F ŽKt Ta inai Naj reči i slovenski dnevnik tS ▼ Združenih državah NleUa za vse leto - - - $6 00 ~ leta.....$3 00 a lew York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 i NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki rL largest Slovenian Daily L J the United States. j Issoed every day except Sundays S and legal Holidays. E 75.000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1003. at the Post Office at New York. N Y.t under Act of Confess of Marcb 3 1879 I£LEF0N: CORTLAND! NO. 305. — ŠTEV. 305. NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 30, 1825. — SREDA, 30. DECEMBRA 1925. VOLUME XXXUL — LETNIK XXX V: I SESTANEK PREM0GARSKIH VODITELJEV IN BARONOV Običajen dogodek v velemestu. Prednja straža preme gar je v in delodajalcev je do-, Policija je dobila steno« spela v New York, da se udeleži konference. — Governer Pinchot je poslal opazovalce. — Tudi Washington je zastopan. — Namignilo se je, da bo vprizorjena odločna akcija, če ne bo dosežen nikak dogovor.—Vsaka stran ima svoj pregram. grafinjo mrtvo na stolu, z dvema krogljama v prsih. — Vsa znamenja kažejo, da je bil izvršen umor. — Identičnost po-setnika v dvomu. Miss E lith. Burton, .staro stfdem in dvajset let,- stenografinjo. za- sproti policijskemu glavnemu stanu. Policisti glavnem stanu malo po dosoti uri culi tri strele. Dva detektiva sta pohitela v sta- General Čang se brati z Japonsko. Mandžurski vojni lcrd Cang Tso Lin je baje velik prijatelj J^onske. Mandžurija bo najbrž proglašena z a neod-x visno deželo. re pričeli že v ponedeljek zvečer posvetovati v hotelu Waldorf-Astoria, ker hočejo sestaviti f^ram za skupno sejo. Christ Golden iz Shamokina, predsednik okraja št. 3, se je nastanil v Cadillac hotelu. Sledili mu bodo predsednik Lewis, podpredsednik Murray, zakladničar Kennedy in drugi. Niti Golden, niti delodajalci niso hoteli ničesar povedati. Izvedelo pa se je, da bodo vztrajali delodajalci pri svojem programu, ki določa takojšnji povratek na delo na temelju stare mezdne lestvice, (dokler ne bodo zaključena pogajanja), arbitraci-jo vseh zadev, glede katerih se člani konference ne S trdnim sklepom, da ne bosta odstopili od preje objavljenega stališča, sta dospeli prednji straži pre- mogarjev in delodajalcev v mesto New York, na; posieno v carinskem uradu, so na- ekupno konferenco, ki se je pričela včeraj. Poziv !šli ,urtvo 35 clven,a k™?ljama v i r i . . i -i i . . pivih. Nekreja moškejra so dobili na konferenco, ki je bila prekinjena avgusta mese-julllil.ajo5efra v obcdnici stanovju ca v Atlantic City, je razposlal Alvan Markle, na- nja Mi®* Hun-ton in njene matere čelnik skupnega pogajalnega komiteja. IPaPlar Street v Brooklyn«. na. Kljub navideznemu sklepu obeh strani, da se bosta držali svojih programov, so zasledili javni uradniki in opazovalci žarek upanja v položaju, ki bo mogoče dovedel do uravnave stavke 158,000. ,r. t, . ,, nieiLmem oKram & ' novaai.ie. Mjss Burton je .sedela na J ^ premogarjev. stolu. Na tleli pole? nje je le/al rayf obdarovati Delodajalci, katerim načeluje major inglis, so'moSk;- nckako ,petdi>set lot MaTV Poleg nje^a je ležal revolver. Oddani no bili z njega trije sjrelr. pro- . Očividno je ustreliil žensko in nato so. samejra sebe. Dr. Lamb, ki je dospel 7. ambulanto. jo rekel. »> piše Go wan. Mali je povedala nadalje, da jo j skušala pregovoriti svojo hčerko, bodo mogli dogovoriti, ter petletni kontrakt z do-'naj ne hodi ž njim. ločbo revizije enkrat na leto. Rogers a,h cwan je prišel P<- P^ .. i * ♦ i • i i i - i - • ZI1''.j<-' v bolnici :za par mitmt k za- Fremogarji pa hočejo, da sprejmejo delodajalci |vt.%tL Ko ^ MU IK>Vedaii. o Ling, namerava osebno izr.vi japonskim četam svojo za-hvaV) za vzdržan je miru v muk-denskem okraju. Častnike namo- Strašna nesreča v mehiškem rovu. Mehike pore čajo velikanski rovski nesreči. — 25 mrtvih in 8 u-mirajočih so spravili na dan, a 48 jih je živih zakopanih. MEXICO CITY. Mehika. 29. decembra. — Strašna rovska katastrofa se je za vršila v premogovnih poljih v državi Coahuila. kjer se je pripetila v Pa pan rovu. vsj,»J kratlccjra stika nekega električnega vodilnega kabla eksplozija, premogovnega prahu, vsled katere j<- bilo za>utih v-*mi sto delavcev. ki so bili zaposleni ob o-nein času v rOvu. Kljub vsem mrzlica m na}VDrom reševalnih 1110-tev >e je posrečilo spraviti do-sctlaj na površino le-žrtev ka-ta-ti*ofe. Med temi se je nahajalo 12."» mrtvih, dočim jih osem umira. Osem in štirideset premogarjev *e še nahaja v rovu. Ker je bil rov po eksploziji popolnoma napolnjen s strupenimi plini, je le malo upanja. da bi bilo mogoče rešiti zasute žive. General Pershing se bo vrnil domov. Vzdržuje se govorice, da hoče Cang preglasit i Mandžurijo za ne-odvisno. Can«? in general Feng, ki ve je polastil sile v Pekingu, sta s: volika sovražnik;:. Trupla generala Kun in njegove žene visita izven glavnih vrat Mukdeaia. Na tisoče ljudi si je ogled a Po strašni trofeji ter sramotilo mrtva. Poroča se. da se je Kuo tekom svojega delovanja kot učitelj na vojaški akademiji v Mukdenu zavzel za princip, da se usmrti li-daja'ce v mukdenski armadi. Japon-ka je poklicala skoro vse svoje čefe iz Mukdciia. z izjemo običajnih straž. ŠA^GIIAJ. Kitajska. 29. dec. Re-ti is"-n i v~rok nee.-j>fha jrcnera'a Kuo ni znan. a kitaj-ko časopisje ie prepričano, da je bila podpora, katero je naklonila .Japonska Čan-«rn. vzrok, ki preprečil uspeii i Kua. onemogočil odpad nadaljnih generalov Cauga. ter tlal mandžur •kemu voditelju časa. da opomore. potoni ho je bil njegov ko-nečni poraz le še vprašanje kratkega časa. Dejstvo, da smatrajo Canjra v številnih delih Kitajske le še za slamnatega moža. bo gotovo ško-O j dova!o njegovi prejšnji splošni popularnosti. jo kot. "alkohol-ko agentinjo'". drugo pa kot "kraljico*' nepo-stavnega razdeljevanja industri-jalnega alkohola, je bilo včeraj aretiranih od ljudi zveznega okr. pravd n i ka Biiicknerja. S tem je pričel Buckner svojo kampanje proti verižen jut z industrijalniin n'koholom. V tem veriženju vidi namreč vlada glavni vir prepove d.anega žganja, ki prihaja v trpro-vino. Po teh aretacijah so iskali včeraj zvezni pomožni mai-šali trideset nadaljnih ljudi, ki so bili so-udeležnj pri term, da se odtegne iti-dustrijalni alkohol v vrednosti de-stih milijonov dolarjev njegovemu pravemu namenu ter ga pi*c-vede v butlegarsko trgovino. Velike povodnji v centralni Evropi. Na Sedmograškem je u tonile nad sto ljudi. — Reki Ren in Mozel hitro naraščata. — Prebivalstvo se boji najhujšega. Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem želi srečno in veselo Novo leto — Uredništvo "Glas Naroda". YTA£U.NCTON. I). C., 29. dec. .General Pershing se bo vrnil v I Združene države ter opustil svoje posle kot predsednik Taena-Arica plebiscitne komisije. Kot vzrok njegovega odstopa navajajo ^obi-č.gne zdravstvene razloge. Tiidi »general Morrow, ameriški Član mejne komisije, se bo vmil t 2tk*ožcne države . Samomor ruskega pesnika. MOSKVA. Rusija. L'0. dee. — Ruski pesnik in ]> i.-a tel j. Serg<\i -I« -enin. o.I kaN-r^a je v preteklem letu izposlovala ločitev zakona znana j>!ered priseljeniškimi oblastmi sta se 'inela izkatvati. Leta 192:? sta vrnila v Evropo. V Mo kvi je bil Jesen in kmalu nato vržen v ječo. ker je kritiziral sovjetsko vlado. V svojo o-bra.m-ho že iz.iavil. da je naperil svoje napade le na židovske vojne profitirje. Kmalu nato je izposlo-vala Ouncaii ločitev zakona od njega. DUNAJ. Avstrija. 29. dee. — Več kot sto ljudi je utonilo in na stotiiie nadaljnih je ušlo le z največjim naporom smrti na Sedmo-graškem in v Riuimmski. Nenadno mehko vreme je izpremenilo potoke in rečice v divje reke. Velika ozemlja so bila v kratkem prepla vi j ena. Valovi so presenetili kmete v nižinah. Reke nosijo seboj dosti hišnega pohištva, gospodarskega orodja ter trupe J j domačih živali. Zibka z dvema otrokoma se je zadela ob drevo ter se preobrnila. Enega otroka so rešili. Tudi v Alpah je bila povzročena *~( ilkauxka -materija!.ia škoda vsled nepričakovanega južnega vremena. V iztočni Madžarski so preplavljena obširna ozemlja. Nekateri ljudje stoje do pasu v d'voei votli ter oprijemajo grmičevja in dreves. Vodovje je od-ne-io tudi več mostov. BERLIN, Nemčija. 29. dee. — Pa rov L!a iz Koblenza pravijo, da reka Ren hitro narašča, in po rensko prebivalstvo se vsled tega boji na >h ti;šeira. Reka Nabe pri Kreuznaehu in reka Mosed pri Teirju neprestano naraščata. Pri Trierju je bil zgra jen p>možni mr»st. Oblasti uve-Ija\ jajo vsepovsod odredbe proti preplavam. PARIZ, Francija, 29. decembra. — MinistrsI ' predsednik Briand je prišel včeraj popoldne v pred sobe poslanske zbornice ter izjavil, da bo raj še reformiral svoje ministrstvo ter sprejel sodelovanje vsega desnega centruma kot pa se udal kartelu levice. — Ne bodo me pognali ven, dokler bdm živ. — e rekel, ko so ga vprašali, ako bo resigniral, če bo na jutrišnjem kabinetnem sestanku šest radika n;h :lanov kabineta odklonilo podporo finančnih pred ogov Doumerja. # Se vedno upa na dogovor. Ce ga pa ne bo mo-^el uveljaviti, bo prosil za resignacijo šestih radi-kalcev kot pa za resignacijo Doumerja ter bo pretvoril svoj kabinet brez njih. Več kot eno uro je ministrski predsednik živahno debatiral v uradu poslanske zbornice s kartel-skimi člani svojega kabineta, posebno Pain?evejem -edanjim vojnim ministrom. Glasi se, da ni bilo posebno miroljuben pogovor. Painleve, ki je strmoglavil Caillauiuxa na povelje socijalistov in radikalcev, ki so ga nato v zahva-lo zapustili, veruje še vedno v čarovinške zmožnosti Bluma in Auriola, da rešita frank, čeprav sta v svojih novih načrtih povsem hladnokrvno opustila davek na kapital, o katerem sta pred dvema mesecama izjavljala, da je edina pot iz zagate. _ _ Painleve je skrajno trmoglav, kot je pokazala njegova obramba generala Sarraila. Briand ga o-čividno ni mogel prepričati, da je boljše, če se v tem slučaju postavi na stran dežele, ne pa na stran stranke. Nikdo ni mogel povedati vnaprej, kakšno bo danes stališče Painleve-ja in njegovih radikalnih tovarišev v kabinetu. Briand bo gotovo skuša! preprečiti krizo ali jo vsaj za vleči do časa po odgode-nju. Nikakor pa ne bo izpustil Doumerja ali se udal diktatom levega kartela. Ce ga bodo rad:-kalci zapustili, bo izpopolnil svoj kabinet iz centruma. Kardinal Mercier operiran. BRUSELJ. Belgija. 29. dee. — Kardinal Mercier, belgijski prima s. se je podvrgel danes v St. •Jean kliniki neki operaciji. Pred več tedni je trpel na influenci in zdravniki so izjavili, da je postala potrebna operacija na želodcu. Kardinal je star 74 let. Kot znano, se je pred kratkim čilenski delegat pritožil -pri predsedniku Coolidgu proti postopanju plebiscitne komisije, in Čileti-ci se niso več udeleževali razprav. Milijon zadostuje za življenje. Sen. Wheeler je prost vseh obdolžitev. Ostre odredbe proti komunistom. Washington, d. c.. dec. Seu.ilor Wheeler i.: Montane bi! clamvš oproščen obdolžbe. katero .so ni u pred mesvei naprtili namreč, da se je zarotil proti vladi. — Tako je izjavil danes Bai-. 5=<"u:iik najvišjega sodišča t ATENE. Grška. 20. decenwra. («>*ška vlada j«» izdala ostre odredbe proti komunistom. C'e ne bo olj se pa sa na vodenici. Star j« bil 52 let. '""dim >o?ijaUs-tora. ki vedno upi-Rojen je bil na otoku Braeu v .iej°- dat pomagajo oziroma da kn-Dalinaeiji ter je bival v Califor- šajo j ima^ati trpečim sobratom. ni j i 30 let. Pokojnik je bil elan Kadar gre za tako dobro stvar kot firme Jiakulieh Predovich Co.. ki J«' Skipski dom. hi že morali jk>-bo za naprej potovala pod ime- kazati malo več manire. uom Walter Predovich. ! Ka j pa je milijondolaa-ski fond? Čegav je? Ali je socijaflr-tični alr Chicago, HL j je naš. ki smo vanj darovali? ž Prosim, da mi odm trite mam gospodarijo ti »ti. ki ^o ]xv prostora v vašem lisv,: Nimam po- hirali, pa le malo ali nič prispe ročati ravno posebnega. ampak v Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glae Naroda" iekaja vsaki dan ievtemii nedelj in praewfkao. Dopisi brea podpisa in osebnosti se ne priobčnje?~ Denar naj ae blagovoli poftiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narofini-ksr, protimo, da ea nam tudi prejšnje brcaliiče Dimirti. da hifcrej* najdemo naslovnika. 'GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street New York, N. Telephone: Cortlandt 2876. _ KAPITULACIJA PRED BITKO VLOMILCI V ROKAH PRAVICE Včeraj je bila obnovljena v me^lu New Voiku ž«* tako dolgo oasa prekinj« na konferenca nad zastopniki organiziran.'h p mnoga rjev ter onimi organiziranih p< djctnrkov. Te^ko j»* teči vnaprej kakšen bo rezultat. t«di novih pogajanj, črprav je izjavil predsednik American Federation of Labor, William (Jreen. — ki je bil kakor znano, dolga leta glavni tajnik in zakladničar Inited .Min«* Workers of America. — skorajšno in zadovoljivo rešitev -edaj obstoječih diferene med premogarji in delodajalci. Tudi z -tinier«' strani. ki v večji ali manjši meri /a lopa vta v kar je in njih interev:, -.o prišli* »Učne, optimistično glaM če -e napovedi. Za enkrat ni še poj>olnoma jasno. i:a kaj se opirajo take optimistične izjave glede skorajšnji* uravnave -tavke antracitnih pre-snogairjev. Zdi pa se nam. da se pri takih izjavah sedaj v večji mer upošteva bedni položaj, v katerem >e nahajajo stavkarji uaikar se daje z največjo brezbrižnostjo izraza nazoru, da bodo stavkarji ]>o-pustili, ker morajo popustiti. Tako stališče bi človek lahko pričakoval od .stavka rje v, ki bi radi hitro napravili konec ibcdi. ki obdaja njih *ame in ujth družine. Več kot ncraeumjlivo pa nam je. kako «e more staviti oiganizaeija na stališče, katero je trefba v?»pričo sedanjih razmer označiti kot na ravno.vt samomorilno. In vendar proglašajo odgovorni uradniki pre-mogarske organizacije povsem hladnokrvno, da jim ne gre dejandki za nič drugega kot to, da rešijo "chrck-MT" si>.tem. da aj«* direktiN> izjav i, da so anezdne zahteve manjšega pomena. Položaj premogovnih i1iilž1» ni baje preveč sijajen in vsled tega se je tudi treba do gotove mere o* rati na ta položaj. Tako ji* izjavil Lewis, čeprav ji* \salki*mu človeku v Ameriki znano, da >o premogovni kajutalisti piovizirali ali izzvali to stavko, ker so hoteli spraviti na trg svoj«« velikanske zaloge za vi-.oke cene in oskočila cena taikoj onega dne, k«i ji* izbiaih nila sla vika. (Jim dalje je trajala, tem višje -o bili* cene in tem slabša j«* bila k;ck<>-vost premoga. Konečuo so za drag denar iprodajali le še prah. pomešan s par debelimi kosi premoga in kosi negorljivega črnega ma-tcrijala. Sedaj, ko je napočila re*nična zima, je pošel tudi ta prah in treba je nekaj ukreniti, da s«* pričim z novim protzvanjem antra-citnega premoga, kajti drugače bo izgubil ta premog svoj trg v iztočnih državah, ker >>«• bodo ljudje navadili posluževati -e nadomestil, katerih dosed a j še ni o bili vajeni, ki pa prihajajo vedno bolj vpoetev. Zastopniki prenvoga rje v I > i >meli zasledovati le eno taktiko: namreč taktiko ofenzive, ne pa taktike umikanja. .Mesto da bi revidirali .svoje zahteve še pred pričet kom sedanjih pogajanj, bi morali pretiti s tem. da bodo r/.premenili -inirje, kajti delodajalci so (sklenili uničiti organizacijo premogarjev ter ne bodo mimvali, S'oven-ko našega kluba ,4Hltd". There-i a Uj-aš. NOVE NAJDBE V SAHARI V začetku avgusta t. 1. je od-»la pod vodrst\-om grofa Bvrona večja francosko - ameriška misija v Saharo na študije. Blizu oaze Tamanraset je misija odkrila veličastno ^grobnico, ki je bila stara več tisoč let. Ko so grobnico odprli, so člani o*t?meli od začudenja. V grobnici je bilo truplo legendarne kraljice Tinhanan. — Truplo je bilo izredno dobro clo-•bro ohranjeno, popolnoma zavito v dragocene tkanine. Na glavi je Mim mtmt dijadem, vtn,k. list v Ameriki in da l.o tudi vedno najboljši. Najprej se moram zahvaliti tvrdki Frank Sak-State Hank, ki je najpoitenejŠa med poštenimi. Omeniti moram, da je moj sin Adrej Prezelj dospel iz stare domovine s posedovanjem te banke. V Ncav Voi'a; v. \ je p:> zmanjkalo denarja. Onienj«*na tvidka mu je dala -v«, je voljno toliko denarja na razpolago. da se j«« rcšrl vsi h sitn:> in zadrt g. Frank Saka se pa že kaka taka pripeti, da jo j«« vredno opisati. Mrs. A. lienčan prosim odpuščanja, a ko bom v tem dopisu večkrat ra'iil njene ime. No, pa saj smo v Ameriki, kjer je svoiboda v govoru in v j)i-savi. Zadeva lir. Grdine in Mrs. Benčan je -znaiui že vsem Slovencem v Ameriki. In v.-ak v«*, da ga nihče več ne smatra za moža. Pred kratkim se je vršila trla\-na obravnava pri društvu, h kateremu sjpada Mrs. Benčan. CT-iia!i so ji. da je največja grešniea med nedolžnimi, ker je baje i-aržalila predsednika Grdino in sv. Očeta. Ali ni to smtwno Ka i pravi Gr-dina na tu? Ali mar ni res Grdi-na zbiral denar za Vatikan? Ne boš Grdina. zajcev streljal v prepovedani »sezoni! Vsakdo ho kon-štatiral. da je dišala t i-t a *ja po hiznesu. Mrs. Benčan naj se plaži po kolenih in naj prosi odpuščanja. To se pa ni »zgodilo. D«»-tična ženska ima večjo pravico nositi predsedniško ime kakor pa Grdina. .Ta:z pri stvari nisem zainteresiran. rečem pa le toliko; naj jo^obsodijo kakor hočejo. Mi *. Benčan ho pa vedno leživala zavest. da je storila svojo dolžno t. Vsak Človek ima pravico izraziti vali. Ali je to pravičnoLeta 1918 sem bil v Chicagu na rovanjuin videl, kako mo go.-ipodje i.H-ili hinavske solze, meni so pa šle pene iz ust. ko ~jo delili di-naT v na giade. Tedanji voditelj ameriških soeijalistov. je naglas zajokal. ko je vzel štiristo dolarjev ; ijiratle. Ako bi bili p'^steiii. bi lvoriif*i >-imi ]tied'agati. naj se da >eda i o. ta nek v tako ber namen kf>t je Dom slepcev. Po mojem mnenju naj bi m* izvolil nov ( dber. ki hi deloval popolnoma r p; i -trati ko. Pojdimo na del« kakor smo takrat, ko je d> nar kar ":>t< kih t( k» l v f*hiea'»o. V Ohi-eatiu >n ira čakali z vilami in sn ga sušili nn - ilncti. Petem so «;n * u;: " \iaii!i ol»rača'i in končno » i rvavV'i. In mi. ki -nio daro vali. tla bi ne -nn*!i niti z ostanki • r» »: ij*i rii j Enkrat / i v^eh'j so minili časi. k<» bi 1 > 11 * ► nrogoč«* nn- r ja'i žico \/. na-sih -"•«*' v niihov Pred dobrim mesveem dlii. dne D. ravenvbra. **e pripet i v Pragi tlrzen vlom v opoldanskih u-iah. Dva ntizuaua tatova >!a kmalu po obedu vlomila v zlatarno in draguljarno Riemer. pobarala d nug ocen osti v vrednosti pohlru-g« za m "ijr ia čr.-kph kron ter izginila. Prijj.tilj la tnl-ka tv-rdke. ki je slučajno š*'l mimo p.rodajal-Jie in vitL'l. tla je želozen za*t«»r i ivzdignjt-n, je hitro obvestil lastnika «» dogtnlku. Vprašal ga je. če je morda on po-lal koga v trgovino. Lastnik je vp-rašii.nje /.a-nikal in teke! na policijo. Ko m> prišli detektivi. - » bili storilci že lalce. (V! nit- v* 11 ti i je trajalo poizvedovanje in zasledovanje neznanih vlomilcev. l)i je bilo tem težavnejše. ki r je n«»>il glavni lopov rokavice in pazil, da niso ni-vjer »»-tali v trgovini odtisi njegovih prstov. A lcakt»r j > pod<>lia. io ji* napo-h-d 1** priue-el v malin. *o':*ii-i ic len! ificira'a -tori'ea y* n Icon- > ;>•-• \t *- briilkih izk ? < * 11 j. Ali ni snieš>H». kako hočejo n-'Utfter- vleči ljudi za n« s? Naj navedem samo ««n primer V PiT-h-taren" s-» večkrat čitn. «»a je daroval M j*. F. 7. a je ."f'1.00 > Prolctarea. Lahiko. da je položil dola;* v miznieo. naslednjega dn«» ga ;<• pa na za i vz •!. F.ne-^a ali več. m Vem. da bo l i le moie besede omr- koga neprijetno dirnile. pa viČ zato. .Ta7. prijatelj pole- 'ke. Vsakdo lahko prinese na dan vse tajnosti iz niojeira življp-nia. Seveda, resnico mora govoriti, kajti na izmišljotine >-e ne bom ozira1. Mr-. Renčan naj «•■« potolaži. -Te pač tako v sedanjem času. da eln-več zanje za po-tenj«' nehvalež-novt. Tudi meni >e je pripetilo tako kot se je nji. toda ne pri kato-li"k«vn. pač p<( svobodomiselnem di n'tvu. Ob Novem h»tu napravimo klep. da ho vladala med nami prava ljubezen. Zakaj kovati zarote proti nedolžnim? Bodimo v srcu to. kar govorimo. Novo leto :ia i mnn res m kaj norvega prinesn. Pri tem ne pozabimo, da naši i pei niso vtrleli božičnega dre- v o ri P :i am. !»i danc/a Ruži**1-*"a4i. Izdal' -a :a ; • i. !<;« J i cl\t« iz Žižkov;: .}♦• neki te!e-a polifija Grdina . italijanskemu kralju; t>. Mussoliniju. Protest je naperjen proti laškemu nasilju nad slovenskim narodom v Primorju. Prosim, ne me dolžiti ve!»'izdaje. brezdomovitistva in bogeskun--tva za ta dobrohoten nasvet: — Pošljite Grdinov protest na št v. 1 in št v. 1. Škodovalo ne bo nič, iii najbrž tudi ne dosti koristilo. Nikar pa ne pošiljajte prošenj in protestov na št v. o. 4. -~> in B. Denar, ki Iti ga dali za po-" .lino. dajte raj "-i «*!ei>ee!n v Ljubljani. da bodo že \ sa.j na^i na j v is" ji reveži nekaj imeli oil tega. * I vo _ Moj pri jat leileril« . 1 Ružičk i predaja v-i, lete i vet rib z:i K»«i-ilno. l»!lo je vs.« "de vhuna manj-i>:-*jv"iia. Tako je .i, vesca in da spomladi ne bodo vi-dt li naravnih krasot. Veselo in srečno Novo leto žc- 1:11 Vsrjjl Louis Prežel. POZDRAVLJANJE ZEN •P Ijale 17. stoletja so *.e pozdrav-žena s poljubom na obraz. ! > J.* bila navada, s katrm l»i se sprijaznili morda tudi v sedanjih ča.- h. čeprav je humorist Montaigne svo^ča-s pri])omnil. da je poljubljanj«« čestokrat jako nevšeč-no. kajti ko (poljubiš tri b-pe žene, moraš poljubiti |H.«tdeset gr-dih. — 'Aa polji.\ om na o4iraz je prišel v veljavo poljub na roko. ki tiaja še vedno, toda tudi že izgineva tuintam :n d a ji* prostora navadnemu seganju v roko. Ako ž««na poda moškemu roko. hoče r«či: — Gospod, jaz vam dam ro- v nj«»gov» map: za *-pi e. Rt:ž:čk-: >e > takoj p.» vlomu , •• la! iz Prage. Peljal - ' je v lir- j o. kar pa Ta.; i'i <" ii. da je bil o- ! •ega -In* \ Pž'.' n n. 1'na: "*il je, M-i neki ž *r. *ki. kat.-r«* pa n« ."-•* ila:i. da bi !:i'.je j- i k ril -voj na-iic.i. Vrni! se j«* v Prago štde čez Iv;;j** •: dni. dne '11. novembra. -Ns>VI •*•• d,sma po / i v od ,»o!i«*iju na a likanje, kar ga je tako pi-e tra-'-i!o. da je O 'sel vn«»v '* za dva dni / Prage. Vrnil -e j • d:o 'Jiv in takiat ira .;«• policija ju-ij''a. ker .* j«* !)i!o l>:tli. da mož u:de. menj««nih tlv«*h d:i< h je ukradene .Iniglllje previdr » p' -kril. da ne bi prišli uezaižcljcuini organom v "oke. K»iminalu' u:vdniki *o tmrna-'ančno pvej-kal: i;i -o izsledili tuli na u »v 'ga/ mag; "a \"otypko. k" j.- p:: o«;!, da .i«' «b >i! lete-, v naju merje^ •v or j Mio ir pa mu je 'amerava.ua ak ija »padla, ve-rrih pa je dobil nazaj Ružička. ki a je n .o"abii po' le.je. Ružička <• zdaj i/ltov;:rja. d:> ni ;/v;"i! -am. temveč da «ia je pn-r« d »val. Pravi vb*mi!"e j»« bil ba-e neki n' *mu neznani inož. ki nu je dal vet rib v uporabo. Ta mož m;: je prines««! 'lkradene dra-roc« nosti li r ga pn*-p. i<;ij j h lobro »kri.j '. k;r* je -eve«la storil. Pra'ka policija meni. da j-* prišla z aretacijo Ruž čke na sl«««l izvrstno organ :ir;r.ii v'oni:i-k toijji, ki je «le!ovala v Pratri i;i *|dob na < 'v"ko-lovaškem. t'lani e drr loe -o bili trije bratje Ru-'»čka. Votx^pka i:i boksar Ro^e. V Ilrudimu je jav.nagal Ružičk: »ri nekem velikem vlonni tudi neki Krauss. Najbolj čudno na > t vari .ji* to. ia j«* i»i! Ružička organizator in od i tel j vlomile; v. v službi pr: •arinskem uradu. I»i! je konfident .a tihotapstvo in je s'u/.il z vohmi-Immii velikanske svot«* d««narja. Saano v zadnjem ea-n mu je izplačala polieija nad L5C ti-cn" .*•»>-škili kron zasledovalni« nagraile. Ruž čka ima v ra/.nih čepkih tunikah naloženo velikansko premoženje v dolarski valuti. Razprava zoper njega pred sodiščem obeta postati pravcata kriminalna senzacija. svojo srčno 1k>1 hi svoje prepriča- k:>' ks,k,Jr va,M > vail I>ri nje. Nekateri celo ameriškega ^ ™ P"- predsednika jaN-no krit hirajo. Gr- mr<1 ^VO'jlnii P"*^1- ~ dina ga je tudi že dostikrat. Ako ™ P^ feminizmom se on ne opomni, se pa jaz dobro..'vljm,n' tudi domokrrtmne- , . - - _____mu seiganju v roko. Ko mu je da- Do danes ran pa ni se nnce grozd .-j •> • • i - i o * i« '»a dala svojo roko. je rekel: — z izgonom iz dezeJ. S tem. da so . , * jo štipendirali, je dmi^tvo izzu- »^oci ^hvalo za bilo svojo glavo. Razen par east- z,r ^ ^ »J P" • . . .' , ..__-i «• 4„ ta "hvala «rine. totla vljuden nih izjem tuso bile najbolj ta , ■ j kunštne pri seji. imc' kl ne n,kilar l70zab,tl- ,la Kot anano, obsrtoji na Severni, žena P^va katera mu se- /uro ?itavi u boiramija nn»j rok< pi>. ima do-i; pr .iati-ljev m prijateljic — z«iT<> pa ni ."*ud'io. -j«» dobil kar oJ*ni krav.it za žično «lari! ». T.-ikoj po Iio/;**ii >e j»* prišel z eno po-iavit. Ilil.« trpežna kravata, m kake zeb nka--le barve precej obilna in po' tr \ >ega tega mi je zatv«ld. da je v« li j-rimeroma gorka. K a r milo mi .i>* e- »Ieče*t«» \ d > >ti prekratke n gaviee. v kratko krde-* in l»!:»/o. kar- i u.i :»i— ili :n :-:«>«hiriti rt ko." o>od:čna. Mnn. je. -e n'kda-Ali ni no :a?i s\ i! i • \ ■r jo kav: — Xate. /i-'»e vas. Eksplozija v južno afriški elektrarni. Iz Kapstadta javljajo, da je prišlo v tamošnji elektrarni do hude eksplozije, ra
  • b za hišna dela in v kuhinji, /.a pravo oseibo dober dom. Pojasnite svoje zmožnosti in strani ženski khib "Bled", ki je piekl kratkim priredil veselico za sl^ Wved^v ddwovitif! Akcija za « T » i •'-"•i'-j, > " r&t" - - J?-'-: NT v. . . .. .v , , ... .. • iiiiiitiftfiw .--:* / - - - ---- ^ 'rtt»ti na- in vr«feio?3tL —:—-------------- -—z~7 .zahteve na: že v roko.-ne pa da ji on rmidi svo- J \ "Dober dam", jo. To je zadnji način pri pozna- Ob* Varoda, .82 OortlaxidlSt., vata s term a.kt žnvio veljavnosti v.f Jfcw <.Xafk,)JT. • : •___• : . - (3z 30, 31Jb2) ■JU.' ■ _. 'i - . i ' ■ . ' .-__^c______ s;jte gorko 'n «1> -to;:- • < '.< k ■ iz moje kravat". Ona bi s:* mu lepo zahvalila, on bi se pa proti domu ods»rav"l. l >. pri tem bi -e mu i/.vil >/. j*ig«-»,!«»-van-kili pr.-i pri*.ien ju^o>!< vali ski vzdih: — '"Št -ta za r.Meh*: Dva halshindelna bi -e dalo na čin it t z njega ..." To dokazuje, da .je tiMa kravata — kravata in ip»I. * I/. Nemčije poročajo, da -c y zavzel nemški general Ludeunlorff za proliibicijo. Kje se je tedaj nahajal, pa poročilo ne omenja. Jaz bi takole domneval: LudendorFf preživi precej pr«»-a-varskem. V Monakovem j - Dvorna Pivovarna, prostorno posii.p-je s tremi nadst.ro-pji. velikan-ki-uii dvoranami in ogromnimi kh*t- j mi. Tam so točili (in menda še io- | čijo) pivo. lijjega pena drži na' površini tnlo kuhano jajce. Tedaj, ko ^ln !>?! jaz tam. so ira prodajali po deset fenigov li-;er. Dandanes j«« morda nekoliko ilražje. Ludenštevati: na tisto pivo se ne sme piti vina. Kdor pije vino na nir>-nakovvko pivo. s«* mu za par ur ali za par dni zmede v glavi. Ker zapro pivovarno točno ob desetih /.veeer. dočim so vina me do «lva-najstih "odprt«« je Ludendorff na'jbtv. š«» t upata 111 malo ustavil. Tn naslednjega drie. ko mu je hotela glava počiti na tisoče ko«;-cev. je izjavil. ri4i mora tisto, kar hoče. * Tisti, ki v«> resnico, ki pozna recnieo, pa noče re-miee govoriti, je pomilovanja in obžalovanja vreden človek. ČV »pa resnico srovori in resnico oznanja, sse mu kaj laihlco primeri, da ga zarfpro za "par let. S T 'iii z : brezami. Sibirske s'ike. Abdel Krim. Dofjudt k n> o'inuh. Pro liranjc •• / damo ozemlje. Ani udsi n pole i it. svojem polarnem IIJ al mar Ilrantintj. K ila j ska. Sun »ilscn. Koliko .st popije na sv< tt*. Ustroj ti lesa in značaj. Xačrt non i;a kohdarja. P'lvtl Hindi tiburif. Smrt Kobe rta I.a Pallet ta. Doživljaji v d:uiujlji. Vpliv nikotina. Židovska univerza l poraba n tkati rih rastlin. zdravilnih Vpliv podnebju bolezni. na duševne Raznoterosti. S mesnice. KOLEDAR KRASI OBILO RAZMU SLIK. Cena 50c Naročite ga takoj, Jcer smo ga tiskali le o-mejeno število. 'GLAS NARODA' 82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY R Z A R J I. (Nadaljevanja.) Grainier se p cnžu r i z odgovorom : — Brafje, mi v\>i vemo, da je onostran Perta Bella drugo, neizmerno, to je, neomejeno mor. je, ki mu pravimo Južno morje. — To moa-je moči razen kraljevine Mokvike in Pema »e drugo doslej devrsko zemljo, bajsvo oeraljo, kf pa kljub tetiiu eksistira in ki ji pravijo Eldorado. ker je tam toliko zlata in v takšnih množinah, da so se prebivalci navadili, da delajo svoje hiKiio orodje iz suhega zlata. In vse to ni bajka, marveč prava in preizkušena rstina! —• Sedaj pa, branje, poslušajte me! SpansJti kralj je /v zdavnaj izja-1 na to. tla naj /.apu^im Severno vil. da smatra to Južno morje, kr morje, kjer vetu preživel svojo mmmmmmrnmrnrnrn strelice. Kar ne pa tiče druge poti, one po morju, vam pravim, da sem jo že wnbrat napravil in za* res ui prav nič težka, razen na e-nem mestu, namreč v bližini rokava samega. Tam vedno pihajo nasprotni vetrovi in z veliko silo, zato so dokaj opasni. Vsi ga poslušajo in kapitan Grognier vpraša : — Po kateri jxyti pa pojdeš ti na južno -stran, brate Lorcdau? Toda Benečan po lahno dvigne obe rdki. dlani narazen, in jit potem zopet povesi: — Jaz? — vpraša. — Hm. jug je zelo oddaljen, in v moji starosti mi je nekoliko težje pomisliti namaka Eldorado, za svojo zasebno Ln izključno lastnino. I)a. 1111-rovtne pogodbe, one pogodbe, ki tako tesno vežejo našega kralja, zares govore o tem morju in mu pravijo, da je špansko ali kastil-f ko morje. I*o-t bel privileg eelo izključuje vsako drugo zastavo razen žoltordeče. Zato nt niti mislili. da bo kdaj prišla v to vode zastava z lilijsko svilo burbon-sko! Niti kralj Ludvik niti njegovi komisarji ali |>a eelo names-t-niki se ne bodo nikdar brijrali za to. kaj se dogaja na tem kastilj-.-keiu morju. In č<- mi verujete, laliko vsi -»kifpaj, kakor smo tu-kaj-le. *edaj podpišemo korzar-sko pogodbo, .ki nam obeta mnogo via ve in blaga, in ki povede nas revne Flihustejce tja. da zavzamemo deželo /lata! V-.tal jo in z de-.nico udaril po m'-zi. da .-«• prevnnejo ča-e in da izteče vino po mizi. Najstarejši v mladost. Ixvredau se smehlja in korzarjt raamhejo. da se šali. Sedaj je jed-va nekaj nad trideset let star in na njegovi glavi še ni lasu, ki bi l»il drugačne kakar vranječrmc barve. Toti kak zločin. Toda bednemu Rusu oeividno ui šlo ne za slavo ne za bogastvo.'E.lino. kar ga je gnalo na ta rirkirani korak, ki ga iiienda še ne ]>ozna zgodovina človeštva, je bila njegova vro-jča želja, da bi zopet videl'svojo domovino, da l>i se aia kak način Tako je pričela pod okriljem kra'.jereikili topov in pred očmi kraljevskih komisarjev organiza-eija tiste slavne ekspcdieije, ki je postala najvažnejše podjetje Fli-bustejcev, kakor nam poroča zgt»-ovina. Niti gospoda Saint Laurent ali Begon niti gospod de Chssi -Tarin nista te ekspedicije niti najmanj ovirala. General Grognier je zadel pravo. Južno morje ne fcpada več pod jurisdikeijo komisarjev francoskega kralja. Že samo v rtem odhaja korzarsko bro-dovje izven francoskega območja. tembolj, ken* se podaja na pot jbrotf vsjikršnega korza rskega pi- kim Kiundi-om in ropotom. Grozili- I t,-_i- t- .. . ... , 1 . * [sma. Kralju Francije je bilo do-erjev načrt že ima vočmo e je splazil na IvoiKskem kclodvrru v Parizu pod vagcai simplon ek-presa. — S s« boj ui vzel niči ^ar. ker je obstojalo vse njegovo imetje premično in nepremično v Parizu le iz vroče želje, da se jjovrne v Rusijo. Tudi jestvin iu pijače ni vzel wff-Zl Novice iz Jugoslavije jo odločiti, ed njimi je tudi Tomaž Jagnje. On edini je ostal pri mizi. kjer molče sedi. razmišljeno sleda okrog sebe in razmišljeno pije svoje vino. Juana ga je Tapu-tila. »šidaj se razgovarja z Be-lečaaioni Loredanom. Oba sloni- voda.li »podobno in da ne izpali nobenega - trela o-1 Tort lige pa do Magalha-movega preliva l>aftje naprej pa. ■bože moj. neka se briga španski kvalj. ki je tudi dovolj močen m-c-narh, da ,> i varuje svoje jiižno morje pred roparji in pirati, ki 1 ratovsčini pa pravijo, da pomeni . vprašuje, zakaj pravzaprav' noče ta d« TfHb-k nekaj izredno dobre- J tudi on na Južjio morje, čemur se ..... so si zabili v glavo, da se hočejo a ub lini ui ona ga nafbrže po •• r< J 1 voziti tam okoh. Ce - > ti pirati ga. Sedaj pji nastane velik šunder. Mnogi kapitani glasno vpijejo, naj jim prinesejo papir, črnilo in j--resa. da se takoj podpiše korzar-ka pogodba. Drugi >o nekoliko r-oČH-nejši. Ti zahtevajo, naj jim Grognier razloži še nekatere podrobnosti. Tu-.li ipovpra&njejo po potih iu Miiereh. po letnih časih in vetrovih. X"ki Ansrlež tudi pravi. da še ni nikdar slišal o nikakršnem morskem prehodu, ki bi spajal severno vodovje, kjer se sedaj nahajamo, z južnim. Toda na \se te prigovore odgovarja kapitan Grognier tako. da zamaši vsem u-ta. — Oni med nami. ki ima jo poštene deske pod nogami. — pravi, kakor napriiner te-le. se prav laliko podajo proti Južnemu kapu. in odtcvl dalje mimo Oranžnega rtiča iu mimo kapa Saui Roque pa notri v Magalhaensov rokav, ki s«, odpira nekako na petdeseti širin r. Tam pa zopet obrne in jadra proti -evrru o!) čil en «k i obali. Že sedal določam, da se vsi udeleženci snidemo pod obzidjem Paname a prila ali maja prihodnjega leta. Za one pa, ki še nismo dovolj dobo opremljeni, in med njimi se nahaja nižal tudi jaz, ali pa. ki imamo namesto dobrih ladij le stara korita, pač velja, da se jih kolikor mogoče hitro znebimo. Potem se odpravimo j>es od Severnega morja proti Južnemu. !>a. peš! Sabljo h boku. puško čez rame. Pozneje pa bo brodovje španskega kralja imelo nalogo, da nas preskrbi z vsem potrebnim, to je z ladjami, in kar še treba, kar naravnost iz ladjedelnice njegovega apostolskega veličanstva, ki mu že pokažemo, po čim je poper! Sedaj se oglasi nekdo, ki je doslej popolnoma molčal, in ta pritrdi Grognier ju. To je Benečan Loredan. Njegovo posabno točno ix>znanje vseh ameriških razmer mu je v kakšnem slučaju dajalo prav poAfibno avtoriteto: — Najmanjša razdalja med Severnim in Južnim morjem zna&a okrog dvanajst španskih milj. to je petnajst francoskih milj ali trideset do petintrideset naših morskih milj. To zares ne bi bilo preveč. Vendar pa bodo te milje dovolj polne raznih zaprek, tak« naprimer globokih rele brez prehodov. dalje neprodinnih pragozdov, strmih stem in pa divjih Tn-ftijancev. ki im«Oo veko posem. — Kakšna pa bo ta zastava? — vpi-aša gospod de Cussi. — Ta-le tukaj. — odgovori Grognier in razvije kos blaga, ki ga je doslej nosil zloženega v žepu. In vsi, razen drznega Grogirierja se z groze. Kajti zastava je bila čniia in je jega življenja. Nihče ga ni silil. vriwl v Rusijo, kjer je zapustil že- j na pot. Samo pred odhodom so je no in deeo. Kldor je bil v roškem Js]>e vlak v štirih dneh v Carigrad ujetništvu in je imel doma rodbi-; dobro najedel. Račiuial je. da pri-no, bo gotovo razumel, kaj pomeni ; in bil je trdno prepričan, da pre-hrepenenje po domačih tleh in po j živi ta čas brez kruha in votle. — svojih dragih. Tudi temu ruskemu • Do Smederevske Palanke se je emigrantu ni bilo več obstiUika v j vozil 54 ur. O svojem strašnem Inozemstva, kjer je "živel in h repe- potovanju je nerad govoril, l/.ja--nel po domovini že sedem let. J vil je pa. da s«- mu ne zdi posebno Ko se je ustavil simplon-ekspres j strašno. V tem se vidi vsi priro-na poti* iz Pariza za dve minuti v j«ia smelost in širokogrudnost Halji, je železniški u-^Uizbenec j niskega značaja. Samo Ru> lahko pregledoval kolesa in opazil pod ^ako hladnokrvno ri-kira svoje vagonom neznanca, ki je ležal iz-j življenje. l*ravi, da mu je bilo še tegnjeu med pmžinami. IVuzbe- najtežje, ko je potoval -kozi svi-liec je bil tako presenečen, da v te<>. Vlaik je drvel >kozi predore in prvem hipu ni vedeL kaj mu je storiti. Ko -e mu je njegovo presenečenje malo poleglo, mu je prišlo na misel, da gre za zagoneten zloo n. Toda ti^ti hip je dal dežurni uradnik signal za odhod in uslužbenec si ni upal zadržati vlaka, ker je dobro vedel, kako stroga kaze:i je določena za vs;i-kogar, ki br« tehtnega razloga zadrži največji in najhitrejši mednarodni vlak. l)a pa potolaži jo vest. je že med vožnjo ob ve-lil vlakovodjo in svoje predstojnike o zagonetnem možu |>od vlakom. Vsi so napeto pričakovali .da pride na ilau najstrašnejši-zločin. — M:slili -o, da je neznanca kdo limoni in privezal pod vlak. Tako se je ubogi Rus vozil brez voznega listka do naslednje po-taje. Prva postaja od Ralja. kjer se siinplon ustavi, je »tru^derevska Palanka. Čim se je vlak ustavil, je planilo v^v železniško osobj« k dotiči>envu vagonu. Uslužbenec -e ni motil, lz.pod vagona so potegnili nezauinca. S romak je bil šo živ, toda na obrazu sr mu je poznalo. koliko je med rožnjo pretrpel. Bil .ie bled kot zid. Na njem ni bilo nobenih znako* nasilja. — Takoj so ga prenesli v pisarno službujočega uradnika in ko se je pod vplivom tople pijače zavedel. io ga začeli iz^>raše\-ati. Ves izmučen iu pvezeben .w l»'i-l>ovevo- Kdor zna, pa zna. Nameščenec oglasnega zavoda "Publieitas" v Zagrebu. Anton Pernič je tamkajšnji policiji prijavil. da se m»i je zvečer, ko se je vračal domov, pridružil ne^ban človek, se ž njiiu razgovarjal ter mu končno ponudil cigareto. Ko je cigareto ipokadil. mu je postalo slabo vsled česar je prosil-neznanca. naj ga spremi do doma. kar je ta tudi storil. Pernič se je takoj v lege l v postelj, neznanca* |ki je naprosil, naj pokliče zdravnika. Ker je bilo hladno, je neznanec napros-il Pemiča. naj mu posodi na-}>ot zimsko suknjo. Neznanec je suknjo oblekel in odšel ter se ni več vrnil. •zasnežene >»ote-ke. Q„l mraza j-* za-tajala nesrečnežu kri v žilah. Opetovano se je .-o mu povedali. k«»liko je prepotoval in kako daleč je še di» Carigrada, je bil zelo jK>trt. Mislil je. tla se je po neverjetnih mukali že »»olj približal svojemu eilju. V tem. da >n ga potegnili iz |K>d vlaka in s tem rešiirgotove smrti, vidi samo svojo bridko ustnlo. S solzami v očeh je tarnal na policiji, da ga ovirajo na potovanju. k< * l»i bil sieer ži^ živ ali mrtev v Carigradu. — Življenje je. itak neznosno, zato nvu je pač vseeno, kdaj in k je ira čaka s-mrt. ramo pridig niti od roditeljev niti »d učiteljev, a najmanj od {>o-pov. Jezus je govoril o gorčičneni o lazsipnem sinu. o osmerih blagrih. Govoril .K' v prilikah, to se p:-a\i. v književnosti, literaturi :r. življenju. On je moraJno istino napravil pristopno vsakomur, brez | rl« u jr. ZalilH»g. malo je »lu-hovnikov. ki l»i mu sltnlili. Kdaj je Jezus pretil s hudičem .' Kila j je /.u..- zii tla bo grešnike na ražnju '>eke! ? Jezus m' ni niti ljutil na fa-r:A\-e .:i pisma rje — književnik;. Šainr. enkrat je to bilo. ko je tr-goAce izgnal i^- hrana Stjepan Radič v zagrebškem gledališču. Raznoterosti zMfcTORfcene &) po sedmih letih s^ojo ženo in deeo. V O-arigradn ima namreč sorodnike, ki so mu pisali, da se lahko pride iz Carigrada v Rusijo pe Omeni morju in da bi mu oni omogočili povratek v domovino, samo če pride v Carigrad. Ta vest premagala pomisleke. Ves iz sebe od radosti je dobil potni list in hodil od PoncLja do Pilata da si izposhije brezplačen vizum držav, .skozi katere votli |x>t,4z Pariza do Carigrada. Vse je šlo po sreči, samo brezplačne karte ali denarja za vožnjo mu ni hotel nihče dati. V Rusiji, kjer je soci-jalni čut zelo razvit, bi mu ga dal tudi največji siromak, pa naj o-rtane sam potem brew vinarja v žepu. toda na zapadu so ljudje brezsrčni, kruti in do skrajnosti sebični. Ta brezsrčuost je kriva, da je moral nesrečni Rus tvegati v najhujšem mrazu ^voje življenje pod vlakom. Toda misel, da oo zopet vidri to. kar. mu je bilo vt ii^jenju najdražje, mu ni ik vee iz glave. Ni se je iznebiti. Luč brez sence. Neki francoski inženir i/.n i šel. kakor { išejo listi. 4,č*udoiL-Ii«e s\" •liljko". Kfje čudotlelno-t obstoji v tem. tla njena luč brez seiHM\ Svetlobna telesa, ki svetijo brez sence, so sicer učenjakom že dalje časa znana. Tudi rentgeno-vi žarki, kakor vemo. ne mečejo uikake sence. Toda rentgenski aparati so nesorazmerno konipli-ciranejši kakor preprtsla in ceiit*-na svetiljka. ki jo je odkril omenjeni Francoz. Lanajditedj je a-ta namen porabil električni tok zelo visoke napetosti. Žarki njegove svetiljke prodro člov eško t»-lo .les in tanke 'kovinske plošče. Kako je ta svetiljka konstruirana. o tem i*najditelj molči. Svetloba brez sence je vsekakor velikega praktičnega pomena za kirurgijo. Ž njo je kirurgovo delo bistveno olajšano, zakaj zdravnikove in asistentove roke bi v dvorani, ki bi bila razsvetljena z novimi svetilkami, ne ostavljale uikake sence na operacijskem objektu. a tudi nekje drugje bi se nova iznajdba dala š pridom upora biti., namreč v cimkografiji, kjer bi omogočala hitrejše proizvajanje klišejev. Luč nove svetiljke je hladna ; ona sveti, a ne greje. I znajdi tel ju se je baje posrečilo vso uporabljeno električno energr-jo pretvoriti* v svetlobo, ne da bi se mu pri del del energije pretvoril v toplotno energijo. Walter von der Vogelwelde. V Bocnu. stoji na trg uspomenik nemškega pesnika in pevca Walter ja von der Vogelwelde. Italijanska oblast je ukazala, tla se i-ma od 1. deeennbra naprej imenovati ta trg "Trg kralja Viktorja Emamuela". Oblast je izjavila nadalje, da nima nikakega povoda. da bi trpela v italijanskem mestu trg z imenom nemškega tx^sTnrka in tutH ne njegov kip. — Prebivalci južne Tirolske imajo biti po mnenju italijanskih oblastnikov hvaležni italijanskemu kralju. da jim je prinesel ' 'svoIkkIo in pravo kulturo". Smrt v plamenu. Heruiina Raškovič. članica Narodnega gledališča v Ziigivhu. je na svojem stanovanju opravljali« koi-espondenco. Sedela je blizu peči in se je z i^kro vnela njena obleka, česar pa pokojniea ni o-pazila. dokler j»' ni objel nenadni plamen. Prepeljali so jo v bolnico. kjer pa je v mukali strašnih opeklin kmalu izdihnila. Po Ko j niča je bila vdova za nedavno umrlim igraleem lioriv*--jr;u Raškovičem. Njena smrt v /^agtebu vzbudila <]J<»šno obž.i- j • l »v inje. Ob otvoritvi e.tklusa >eljaških pi»;Ktav je minister StjejMin R;i dič na zagrebškem Na rednem gle-dališču ter pred upiizorii vijo sra'e veseh»igre "Diogenes", k: jo je sj'isal Tit tis Brezovački, >bsež-n-» govoril o glt dališki iinie*uo>t* v se iraški demokratski drz.r. . Razlagal jr zjr«nloviiw> gled:i1:V-ir. »u.OM.a! Grke. Rii.i. Angleže. Rl»-se in pt v-tlarja! vzgojno pla" t>» ninelnt-ti. ker ljudje ne maraj • posiliš u i p r i 11; '_r niti sTarišev. m.i ]o«l učiteljev, najmanj j»a «>•! po-I po v. \" jug. -lr/;ivi je Josl.-j bilo ir.alo JijaSkih in ^lebivskih reit.til| politike, zato no Savo dvakrat preplaval. Pred , ui ,'n-av znašel v elementu, mnogobrojnini občinstvom je m J f i'.« da!i»Č* bilo polno, t o. ti tnd* storil. .Mraza je bilo 12 stopinj Celzija pod ničlo. Dobil je >1avo. Občinstvo ja je navdušeno |t»zdravIjalo. i»slo i«M|va nad eetv Kje j,- ALOJZIJ GALOP, dama iz Dernovo pri Krškem in pred leti je bil v East Helena. Mont. Njeguva družina bi rada izvedela zanj. Zat«» sr prosi rojake, če kdo kaj ve. da mi |>oro>"-a. n i i naj s,, s^un oglasi. — Mike Ke-rin, R. 1, Bcach, N. Dak. Ponarejevalec kolkov pod ključem. Meseca junija vi >e pojavili v j nrometu ponarejeni kolki po oO dinarje*". Po marljivem izsledovn-nju je i>olicija končno aretirala osebo, pri kateri je našli štiri tal->. i Tikate. Zadnji lastnik teh falzi-fikatov je bil neki .Lazar Va-ilje ' vi.". >>r poklicu tihotapce iz Pan- i u*i i j nam pošle, zato prosimo rojake, cev«., »asiijevie je bil trebjiinii pripravami ter ga poslai v Zagreb. Vasiljevič je bil ua-v , ponovno aretiran ter je kouČiio priznal, ca jj v družbi z nekim S. Nellerjt m spravil v prome* več serij ponarejenih kolkov. Falz:": : kot-» ;> razpečaval trgovee Kro-noslav Roksandič. Bfinister Radič proti pridigam. V svojem nedeljskem govoru preti otvoritvijo sel jaških pred-' stav v Zagrebu je Stjepan Radie govoril o morali in izvajal: i "Nesreča je. da se je človečan-stbo do tlaneh vrlo nezgodno u«';-t.i morale. Kakorkoli roditelji ljubijo svoje otroke. >o vendai-at roko ji dragi le tako dolgo, dokler ne začno pridigovati! Ne ma-i to zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda. /•ni^rz, ilM&m;® Dober in splošen lžnictcat Pain-Expeller Ce vms mučita revmatičen r.-v-ralRija. vdrgnue ta izboren dorrači liniment na bolele mesta in *icč;la bo hnra odpomoč. 35 in 70 centov v lekarrah. Pazite na tvormiko znamko Sidrc. F. A D. RICHTER & CO. Berry t South 5th St-i. Brookljm. N. Y. ZASTAVE 8VIL.ENE AMERIŠKE. SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALUE, PREKORAMNICE. TRO-•OJNfCE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno ~5% ccncjc kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 ©REEVE ST, CO NE MA UGH, PA. Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj posije znamke ali pa money order. "GJLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. GOSPODAR PLAVŽEV. i __ ----.... jiF Vv Francoski spisal Georges Ohnei. - " J>/ Za "Glas Naroda" priredil G. P. 5:j i Nadaljevana je.) Petnajsto poglavje. IZ ŠPORTNEGA SVETA GLAS NARODA, 30. DEC. 1925.ŽI 1 Ko je ostala sama. >e je prepustila Claire svojim mislim in pozabila je na protor. kjer >e je nahaja in to. kar se je vršilo krog nje. Iz gozda je bilo čuti bučairje ro^ov in po cesti >o vozili mimo vozovi go>ti. Mlada žena pa j»- bila slepa in gheha 7.a vse. kar se ni tikalo Filipa. Njen spomin se j«* vrnil v preteklo.-t in s tem, tla si je predstavljala življenje tako. kot hi lahko bilo. je otožno mJwlila na srečo, kateri se je prostovoljno odrekla. Daleč proč od .onega ttsodeptolnega časei. .je mogla težko razumeti občutke, katerim se je nekoč pokorila. Blazni ponos, kojcga žr-tev je postala takrat, ji je bil dauies nerazinnljiv in mrzlično hrepenenje, da bo preje poročena kot. vojvoda. ji je sedaj zdelo tako malenkostno, d« je zardela od sramu. Kako je mogla dovoliti, da >u vodili celo njeno življenje tako malenkostni motivi? V svojo tolažbo >i je rekla, da ne more ostati Filip za vedno tako in zprosen. čeprav g«i je tako resno rafcžalila. Sicer je imela še \ej|no pred »vojiini očmi njegov strogi, ponosni obraz in povdarek njrgo\e»a gla-u ji je še vedno zvenel v ušesih, ko je rekel: — Nekega dii" boste izvedeli resnico in sjioznala. da ste bila bolj krivična koi »'kruta. Lahko pa bi me prosila na 'kolenih odpuščanja, jaz i/i ne imel nobene besediee sočutja do *v;us>i — Ali so bile t<* strašne b. s« tie diktirane le od jeze.' Ali je bil res mož. da jih brez omahova nja in popustljiva-1 i vzdrži? Videla ga je. k;iko je onega večera sedel pred njo. si pokrival obraz y. obema .rokama in kako se je nato \ zravnal ter obrnil proti njej svoje solzne oči. (Jotovo. ljubil Jo je in bi dal del svojega življenja za upa}*»lno besedo in prijazen »pogled. Osem mesecev je poteklo od tedaj naprej. Ali je zaceljena globoka rana. katero je mlada žena prizadela -srcu Filipa.' Ali pa je mogoče njegova ljubezen izginila za ve*lno llaire je štrlela predse ter mehanično -brskala po pesku z nogo. — ( e m- resnično ljubi. — >i je rekla naglas. kot da hoče nasloviti vprašanje 11a gozd. na celo iuiravo. ki jo je tako mirno obdajala. — če s«- ljubi k<>t j«- ljubil on liume. ali j«' mogoče pozabiti * ( V m- resnično ljubi. — je odvrnil ne.ki porogljivi glas. ki se je približeval. — ni mogoče nikdaf pozabiti. ('•laire je dvignila glavo ter zapazila vojvodo, ki je stopil v kiosk ler. musionjen na balustrado. smehljaje opazoval mlado ženo. — Priznajte, da sem dospel ravno prav. da. vam odgovorim. — je rekel veselo. — (Jotovo ste mislila name ("laire ga j«- pogledala ter napol zaprla oči. v znamenje največjega zaničevanja. m A — Ne. moja beseda nato. — je. odgovorila. — Tem slabše. In vi. — je rekla mlada žena. — kaj iščete tukaj? Vojvoa je od-vi [*> stopnjicah navzdol ter >e približal Claire. -— Iščem vas. — je rekel ter se priklonil. — V kakšnem namenu? — V namenu, da prostodušno govorim z vami. Pred eno uro. ko sem vam ponudil svojo družbo, ste me .sprejela zelo slabo in mi-— 1 i I sem si, cla boste sedaj prijaznejša. Ali ste pripravljena odgovarjati mi! Moj Bo*f. dragi vojvoda, mislim, da si nimarva ničesar po- " voda t i. — Ah >tc tako uverjejia o tem ! Priznati moram z obžalovanjem, da ste ]>ostala prav mojster v zatajevanju. Imate tu go. katere nočete priznati. < laire je zanič! j i vo skomignila z ramama. In jay, — je rekla. — ugotavljam, da ste se .duševno poslabšali. kajti neprestano se vračate s solzavim obrazom k istim idejam. Nobene tuge nimam in tudi nobenega veselja naprtiti si jo. da vam napravim s tem veselje. Dobro. — je rekel vojvoda navidezno brezbrižno. — Ničesar si bolj ne želim kot da sem se motil. V tem ozimi sem se udajal idejam. ki • o se m i zdele pov-em pravilne. Treba je vrjeti. kot ste ravnokar Hako lepo rekla, da sem izgubil svoj jasni razum. To jutro se mi je zds lo da ste nervozna in razburjena. Jyov je bil očividno preveč naporen. Niste se ga hotela udeležiti in zadovoljila ste se s tem. da opazujete svojega moža. No.' — je rekla Claire, ki je s tsilo zatrla jezo. No. — je r«4icl vojvoda, — na čuden način 43a ni bil gospod Dcthhiv niti uialo pripravljen poč at i se z vami. Popolnoma je bil lasi vojvodinje. ki ga je izhraHa za svojega kavalirja. I11 vi. mesto da hi bila zadovoljna, da tako galantno vrši svoje dolžnosti. >te ga ob- pavala z jeznimi pogledi. — Kaj si,- sklepali iz tega.' — je vprašala <"laire jezno. I>«1 dobri sjH»razum. ki \Jada navidez med vami in vašim možem. dejanski ne obstaja in da ne zna primerno ceniti zaklada, katerega 11111 je naklonil slučaj ali pravzaprav moja nesreča. Kuj naj še n-Vm TLsoe majhnih |x>t«*z. katerih nisem nekoč upošteval, mi je /i*|>et prišlo v sijMunin. Spomnil sem se vašega čudnega obnašanja pri poroki, skušal sem |x»ja-Jiiti vašo pohitost. iu vašo jezo in potem, ko M in dobro protehtal vse. s,-in prišel do zaključka, da niste deležu« sicee. katero zaslužite in če pravit«1 še toliko proti temu. Napad je bit nagel iu direkten. Vojvoda je pinlrl ograjo, katero j«- » la.i zgradila krog sebe. Na ilrzcn način ]i je pojasnil, ila se mora kraj. ki ne dobi o svoj porogljivi ton ter rekel z žalostmi m glasom : — Napačno me sodite. Claire. Vrjemite mi. da sem storil vse, kar je bilo v moji moči.' da vas ]>ozabim. Ko sem prišel sem, som mislil, da vas več ne ljubim in da vas lahko brez nevarnosti zopet vidim*. Iflasilo se je. da ste srečna in to me je veselilo. Kak norec sem bil! l*o takih razočaranjih in izkušnjah .sem domneval, da je moje sree mrtvo, a z glolmiko žajostjo sem čutil, da se je oživelo. Vsi moji spomini so se vrnili in" videl sem vas žalo.stjio. kljub vserm naporom. da prikrijete to svojo žalost. Lahko ste motila druge, a me ni ne more vaš ohra« ničesar prikriti. Ce bi bila »rečna, bi vas oboževal od daleč, ne da bi s kako besedo motil vaš mir. Videl pa jsem vas trpečo in neodortjiva sila me vleče k vam, da ni na tem svetu Iicot vifr; ."rf'M*>i**iuu9m s preseneoMmjeu ltm*dKr< v njeaeoi srca. Ali je ta moi, ki je govoril tako uNociiwooe » unrcnwoeai n. v. Slika na-ili predstavlja znana ameriška boksarja Paula Berlenbacha in Jaeka Delaneva. ko se tehtata pred nastopom, V borbi je zmagal Bcrlenbaoh (stoječ na tehtnici). nežno, res isti. katerega je taico strastno ljubila, da je radi njega skoro izgubila raiziuu Njegov glas jo je pustil »edaj hladno in brezbrižno in videla je v njem le » nega oniJi spretnih komedijantov, k: znajo očarati ženske, ki niso dosti močne, da ohranijo ravnotežje svojih duš. Niti za trenutek ni mislila na to, da je mogoče odkritosrčen in v njegovi snubitvi je videla le nizko strast, da se zadosti trenutnemu požel jen ju. — Ali veste, (hi vam ne manjka nesramnosti? — je rekla ('laire trpko. — Ko ste morali nekoč izbirati med žensko, katero ste baje ijubili in premoženjem, ki vas je spravilo v skušnjavo, se niste po-nilšljali. Zaprli >tc svoje srce ter odprli svojo blagajno. Danes, ko imate denar, bi vam ne bilo neprijetno imeti tudi ženo. Oh. preveč častihlepen ste. moj dragi vojvoda. Ne, ne. to hi bilo preveč. Vojvoda je -melanholično zmajal"z glavo. — Na kak okrut način govorite z menoj. — je rekel. — Vedel sem. tla se še vedno srdite name. Ali te je dolgo poljubljal i — Dolgo. — Povej mi. kdo je to bil. — Vse zastonj. Bil je nekdo. Pritisnil je svoja usta na njena mehka u^ta, ki mu jih je ponudila in poljubljajoč jo, je zamrmral: Tal^o. ka-li? Ali te je poljubljal tako-lc ? — Ne vem, ne spominjam se eč. Čutim samo tebe. samo tebe. n»oj dragi, tako. Domu št a se vračala kasno potem, ko so se bili že vsi gostje raz- ai. .... . . , . ♦ * * Potem ko je pokadil cigareto, je vtaknil ustnik v žep svoje pižame in potrkal na vrata spalnice svoje žene. — Prosto- — Smem vstopiti, da voščim lahko noč svoji Laureti? — Pst. . . da te ne sliši Marija. Ali si pustil prižgano luč v svoji sobi ? O11 je prikimal z glavo in potem io je z vso silo pritisnil na svoje grudi. (Dalje prihodnjič. 1 A. Albertini: Preizkušnja. Dona Laura je sedela ob kaminu in z razširjenimi očmi je gledala v plapolajoči ogenj. Zdelo se ji je. da je kakor izgubljena. Nobene oblasti ni imela več nad seboj. Da bi jo bil Mauro Gotar-di samo še nekoliko trenutkov obsipal s poljubi. bi bila klonila in ga rotila, naj jo poljublja še dalje. . . Izgubila bi svoj ponos in svoj mir. In Jto ne bi moral biti baš Mauro Gotardi. Da bi jo bil kdorkoli v tem trenotku poijubil bi jo bil mogel osvojiti. Ona bi se mu bila udala. d asi ravno bi ga ne imela rada. kar tako. ne da bi sam vedela, zakaj; samo za to. ker bi ta človek zbudil v nji ženo, ki se" je uspavala od tedaj, ko je nobena dolžnost ni več vezala, da bi ostala zvesta svojemu možu. Dve leti! Dve leti sta pretekli, odkar živi njen mož izven njenega življenja, ne da bi se brigal za svojo ženo. I)a ne bi dajal prilike znancem in prijateljem, da brusijo svoje jezike, jo je vzel ne-kolikrat v gledališče ali na kako zabavo in včasih, ali zelo pored-koma. jo1 je peljal tudi na iz.pre-hod. Moški so ji dvorili, jo imeli radi in hrepeneli za n jo : ali zastonj. Ona je ostala zvesta žena nezvestemu možu. Dobro vedoč.. da ni imela nobenega -vzroka, da se j' odtuji. j<* čakala, da se vrne njen y»ož na pravo |w>T. da se ji pr bliža "111 jo zaprosi, da 11111 odpusti. da jo je toliko časa pozabljal. Ali zdaj ni več moglo iti tako dalje. C-utila je. da ne more živeti več kakor je živela, da se ne more v«v obvladati, da ne more več premagovati koprnelija j>o Marija je odšla in čez malo časa se je vrnila s plaščem in klobu kom. Dona Laura se je ogrnila dala na glavo mali črni klobuk in spustila preko bra za dolg paj čolaji. — Vrnem se kiuakt. — je rekla, ko je odhajala. Ko je markiz AVtien. ki ga .ie zalotila Laura samega z gospodič 110 Pergola, igralko, v njenem sta novanju zagledal pred sebo^ svo jo ženo. je bil ves iz sebe od osup losti. — Laura, ti tukaj .' — Da. saj si tudi ti tu! — To je nekaj drugega. — Ničesar drugega ni. AJi nič za to. Pustimo to. Ali moram t nekaj čelo važnega povedati. In potrebno je, da storim to takoj ker bi tega jutri, pa tudi čez eno uro ne mogla več storiti. — Oprostite. — je zamrmrala gospodična Pergola in zapustila sobo. Dona Laura se je obrnila k svo jemu možu: — V naši hiši se je zgodilo, malo prej, 11 oka j zelo res uega. Celo uro pred časom, določe nim za moje jKKete. je prišel nek do, nekdo, ki mi je govoril o moji samoti, moji tugi. o svojem prijateljstvu do mene i:i o tem. kako me ima rad. Poslušala sem ga in sem bila glnjena tako. da seiu se začela čutiti, da nimam več sebe v oblasti. Ta človek jo. to zapazil. Zlorabil je ta trenotek. stopil k meni -in me začel poljubljati. Markiz Altieri. bled od srda. je za klical: — Kdo pa je bil ta predrznež? — Kaj te to briga. Nekdo. Ne fai *retan}e parniko*-* Shipping Hew* 91. dccembra: Westphalia, Hamburg. 2. januarja: Olympic, Cherbourg- 6. januarja: I>e Crasse. Ha.vre. 7. januarja: Albert Ballin, Hamburg. t. januarja: Leviathan, Cherbourg: Berengarta, Cherbourg; l*a Savoie, Havre. 12. januarja: Muenchen> Cherbourg, Bremen. 14. Januarja: Thuringla, Hamburg. 16. januarja: Paris, Havre; Majestic, Cherbourg. 20. januarja: Pres. Harding, Bremen. 21. Januarja: Deutschland. Hamburg. Bremen. Bremen. 23. januarja: Andanla, Cherbourg. 27. januarja: Su/fren. Havre. Cherbourg; Franc®, I'rcs P.oose- 29. Januarja: Martha Washington, Trst. 30. Januarja: Aquitania. Havre. 6. februarja: Olympic. Cherbourg; velt, Bremen. 10. februarja: l^a Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: Paris, Havre: America, Bremen; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen. 16. februarja: Berlin. Cehrbourg, Ere men. 17. februarja* Albert BuHln, Hamburg. 20. februarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 24. februarja: Do Gras>se. Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. NEČUVENA GOLUFIJA Kaj takejra se' 5e ni zgodilo! — Policija v Monakovem je razkrila sleparijo z liftšrečo v »rorovjn. V športnih krogih ?niani smučar si je izmislil nesrečo v visokem izletu v planinah, v svrlio. da dob: zavarovalne vsote v zmeskti 120 tisoč mark. Nezgoda je bila markirana t a.k o izborilo, da so bili prevarani najspretnejši stari liribolaz-ei. Preskrbel si je tudi priče, na ta način, da je naročil ne.kem.11 svojemu znancu, da naj ga čaka v določeni koči. kamor pa ni prispel, radi 'nesreče\ Manever je bil izveden tako rafinirano, da je dobila njegova žena od ene zavarovalnice že znesek 15.000 mark. druge pa so iz j aril e, da izplačajo svote po uradnem razglasu smrti ponesrečenega. Piše se ta prefriganec Teodor Porte. je trgovec in str 32 let. Izlet z "nesrečo" je izvršil avgu=rta. Našli so za njim samici in palico in splošno se je mislilo, da je padel v tamošnje razpokli-ne in da trupla ne bo mogoče dobiti. Medtem pa je bival Porte v bližini Metza. Policiji se je zdela sumljiva velika zavarovalna svota in prijela je ženo. ki je končno povedala, kaj je storil njen mož. Porte. ki je bil aretiran, je služit v svetovni vojni kot nemški letalec. Vsi nemški planinci se zgražajo nad tem slučajem. V JUGOSLAVIJO TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja in nazaj v tretjem razredu 00 Zagreba od $198. do $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— vključno Majestic "največji parnik na svetu", Oiympic. Hoioeric, Belgen. land. Lapland. Pittsburgh, Zeeiand. Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter bo vrnet* v Združene države z imenSiclm vladnim dovoljenjem. Vpra-la|>« poobla3em tomu Ali tla zbere vso silo iu ča*ka (a | , veku dovolila, da nic poljublja vedela je. čutila je. da hi bilo to j na Usta_ nisem ^ hraTlila> r-seni zastonj) ali da stori to. kar dela-,^ upirala Dopnstila sem. da me jo tudi druge žen« v njenih prilikah : da se udajo ljubimcu, in v takem primeril bi bil bolj«i Man- poljublja. kolikor hoče. To pa je tako strašno, da sem smatrala za potrebno, da pridem *»em in ti to Skrivnostna nnrt Turka v Pariza Pred neikaj dnevi je v Parizu umrl turški državljan Jacob Oswald. Bival j (^običajno na Dunaju. Dne 7. avgtfsta se je pripeljal v Pariz ter se nastanil v nekem hotelu. V imenik tujcev se je vpr-sal za potnika. Nekega dne se je Ost-vvald zvečer vrnil domov. — V hotelu je naročil skodelico čaja: Ko pa je čaj zaužil, so začuh uslužbenci klice iz njegove *obe. Vdrli so k njemu in so ga našli v krčih na tleh. Došli zdravnik j<* mogel ugotoviti le to. da Ost-trald umrl vsled za strupi j eni a. — Njegova smrt je dobila še skriv-nostjp.nši značaj, ko je policija preiskala njogovo stanovanje. — Našla je v njem pokojnikov potni list brez avstrijMkega vizuma za odhod iz Avstrije in brez francos- j kega dovoljenja za prekoračenje j francoske meje. Poleg tega je imel j OstAvald v kovčegih čraiih mask. s kakršnimi se navadno o-krinkavajo hoteLski tatovi. Sedaj detektivi preiskujejo, če se je Tn-rek zastrupil sam ali je bil žrtev kakega napada. Zanimiva kritika. Ka[>oleon III., bi bil prav rad izvedel, kako sodi veliki zgodovi- ! nar Mommsen o njegovi knjigi ■ "Življenje Julija Cezarja" Mom-i msen pa se nikakor ni dal pripra- ; viti do tega. da bi povedal svoj« mnenje, dokler nru ga ni neki pri- j jatelj zvijačno izsilil. Prijatelj mu je pripovedoval, da bi rad svojemu -sinu za rojstni dan podaril kako ddbro zgodovinsko knjigo. — Vprašal je zgodovinarja, ali ne bi bila za to Momansenova knjič§,-k ^bila za to Napoleonova knjiga primerna. Mommsen malo pomisli, pa vpraša: — Koliko je fant star? — 14 let, — odgovori prijatelj. — Potem mu te knjige ne dajte več v roke. — Ce je Napoleon ITI. to izvedel in ali je zgodovinarja kaj lepo pogledal, o teni zgodovina ne poroča. Želim izvedeti za na-slov svojega brata MATIJA ČEŠNOVAR. doma iz vasi Ilruševo. I>obrava pri Ljubljani. Kdor kaj ve o njem, ga prosim, da mi poroča ali naj se pa sam oglasi svojemu 'bratu: John češnovar, 1139 Norwood Road, Cleveland, Ohio. (2x29.30) Če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni Industriji, naročite Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popisan položaj premogovne industrije, o katerem se baš v sedanjem času toliko razpravlja v Ameriki. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New 7ork. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor J« namenjen potovati \ atari ki«j, je potrebno, da je aa tančno poučen o potnih litih, prt Ijagi in draxtatatvareh. Pojaarlla. ki tu Jih itaorm dati v sled nate dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; ttidi ptt poročamo vedno le prvovrstne parol**, ki imajo kabine tudi v ELL razreda. (ill—■ am BMelalike paauv« je atoplla v veljavo a 1. Julije« L824. aamorejo tudi nedrtavljiro dobiti dovoljenje oatati v domovi* ±no leto in ako potrebno tudi dol j toaadevna dovoljenja isd&ja gei«. ralnl naaelnlfikl komisar v Ws»r Ington, D. O. Protejo aa tako dc »olj en je ae lahko napravi tud.< Vew Torku pred odpofovanjem u m poBJe prosilcu * stari kraj 9!' :«n nanoveJAa odredbe. KAKO DOBITI SVOJCU IZ STAKE OA KRAJA \ Kdor Ml dobiti sorodnika al •vojca la starega kraja, naj aa* orej piie aa pojasnila. Ia Jugos^a rUe feo prlpuKenlb v prihodnji treh letih, od 1. jhlija 1924 napre rsako leto po 671 priseljencev. Amertflki dzSavlJanl pa aamor«] dobiti sem Sene in otroke do 18. U ta brea. da bi bili ikvoto T rojene oaebe ae tudi^e Stejej« kvoto. BtarUD in otroci od 18. * 21. leta amerijBdh državljanov t imajo prednost v krotL Ptm ■ pojasnila. Fh »dajemo vome Usta aa vas |li ■e; todl preko Trsta samoreje J» tostovanl sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt SV, N«w Tort MZHUO MEHURJA MOSkp 7»W*Ht« mm N^mwitm «i m be!Ao wlflh PRCPREJIA <* MO>K" V«Uk» tohaXe. Kit (4'«) SI VrfMmrirf Su-Y-XH Dap t: B St_ ft«w Tar k ••o Gotardi neg^ kdo drn-i. ker je povem. Vedela s«nf da «i tukaj Maniro imel vsaj to iluzijo, da jo ljubi in spoštuje. Dolgo je slonela nepremično v naslonjaču kraj toplega kamina. Nato je naenkrat vstala in poklicala : — Marija! Sobarica je tkoj prihitela. — Moj klobuk in plašč! — Ali gre gospa ven? — Da! — Kaj gospa ne veTda dežuje * — Vem. Marija! — In če pridejo gosti! — Prav imaš! Ali prva pride Dona Biče. Prosi jt* da me nado- se skoro. m prišla sem. Dve leti sta že pre- tekli. odkar se sopetrstavfjam sama sebi in drugim, in to ne delam zaradi sebe niti ne iz kakih principov o poštenju; to delam samo zaradi tebe, zato, ker te imam rada. . . Ne moro več tako dalje. Moja ljubezen do tebe je v tem trenotku tako silna, da se moram boriti jfroti življenju, proti oni nežnosti in slasbi. ki so jo v moji duši zbudili ptoljubi onega človeka. Markiz je pritisnil svojo ženo - iia prša in ves'jprevzet otf'ljxrt^' s umnost i jo je vprašal: Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter tUne $3.00. Slovenic Publishing Company 82 nsw-'sssa, M. V. nwnwiijpi--------"T""- --'rr ~in "nn• • .v dt Prav vsakdo— zdor k*j iscs) ^cdor kaj ponuja; kdsr kaj kupujs; kdor kaj pr^Uja; prav vsakdo prlzzura, da imajo indoTit napak — MALI oauuu r "01 a■ Vinlft" Pozor čitatel jI Opozorite trgom la •« tortniko, pri katsrik kupa-(sto ali naročate in it« « ajik postrežbo sadoroljnft, da oglašujejo ▼ listu "01** H