2/1. od 9. do 1. ure dopoldne ali pa od 5. do 7. ure popoldne.
Lesni delavec.
Črna pri Prevaljah. Položaj naš je nekako tak: večno upanje, da vlada vendar že enkrat izvede agrarno reformo in pristriže peroti grofu Thurnu — zraven pa moramo še vedno prav tako lizati pete slehernemu grofovskemu gozdarju kot kdaj poprej. Ne vemo, kaj bo močneje; ali upanje na našo narodno vlado, ali grofova vsemogočnost. Zdi se, da vlada nima zadostne resne volje, da bi v tem oziru res kaj ukrenila Vsak izmed nas ima svoj košček zemlje v najemu od grofa, in ko bi ne moral zato pravcato roboto delati pri čiščenju gozda itd., bi se živelo. Zato pa ne prenehamo klicati vladi: dajte zemljo nam, ki jo obdelujemo!
Kmetifskl delavec.
Dobrova pri Ljubljani. Ko se je ustanovila »Zveza kmetskih delavcev, kajžar-jev in poslov«, je bilo tudi pri nas mnogo zanimanja za to organizacijo. Temu dokaz je, da je že pristopilo precejšnje število delavcev, kajžarjev in poslov v našo organizacijo, nadejajoč se, da si izboljšajo svoj žalostni položaj. Kar čez noč pa je minilo nekatere naše člane vse zanimanje ter so začeli človeka, ki se je najbolj potrudil, da se tudi pri nas ustanovi ta organizacija in napove boj vsem tistim, ki nas zatirajo, napadati z raznimi psovkami, češ, da je slepar in da dela na lastno pest. Krivo temu pa je, da so se prikradli v naše vrste gotovi ljudje, ki hočejo to organizacijo do tal poteptati. Sicer nam ni znano, kdo so ti volkovi, ki hodijo v volčji koži, pač pa nam je znano, da delajo to na škodo bednemu delavstvu. — Kmetsko delavstvo imej samo zavest, da ti je organizacija potrebna — okleni se je brez ozira na očitke s katere si bodi strani. Zavedajmo se, da danes le tisti človek kaj šteje, ki je organiziran.
Viničar.
p
Ljutomer okrožje. Zveza viničarjev priredi v nedeljo dne 19. sept, po rani maši shod v telovadnici Narodne šole. Na dnevnem redu, je vprašanje poljskih in vinogradniških delavcev. Poroča zastopnik iz Ljubljane. V interesu zgoraj navedenih je, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu.
Ljutomer. V nedeljo dne 19. septem-j bra se vrši skupščina I. delavskega konz.
I	društva v Narodni šoli. Člani konz. organizacije se naj v obilnem številu udeležijo.
Izpred porote.
Včeraj so v drugem slučaju P°r°!.ni^ potrdili vsa vprašanja, ki jim jih je sta • nat glede na tutovc manufakture pn fovki v Ljubljani, nakar je obsodil siena koba Alcksjcnka na pet let težke ie6o. J* . Peternela na 2 in pol leta težke jejj« lija Špacapana na 1 leto in pol težke J««*
XXX	'
Danes so razpisane tri porotne ra*P,^*ve Senatu predseduje nadsvetnik Zebre, ° zastopa državni pravdnik dr Modic, °j?
zagovarjajo in sicer Franca Kadunca ljane dr. Kreč (pisarna dr. Furlana)
ica	»»sina
_	dr.	Furlana),Josip;
Čuka iz Loma dr. Valjavec in Antona iz Poljan dr. Ivao Tavčar ml.	„	wj.
Pri razpravi je danes navzočih » niških častnikov, ki ji prisostvujejo v si ske namene.
V	STAREM DVORU UKRADEN rn,NS*L
O tej zadevi je razpravljala	.
porota že 27. februarja 1. 1. in se je takra . prava preložila. Gre za to-le: Trgovec , v Jenko iz Škofjo Loke je naročil vpwv,~Vje. Medvodah dva soda firneža, ki so ga.
Rovem naročilu pripeljali z V9Z0P,J J« roki. Rozmanu v Starem dvoru pri Skoiji..
Dne 13. novembra 1919 je pripeljal voznin soda, katera je zložil pred Rozmanovo Drugo jutro pa Jenko sodov ni več	j-4
Vsled objave v časopisih je dobil JenKO 21. novembra 1919 brzojavko od Martina J-* ga iz Ljubljane, da naj se zaradi firneza h, cej zglasi pri njem. Pri Langu je. P° # mu dva soda spoznal za svojo 'a^tninP'I^nff0, je prodajalec firneža potem zglasil pn " 09. da bi bil prejel še ostanek kupnine ga, j« licija aretirala Obdolženi Franc Kaduncj g to pripoznal da je zvečer 13. novembra zvalil oba soda firneža po tračnicah v s* šče k Hainricharju v Starem dvoru, pn« terem je služil kot strojnik in ju je tam n do 16. novembra, očitam ju je ponoči ? delje na ponedeljek odpeljal v LjuuU*^,
-	- - - ta
aviuiuuuuom, Katerega si .je	~
izposodil proti nagradi 2800 kron	rf
šoforja pri francoski misiji; soda je odtozu svoji materi v Bohoričevi ulici, odkoder J .
i _	  ,	-r	_	..	*
- v,,^	^	»v.	—	Kite
radi nakupa firneža pogodil, češ da 3® y
blago vtihotapljeno čez demarkacijsko “U*
obeh sodih je bilo firneža 380 kg po ujjg kg; ukradeno blago skupaj s sodoma je cenjeno na 15.620 kron.	. _njrdili
Po končani razpravi so porotniki ^ na njo stavljeno vprašanje, nakar je sena sodil Kadunca na 1 leto težke Ječe*
Nato je razpravljala porota sledeče!
Slepar na deželi.
Jože čuk je iz Loma pri črnem vrb® rna. Stalnega bivališča ni imel in se je« tikal brez dela po vaseh okrog in ie ,sl & « ljudi in jim izvabljal denar, češ da jc ujetništvu skupaj s sinom dotičnika, da s ^ poslal sin z naročilom, da naj mu piines „ doma denar, obleko in jestvine in mu omogoči, da se bo precej vrnil domov. ljudi je izpraševal, kdo ima še v ujetni sina, kje da je, od kdaj ni pisal domov: poizvedel vse hišne razmere, je šel k dou mu očetu, oziroma materi, kjer je lagal, ° ^ pošilja sin. Dne 9. aprila t. 1. je prišel s » rij t Gracelj v Ribno, kjer je lagal, da J® * jj* nim sinom v italijanskem ujetništvu, prišla skupaj do Gorice, on da je PoP!^r* naprej, sin je pa ostal še v Gorici in DV0fi> naprej, ker nima denarja in ne obleke. n jateljstva do njega je pripravljen, da prinesel obleko v Gorico, nato se bosta oba skupaj domov. Graceljeva je Čuku . Agj. in mu je dala 640 kron, obleke, perila i® J »jj vin v skupni vrednosti 2773 kron 50 vgj- ^ podoben način je izvabil 22. junija nod vru Krištofu v Veliki vasi pri Borovljan Kjj, pretvezo, da sta bila z njegovim sinom ro0. pom v ruskem ujetništvu skupaj in da šilja sin iz Mažarske^a z naročilom,
500 kron in za 100 mesa in kruha Zan je tudi obleko in gotovine 1000 kron, toda mu obleke ni in denarja le 500 kron. doben način je poskušal oslepariti tucu j, neza Starmana v Železnikih, kateremu povedoval, da sta prišla z njegovim sino® nezom iz Rusije do Brucka ob Muri, kM je Janez skrit pri njegovi teti, pri kateri na njega, da mu bo prinesel drugo oblwW nekaj denarja. Starmanovi so mu rekli, d® .j mi nimajo denarja in obleke pri rokah, ,.j) jim sina spravi domov in da mu bodo P°"X vse njegove stroške poravnali. Čuk se ja "Lj varjal, da je on navaden kajžar in da s,jjj ne more pomagati. Med razgovorom so P®-Sli obveščeni orožniki o novici, ki so kmalu Pr* in aretirali Čuka v Starmanovi hiši. .
Ob zaključku lista razprava če tra]8^
Odgovorni urednik Jože Rutar.
Izdajatelj konzorcij »VeCernega iuta*. Tilka »Jugoslovanska tlakama« v
v
Ciuiiia izdeluje perilo in obleke po Dajo #
u.Ilijll ceni. ž dovaka steza 1, Ul. nad
Zahvala.
Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našega nepozabnega
se prisrčno zahvaljujemo, posebno Se častiti duhovščini, Jugoslovanski strokovni zvezi, orlovski organizaciji, Krščanski eocijalni zvezi, D*u' štvu tiskarjev, Katoliškemu društvu rokodelskih pomočnikov, pevskemu društvu »Ljubljana", Jugoslovanski tiskarni in vsem, ki ste pri spre-vodu sodelovali in se v molitvi spominjate dragega pokojnika.
Bog Vam povrni!
Ljubljana, 29. avg. 1920.
Njegovi žalujoč*