ip >WMr lih*j* vssk dtn ruen nedelj in pr&tnikov. t) rr •* • VETA GLASILO SLOVENSKE NAR6DNIE PODPORNE JEDNOTE Issoed d*ily ezcept Sund*ys end Holidnjs '—r xl ^^ ^s^m cbca^ u4~ sobota t. februarja (february> m* stev.-number u. and dlatribntod panatt t»o. 148) authortaed by tke Act of October8, 191T. on Sm? elezniška predlo- Potapljače neusta-Overmanova pred-| pred senatom. Poet Offloo of Chkago, mtaaia By oNor of Um Pririlial, A. i. Bmiaaa* ELNlCARJI DOB* $S46,000, 000 odAkoditiiib. enitev J« napravljena na podit-fi prebitka t leta 1917. Washmgton, D. C. — Dobiček leznic v letu 19H7 znaša okoli >98,000,000 in predočnje pribli o vsoto, ki jo izplača vlada del Čarjem kot odškodnino, ker je lezntfki obrat pod državno koa-lo. Te številke naznanjajo pro-čuni na davkih, troških in do kih nad $1,000,000,000 v mi lcm letu, ki ao jih dobili na odlagi poročil meddržavne tr vtke komisije za enajst mese-po cenitvi za december. 61* ke seveda niso oficijelne. Ce bo zakon sprejet, ki jc ae j v kongresu, tedaj cenijo, da vlada morala plačati #946,000-Tako je cenil ^mith, pred mnk senatnega odseka za med žavno trgovino odškodnino za ezniške delničarje, ko je cena priporočal, da naj aprejme že nižko predlogo. uiifch je rekel, da pomeni ta ta 6.32 odstotkov dohodkov in upa, da se večina železnic zadovolji. V soboto se je odsek zedinil fde nekaterih spornih točk 0 edlogi, toda senatorja Oum -ns in La Follette predložita edloge manjšine. lepublikanec Poindexter iz hingtona je prijavil priziv njftine. On izjavlja, da se ne določiti časa, kedaj naj se vr-ieleznice pod privatno kon -o. dokler ni izdelan definitiv-naert, po katerem naj ae odpre-pjrsi nedostat tor oporura cloloCM, Ki po -ašca predsednika, da določi mino lazprava o deljek. predlogi prične v DNIK V SPORU MBD KLAV-nuua delavci nr vi-LUH8ARJI IZVOLJEN. fuhington, D. O. i— Delavaki nik Wilson je infcnoval sod-ki ima razsoditi spor med ivniškimi delavci in veleme- me sodnika jc ostalo tajno, do-r nista obe stranki izjavili, da »prejmeta. redloženih je bilo trideaet preden je delavaki tajnik ral sodnika. Obe atranki at* jubili. da se podvržeta njegovi odl»i. Pti, IHAR KA SBJI ftOLSKEOA SVITA. Jbicago, m. — Na seji šolske-»veta je bil zopet vilhar, ki je tal, ker so hoteli zabranlH Ja-M. Loebu, da odgovori Albert Severinghausu, ki je citiral po-' "ko župana Thompaona šol-mu »vetu, imenavajoč !x>eba I«pridneža, nehvaležnega in jirea. astal je vrišč ln predsednik «je naročil posebnemu agen-dl postavi lno oni slovanskih narodnosti — tako navad! holšavlIkMi revolucionarnih idej, da sta kajser in Kari po praviei v strahu, kaj bo do počeli, ko aa vrnejo domov. Bolševlške vlada je — kakor je anano — osvobodila vojne ujet nike, to ja da aa sinejo svobodno gibeti v mejah Ruaije. Mnogo Vamcav je izrabilo priliko in potegnili so domov preko Finske in Ivadake, toda teh je bilo komaj psr tisoč .Ogromni večini — #»»-rm miljoua ujeti nlkov' — ae pa nič kaj na ljubi iti is Baslje. Samo v (Petrogrsdu je ekrog 40,000 in v Moskvi :tfl.. 000 rrtfciŠbih in avstro-ogrskih u-jentikov. Bolševlki ao dali ujetnikom avobodb ln vso priložnost za sprejem revolucionarnih idej. Orga* nizireU ao med njimi zelo uspe*no propagando, ki je pod vodatvom poaebnega biroja aovjet ne vlade. Biro je izdal nehrnj brošur in letakov, ki ae dele med ujetnike v vaeh jezikih, ki so zaatopanl med njimi | aa nemške ujetnike izdajajo bolševiki posebni dnevnik. Jedro propagande je: "Zemljišča v Nemlljl in Avstro-Ogrskl mo-rajo pripadati kmetom, tovarne in vsa drnga industrija I ns podjetja pa delevetm". Obenem razkrivajo bolševlki vse intrige in lopovščina nemike in avstrijske vlade. Uabeh te propagande med ujetniki |e naravno*! velikanski. Vojski la kajserjeve in ttsrlovs mo narlAje hlastno čitsjo re volu do-nerno čtivo In poslušajo aoeiali-stična govornika. Ujetniki so or-ganlairali med *ehoj sgltatorje, ki pomagajo širiti bolševlške Ide je dlo zadnjega moža. Kdor gre po flieah Petrograda, naleti vaak čaa aa množico nemških ali av-atrijskih ujetnikov, ki se tišče o govomlks in paano posluša jo ln aplavdirsjo ožigossnje av sti^-aemšklh militeristov. Vssk dan ja tadi videti manjše ali več-je, gruče ujetnikov, ki koraksjo po ulici In prepovejo revOlncio. name pesmi. To se tiste "žsloetne razmere'' n«d ujetniki, ki delajo eive lase hlastam avtokrstičoe Nemčije la Avstrije. Avstro-nemški kemlser jI e Pettogradu so naravno govo-rili a ujetniki le stresle jik je gro ze» ko ao videli pova«Kl med njimi ož>rt protlkajzerskl sentlmeni. Kemissrji so spoznali, ds ti ljudje ne bodo nlkdsr več idejslni, r vest i in ubogljivi podsniki Im paralistične NAučije In Avstrije, 1 a pa glavi jim vrši. kaj se zgodi, ka aa po sklenjenem mini v«uj* dva mlljona pristnih bolševikov v Nemčijo In Avsfro-Ogrsk« Bacame aa. da »mlševlška vlada ne ka njellls sahte« i aniM nem Ške vlade in dala lw ujetnikom frso prilošno«« da pooiagajo aa aMti revolucijo preko runkih me io Zmaga finskih bolševikov. London, g. febr. — Uradno javljajo ia Petrograda, da je fin-ska rdeča garda premagala čete generalk iManuerhelma in reoku* plrala Tammerfnrs. Mannerhei-mova garde je na begu in bolševlki predirajo aa njo. Manner-heiiu je imel okrog 10.000 mol in Izgube na obeh straneh ao zelo ve-like. Ritka se je začela v pondeljek Iu končale je a zmago bolševikov. Krllenko je odreeal uporne Poljake. Bpetrograd, 8. febr. — Vrhovni poveljnik holševiške armade Krllenko je ustavil živila ,ae poljsko legijo v ruski armadi, ki ae je u-prla pred nekaj dnevi v Mlnakn. Obenem je Krilenko pozval poljske bolševlke, da «e umaknejo i legije. tTpor v poljski legiji je nastal. ko so Poljaki dobi!) navodl-da odstranijo častnike ln aa podvržejo demokraciji. Častni* d se ps niso hoteli podali ln ao nahujskeli vojake na upor. Kri-enko je izjavil, da so poljski častniki pod kontrolo poljska bur-loazije, ki ae noče podvreči ljudski vladi. Razmerje z Ukrajino ja zopet na boljem. Hovjet poroča, da Ima ukrajinski delavsko-vojaškt avet pološej pod kanleola iu ailailft >A>iSjauUiMMMlll& M tft. ■r' f •»* ev. 1'krajlnaka bolševlške rada r dosegla sporatfum s patrograd- skini sovjetom za fadaratlvnn zveao a oatalo Rusijo ln enotno vlado v zunanjih zadevah. Vojaški raatopniki na vseh frontah an >rlpoznall bplševliko rado ae e* dino oltlaat v Ukrajini. V prihod-njih par dneh aa vrši vaeukrajin skl kongres v Kijevu. Nadalje poroča sovjet, da je na (rimu vsa oblast v rokah tamoš« njih delavsko-vojaškMi delegstnv, Krimski in ukrajinski vojaki pristopajo v bolševiško armado, London, 8. febr. la Kodanja poročajo po nemških virih, da je general Aleksljav, bivši vrhovni poveljnik ruake armade, orgenlal-ral kozske ln druga neaadovodj-ne čete v številu 35,000 mol, a katerimi koraka proti Karkovu In Voronelu proti bolšavikom. Nemški listi javljajo, da ja raz. dor med eantrslnlml dršavaml In bolševlki v Brcat Mtovaku gotova stvar, imajo pa upanje, da ae sklene separatni mir a Ukrajino, z Ruskih virov nI nohentli poro-ŠIL Revolaoioniraaje Kitajake Htockholm, 8. febr. — Huskl bolševiki se pripravljajo aa reva-lueionlranje Kitajska. Podpirali bodo gibanje rebelov v južnih pro v i ucl jeh proti cenlralei kitajski vladi. V južno Kitajska bof> poslani socialistIčnl agitatorji. Deaet revnih Pet r ograd, 8 feh, — Bliža ae pomlad, čas setve la zemljiško vprsšsnje^ Rusiji je sds j akutni problem Kmetje, ki so slulill v armadi, se vračajo v prešnja hI* rališča. da prevcamejo državna zemljišča. Vseruski delavaka-vo-jaški kongres je sskljnšen, tads zemljiška vprašanja še nI rašeaa, kar se tiče Imgstih mušlkav Ve-lepoeeetva so razlaščena. Velika gospodarska vojna se sečne šele zdaj. ka bodo kmečki najemniki lirjell svoje pareele Utiin izjavlja, da morejo bili konflseirsne vse velika kmetije In ds mors Imeti prednost deset revnih kmetov proll enemu boga- VSAK PROSVETA GLASILO MjOVENSKI NAMOPNE PODPORNE JEPNOTE nedelj te »rasalkev. raSTMIKA SLOVRNg« NARODNE PODPORNE JEPNOTZ ___ t«ainj«M Mtv« MO»MTl razreda — možje brez lastnine določali svetu usodo", tedaj ga ni do teh bpoed pripravila sentimentalnost. Schwab e bister opazovalec sedanjih dogodkov in na podlagi teh dela gvoje zaključke. In da se Schwab ni motil in mu yii sočutje polagalo besed na jezik, je z drugimi besedami potrdil par dni kasneje mornariški tajnik Daniels v teku govora v Wash-ingtonu, ko je rekel, da se je storilo za človeško svobodo v tej deželi več v šestih mesecih vojne, kot preje v tu-catu let "Pričeli smo ravnokar", je rekel mornariški tajnik. "Naši vojaki se bodo vrnili z bojnih poljan v Franciji s širšim obzorjem in zahtevami o pravi enakorti. Iz vojnih plavžev mora priti nov duh splošnega bratstva, enakosti o življenju in plačilu. Predolgo sta vladala privilegij in tasta." ■ m PRIDE! Slovensko Republicansko Združenji Nov "veleum" se je oglasil v obskumem listti, ki izhaja v Clevelandu. Nadel si je "visoko" nalogo, da še z "višjega vidika" sodi posameznike v "Slovenskem re-publičanskem združenju". Skoda, da se "veleum" ni pod pisal s svojim imenom, ki ima toliko eneržije v sebi kot zajec, kadar srečat lovskega psa, da bi vsa slovenska ameriška javnost poznala duševno omejeno revše, ki sodi druge po sebi. .....i i DOPISI. 11 v * s . i Vesti, ki prihajajo iz Nemčije, so cenzurirane. Nem ške oblasti ne puste vesti prek meje, da si zavezniki ne morejo ustvariti jasne sodbe o notranjem položaju v Nemčiji. Resnica je, da so delavci zaštrajkali, da prisilijo nemške mogotce, da opuste osvojevalne namene. Ali res ; je tudi, da so kajzer ia junkerji z železno pestjo potlačili fttrajke. Brzojav je sporočil, da bodo delavci ustreljeni, če se ne vrnejo na delo. Vest je verojetna, kajti v dežel Bruesewitzev so brutalno postopali s štrajkajočimi delavci še v mirnem času. Delavske demonstracije na ulicah so bile že od nekdaj prepovedane v Nemčiji, zategadelj ni nič čudnega, če so proti delavcem nastopili najsurovejše in jim grozili s smrtno kaznijo, da jih primorajo se vrniti v tovarne. Ce kajzer in junkerji mislijo, da bodo s takim* sredstvi ugnali ljudstvo, tedaj odgovarja na njih misli majhna vest, ki je ušla prek meje v Švica in pripoveduje, da že tli iskra, ki se nekega dne spremeni v pogubonosen požar za nemške mogotce. ' Stroebell, socialistični.poslanec v pruskem deželnem zboru, v katerem odločajo junkerji, je ostro napadel mi-litariste in osvoievalce. Junkerji so mu besni segali v besedo. Ob tej priliki jeStroetfell rekel : "Ne pridigam revolucije, kajti prišla bp sama od sebe, ko bodo zanjo ugodne razmere. S tem, da nadaljujete vojno, pomagate ustvariti take razmere. Tuje dežele so opravičene zahtevati demokracijo v Nemčiji. Tujezemci nimajo zaupanja v nemški militarizem, ki se je vedno protivil razsodišču in razoroženju. Toda nemško ljudstvo se je naveličalo biti paiija vsega sveta. Ono želi človekoljuben mir, da kot svobodno ljudstvo odloča o svoji usodi." Te besede je Stroebell govoril pred izbruhom stavk ki so bile prvo znamenje, da se je nemško ljudstvo naveličalo nositi jarem, v katerega so ga vpregli kajzer, jun kerji in militaristi. Nemški mogotci niso razumeli znamenja in izbrisali so ga z brutalno silo začasno, da premotijo sebe in zunanji svet, da stoje še na trdnih tleh. Koliko časa ostane izbrisano? Dokler ne bodo po Stroebellovih besedah razmere ugodne za preobrat In ta preobrat pride, če nemški mogotci ne sprejmejo mirovnih pogojev predsednika Wilsona in nadaljujejo z vojno. In čimprej se to zgodi, toliko boljše sa nemško ljudstvo in demokracijo vsega sveta, ker se bo svet rešil najbrutalnejše avtokracije, pri kateri človek prične šele pri baronu, Z. v Ohioagi, DL ISVRiBVALMI ODBOR: Frank Bostich, Filip Godba, Fraak Kerie, Martin V h^l Etbin Kristan, Anton J. Terbovec, Joža Zavertnik. ' g MADZORMI ODBOR: Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Varani«. John Ermenc, Ivan A. Kakor, Ivan Katar, Anton Ifotz fa Mravlja, Jacob Muha, K. H. Poglodich, Matt Pogorele, Jaki Z Joaeph Steblaj, Frank Savo, Frank Udovioh, Andrew Vidrich Sm Zabric, Leo Zakrajiek, Anton Zlogar. ] (Opomba. Zastopniki organizacij in liatov, ki se dozdsj fe, priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno. javijo in izjavijo, da aa ataiajajo a temeljnimi načeli 8. a i, Naslov za pisma in denarna poiiljatvo jo sledeči: Anton J. T« P. O. Box 1, Gicoro, I1L) Barborton, O. — Predpustna doba ae bliža svojemu koncu, a v naii naselbini nimamo lo nič no-yopečenih, pardon — novoporoče-nih parov. Dne 2. februarja je nam dramatični klub priredil moškeredno veselico. Dvorana je bila akoro na. tlačena občinstva, maak sem pa pričakoval precej več, kot je bilo navzočih. Zabava je bila izvrstna, tetudi je raovetljova v dvorani bila nekoliko časa na itrajku. . J Na zabavi sem pogrela! precej ljudi, o katerih se jo mioHlo, da ao z nami za naš dom. Nasprotno sem pa opazil na veaollci take, da skoro sam svojim očem nisem ver-; el, ko sem jih videl navzoče. Ža-ostno je, da so tkrti, ki no najgla snejli z besedami, kadsr gre zs nai dom, najslabli, kadar je treba trav dulenje pokazati v dejanjih. Se več t pri njih jo opaziti cel d neka-ko mržnjo do onth, ki ae -v resnici trudijo za to prekoriatno stvar. Z besedičenjem in nasprotovanjem se ne bo nikdar uresničila naša i-deja. Rojaki, pustimo na strani vse presodke in pojdimo na delo skupnimi močmi, da čkn prej dosežemo nai ellj. plal položi dar "domu" na al-tSP.. Odgovor uredniku f Oalnmot, Mloh. — Tukajftnji liat "Hrvatska" je priobčil o nalem shodn, ki ae je vrli! 27. januarja za ustanovitev lokalne organizacije 8. R. Z. na Calumetu In okolici poročilo, ki uiti oddaleč ne odgovarja resnlai. Nekateri Hrvatje so takoj od začetka, ko so izvedeli o nalem shodu, pričeli delovati na to, da se nai shod rosblje. 8 tem namenom se je udeležil ithoda tudi pop Jos. M edin, gnapodsr gori omenjenega listap ki je komaj čaka), da dobi besedo in s svojimi pristali razbije shod. Ko je Medin vpra-žal predsednika za beaedo, mu jo je ta dovolil, z opazko, da ne 4rae govoriti za kralje in Petre, ker nai program je samo sa republiko in ne priznava nobenih monarhi stičnih umelavanj. To je prvo, kar je urednik Hrvatske pozabil po vet dati v svojem poročilu. KfrH*e .Medin ni držal predmeta, mu je prediednik zborovsnjs enostavno vzel (»esedo, kar bi se mu gotovo dogodHo v vsakem zborovanju On je napadal osebe, mesto da bi govoril stvarno k stvari, za katero se je to shod vrlil. Ker se mu to vrste "govor44 ni dovolil, je so-pustil s svojimi pristali dvorano Ce pravim pristali, hI to v tem aki čs ju ne bilo pravilno, fcajtl a h jim ko odIIi le tisti, ki so ped njegovo komando in kot toki so ne mu boli zameriti. Nai ah od se jim je zdel kljub temu vsžen, ps so o njem poročilo ksr na urednUki strani Nič čudnega! Domišljavi ljudje so še vedno rekli, da njihovega lističa podnaslovom , lju^ j___j___i« rCalumeuka federstns republika4. Crednlk *e norčuje Iz nsAeea republikanskega gibanja, in povttu-je krfcko deklaracijo, katere so tudi priobčili saesvo s poročilom o naiem Jiodu In tn je. kjer eefca-le največja Infamnoat Isdajete- niti ena točka podobna originaln kHViki deklaraciji. To je dokaz, r da ti ljudje računajo np zabitost svojih čitateljev, ker se jim upajo pretvarjati ne samo posamezne točke nego kar cele deklaracije. Da bi 00 me ne sumilo, da poročam neresnico, bom citiral nekaj stavkov iz omenjenega lista v hrvaftkem je-ziku dobesedno kot so bHe priob-ioni: "Ovo sa naše narodne političke organizacije, koje se bore za os-tvarenje buduče nale zajedničke države — Jugoslavije. A ave četi-ri ove organizacije rade na teme lju "Krfske Deklaracije", a ova kaže, kakva če biti vladavina buduče nale zajedničke domovine, i tko če imati pravo hirati ovo. O tome deklaracija čiato i bwtro govori ovatko: 1. Slobodna volja naroda v za konodavstvu dolazi do izražaja u redovitoj na rodno j skupltini Jed noj i jedlnstvenoj' za cijelu drža- vu' Senator Pomeme je glasoval, da preidejo železnice eno leto po končani vojni zopet pod privatno kontrolo. Senator je precej glasno kričal, da so železnice premogovniški baroni krivi, da ljudstvo zmrauje. Izredno trdo Je prijemal premogovniške barone z njegovimi go-vorancami. Koliko so vrddne take govorance? Well, senator Pomercne ni samega sebe imenoval senatorjem, ampak izvolilo ga je ljudstvo. Koliko časa bo še ljudstvo volilo može v senat, ki grme proti trustovcem, ko pride do glasovanja, pa zlezejo pod klop? Človek ia pol iz Oyster Bayja ima skoraj vsaki dan opraviti z VVaahingtonom, da govori o sebi in oglaša svojo osebo. Zdaj vztraja pri pravici, da sme kritizirati vodstvo vojne in se navdušuje za svobodo tiska in govora. Ali strašno se je uj#zil, ko ga je neki senator označil kot največjo pomoč kajserja. imajo sami pravico do kritike, drugi morajo pa molčati. CKarlea M. Schwab, jeklarski baron, je priznan, da pripada med najgmoAnejše kapitaliste v Ameriki, ki ni nikdar aimpatiziral z delavci. Ce je Schwab izjavil pri obedu velepodjetnlkov v _ _ _ _ ______ N«W Vorku, da prihaja čaa, "ko bodo možje is delavskega|t"e take temeljito spremenili, da ni'ker ki vedel, da ae ao barante aa , Kajne, to ni prva točka krfske deklaracije, nego to je ena dodatnih točk, ki jih je sprejel izvrie valni odbor Jug. Ner. Sveta i Združenih državah. Teh dodatnih točk, dodanih v Ameriki, je mnogo, toda vse te točke le niso *krf-ska dekleracija. Co bi bili polteni, bi morali v avojih listih to tudi ločiti in reči, to je bilo sprejeto na Krfu, Jo smo pa potem mi predelali. Za na« zadostujeta dve točki John Stebly. rfginalne deklaracije, ki nam ja»-no dokazujeta, da se nam ne namerava dati nikake prilike odlo čsti o formi državnega sistema, če se jim posreči njihova nakana dobiti jugoslovanske narode pod svojo 'k<(nlrolo. Vem, da se je po na lih listilNe večkrat citirala ena ali druga točka krfske dekleraci je te jaz bonktu ponovno citira prvo in 13. toeko, kajti dosti lju di take lit vari Hrt ro pozabi, pa je dobro, da jkn večkrat povemo, in to že zato ker so naii nasprotnik vedno na delu s raznimi za vi jan; in napačnemi tolmačenji in s t em zavajajo nepoučene ljudi. Omenje ni dve točki krfske dekleraci je se ■■■H 1. Država Srbov, Hrvatov in Blovenoev, ki so poznani pod ska pnim imenom Jugoslovani, bo svobodna in neodviana kraljevine s ncrazdeljivlm ozemljem ki enem državljanstvom. Država bo ustavna, demokratska in parlamentarna monarhija s Karagjorgjevičevo dinastijo ns čelu, ki je vedno delila ideje In čuvstvs rfkroda, ceneč svobodo In voljo naroda nad vse drugo. Iz trinajste točke zadostuje za nss en sam odstavek, ki se glssi: 44Ustavodajna skupMHna, kakor tndi zakoni, katere bo ona sprejem la, bodo imeli veljavo' in izvrie-valno pravico žele tedaj, ko jik kralj ssnkeijonirs"., t Oni dobro vedo, d s se med na-Mm ljudstvom v Ameriki ne da ničesar napraviti za Interme monaf-hij, če M delevsli odprto, vsled te-nspfesli ga Imajo eelo vrsto progrsmov na. polnjenih s raznimi točkami, pa pravijo: To je krflsks deklaracija. Krsljs se omeni nemint ja, nekako m hn o« rede, kot ds to sploh nima nobenega pomena. Koliko lažje bi jim bilo. če bi Mi med narod a od. kritimi nameni tn rekli: "Tudi mi smo sa republiko in bomo delovali z vsemi nslin| močmi, da jo do. Ijev Hrvatske Krfteko deklaracij« aeiemo*4 Nsrod M vam zsupal. njihovim hrbtom z njegovo ueodo. Naša glavna cahteva je, praMca samoodtočevanja narodov o svoji usodi. In to ie, kar nam zabranju-je tudi krfska deklaracija, kajti tisto uro, ko bi se otresli Hahsbur-Žanov, bi prilli pod vlado Kara gjorgjevičev hi o kakem glasovanju o državni formi bi ne bilo ne govora. Ljudje, ki M radi pred ljud stvom nekaj prikrili, ne morejo pisati restiice, vsled tega tudi vi dimo toliko različnih tolmačenj c krfski dekleraciji po listih, ki jo zagovarjajo. V tem ne zaostaja tudi nai liatlč "Hrvatska", ki se tudi čuti poklicanega zavijati resnico. 8 tem načinom bojo ne boste doaegli mnogo, ker vam nihče ne verjame volih laži; Ikoda pa pirja in črnila. Vala grana "Velebit" H. 8., je le enkrat zaspala in je spala spa nje pravičnega dve leti, preduo ste jo zopet oživeli. Toda vsa zna-menja dokazujejo, da se jc spanec zopet polalča in bo zaspala za vedno. Vse inltitucije, ki se bore za zastarele srednjovefike naprave morajo propasti, ker svet gre na prej, ne nazaj. Morda ni več da leč čas, ko ne bo na svetu nobčne monarhije. * Povsem naravno, je, da 81oveu ako republikansko združenje vsakim dnem bolj in bolj napre duje H. R. Z. zastopa voljo naro-&r,-rsled tega je obstoj ntfe organizacije zasiguran in ga ne morejo podreti nobene intrige in nobene grožnje. Član S. N. P. J. da v tem, da je v nekaterih & vah strožja kot v drugih. Nekateri so se vojaškega M j„. - ^ jenja te težko privadili. To ki, ki niso imeli nobenega življenju med drugimi lj^ in disciplini. Selimo ae pridno iz ene ban drugo, tako da delam upq niku lista z vedniin pi njem naslova precej aitnostl vijo, da se bomo v kratkem selili od tod, kar si že vsi želi ker ta pokrajina je zelo pU*ti za bivanje jako neprijazna. VI da, da nas pl. Oajžla noče otaj ti ;'tudi on ae boji puieave io raj^e irrtove, kjer rastejo n n druge take cvetlice, kakor le on imenuje. Slovencev jc tu ie precej it večkrat shajamo skupaj. 1 kratkim sem čital, da so nei nedržavljani zahtevali opi od vojalke službe v nekem nem vežbalilču. Pred [tooi sem tudi jaz želel oprostitve, imam t stari domovini ženo troke, toda, ker ne žive tuka moja prolnja nič pomagala. Pozdrav rojakom in zna fiirom Amerike. John Bukot HOOVKR BO KUPIL Plft Donror, Oolo. — Živilski i vitelj Hoover bo kupil od jev v drŽavah Oolorado in! Mehika flžol po 7V2c funt. U men t i bodo plačevali funt centov. Oalhip, N. Mox-V tukajšnji promogokopih se dela s polno paro, zaslužek je>i odvisen od prostora in sposobnosti delavca. Zaslužimo sedaj nekoj več kot preje, toda vse nale priboljlke vzame draginja. >la! zadnji itrajk je bil izgub Ijen, toda nala unija le kljub te mu obatoja. Voditi itrajk In vzdr žavati unijo med tolikimi narod noetmi in plemeni, kot jih je to koj je aelo težko. Kljub temu pam, da bomo vzdržali nafio orga nizacijo. Zadnjega januarja se je v rovu it. 3 dogodila velika noarečo, ki jc zahtevala dve človeiki irtvi. Ko ja voznik peljal premogarje rova proti idhodu, ae je utrgola velika skala in pokrila tri voaičke v katerih ao aedeli rudarji. Štirje oo bili težko, in dva lohko poškodovana, dva sta za poikodbam ie umrla. Taka. je nafta usoda premogar je v vedni nevarnosti za avoje življenje. Večina neareč rovih ao krive družbe, oziroma njih boei, ker gledajo le ua to kako napraviti več dobička za družbe. F. Orolelj. Oamp Lee, Va. — Ne vem ka, je vzrok, da ao dopianiki Iz nale ga taborilča kar naenkrat utih aili. Ali so so naveličsli pisanja ali jim je pa morda gmanjkslo gradiva. Da ae javnosti dokaže da slovenski vojaki le žive tukaj, som eo jaz namenil napissti par stavkov. 8ieer nisem posebno znan 0 peresom, ker je bilo moje glavne orodje kramp in lopata pred m> jim odhodom k vojakom. Izredno mrzla zima se ai ognila natega taborilča, nego si je pri pravila tn adobno stanovanje in nam ni prav nič prizanaiala. Mieer amo ae proti nji dobro zavaroval z gorklml oblekami in stvarmi, jih pridno polagamo na ogenj. Ker sem vojalke ga življenja vejem ie s starega kraja, se les mo, stan nimam pritoževati V o jelki sta« jo skoro povzet enak, kajti vojak jo vojak, pod vržen je disciplini; rszliks je mor KDOR IMA DKfU Oamp Wadaworth, flpartol ». 0. — V ICamp Wadsworjfc« nahaja oficir, ki inia denar ia bico v Philadelphiji. Oni i hotel govoriti z ljubieo po nu. Dobil je zvezo in govorili nad dve uri. Račun j« znaisl( OOBMJ V RUDNIKU Terre Hante, Ind. - A* darjev je dobilo nevarne ne, Bratjo, treba je, da to amo že toliko druitro« ledorje dvakrat, da jih * več za tretjo poinjat«^ fUip Oodtea, L1BTM10A rčerajte^J hočete, da prtebčimo/jJ( nam morate poalati no ime in naalov Popravek: V v< Prosvete v dopisu U Mina., je bilo pe kHvdi paMoaa teše "Zar^, moralo biti pod tovarišem oropal I®' smaos DA DUJlouA. BOMBARDOUMJB Mttitt *Amsriške fronta v fVeneiji, ftb. - Aaieriška artiljerija ja da ii« z jot raj eilovito obetreljevala nemška zakope in nedvomno je pmadjala velike izgube dvjma bataljonoma , Nemcev, katero je bilo prej videti v lesovju. Za nemško fronto se je« tudi pojavil velik požar. Sovražni topovi ao odgovarjali in .bitka «e nadaljuje. T Četetek zjutraj, je naša straža prišla neo-paieno v nemški sakop, ki je bil prazen na datičnem mestu, toda straža je ališala govorjenje v majhni daljavi. Američani so ae vrnili z eno puško, ki je bHa v za kopu, s par kiobaaam in dobrimi informaeijomi. (Nemški brzo «trelei so sdaj manj aktivni in sovražnih letalcev včeraj niti danes. ' , **»• s f • * FROBVBTA ..... za rišite V vpraAanja. Htiji in da je bodočnoat japonske države navezana na to tradicionalno lojalnost Opozovolei razmer vidijo v tetri, I___ „ — 22! I m°***> m ~ Harry A. Wbee jase«, de ae bo morala vladajoča ler, državni živihki upravitelj, ae kaataneJjpormke.uprejali.lej l,o- je obrnil n. zvezno šiJSko adm" U M riti z novim, revolucionarnim du nlatraeijo, da mu pošlje dva sne- r*4®1 edravnik je bil hom demokracije, ki se razširja|na ekaperta, ki pomagata rešiti !ee stoletno dobo naprej t adrav. Očeta Molliogerjev; I Izkušnja, po vsem svetu. mlečno vprsšsnje za Cbicsgo. ni tkem snanstru. Ameriške VOJAK BANDIT ■< I, Mollingtr, ki Jo sdrsvii v svojem Denv»»r rtnln nr-n. « u*d 200»lMK) bolnikov Je v svo- uenver, Golo. — Wlllism E .jI Mtt»h,.r*kl ksrljorl UnaM vgroke I mfold, p ros tak ia Fort Logana h"*dMO j«" pr*Uipoal to sdrsvilo. J* tu le nrirnal rt. U - -Li- ^uiknr.ks *g..tlovlna ksko hitro j,. stl ravnik nanmtnvsl. Oannlki so ss ------ ------- . . "H v sspUnik ujrgova ili'ls> Tiso*. za 070 \ieanv T »Pravila (h> ujogovlli pr*A,Je ua štva v Londonu. nimalno mU> zVžene in mlado- ............. Morje je vrglo ua obrežje 44 letne delavce. Če bo predloga apre- , * ' trupel ameriških vojakov, toda jeta imenuje '"»UU. tO ••••..tov vojake IHHo p« ________goveruer k i " coaiov vso sso ImAm, 8. feb"- I*. -J^S^fclSEMTnl članov, ki v Su t fronti w pon.vlj.j« »bW.j„l lo- f."1 ■deni.flcir.a Po-1«h let ri>m potihni m,HMm\ti,. „r^ftn^^aaft kalni apopadi. TopnUko bojfva-l k°pl?eJ0 v"« v fn™ »robu. malarial. Ak« « iakair, da ao ma-1 rli n» vsi fronti. | 'f"1*,'* lrtv< raora»r' | «1* praniaka, imrnujr komiaija ji je se um - ~ »■ ««• i .. . . , — i «-------» —"■-*» ..v......t. Iz Pariza poročajo, da ao Fran- J,» kl 80 opre^Jeli delo na potop- mezdni odbor, ki določi mezdo. eoai odbili lokaha'napad v Alza-P^f1 P*rtUra- lf a , < ... - Včeraj so poročali, da je angle-J NEVARNI PETROLEJ strani Meze pri navijajo artilerijske bitke Rim, 8. feb. Italijana«., »v,,..., . stan javlja, da so Avstro . Nemci] u™dn° f1 P^rJ«no izgubili 56 eroplanov v zadnjih enajstih dneh. <»iji. Severno od Ai«nc in na desni .VCcraJ Po^čali, da je angle-strani Mnse pri Verdunu se po l?1 rszruševalec kmalu po ijapa- ike bitke du unWl1 sovr«4l»o «nbmarinko. Indianapolie, Ind. —JCo je šest- ltalijanski vojni W * torpedirala 4MTuscanijoMf ali letna Virghiia May Cbleman ae- .. , nnHtifi ni nMrunn Jal. __iai______.1___«. , MOLLINOER MEDICINE 00. S4 MlUngsr . 14 Eaat Park Way (N. S.) Pittaburgh, Pa. PBOT. DR. MULLIN ZDRAVNIK - SMOIALIBT ZA 8L0VBN01 i »at« 'wu|v »ccjc. iparni- j cr UOUUO I8K0 nUfle Opekline, Ua I - - - _ . ku ni bilo najmanjše panike, ko v bolnišnici dvomijo, da okreva. 411—4tD AVCDUC „ f t - , - Pri J> eksplodirala Vesti iz Irske se glase, da se je petrolejka in goreče olje ae je raz-zahvaliti veliki hladnokrvnosti a- lilo prek nje. Dasiravno je bila _ meriških vojakov, da ni bilo šte- pomoč takoj na mestu, je deklct- fleSni velike saveniiško ofea, vil0 žrtev ^n®!?0 vepie- psrni- ce dobilo tsko hude opekline, da giTOf ku ni bilo najmanjše panike, ko v bolnišnici dvomijo, da okreva. Washington, 8. feb. ~ Višji er- *a jc ^*^l)trft, ^ vojaki Marrioi} Calduroll, državni olj- medli častnik je izjavil danee, da 10 v n«j,ePiem hiteli v rešil- nI imdzorrrik, je uvedel preiskavo bodo zavezniki kmalu pričeli tele- ne Colne in P01"*««11 reWti tiste, ln dognal, da «o se dogodile štiri ofenzivo od ftviee do morja. Za- £ ,0 bili relitve najbo,i potrebni, oljne ekaplozije. Olje je bilo kup-vezniki so izbrali ugoden čas, ko Mac! v°iiltvon^ in moštvom je IjctK) v eni prodajalni, toda ni bi-je Nemčija oslabljena vsled not ra- vUdalft P°P°,na disciplina. Sub- lo preizkušeno, ker je uvedeno njih nemirov iu udarili bodo a ta- ******* nl nih- proti oljnemu depsrtmentu sod- ko silo, da mora zapadna ironta , 81l4ati 1)1,0 trwk ™.Par- «U«ko poatopanje, da ae došene, nekje počiti. Razume ae, da bodo nik M ^ t,ko^ 1litntt na etran. Če ima pravico delati preizkušnje pri tej ofenzivi pomagali tudi }* J k£r ^ « ,, , 1 l.lltl A#ifl«lttli H/raik Utlnv V »k. I meričani. Smuki Itn* OLATMI STAV i gHf-« WX LA WKD^LS" ATK. WUf*l ODMgi Prodsodaik: Jaka VogrU, bes m, U Bell«, OL L Podprodaodaik: J. Bratkovi«, k. F. D, 4, kea M, __ ^^ a MpesMaik, JsM Iskolj, HCS lalag Ave, Sa. Cklaage, A Taj^k. Jska Tsrdarkar, tre« Bo. LawaOal» A**, Gklaaga, lf] | ki Aatea J. Tsrbevaa, P. O. ri Jaka Melsk, 400S W. list Ješa A»broilA, U1 kos, Oaasaabarg, Pa. Pasi Bargar, T41 —- lat Bt., La BaUa, DL P. A TanakMjš Ak^j A,a., Boakspriags, Wf% Anton Hrast, (len. IM., t anombnrg, Pa. Ješ« Bašlšsk, bas 411, Bmltktaa, Pa. ( 1 . ludotf Plstertsk, 4M bes, BiilgevOK fA 1 Jakob MlklavAlt, L Bes I, WlUesk, Pa. * v M Patra vlak, 14111 Hala Ave, OolUswoa«, a Jsšs Sevartmlk. ▼RMonn g&RAnnBt P. J. Sara, M. D, UOf Bt. Oteif Ava, Oevslaa W DBKABNB IAD1V1 QT BTVABI, M m Sftlaja gi agm la* «. P. J. aaj ss »sšUjaje aa aestevi JOHN T1BDBBBAB, I88T-« Ba. Uw«Ute Ave, Okteege, m POiLOTARJA JOftl msa^ ga« Ml, SADITI PB1PIBLJIVI TUB!**, ki sta Jih stili pevo ia lao b ttaaaa, sa oelilJajo aa aaatevi ^^ T ^^ ANTON HRAST, «14 ~ Ištk Ave., W. Nev Ooletk, Mbm. VSI DOPISI, raapseva, šteaM, -r—Tn ua oo »Pmsis»e*» aestevi UBIDNISTTO "PBOBVITI", Mt—gg Ba. -nraHli ▼SI UPBAVNiftKB BTVABI, oeiekiaa, sglasl, m UPBAVNIŠTVO "PBOSVITI", Hlf^ll " " T koraspondsssl s lajal ■ ProsvatsM as rablU kaaa i dsa, ako lellte, ša bo vsaka l Ssjs ftevalga apmvaage ešbem sa vtMja eesso. Saflelak eb aai ari td, ss psšUjajs aa aestevi Uwašate Ave« Gkleage, m (NA SPROTI POlTI) PITTSBUmon, PA. -g—a —-^mg* Razna Iz leeaeeKlva. bil oddelek parnih kotlov. V tre-jnotku je bilo vsem jezno, ksj se je zgodilo. Častniki so bliskovito deli povelja in vsak moški jc bil LNTALOA PONMRlOlLA. . l ip I Lawton, Okla. Ko sts se t^s- _ v hipu ns svojem mestu. 'Najmanj hajsla lajtnant Dudley A. Loo - Papež se pritožuje.' že tožbe, krika ali molitve ni bilo m is in lajtnant lx»ftin stapips * , Amstjcrdan^, ^feb.,— Papež sUšati. V nekaj trenutkih so bili letalom v visočini 60® čevljev, se Benedikt je poalal pismo škofij- tolnt in splavi spuščenF'V vOdo je letalo naenkrat obrnilo s stvu v Monaikovem, v katerem to-Mn reševanje je Šlo hitro Iz pod ceni proti zemlji, hipno je bilo tu-ži, da so gotovi ljudje zlorabili wk. di V plamenu in padlo je na tla. njegovo zadnjo mirovno noto šfil Kakor izjavlja vojni depart- Dobila ata tako 'hude opekline, da K« prikazujejo kot sovrsžnika ment, je bilo na psrniku 2397 vo-| ju nl bilo poznstl pravega miru, dasiravno oh ljubi jskov in angleških raornsrjevj mir. vaeh se je rešilo 2296, med ksteri* --m\^e 7« smeriških čsstnikov. Po- Nemčija hoče rasdeliti Oeško. grežsjo še 7^ smeriških vojskov Amsterdam, 8. feb. — Nemška 28 »n«1«111^ mornarjev, kar je I BR£0#AVNI USLUŽBENCU V GIBANJU ZA ORGANIEAOUO. RLBKTRIONA PRBOLBDEA ZKŽARKL Stari le skalaal ašiavalk, s M letae Zdravi aspsiao ia Utre vsa be-plato, Aalodos, oblati, trgaajs, ssrvosaost, krvaa boteaai, kakor tali drage boteaai emšklk. Osdravl vsake boleaea katero prsvaams v svoje oskrbe. Uporablja aajboljAa evropska, amariika la odstallk šalov svate sdravlla. Nlaks sosa. Nasvet Brosplsšas. Tolea pre ------------ „u. — i^uuuM.) , -: ^ v -i nion in Postsl Te-radi Poljske. Nemčija bi rada pri- jih je moTje vrglo na sdho. v legraph kompanijl kot člani or-Jižala zase vse induatrijalne iu Parnik < meriški vladi sožalje. Mednarodni Rdeči križ proti bo-jevan ju a plinom. Ženeva, ftvica, 8. feb. — Odbor mednarodnega Rdečega križa je Menil energično apelirati na vse vojskujoče ae države, de opustel VPAD —srifsrm RANDITOV »mpade h strupenimi plini. | r ODBIT. Švicarski snnadni uradniki pra- m^^ ^l*]*™ P*™«*, Oendaleria, Ttt. - aMekiški vojna itak bliža h koncu. hil edenIuslužbencev, za katere sta vedeli,] prome-lda so člani unije. ST7U/fOS, STATE BANK fXO. (Brzojavni uslužbenci upsjo, ds | bo od tegs dne priznana njih or ganizseija. Uslužbenci ne zahtevajo povišanja mezde ali boljših {delavnih razmer. sl ■map B«sorjaLM aavsMMBSolo-sessiasj^ooea asaSariai eslesasMsi^ IMTsIMBHtUUm^ II IMA KATITALA IU BEZEBVE tlOO,tM.» UOCMA, BONZSSVATr io olraoft vlaga. NATOBONA ISeTITUClJA BORAH BRANI PRBDSBDNIKA ______ _____________Baltimore, Ud. — Senator Wil bendit je w7kuili sgodsj^trlj |»em R. Horsh iz drževe Idaho pri --Ivpasti ibliso rncau na ameriškeh napredni atruji v repnbli Kajser mobilizira belgijsks fl|J.lll0 ^ po^ ||vin0. ksnskl stranki Oovoril je »»s jsv- delavce. u|l ^ tl4bo ktjti po^vili so »hodu v dvorsni Aksdrmijc Amsiordam^ 8. feb. — Nemfiks jik e krogUmi, ko eo stopili na a- » sodbo in brsnll predsedniks vlada jc odredile, ds se priprsvijo oieriška Ue. Benditje oo bežali, Wilaons pred "divjo kritiko." Po ^ lnofiki prebivale! na Klender- kolikor ao jik oule noge. ^ - Ul v starosti od 1«. dd «0. lete - It'0 v nn"lkl irm«dl- ir V^MlA RAIBODBA SA MOŽB vp'no 1 v DRUVIOOLORADO. .Ii ^>>M»»##MMMMM»eM»»»MI#»M»M»l»INHiete»šMI>IMII<»MMMM»»^ hvalil jc vojnega tajnika liakerja In druge upravne urednike, de vr- še avoje dolžnosti. ■ ■ ■■ **tvik! in Jugoslovanski odbor i ^ Oolo. _ »odi. "nshuigton, R. feb. - Srbski|ftče jo rszaodtto. čs šens zapusti DIAMANTI V OREBENICI ____Washington, D. 0. — Dismante, P<"^e, da je Jtlgoelovanakij ^„ da bi M.oproetila, še eelkl eo vredni osem tkmč dolarjev P a, ----- ------1"—» - - in ao Izginili na polu Iz Itetrfdta v Baltimore, so našli v greznici, ko je policije aretirala nekega bivšege ušlužlienra ekapresne družbe In njegovo Ženo. Detektivi Izjavljajo, da je voznik napravil izpoved blrr.Q v Undonu apeliral na bol^ di w "i^vidU pa- v ds ne pripo- motne vzroke, in še ji mož ponudi. svsirn.ogrsaih delegatov v Utovsku kot ^"vt-noet ■ zastopnik o . Hrvatov ln v Avstro-iivečih Hrbov. šnokratičaa Japoneka eo boji J^^-flttAa, d. tn-' * njih .ioaeže npla|„i va, dMW>. kJ?> "Kokumbin Ai- »'•rilo js potiskih irnperisli I a ",HWia da narod- . ^ j. fci od nekdaj ^ "Strgani o^araki da bo skrbel ao njo, oko ee vrne tedej ee more može poalet« v se-por,^ker ni skrbel sa svojo ženo. IEJAVA BKBBKUTIVE SOCIA-LUTlCVE STRANKE. Obieago, nt — Ukor k uriva so-člaliatičtie stranke je poalala pred-sodniku WUeonu izjavo, da noj prizna ofieijefno eedanjo rusko vlado in da ae potrudi, da ee zavezniki Ode leče sedanjih mirovnih pogajanj, da iagnbe tU kronani roparji centralnih dršev. bo |0 SAMO NA TEDEN Ni« sta dva meseca zime — temperatura se je zniŽsls eena ua obleko ae je povl-šsls — lil — nadvse viaoko je KUPPENHEIMER OBLEKE IN POVRŠNIKU Zni/.sno iz prejšnjih een — ne povišsne ln še tmlfm znižane. , Nad' 700 oblek in površnikov izbranih naše velike zaloge ,,Kuppeiiheimer" blaga in ga damo razprodajo za eno aamo ceno iu sieer sa 121. Obleke in površniki vse Izdelano Iz naj-finejšeaa volueiieka blaga — VHK IK^NO hkIjASO* V ^upi^VIIKIMKIUKVI ' TOVARNI. Vsaka obleka nooi znamko Kup penhčimrr in Kufman. _ SEDAJ SAMO $21. Vse 'najnovejše Kuppeuheimi-rjove mode — vseh Velikosti ml S3 do M Vaeh barv in vrat blago. , , (Drugo nadstropje) FEBRUARSKA RAZPRODAJA POHIŠTVA. Velika isbirka vsakovrstnega pohištva kar smo ga še sploh kodaJ dali na trg po H DO Vi SNdUsn ona Ml ue držimo slabega pohlfttva v naši pro-dajalni in smatreino. da tu4i vi bi ga ne smeli imeti v vsši hiši. ENA CENA ZA VSE, GOTOV DENAR ALI NA KREDIT. Ako rabite pohištvo za vaš dom, vaak po- »s meru i kos 9 JNlhlštV ali pa oa celo stanovanje, ae vam ajt>M'otem |»a gotovo izplača, da ai na zalogo v "TIIK It|41 IV____ primerjajte a drugimi pr«»dajalimmi in ge-lovo hšfevate, da vam prodamo po ti e«W<#MNie»ltlll#»IIMM#IM##M»M#M»»l#< .. t ■ , • , ■ FBOBTST9 1 Kaj p« brenči*, »ob« pijana? Oči si pomencsj in primi tisti košček pameti, da ti na uide t Sfcopec (ae zdrami): Ooo — kje pa amof Ali mi je bilo alaboT Apela: Slsbo, kajpada. Pijan sil Vrtani, pa glej, da prideva domov ( Skopee: Ojejet ftkods ca lepe aaajet A, pri tebi aem, BuČart Spela: Čudo, da ai tukaj. Hudič te je imet itak le napol v kretnpljih. Zberi ee adaj in poberi t (Oa vzdiguje.) Pa zbogom, Tonjr. 8 tem pijanim štorom adaj itak ni nič. (Vratne Hkopca pod pazduho in ga vleče ven.) Bučar: Zbogom, »pela, zbogom. Spala in Skopat odideta. Su6ar (gleda trenotek za njima, potem gre k vratom v gostilno ki jih odpre): Nešal Pridi aem, pridi! Ma (vstopi): Kaj jsf ; Naša, ti ai neumna. Ali naj grem po zdravnika? , ___Ne, nič as mi ne meša. Le to aem ti hotel povedati, da si jih lahko izbiram. Kar nore ao ss menoj. Ps same taks, ki imajo kaj pod pal- \t Pa ai izbiraj zaradi mene I Kakor ai izbereš boš ujet. Jaz niaem tvoj angel j varuhi Spasoni, M boriš, Eetella Udranza (vstopijo; Hpazoni a kovčegom.) Bučar: Dober dan. Kaj pa šalite, gospodje? Spasoni (odloži kovšag), pijače, pijače, sig-nor. Saj je to gostilna, ne t Bnšar: Kajpada, kajpada. Zato smo, da Vam postrežemo. Ls ukazujte.' Misoris: Imate li dobrega vina T Bnšar: O, vino je izvrstno. Doli v mestu ne dobite boljšsgs. Bstslla (afektirsno): Ali je importiranof V buteljkah f Tukaj na znajo delstt dobrega vina. Bnter: Ml knamo izvrstno vino. Iz starega kraje ga imamo. t: No, to is. i: Dsjts nam tri kosnree zs pokušnjo. Takoj boste postreženi. Neža, prine-Mfeble veš, katerega. t! Vsm, yem ( Odide), piflspd, Misoris in Bstolla sedejo ss mizo. pohiti k omari, prinase prt kt pogrne Naša se v me s vinom. Spaaoni (pokusi vino): Kapljica ni slaba. Ali ja rss importiranof Bnšar: Prav gotovo res. Kje pa dobite v A-meriki tako vino t Veste, gospoda* to ni sa navadne goste. To stoji v posebnem kotu. •■■■• . • Misoris (pokusi): Hm, m» dobro vino. Skoda ds Ijndjs ne vedo ssnj. Ce bi bila goatilna bolj snsns — BsteUa: Na drugem prostoru, bi morala biti ln bolj prikupljlva. Bnšar: Bes, rss, ns to sem ie mielH. No, kar ni, is lahko bo. Misoris: Dsjts še sebi koaaree, da ae bomo bolj gladko pogovarjali. Redite k nami, saj zdaj nimate gostov. Bnšar: O, Ča dovolite. Neža, pa prinesl še meni kozarec Spaaoni (Neli)t To gre na naš račun. Mi: Je še prav. (Odlds). ,: Mistor — kako je Vsše imet •: Bučar, Bučar. >: M katar Bnssar, radi bi ae kaj pogo-vorlli s Vsmi. Razumete f Z Vami samimi Bnšar: Z menoj f — Ranumem, razumem. Naša (prinest kosarse). Bnšar (Ji stopi naproti in vzame vino) t Neža, počakaj malo sunsj. Nekaj hočejo. Naša: Pa na, da hoče tudi ta punca? Bnšar: K, kdo vef Meša: Le pasi, ds ne prideš v kakšno past. Bnšar: Kaj aem tako neumen? Naša: Je še prav. 1* pazi, to ti svetujem (Odide). Bnšar (ae vene k mizi) t Če dovolite, gospoda (Rede). i: Miator Bukar, aH ste trgovec? I: Namreč, ali Vam je kaj laieče na denarju! Bučar: Na denarju? Komu pa nI lešeče na tem? BsteUa: Rte U ošenjenl, mlster Buasarf Bnšar: Ne, oienjon pa ne. Bstslla (koketno) t 'Ampak lahko ae še ošenl te. To vse lahko pridie. Bnšar: Na to še niaem mlalll, da povem po pravlei. Batalla: Taka miaet lahko pride, kadar jo Šlovek najmanj pričakuje. Spaaoni: Da. da; aaljuhl se Človek, ps je. 1 Bnšar: Jaa ae še niaem. Batalla: No, pa «e vendar še lahko. Tak ko renjak — Bučar: O, gospa — Batalla: Jaa niaem gospa Aži Izgledam tako Mara? Bnšar (zmeden): Ne, ne, bognedajl Hote' aem reči mlada goape O, VI ste Rstella: Da Pa to je sdaj vseeno Mislila sem le, če se kdsj oženite, da borte hoteli svoji obite-Iji napraviti lep dom. Bnšar: To ae rasuvte. Spaaoni: In aa to je treba denarja življenje je ilo seveda največ za dušo, nikakor sa telo. Ts mlsdi mož, kate rega je videl danea prvič v svojem življenju in ki mu je tako; odkril avojo mladoatno dušo, m nI hotel na nikak način iz sponi tla. Poalsdnje bratovo besede, da rodnemu kraju vstane rešitev Iz danske semlje, so mu bile tud neprenehoma v mislih, zlasti kadnjem čaau, ko so mu prihsjsls strašna poročila, da ae Nemci dvi gajo na vaeh atraneh, da zbirajo heštevilno vojsko, da ae jim pr Irnlnjejo *tndi nekateri izmed Lutlčav, da imajo na oklepih rav no take kriše, kakor njihovi so drugI, ki ao pred leti podvzeli vo, ho v azijske pokrajine . . • Reš je bilo treba misliti na savezn ke in kadarkoli je prišla Nlklo-tu v glavo ta miael — ln prihajala mu ja večkrat na dan — vselej ao mu obstale oči nehote vpr-te proti danaki zemlji. Zato ae je tudi obotavljal na morskem bre gu, premišljujoč, če bi na bilo dobro, da bi poslal poslance h kralju Valdemaru ... In tu mu pri. de naproti — vnuk ln omoči avoj meč s dedovo krvjo. • . "Ali je v tem bea ali djaa? — Hlapče, te je-li poalal Belbog ali Črnfeog? — Hudoben ni — rea ne, sicer bi ne iakal neveste v tem kraju — sicer bi ne govoril tako. . . Mogoče popravi, kar je zagrešil njegov oče. . . Morebiti bi mogel žrtvovati zanj rodnemu kraju žrtev, ki bi jo zahtevali bo govi." Vojvoda Niklot je bil že na dvoru vinjevsškega ataroate. Bil je ssmoten. Oprsje so mu poteg nlli rss prai. Na rami js bils le lahka dbvesa. Rana nI bila globoka. Toda na dvoru je bilo ves tiho, ns vssi nI bilo nikjer iive du-še, vsi so klsčsll in molili pred ognjišči, da bi jim ddbri, večni bogovi is dolgo lst Ohranili sta-regs, hratfregs vojvodo. VL.; '"Ko le Bukovakl starosta Ludcvit videl prihajati šenina svoje kšere, ae je neksko ssm»lil. Niti naproti mu nI Sel, niti eoli niti kraka mu ni ponudil. . . Današnji dbfck danakega viteza mu ni Ml po volji. 2e ao na pragu glavnega vhoda Ivenketale ostroge, bilo je tudi slišati, kako ao zveneli meči in ee osivsll glasovi Artrichsonove-ga spremstva . >(Na dvorišču je bilo tudi vae mirna, niti pes nI radostno zala jal, alti kokoš ni zakekodakals niti petelin nI aapel. . . "Bog ta poadravl atentata? Kaka da si tl Uko čuden?" "Gospod, baje ss ti js pripeti- mmmmr*— ~~ "Tl veš sa to?" "Nalt kraji ae ravni. In po njih se ratssšajo navieo po vetrn! sem gs Odpusti na avat- "Kaj je to, ataroata?" "Gospod, ne sshtevsj, ds bi pripovedoval. * "Kje je tvoja«i1" "Gospod, ne zahtevaj, da ti povem!" "Jsz vprašam: kje je JitruSe?' "In jaz odgovarjam drugič: ne zahtevaj vedeti)" "Vae mi moraš povedati. . Za atonj niaem prišel tako daleč. — Ploviti je bilo nevarno, sušcevi vetri so nam grozno nagajali. Torej, kje je moja nevesta?" "Na poti. . ." "Na pod?" "Sla je a svojimi tovaršicami v Arkono. . ." "Kaj govoriš?*' "Po okolici ao ai natrgale prve cvetlice, katere je rodila vesna, svile eo iz njih velik venec in aklenlle ovenčati z njim Svanto-vitov kip v Arkoni. . ." "In to ai mi hotel samolčati?' "Gospod, niaem te hotel mučiti!" "In zaksjf" "Če bi imeli mogott valovi na praviti pot iz tvojo sedanje domovine k nam nezmožno. . "Ti hočeš reči: če bi a svatbo ne bilo nič. . . Kaj ne da, ataroata? — Toda pravim ti: Tvoja W mora biti moja žena, če bi stal med Dsnsko in med tuksjšnjim bregovi kskor gore, kakor na j ve čje švedske gore. . ." "Tudi če bi bila paganake vere?" "Tudi Če bi zapuatila križ. "Tudi če bi obljubila bogo vom, da ne mara moža, dokler domovina ne bo osvobojene?" 41 Da bi mogla Jitruša atoriti tako obljubo?" "Obljubila je to večnim apa-eom z vsemi svojimi družicami. Mladi vitez ae je zagledal tla. Zato mu je atatee, ki ae je izdal rfa njegovega deda, hotel preprečiti pot v Bukoveko. . . Zato ae je nekolikokrat zaničljivo nasmejal. . . "In kdaj se vrne s svoje poti?" "Čakam jo že dva dni." i "AU mi dovoli« čakati s teboj pod tuksjšnjo strefho?" "Če hočeš f" In vitez Betriehson je rea ostsl tuksj in čakal. In dočakal je JitruŠo šs isti večer. Iz Arkons se jo vračal cel zbor deklic. Bile eo oblečene v belo, snežno obleko, v kakoršni ao hodili k pogrebu, šle ao molče, kakor da ao pustile jezike v svetišču Svantovitovem, okoli čiatih čel ao jim bili oviti zeleni venci, katere ao jim položili na glavo žreei v Arkoni in katere morajo najakrbneje varovati, da jim ne zvene jo; in če jim zvenejo, ae morajo vnovič napotiti po druge. . . , J it ruška! — Moja nevesta!" Vitez Batriohson je že od dsleč klical nsd staroetnino hčerjo. Tako krasne ni videl šs nikdsr. Belo oUsčilo s zelenim vencem okoli čietega čela jo je rea pretvarjalo v angel ja miru. Vitez Eetrichson ni mogel niti verjeti evojim očem, da bi mogla biti to ona. Tudi spremstvo je obstslo z očmi na teh prikssnih alovsnakih deklic, ki ao ae vračale is Arkone v nepopialjivi krasoti. Jitruška je vpirala oči v zemljo In čim bolj ae je bližala do-mačemu dvorcu, tira bolj ao ji bledela lica. "Z atejem te že ne moreta dočakati!" "Tn čakal ai zaetonj Betriehson!" Te beaede je hraatila Jitruška tako hladno, tako ledeno, da je mladega «vitesa stresel mraz. "Vendar som te dotikal?" "Toda ne tako, kakor al si želel!" Ta besede ao zvenele Se hlad-nejto, še ledenejše. . . JKrufta je korakala ml me njega resno ne ds VI dvignila pogled od tal . . . ' Vitea jo je prijel se roko. "Jltrušks! Nevesta moja t" Deklice ps je. svo jo levieo ns Iskko smsknlla Is njegove desnice. V •Haj sem vendar prišel po te!" "Sam boš moral na/aj *am. Rstriehson f — Med menoj ia te-t»»>j J*">froh. "Greh, JltruSks?" ' PPPM "Da, grob! _ In moja rodna zemlja. In dokler u grob ne oživi, dokler se ua rak j vi prsti ne razaeleni najhujnejk trava, dokler ae ne razvijejo na njem najvabljivejši evetovi ki kor so: sreča, pokoj, mir, nekda-nja slsvs, bivša au>č — do ten *aaa mora mora na moji fl^j zeleneti ta venec, ki je posvet pred obličjem Bvaatovitovin..»» Bukovskemu vladiki so se <,<'■[ šalile a solzami. Iz dna duie j« bi. vssel odgovora svoje hčer«. Na take hčere morejo biti »tarifi ponosni ^i. *Mk "In potem, ko ozeleni traT», ko oni cveti res saeveto v nekdt. nji vabljivoali. . . Potem boi -hočeš biti moja?" "Potem — bodem ~ tveja!" "Jitruška. . ." Mladi mož je zastokal. .. "Veš, kaj etorim? — Pojdea in pomagal ti bom, da se ti eveti tvoji domovini v najkrajšem čaau raseveto v srečo, pokoj in mir. — Tudi svoje življenje ieo pripravljen žrtvovati za to. . to ti priaegam pri svoji ljubezni, ki plamti za te Že davno — davno, duša moja, k temu sc ti zave-mu pri avojem Bogu, pri rvo. ji čaeti — pri vsem, Jitruška... In veš ksm. odidem sedaj! ~ Iskst starca, ki pravi, da se imenuje Niklot. . ." "On je res Niklot. . ." "K njegovim nogsm položim«, rožje, in na laa hočem izvršiti v*e, kar mi zapove." "Na teh potih bo tvoja neveiU pri tebi a svojo dušo po dnevi in po nočll" Za nekoliko trenotkov je zapg-Sčal mladi danski vitez Bukovtki dvorec in nameril s svojim sprca atvom proti morju, kjer jih roji. ki zdaj še niao pričakovali. . Va pa so ostali z Estricfosonom v jo-drskem ozemlju; od njega se ni ločil niti jeden. WVL V, prijazni dolini, oddahni od Bukovskega* dvores in Vinjovsi kaka dva dni hoda, ae je utabori- j la zvečer tolpa jezdecev. - Hal obeh pobočjih doline ao ae m-j prnafrirele nepregledne »mreži* zdelo ee je, de peklenice pri ava- j jem pogubondanem letu ni«o nM j zadele ob ta kot bodrake zemlji Vse je iu dihalo najbolj *M življenje, slišati je bilo ljubka, ivrgolenje ptic, katerih popotni-, kovo oko ni opazilo v celi tuksj-šnji pokrajini tja do monkih b» gov, razun kakega galAa, kraj gulja ali kanje; povaodi je bito] polno cvetja, in vetrič je pafcli^ | tako ljubko hladeče^ *. Tukajšnji kraj je apadal kfce dvskemu ozemlju aamo po imeni Že dohrih sto let ao prebivali t njem nemški nsaelniki. In zato ja! bilo v njem vse neopuatošeno... Zakaj bi ai pač pokončali laatae gnezdo! Saška vojaka je potovik po tem kraju vaelej v najhitrr> ših pohodih. . . Na meji j« proti Bodrcem cela veriga trd njav in gradov, ki so bili vaekj dovolj močni, ds ao odbili ni«l slovanskega jezera, v kateref« • se zdsj in sdsj vprli moini vetiV Jezdece, ki so se utaborili te; kaj, js bilo na prvi pogled m natl kot tujce. Od glave do je bilo na njlb polno železa; t dolga kopja eo imeli polomij«*; nejeden je bU brez čelade, W ao jim MU močno poškodovat.. Zato ao počivali tukaj! To * lo najprkpravnejše zatišje. W de so pometali v bujno tra*«. J klepe odpeli, konje privezati a debla drevea. Ls nekoliko mol je aedelo M^ vešenimi glavami, prekniaam rokami, krčevito atisnenim« nioaml, mešečimi očmi. .. ^ terim je tekla kri U nog i« 3 obleka nanjihje bllagroaao«* trgana. • . In če je oko f** lo tem možem biatreje v obr*' mogle takoj aposnstl jedaaia^ med njik,«. ^ Bil js to oče Dobrogort. ko jo imel instrgano »»^j, njegovo noga ao krvavele m naje. Boli lasje na njegovi i«" ao biM pokriti s šelezss^J Oko je imel skaljene i« tao» rabljeno s krvjo. . . (Dalje prihodajU). pOVtMl* liam S. Miller je oasbel V-n mi tedni tako silo® v mu jik marali edr^i ^fl niči. NasUla js zsstrspl^ vi ia Miller je podleg*1