Dom D fjufoSjaml, 7. oktobra 1936 Celo 49 • Stev. 41 Nikomur hlapci r Ugleden hrvatski dostojanstvenik, ki je velik prijatelj Slovencev, je piscu teb-le vrstic nedavno rekel: »Rad imam vas, Slovence. Občudujem vašo lepo deželo, vaša prijazna mesta in snažne vasi, vašo globoko vernost, vašo kulturo, ki je na najvišji stopnji v državi, vaše zadruge, društva in organizacije vseh vrst, zlasti pa vaše poštenje in vašo delavnost. V mnogih, mnogih stvareh ste Slovenci poklicani, da bi bili učitelji nam Hrvatom in Srbom. Le ena stvar se mi na vas ne dopade: namesto, da bi bili vi naši učitelji, se nam ponujate le kot ponižni sluge. Služkinja, natakarica, tipkarica, agent, vratar, financar in žandar, to so poklici, ki so jih Slovenci po celi državi napolnili. Na vodilnih mestih pa se Slovenci menda ne le ne morete, ampak tudi nočete uveljavljati.« Ni naš namen, da bi tu ugotavljali, koliko drže posamezne točke te odkrite sodbe, gotovo pa je, da v mnogo-čem drži. In če v čem, drži sodba o našem hlapčevstvu za gotov del naših politikov, ki se skušajo na račun hlapčevanja komurkoli v deželi politično uveljavljati, brez ozira na to, da ima naša narodna skupnost lahko za-, radi tega nepopravljivo škodo. Pristni zgled političnega hlapčevstva nam je dal naš slovenski liberalizem, ki se je tekom desetletij svojega obstoja družil že z vsakovrstnimi političnimi pokreti, da so le bili naperjeni proti slovenski politični in narodni skupnosti ali pa so jo vsaj v nemar puščali. Tako smo naše predvojne liberalce videli dolga letu v tesnem objemu z Nemci in nemčurji, ki so politično in kulturno tiščali narod k tlom. In po vojski vidimo iste ljudi, kako se času primerno pojavljajo v najrazličnejših zvezah, frontah, koalicijah in »strankah«, da so le naperjene proti najglobljim interesom slovenskega naroda in katere ogromna večina naroda odklanja in sovraži. Slovenski liberalizem je odločilno glasova! za zloglasno Vidovdansko ustavo, mater centralizma in vir vsega gorja v naši državi. Slovenski liberalci so tisti, ki so v družbi s Paši-čem in Pribičevičem začeli kulturni boj in orjunsko batinaštvo v naši deželii Slovenski liberalci so bili tisti, ki so 1. 1028 v družbi s Hrvati in nekaterimi Srbi vrgli med ljudstvo proglas o federativni ureditvi naše države, kar jih pa ni prav nič motilo, da se ne bi Par let pozneje zopet pojavili kot nosilci naj-krutejšega diktatorskega režima, ki je pod firmo »jugoslovenske« JNS dolga leta uničeval našo državo. Sedaj ao se udinjali bivšemu generalu Živkoviču in prisegajo na zastavo čiste »jugoslovenske demokracije« po Hitlerjevem in Mussolinijevem vzorcu. In se b(K,° prelevili še bogve kolikokrat. Vedno jih pa bomo videli drugje, kakor je večina našega naroda iu zagovarjajoče smer, ki je povsem nasprotna zahtevam in koristim celega našega naroda. Kaj ni to hlapčevanje v pravem pomenu besede? In plačilo za to hlapčevanje? Kakor so nekdaj Turki janičarje najraje pošiljali ropat in morit v rojstne kraje in dežele, tako so vladajoče stranke tudi slovenske politične janičarje »plačale« na ta način, da so jim izročile ubogo »Slovenijo« v politično izkoriščanje. Tu so oni potem pokazali svojo »moč« na večino drugače mislečih z nasilji, ki se jih še predobro spominjamo in ki niso še popravljena. Da je pri tem dežela gospodarsko in kulturno propadala, to jim ni bilo mar. Da velja isto, kar velja za naše liberalce najčistejšega kova, tudi za liberalce samostoj-no-kmečkega tabora pod vodstvom senatorja Puclja, ni treba še posebej razlagati. Isto velja brez izjeme tudi za vse druge politične pokrete, ki so se po vojski kot enodnevne muhe v velikem številu pojavljali: republikanci, bojevniki, zborovci, Hodžerovci itd. Tudi naši rdeči sodrugi niso izvzeti. Eden kot drugi ni srečen prej, dokler ne dobi njegov pokret centrale izven Slovenije in »vodjo« ki seveda ne sme biti Slovenec. Za Slovenca je dovolj, da dobi zadnje mesto v odboru in da sme plačevati članarino. V to vrsto moramo kot enakovreden pojav šteti tudi slovensko mačkovstvo. Da vsi Slovenci niso zadovoljni s politiko slovenskega liberalizma, ni treba dokazovati. Da prav vsi ne odobravajo politike dr. Korošca, je tudi razumljivo. Tem tretjim se zdi, da eni in drugi premalo store za slovenskega kmeta in da so se vdinjali centralizmu. Dobro! Potem bi bilo logično, da bi ti nezadovoljneži ustanovili stranko ali pokret, ki bi bil res slovenski. Toda ne, tega niso storili, ampak so si izbraii Hrvata dr. Mačka za svojega političnega voditelja. Mi dr. Mačka spoštujemo in Hrvate, ki kot en mož skupaj drže občudujemo. Vedeti pa moramo, da se dr. Maček bori za pravice svojega naroda, ne za pravice Slovencev. To so Hrvatje že večkrat javno povedali. Pripravljeni moramo biti, da bo dr. Maček za koristi svojega naroda žrtvoval vse pravice Slovencev s Slovenci vred, ako mu bo tako kazalo. In dalje, da govorimo z izrazi slovenskih mačkoveev, kakšne koristi bi imel slovenski kmet. ako bi se rešil srbske nadvlade in bi prišel pod hrvatsko oblast? Kaj niso naši Belokranjci po zaslugi naših diktatorjev to že okusili? Kaj niso g kresovi, topiči in splošnim narodnim vesoljem pozdravili zopetno priključitev Bele krajine v našo slovensko banovino. Dobro nam je povedal eden naših dopisnikov, ki pravi, da je slovensko mačkovstvo samo moda, katero so vpeljali v našo deželo nekateri politični nezadovoljneži, ki smo jih videli že v vseh taborih in jih bomo še, ki pa imajo vedno eno željo: hlapčevati — in to komurkoli. In če bi se zgodilo, kar ni izključeno, da bi se dr. Maček s svojim narodom približal sedanji vladi, srno prepričani, da bodo vodje slovenskega mačkovstva dr. Mačku obrnili hrbet in iskali drugega, kateremu bodo lahko naprej udano hlapčevali. Naše mesto pa je tam, kjer je večina našega naroda. Politična švigašvaga in hlapčevske nature so največja nesreča našega malega naroda. Ne bodimo hlapci nikomur. Tudi če smo majhni, bomo kaj dosegli, ako bomo enotni. Kot en mož se moramo boriti za svoje pravice. Le kar bomo priborili, to bomo dobili, podaril pa nam nihče nič ne bo, tudi Hrvati in dr. Maček ne! Kajti hlapca plačuje vsakdo »na šiht«, narod pa, ki je na svoji zemlji svoj gospod, hoče pravico, ne miloščine. Neporavnani računi Še vsem nam je v dobrem spominu, kako so nasilniki prejšnjih režimov skušali doma in v zunanjem svetu prikrivati porazno resnico, da ogromna večina naroda ne mara zanje. Vlaki »poklonstvenih« deputacij so se dan za dnem vozili v Belgrad, proteste, resolucije in vdanostne izjave so morale organizacije, občine in uradi podpisovati vsevprek, samo za to, da bi nepoučeni verjeli, kako je vse navdušeno za JNS in njeno strahovlado. Posebno poglavje so veličastni shodi, ki so jih razni voditelji JNS prirejali zdaj tu, zdaj tam in ki so imeli namen, vliti množicam vsaj iskro upanja, da bo JNS in njena vlada do sodnjega dne popoldne vodila usodo naše mlade države. Toda ljudje bi na te shode ne bili prišli, ako bi ne bili k temu prisiljeni in ako bi se jim ne nudila lepa prilika, da enkrat lahko zastonj prepotujejo lep del naše države. In tako se je zastonj-karskega »firbca« nabralo n. pr. v Nišu nad 50.000. Ko so se razmere nekoliko uredile in so je navdušenje zaradi shoda v Nišu že davno poleglo, je prišlo — ne bodi ga treba! — glavno ravnateljstvo državnih železnic in zahtevalo od gospodov pri JNS, da naj plačajo vozovnice, ki so jih za svoje pristaše naročili, knjti dolga za te vozovnice je bilo še nekaj manj kot en milijon in sto tisoč dinarjev, i1 Za staro pravdo Stanovska organizacija Kmečka zveza je priredila preteklo nedeljo velik kmečki tabor na Brezovici pri Ljubljani. Nad 1500 zavednih kmetov se je zbralo iz vseh vasi ljubljanske okolice, ki »o navdušeno pritrjevali govornikom, pozivajočim delavni kmečki »loj na vzajemni boj za staro pravdo. Najprej je govoril predsednik Kmečke Janez Brodar. Poudarjal je potrebo trdne organizacije kmečkega stanu, kakor jih imajo ie drugi stanovi. Kot eno prvih zahtev postavlja Kmečka zveza zahtevo po kmečki zbornici. Ta je potrebna tudi zato. da ne bo mogoče vsakemu političnemu režimu rušiti kmečkega gospodarstva in mu nalagati vedno novih bremen. Kmečka zveza stoji oa •tališču, da se tudi naša država kolikor mogoče stanovsko organizira. Ni več daleč čas, ko se bodo slovenska Kmečka zveza, hrvatska »Gospodarska sloga« in srbsko zadružništvo združile v veliko, enotno jugoslovansko kmečko fronto, ki bo kmetu izvojevala njegovo staro pravdo. Za Janezom Brodarjem je govoril Ignacij šubelj z Ježice, ki se je podrobno pečal s težkim položajem kmeta v današnjih dneh. Davčna bremena so neznosna, kmečki pridelki nimajo nobene prave cene in po slovenskih vaseh poje dan za dnem boben. — Ljubljanski okoliški kmetje so še posebej zelo prizadeti z mitnino, ki vrže ljubljanski mestni občini nad 24 milijonov letno. Govornik je svaril kmete pred komunizmom, ki je slasti za kmečki sloj največje gorje in poguba. Za kmeta mora biti geslo: Nazaj k naši domači grudi! Tretji govornik dr. Josip Voršič je poudarjal, da hoče Kmečka zveza družiti, ne pa rušili. Ker gospodarski pogoji v naši državi niso povsod enaki, je upravičena zahteva po čim večji samostojnosti posameznih pokrajin. Slovenci se moramo fiuančno osamosvojiti, za skupne državne zadeve pa bomo radi prispevali sorazmeren delež. Na koncu so bile sprejete sledeče zahteve. Kmetje, zbrani na svojem taboru, zahtevamo čimprejšnjo ureditev minimalnih cen kmečkim pridelkom. Kakor one, ki krivično navijajo cene, naj se kaznuje tudi one, ki cene našim produktom krivično tlačijo. Zahtevamo od banske uprave v Ljubljani, da vprašanje pasme goveje živine uredi tako, kakor je krajevnim potrebam in razmeram primerno. Ugotavljamo, da je ljudi, ki so delali tozadevno uredbo, vodila predvsem politika. Zato je ta uredba koristila samo onim, ki so drago prodajali plemensko živino. škodovala pa vsej ljubljanski okolici, kateri usiljena pasma ne ugaja. Sava v ljubljanski okolici ogroža na tisoče hektarov polja ter mnogo stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Na tem mestu ugotavljamo, da se je vložilo le nešteto prošenj na oblastva, ki so ostala napram njim hladna. Kmečki tabor na Brezovici soglasno dviga svojo zahtevo po ureditvi Save in Ljubljanice. Da se morejo zahteve in potrebe kmečkega stanu na merodajnih mestih obrazložiti in uveljaviti, je potrebno kmetom stanovsko zastopstvo — Kmečka zbornica. Zahtevamo Kmečko zbornico, v katero imajo pravico vo-liti svoja zastopnike samo kmečki ljudi, zbornico, ki naj bo svobodna in neodvisna zastopnica pravic in zahtev kmečkega stauu zbornico, ki bo več kakor samo posvetovalni organ, ki bo imela pravico in dolžnost o devah, ki se izključno tičejo kmečkega pr6! oivalstva, odločilno besedo. Kmetje v ljubljanski okolici smo izključ-no navezani na Ljubljano. 2e itak majhno vrednost naših pridelkov nam strašno uni. čuje mitnina. Kmetje, zbrani na svojem tahonj na Brezovici, združujemo enoglasno zahtevo po odpravi mitnin. Za U čas pa, dokler so mitnine ne odpravijo popolnoma, predlagamo in zahtevamo sledeče: 1. Važnejši kmečki proizvodi v ljubljanski okolici naj postanejo mitnine prosti, na vse druge proizvode naj se mitnina zniža ua minimum. 2. Oblast naj nemudoma poskrbi za to da bo kmečko prebivalstvo v ljubljanski okolici natančno poučeno o mitninski tarifi. 8. Od na trg pripeljanih proizvodov, ki se neprodani vračajo iz Ljubljane, nsj se pobrane mitnine vrnejo. 4. Uradništvo na mitnici naj od pristojnega oblastva dobi navodila, v smislu katerih naj se mitnina pobira na dostojen način In pravično. Jesenska razmišliania Jesen je prišla in z njo cela vrsta dobrot, ki nam jih jesenski čas nudi in ponuja. Kjer je dobrota, je pa navadno tudi slabost. In žal, da se slabost vedno dalje vidi, kakor pa dobrota. Zato tudi jaz ne maram poveličevati dobrot jesenskega časa, pač pa bi »e rad z vami pomenil o nekaterih slabostih, ki se ravno v tem času najraje pokažejo. To bi rad storil prav tako kakor nekdaj apostol Pavel svojim Korinčanom: ne da bi vas sramotil in zaniče-. val, ampak da bi vas, svoje rojake, dvignil do lepših in boljših ciljev. V jeseni zori sadje. Sicer letos sadna letina nt najboljša, a da bi se nad njo pritoževali, pa tudi ne gre. Saj vselej Se take ne bo. Mi p& smo že taki, da zabavljamo čez vsako Gospodom, ki so shod priredili, je začela trda presti. Kje naj dobe eedaj denar, ko so državne blagajne zanje zaprte? Včasih da, včasih je bilo to lahko. In če bi bila njihova večnost še nekaj časa trajala, bi tudi ta znesek ostal pozabljen, kaj pa je dober milijooček v primeri z milijardami, ki jih država dobi v svojo blagajno! Pa je že spak, da so rdaj na vladi ljudje, ki pravijo, da je treba plačati, če kdo hoče v Nišu proslavljati »večne« JNS..In tako so začeli gospodje od JNS brskati vsepovsod, da bi odrajtali državni blagajni milijonček in kar Je čez. Fa jim je menda »špape« zmanjkalo ali kaj. dobrih tristo ti-•oč dinarjev imajo še plačati, pa ne morejo. Državna blagajna pa hoče ta račun enkrat saključiti in je vložila proti JNS tožbo. Gospodje dolžniki so v velikih zadregah in se sa vse načine skušajo i znebiti te neljube terjatve. Mi, ki imamo desetletja stare Izkušnje v tem, kako ge politično in kulturno delo vodi brez vsake podpore iz državnih blagajn, bi gospodom od JNS svetovali, naj potrkajo nnkrat na dobro rejene mošnjičke svojih pristašev, katerim so preskrbeli bogata korita. Ni šment, da bi teh jurčkov na 2l opravili skupaj, saj jih vendar zahteva država, ki jo znajo le oni prav ljubiti! Pri tej priliki nam prihaja ua misel, da bi bilo dobro pogledati še druge račune glede takih prevozov množic. Tako n. pr. so se godile čudne stvari pri slavnem Jeviiče-vem shodu v Ljubljani, lansko leto spomladi. Takrat smo videli dolge vrste praznih vagonov. ki so jih peljali zjutraj v Ljubljano in zvečer, priključene tovornim vlakom, prazne iz Ljubljane. Ali so bili to naročeni vlaki, ali jih je pripravila železniška uprava sama zaradi »prevelikega navala« potnikov? Tudi imamo priče kako bo na posameznih postajah ljubeznivo vabili potnike, ki so čakali na karte, naj kar vstopijo, ker danes ne bo nihče ščipal kart. In tako se je zgodil veliki čudež, da je na ljubljanskem Kongresnem trgu >tri-desettisof< navdušenih Jevfičevih pristašev obračunavalo t zadnjimi ostanki slovenskih klerikalcev in je bilo na trgu, kamor gre v najboljšem slučaju dvajset tisoč ljudi, vsaj tri četrtine prostora praznega. Da, da. kako se suče kolo časa. Vse, kar je umetno narejeno in prisiljeno, izgine, ostanejo le neplačan! računi letino, če ni tako bogata, da bi Imeli vsega kar na kupe, kar v najbolj zvrhani meri. Že to si lepo. Lansko zimo sem opazoval nekaterikrat naše ljube tičke. Natrosil sem jim vsakovrstnega semena v precejšnji meri. Pa kako io vselej natančno, do najmanjše drobtinice vse pobrale fa pozobal«! Kako pa delajo nekateri-krat naši otroci s sadjem, kadar ga je dovoli na razpolago! In kako tudi z našim ljubim kruhkom! Nekaterikrat jim povem v šoli, d« bo morala zanje biti že enkrat vojska, potem se bodo navadili ceniti božji dat vsakdanjega kruha. Ali niste Se nikoli videli tistih obilnih obgrizkov po hišah, ob potih in cestah? Muhe »e pasejo na njih in ose jih obletavajo, da i« pametnega človeka strah in sram, ko gleda tako potrato. Tudi kadar je dobra sadna letini, pazimo na snago fa ne zametujmo po nepotrebnem ne sadja, ne drugih božjih darov! Vsaj živini privoščimo slabo sadje, ne pa muham fa osam! Nekateri gospodar si bo napravil mošt«, morebiti bo nekaj črvivega sadja celo namočil in ga pokuhal v žganje, bolj redki so tisti, ki ga bodo tudi nekaj nasušili — preglasno ne smem tega oznanjevati, da me ne slišijo tisti — bognasjihvaruj! — abstinenti —, ampak t«-ko je. Računati moramo z vsakdanjimi razmerami Dokler ne bo ta prebiti alkohol popolnoma izgini! z zemeljskega površja, moramo nekaterim našim ljudem dopovedati, naj se t* nauče vsaj uživati. Tega namreč ne znamo. Dokler ga je kaj alkohola pri hiši. mora biti vse pijano, kar Ie leze in p« gre, staro in mlado. Vsak, kdor prestopi hišni prag. ga morfl pokusiti, sicer bo zamera do groba in še cez. Teči mora od mize ir, še daleč doli do Prav po Krpanovo: dokler bo od soda t«10 in dokler bo čep moker, toliko časa ga pi|i»0' ne po pameti, nmprk po kravje. Nak! Se P° kravje ne! Krava bi nehala piti, ko bi ču"la' da ga ima dosti, nekateri ljudje ga pa Potenl Razne poti »lik« M španskih Mor: Na levi vidimo mlade fantiče, ki so se borili na strani rdečih, a so jft>i bo« ujeli, ua desni na hrabre kadete, ki su * 1 junaško branili trdnjavo Alkazar in bili nazadnje vendar rešeni. ^ Dne tt. oktobra obhajamo obletnico smrti veiutega Slovenca dr. Janeza Evangelista Kreka, ki je umrl 8. oktobra 1917 leta. k Pevčeva pesmarica. Odbor Pevske zveza razume krizo, ki ovira delo naših pevskih zborov, in pozna težave, ki jih mora zmagovati naša pevska armada pri svojem delu. Da od svoje strani odpomore, kolikor ji razmere dopuščajo, je odbor sklenil razprodajo pevčevih pesmaric po izredno znižani ceni 5 dinarjev za vsaft izvod. Ta cena pa velja le za ona naročila, ki bodo plačana do 15. novembra. Pri večjem naročilu dovoljujemo tudi obroke, ki pa morajo biti vsi plačani do 15. februarja 1937. Odbor Pevske zveze. ie huje navijajo. Kuhati ga znamo, se to pravi, gospodariti z njim pa ne znamo. Res so nekateri med nami silno slabi gospodarji. Kadar imajo denar, takrat mislijo, da mora celi svet za to vedeti. Ali z njim bahajo in ga kažejo ter vzbujajo s svojim bahanjem pri raznih nemaničih in drugih lakih tičih po-željcnje po tujem blagu. Potem pa beremo po časopisju poročila o raznih roparskih napadih, katerih konec je nekajkrat na eni strani smrt, na drugi pa dolgotrajna ječa in cela vrsta izgubljenih življenj. Drugi pa pijejo in zapijajo svoje krvavo prislužene denarce in zraven še druge napajajo, če tudi doma vsa družina strada in nima niti neslanega kropa na mizi. Za šolo ni denarja, ne za zvezke, ne za knjige: »Recite v šoli, da ata nimajo denarja,« uče lagati doma svoje otroke, za popivanje ga pa nikoli ne zmanjka. Kdaj bi že nekateri lahko imeli svoje lastne domove, kdaj bi jih imeli že plačane, če bi samo malo rabili tisto skromno mero pameti, s katero jih je Bog obdarovali Seveda se bo marsikdo ujedal, češ, kaj to komu mar, kako jaz ravnam s svojim denarjem: moj je in lahko z njim gospodarim, kakor sam hočem. Nikar se ne razburjaj, prijatelj, nič hudega ti ne želimo, če te prijateljski opozarjamo na rana in bolečine našega vsakdanjega življenja. Ali boš zdravniku zamerjal, če hoče bolnika ozdraviti? Ali ne veš, da radi razsipnosti in zapravljivosti nekaterih trpi ves naš narod na svojem dobrem imenu? Zakaj nam svet tolikokrat in tako rad očita, da smo narod pijancev, preklinjevalcev? Res je, da ga ni žita brez plevela in da ni zrnja brez plev. Tudi ga ni naroda pod soncem, ki bi se mogel ponašati, da ima v svojih vrstah same svete angele. Povsod raste med klenim zrnjem pšenice tudi zloglasna ljulika. Toda radi teh ugotovitev ni treba, da bi ves naš narod moral že skozi dolge veke, pa bodisi od prijateljev in še bolj od svojih nasprotnikov naprej in naprej požirati očitanja o naši narodni sramoti pijančevanja in še bolj ostudnega preklinjevanja. V Ljubljani so začeli zidati stavbo vseučiliške knjižnice, ki bo veljala okrog 7 milijonov Din. KAJ JE NOVEGA ■irr—rr.....*~iiw-----------------1'—'—ir-rr-i™hit-------------—...... _m_niimiumi]nimiiii iiiiiimiiMninnmiiniininiiiniimiiiiiiii »i....... Trgovinska pogodba z Stalijo Italijansko časopisje priobčuje na vidnih mestih pod velikimi naslovi izjavo jugoslovanskega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča glede trgovinskega sporazuma z Italijo. Časopis »Giornale d'Itaiia« prinaša tudi daljše tolmačenje, v katerem pravi med drugim: ;Jasna in prijateljska izjava, ki jo je dal predsednik jugoslovanske vlade o srečno sklenjeni trgovinski pogodbi v flimu, o novi trgovinski izmenjavi med Italijo ia Jugoslavijo, ee opira na ugotovitev gotovih dejstev in na podlago dobrih in razumnih načel. Poudariti moramo važnost vseh izjav in pristaviti, da so naletele na prisrčen sprejem pri vsem italijanskem ljudstvu. V Belgradu so mislili z razmerami in i&io hoteli rešiti trgovino z Italijo, ki je glavno tržišče za jugoslovanski izvoz. Prav tako pa str računali tudi z možnostjo, da se pospeši delo političnega razčiščevanja med obema državama, ki se je nedavno tega tako srečno začelo. Na drugi strani se je Jugoslavija v nasprotju z mnogimi drugimi sankcionističnimi državami, omejila v glavnem na svoje sankcijske obveznosti, ne da bi pri tem pristavila kakšne kritike ali klevete proti Italiji. Zaradi tega prišteva OSEBKE VESTI d Nadškof dr. A. B. Jeglič je prispel te dni v svoj rojstni kraj v Begunj« na Gorenjskem Obiskal je tudi Tržič in Bled. d Sedemdesetletnik je postal vseučiliški profesor g. dr. Franc Ušeničnik. Bog živi g jubilanta še mnogo let! d Za novega poveljnika dravske divizije v Ljubljani je imenovan brigadni general Lazar Tonic >1 Za predsednika stola sedmerice, oddelka 6 v Zagrebu ej imenovan Slovenec dr. Jakob Konda. Čestitamo! d poveljnika dravskega orožniškega polka je naznačen orožniški polkovnik g. Alojzij Barle. d Za komisarja pri kmetski posojilnici v Ljubljani je imenovan dr. Šink. d Nov zdravnik v Ljabifani, Na Realjevi cesti št 9 — nasproti očiteljižča — je t« dni pričel ordinirati za bolezni mehurja, tn ledvic j specialist kirarfšje dr. Slavko Rakovec. Ordi- I sira od pol 2 do pol 4. i BOMACE NOVICE d Vlagatelji ne isgabe aifegar saradi kraetsSte saJžite. Z ozirom na razne neosno-vane govorice, ki se širijo o kmečki zaščiti, opozarja Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, da ne grozi vlagateljem denarnih zavodov niti najmanjša nevarnost nili delnega odpisovanja vlog, ker bodo vsi denarni savodi, ki bodo odpisali svojim kmečkim dolžnikom del njihovih dolgov, prejeli od države odškodnino za vse odpise, za katere ne bodo zadostovale njihove rezerve in pri bankah še polovica delniške glavnice. Zato nova uredba o zaščiti kmetov sploh ne do- Italija Jugoslavijo med tiste narode, s katerimi je treba urediti stike, in smatra za dobrodošlo izjavo dr. Stojadinoviča, ki prihaja iz gospodarskih činiteljev, čeprav so tudi ti zelo važni za revizijo širših političnih vprašanj. V korist Jugoslavije je, da ohrani in da razširi trg za svoj izvoz v Italiji, ki je zavzemala prvo mesto mnogo let. Prav tako je v korist Italije, da tudi s svoje strani razširi trgovino z Jugoslavijo in da poveča svoj izvoz v njo. To vzajemno željo obeh dežel podpira prirodni dopolnilni značaj njunih gospodarstev, kakor tudi soseščina obeh držav. Zato so podani sudi vsi pogoji za razvoj dobrih trgovinskih odnošajev med obema državama. Obenem pa je treba tudi poudariti, da so dani vsi predpogoji za postopno raziiščenje vseh političnih vprašanj, ki so tem bolj potrebni močnim in zdravim državam, ki odklanjajo korupcijo in rušitev evropskega miru in ki uvidevajo vse možnosti koristnega sodelovanja.« %T t mj m i" centralne Hirarne > ▼ M iTS tjHBiiaal bodj zadovoljila Vaše pivce najbol)! pušča niti najmanjšega odpisa v breme vlagateljev. d 30O4etnico obstoja proslavi tc dni gimnazija v Varaždiuu. d Blagoslovitev vodovoda v Gornjem Suhadala je bila ono nedeljo. Navzoč je bil tudi ban dr. Natlačen, ki je imel na ljudstvo tudi lep nagovor. V glavnem je poudarjal, da je prišel v to gorsko vasico v glavnem zaradi tega. da pokaže, kako polaga ne samo on, ampak tudi sedanja vlada važnost na blagostanje aadnje gorske vasice, in pa da izreče zahvalo naši vasi in našemu kmetskemu človeku. ki je že od nekdaj bil steber našega naroda in iz katerega je naš narod črpal vso svojo zdravo silo. Zdrava kmetska vas je temelj močnega slovenskega naroda in pa čvrste jugoslovanske države, d Cestarji na banovinskih cestah bodo odsiej za svojo označbo nosili ti.mene zastavice. Rdeča zastavica pa bo pomenila opozorilo na nevarna mesta na cestah. d Zagrebški velesejem bodo odprli dne 17. oktobra. d Bieve občinske meje. Iz občine Vojnik-okolic® v celjskem okraju se izloči cela bivša občina Šmartno v Rožni dolini in iz občine Velika Pirežiea, istega okraja, del kraja Gorica (hišne številke 5 —16. 48. 54—67 jn 78), del kraja Sv. Jungert (hišne številke 86_40,' 43—19, 54, 66, 74 in 75) in del kraja Zavrh (hišno številke 27—37), in da se iz tega ozemlja osnuje nova očina Šmartno v Rožni dolini s sedežem v Smartnem; dalje se izločijo iz občine Vojnik-okoiiea eela bivša občina Nova cerkev in kraj Selce iz bivše občine Frankolovo in da se iz izločenega ozemlja osnuje nova občina Kova cerkev s sedežem v Novi cerkvi; iz občine Dram!je v celjskem okraju se izločijo kraji Bezcvica, Gab^v** in Hrastnik in priključijo občini Vojnik-okuliT^ iz občine Velika Lok«, okraj novomeški izločijo cela kat občina Štefan in kraji Iir^ nik. Mrzla Luža, Škovec in Pluska, to oženili? pa priključi občini Trebnje v istem okraju in iz občine Sv. Križ pri Litiji se Izloči biv;a' občina Dole, iz občine Polšnik pa kraji Cen-Ije, Gornje Jelenje, Prežanjske njive. Mala Goba in Velika Goba z naseljkoma Gadne in Ljubež in da se iz tega ozemlja ustanovi nova občina Dole pri Litiji s sedežem na Dolih d Nova letala pridejo v promet na progi Zagreb-Belgrad. Preleteli bodo progo v l uri 20 minut, to se pravi več kot Se enkrat prej kot oni, ki so jih rabili doslej. 1 d Vpliv razvrednotenega franka na naš denar. Finančni minister Letica je izjavil; Glede razvrednotenja francoskega franka ostane naš dinar nedotaknjen. Tudi razvrednotenje nizozemskega goldinarja in Švicar, skega franka nanj ne bo vplivalo. Do neke mere bi to razvrednotenje moglo vplivati na koristi našib izvoznikov. Ker pa so naši trgovinski odnošaji s temi državami primeroma neznatni, sem mnenja, da tudi od te strani ni pričakovati znatnejše škode za naše go. spodarstvo. Pričakovati moremo, da bodo li denarni ukrepi blagodejno vplivali na splošne mednarodne gospodarske odnošaje in tudi od naših finančnih odnošajev s prizadetimi državami moremo pričakovati kake koristi. d 3428 volilcev za trgovsko in obrtno zbornico ima Ljubljana. <1 Ofavezu® pekojnintik« zavarovanje časnikarjem je le-tem obljubil ministrski predsednik dr. Stojadinovič. d Mednarodni ženski bengres se je začel t. oktobra v Dubrovniku. Tam je bila istočasno razstava knjig, ki so jih napisale pisateljice Jugoslavije, Češkoslovaške, Litve in Amerike. d Končni Mirt e kmetijskih zbornicah je izdelalo kmetijsko ministrstvo. d Dajte nam vet pismo nož! V > Trgovskem listu« čitamo članfič, ki ne velja samo za Ljubljano, temveč tudi za nekatere podeželske kraje in ima med drugim tudi sledečo vsebino: Poštna uprava ima visok do-biček in v Sloveniji še posebno. — Poštne pristojbine so tudi tako visoke, da ima občinstvo pravico, da zahteva pravočasno dostav- ■■■■■■■■■M slovjen^C K VODILNI IIOVINSKI KATOLIŠKI DNEVNIK. Plftf V DUHU KAtOUJH AKCIJE. STANI NA IfiiSSC 26 WN. F&ITE, CA VAM POSUOO MiXA> iTEVILK iglimCm NA OOUD. NASLOV: »SLOVENEC«, UUBUANA, JUGOSLOVANSKA TISKA HN.&. Ijanje pošte. Zato apeliramo m poštno ravnateljstvo, da zahteva povečanje proračunske postavke za pismonoče, ker res ne gre, da bi slovenska prestolnica bila tako zaostala, da bi njeno prebivalstvo prejemalo le enkrat na dan pošto. d Komunistična raiprava prsti 26 •h'®" šearera je bite te dni v Zagrebu. Obtožen' so največ uradniki in dijaki Prijave sla je nja mošta. Banska upr»^a opozarja vinske pridelovalce in obrtnike. «' bodo letos sladiii vinske mošte, da to nemudoma prijavijo pristojnemu kontrolnemu or^ gani' in sicer a področja bivše ljubljanske oblasti kletorakemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivSe mariborske oblasti pa pomočniku kietarskega nadzornika v Mariboru, lahko neposredno ali pa po upravnem obla-gtvu dotičnega kraja. »Prijavo« je treba točno izpolniti in predložiti v dveh enakih izvodih p« obrazcu, ki jo dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se priporoča, da tiskovino »Prijava slajenja niošta< po obrazcu občine Skupno naroče proti naknadnemu plačilu neznatnih stroškov zanje s trani interesentov. Proti tistim, ki bodo mošt gladili, a tega ne prijavijo po zakonitih predpisih, se bo postopalo po zakonu. d Hercegovski sadiki tobaka zahtevajo, da se jim dovoli nasaditi novih 200 milijonov stebelc. d Dva nova potniška parnikc bo zgradila v ladjedelnici v Splitu »Jadranska piovitba«, naša največja družba za pomorski promet. d če se cigani stepo. V Draganiču blizu Zagreba so se, kakor ni običaj, med seboj potolkli cigani. Cigan Vinko je posodil tovarišu Janku 150 Din pod pogojem, da jih bo isti vrnil in zraven sedem in po! dinarja za obresti. Janko pa le ni mogel vrniti o pravem času vse glavnice, prinesel je Vinku le 145 Din. Vinko pa se ni obrnil do sodišča, temveč je pograbil za ko! in stopil v Jankovo bajto. Vsa ciganska bratovščina se je našla na bojišču in pomagala deljeno obema s sekirami, koli, motikami in vilami. Pa je bil Vinko močnejši in je Janka tako otolkel s kolom, da je umrl. Boj je bil tako divji, da je razbito pohištvo, perje in slaina kar frčalo po zralu. d Društvo ljubiteljev živali je priredilo v Mariboru svojevrsten protestni obhod proti trpinčenju živali. Člani društva so se zbrali ob 11 na Zrinjskega trgu ter so potem v sprevodu korakali v mesto, s seboj pa vodili domače živali, pse, konje itd. Obhod je zbudil ob času najživahnejšega uličnega vrvenja umevno pozornost. d Vsera tobačnim novonpokojenceml — V četrtek, dne 8. okt. ob 4 pop. v Konzumni kleti na Kongresnem trgu, sestanek vseh tobačnih upokojenk in upokojencev, ki so bili člani tobačnega delavstva Zveze združenih delavcev v Ljubljani. Vabimo vse ravnokar imenovane, da se sestanka polnožtevilno udeleže, ker je dnevm red zelo važen. d Vabilo. V četrtek, dne 8. okt. ob 5 pop. bo v Koiut«mni kleti na Kongresnem trgu, zborovanje vsega ljubljanskega delavstva, ki je or-nizirano v skupinah Zveze združenih delavcev. Predvsem so vabljeni na zborovanje tobačni delavci. d Vsa vojaška pojasnila v katerikoli zadevi dobite proti malenkostnemu plačilu pri Per Francu, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Priložiti znamko za odgovor zn 3 Din. d Opozarjamo na današnji oglas damske konfekcije Paulin v Ljubljani, Kongresni trg 5. Burtiiib najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pičite, da ga Vam pošljejo oa ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. IZ DOMAČE POLITIKE d Velik shod je imel preteklo nedeljo minister dr. Krek v Grosuplju. Poudarjal jc med drugim, da je doslej ogromna večina naših občin pri občinskih volitvah pokazala, da gre zvesto ramo ob rami z voditeljem dr. Korošcem. Ožigosal jc umirajočo Jug. nac. stranko, ki je pokazala svoj nacionalizem, ko je vladala tudi s tem, da v dobrih časih vojaške magazine ni napolnila, ampak izpraznila, tako da bi naši fantje in možje, če bi bila sila, morali v klobukih in jopičih na bojišče. Minister dr. Krek se je pečal tudi z novo modo »ljudskih front« in resno svaril delavstvo pred komunizmom, povdarjajoč, naj delavstvo ne išče pomoči drugod kot doma, »a naših slovenskih tleh v tesni povezanosti s kmetom. — Govorili so še glavni tajnik JRZ Miloš Stare in še drugi možje. Sljod je v vsakem pogledu lepo uspel. d Seja banovinskega odbora JRZ za dtav-»8co banovino je bila v soboto, 3. oktobra v Ljubljani. Sestanek je ofvoril notr. minister dr. Korošec in podal politično poročilo. O občinskih volitvah je poročal tajnik Matevž Toma-zin, o volitvah v trgovsko in obrtno zbornico dr. Kulovec in o razdolženju kmetov minister dr. Krek. d Občinske volitve so bile preteklo nedeljo pri Sv. Joštu nad Vrhniko. Vložena je bila samo lista naše Jug. rad. zajednice z*"nosilcem Ivanom Mačkom na čelu. JRZ je dobila 141 glasov in vseh 18 odborniških mest. d V čigavem taboru je Srbija. V nedeljo, dne 27. septembra, so bile v moravski banovini občinske volitve. Od 740 občin je dobila naša JRZ 606, Hodžera 32, JNS 15, Aca Sta-nojevič 3, Združena opozicija 58, razni 21. To so bile po 6. januarju 1929 prve svobodne volitve v Srbiji, pri katerih je lahko vsaka politična organizacija postavila svojo listo. d V donavski banovini bodo občinske volitve sredi meseca decembra. d Občinske volitve v drinski banovini bodo dne 8. novembra. d Prvaki Jugosl. nac. stranke so prišli na jesensko letovanje v Dubrovnik. Med njimi je tudi duša mlade JNS dr. Kramar. Hrvatski listi pišejo, da se Dubrovnik ni prav nič zmenil za nje. d V Belgradu je umri zadnji predsednik vlade pokojnega črnogorskega kralja Nikite, Lazar Mijuškovič. d Belgrajski časopis »Vreme« je prinesel pod naslovom »Rezultat občinskih volitev v moravski banovini je napravil globok vtis v Zagrebu« dopis iz Zagreba, v katerem dopisnik piše tole: »Po uspehih občinskih volitev v moravski banovini so prvaki zagrebškega dela SDK mišljenja, da so volitve dale JRZ pooblastilno pravico, da ona odslej naprej sodeluje pri pogajanjih za sporazum s Hrvati.« d »Hrvatska istina« se imenuje nov tednik, ki ga je začel v Zagrebu izdajati dr. Hanžekovič. List ostro napada okolico dr. Mačka in, seveda, hrvatske katoličane. d Nepolitičnost svobodomiselnih mladinskih društev. »Slovenski gospodar« piše: »Kmetski liste ne preneha zatrjevati nepolitičnost in popolno neodvisnost kmetijske mladinske organizacije od vsake politike, odnosno od vsake stranke. Kako povsem nepolitična pa je ta organizacija svobodomiselnih kmetijcev, se je najboljše videlo v dobi JNS diktature. Ko so bili v Sloveniji na krmilu gosposki in kmetijski Jenesarjl, so S vsah« ASPIRIN- TABLET* IMMrf Bay«y.j«v kri* J,Ot g«-f»wi(o aa pristnost. Proti »sia boiočlnam in prvfctodu ASPIRIN 0*1«. i« reji«,. J Bf. 6704 od 1. IU. 1935 razpustili Prosvetno zvezo v Mariboru in Ljubljani, svobodomiselni kmetijski organizaciji pa so naklonili vso podporo, ki je bila mogoča. Tehten dokaz za nepolitičnost. Drugi dokaz, da se omejimo samo na nekaj dejstev, je ta: na prireditvah svobodomiselnih kmetijskih mladinskih društev govori prav često narodni poslanec Milan Mravlje. Ta gospod je kajpada skoz in skoz »nepolitičen« človek, ki mu je politika zadnja briga, pač pa je poln »spoštovanja in ljubezni« do katoliških duhovnikov. d Kercstinska razprava se je začela dne 5. oktobra pred sodiščem v Zagrebu. Gre za znani pokolj ua gradu bivšega hrvatskega bana. Skupno je obtoženih 29 kmetov, ki so obtoženi nasilja in umora desetih ljudi. NESREČE d Gospodarsko poslopje s pridelki je pogorelo posestniku Metličarju Matevžu v Gerečji vasi pri Ptuju. d Stanovanjsko in gospodarsko poslopje je uničil požar posestniku Valentinu Lesko-varju v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. d Šest poslopij je uničil požar v Rodiuah v Beli krajini. d Zopet smrtna nesreča v rudniku Trep-fe. V rovu, v katerem so razstreljevali, sta dva delavca stopila izven zavetišča v mnenju, da so že vse mine eksplodirale. V hipu pa, ko sta stopila iz zaklonišča, je eksplodirala zadnja mina. Preiskava pravi, da sta delavca sama kriva smrti. Vseeno pa je treba reči, da je v rudniku Trepče vendar preveč smrtnih nesreč. d Ko j® obirala jabolka. V Spodnjih Ho-čah se je dogodila nenavadna nesreča, ki je zadela delavko Karmilo Peteline. Petelinčeva je dalj časa bolehala na božjasti. Posestnik Franc Simič jo je zaposlil z obiranjem jabolk v sadovnjaku, sko».i katerega teče potok Reka, ki je postal za božjastno žensko usoden. Pelelinčeva se je podala na drevo, pod katerim teče potok, in hotela obrati jabolka. V istem trenutku jo je popadla božjast in revica ja padla z drevesa v potok, kjer je našla nesrečno smrt d Voz ga je pokopal pod seboj. Te dni sd iz Litije prepeljali v Ljubljano 30 letnega brezposelnega tesarja Karla Zavrla iz vasi Zavrh pri Litiji. Zavrl je bil znan dober de- 5S lavee, vedno pripravljen za pomoč in vsaka uslugo ljudem. Vendar pa ni mogel dobili dela. Te dni je Sel po poti na neki hrib, ko mu je prišel nasproti neki kmetski posestnik, ki je peljal voz gnoja. Kmet se je bal. da se mu voz prevrne na strmem bregu ter je prosil Zavrla, naj malo zavre voz. To je tudi storil. Bil pa je za voz prešibek. Voz se je prevrnil nanj ter sa pokopal pod seboj. S težavo je kmet izvlekel težko ranjenega Zavrla izpod voza. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru so Zavrla prevzeli reševalci, ki so ga prepeljali v bolnišnico. Tam so zdravniki ucotovili. da je voz zlomil mlademu možu hrbtenico. Stanje Zavrla je smrtnonevarno. v najboljšem primeru pa bo ostal Zavrl vse življenje hrom. d S trebuhom je zadel v oje. Poabregar F r.. ?S-letni hlapec iz Letuša. je na cesti pri Braslov-čak. ko se ie vozil s kolesom brez luči. v temi trčil v neki voz in zadel s trebuhom v oje. Drugi dan so ga.pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer je umrl. J Kopačem je hotel pomagati. V škocijanu pri Mokronogu so pokopali 20-letnega Franceta Lavrinška iz čučje mlake, katerega truplo so pripeljali v domači kraj iz Vršca, kjer ga je med vojaško službo doletela nenadna smrt. Že! je z vozom po pesek v vojaški kamnolom. Da bi hitreje opravil poverjeni mu posel, je sam prijel za kramp in hotel pomagati kopačem. Splezal ie po peščeni steni 6 metrov visoko ter začel kopati. Ko pa se je začel pod krampom usipati pesek v dno, se je nad njim utrgala skala in ga s peskom vred podrla na dno ter ga ubila. d Pod lokomotivo je obležai mrtev. Voz je peljal iz Mengša in se je počasi pomikal po gladki in ravni cesti, ki se v poševni smeri križa s kamniško železniško progo. Na vozu je bi! 4>letni Dvornik Leopold, ki je bil uslužben pri Pernetu v Godiču. Vozil je apno na ježico in se na poti domov rav no v tem trenotku pripeljal na to nesrečno križišče. Strojevodja je, kakor navadno, v predpisani razdalji pred križiščem dal opozorilni znak. Voznik pa je, namesto da bi se ustavil, vozil iz neznanega vzroka kar naprej. Ko je strojevodja videl pred seboj voz, je zavrl lokomotivo, vendar pa je bila razdalja med vlakom in vozom že tako kratka, da je bilo nemogoče preprečiti nezgodo. Lokomotiva je butnila v sredino voza, ga vlekla precej daleč naprej ter ga končno pretrgala na dvoje. Zadnii konec voza je ostal na levi strani proge, sprednji s ko-n em vred pn je vlak tiščal še nekaj metrov naprej. Pod lokomotivo ie obležal mrtev voznik, ki so mu kolesa odtrgala glavo in ga grozovito razme«nrila Stroi ie uNI tudi konnlo, je Vaša največja mrb. da li ho trajno. Trajnost pa ni odvisna tolike : >.'•• nieea t-enla. kolikrr od načina [»ranja. Ivrit* samo 7. o-ilirnim jedrnatim milom, k.i-.or ,e Schichtovo .lelen milo. ker t»o»le na ta način ohranili traiii':••: Vašeea |*-rila in »i pri.'!'-! i: nove izdatke. NOV! GROBOVI i Zmagovalec pri letalskem tekmovaoiu na progi Anglija— Avstralija, S c o 11, je imagal tudi pri zračnih tekmah ns progi Anglija—Ju^na Afrika. Iz Portsmoutha do Johannisburga (10.460 km) je priletel v 52 urah in 5S minutah. stotara k. Iva-, . kra-gosp. Beli d Črna tc zemlje poknva odeu ... N.) visokem nad Kranjem je umrla Jera Pikš roj Sa-jovic, sestra pok ljubljanskega stol. prosta. — \'a Pobrežju pri Mariboru so pokopali carinskega kontrolorja Povaleja Joška. — I so djali v grob viš. sodnega oficiala v p«, na Lubca. — V Velikih Dolencih v Slo jini je odšel k Gospodu po večno plačik župnik Jožef Klekl ml. — V bolnišnici v Crkvi je zapustil solzno dolino Božidar Sever. — V Belgradu so pokopali z vojaškimi častmi vojaškega zdravnika dr. Avguština Rupmka. — V Mariboru so pokopali hišno posestnico Lesnik Jožefo. — Na Viču so pokopali zdravnika dr. Franceta Frlana. — V Belgradu je na veke zatisnil oči ari. narednik Alojzij Nastran. — V Mariboru je umrl Franc Kokot. — Na Ra" keku je odšel v večnost posestnik in gostilničar Anton Modic. — V Gotovljah je zatisnila svoje trudne oči Terezija Kuder roj. Luskar L.učah so pokopali Nežo Breznik pd. Mauj — V Ljubljani so umrli: državni vpokojenec Andrej Pire, čevljarski mojster Anton Brecelj, uršulinka m. Karolina Biščak, sin usnjarja iz Kamnika Mirko Polak. Andrejka Pristov, m Bratovi Anton. — Naj počivajo v miru! Zastonj zidat® eerkvs tn šole in M' man prirejate mišljene, ake ns zna« uporabljati orožja katol. časopis^ (Pij X.) _ v ievc. POSVETU Ta teden je prišlo pri Gibraltarju v morski ožini nied Španijo in Afriko do pomorske bitke med vladnim in uporniškim brodovjem. Upornikom se je posrečilo, da so vladni ruši-|ec »Almirante fernandez« potopili, vladno križarko »Gravina« pa zelo poškodovali. Ta uspeli jo za upornike velikega pomena, ker jim jc doslej vladno vojno brodovje delalo velike ovire pri prevozu črnih čot iz Afrike v Španijo. Zdaj je vladno brodovje skoraj popolnoma izgubilo nadzorstvo nad gibraltar-sko ožino in lahko prevaža uporniški general Mola brez nevarnosti velike oddelke vojaških čet i/, afriškega Maroka v Španijo. Samo v enem dnevu so izkrcali uporniki v španskem pristanišču Algesirasu kar osem tisoč Maro-k;mrcv, s katerimi hočejo osvojiti Malago, ki je še v vladnih rokah, pa ludi pomnožiti število vojaških oddelkov, ki prodirajo proti Madridu. Istočasno so uporniki izkrcali tudi velike množine orožja in slreljivu, in gibraltar-sko ožino je omenjenega dne preletelo za upornike nič manj kot 114 novih bombar-derjev. \ rliovno poveljstvo upornikov v Burgosu je objavilo, da ho uporniki v petih dneh sestrelili 22 vladnih letal, sami pa izgubili samo dve. V Uporniške čete Madrid bolj in bolj obkrožajo. Vladne čete se sicer upirajo, vendar brez večjih uspehov. Hudi boji so se vršili ta teden /,a strategično varno mesto Bargas. ki leži osem km severno od Toleda, španska vlada računa s tem, da bodo uporniške čete v par tednih Madrid popolnoma obkolile in bo dovoz hrane prestolnici onemogočen. Zato je vlada poslala mnogo tisoč otrok iz Madrida proti vzhodni obali, da bi Madrid obleganje dalje časa vzdržal. Na severu uporniki še vedno napadajo trdnjavo Bilbao, ki je od uporniških bomb iz zraka, kakor tudi od bombardiranja iz topov že zelo trpela. Sicer pa so v mestu samem na dnevnem redu pokolja med anarhisti, ki se hočejo bojevati do konca in med Baski, ki bi svojemu glavnemu mostu radi prihranili najtežje čase in se v ta namen prostovoljno predali upornikom. Veliko zmedo so napravili zadnje dni v Madridu uporniški aeroplani, ki so prestolnico hudo bombardirali iz zraka. Vladna poročila trde, da uporniki riiso dosegli posebnega uspeha. Takega oporekanja smo navajeni, španski rdečkarji bodo pisali o neuspehih upornikov tudi tedaj, ko lx> general Kranco zavzel — Madrid. Bufgenlandskt Hrvati so zborovali Oradiščanski (burgenlandski) Hrvati so imeli v septembru v vasi Cembi v južnem pivd"lu svoje pod Avstrijo spadajoče dežele letošnji veliki zbor osrednje kulturne organizacij!'. Govorili so razni govorniki. Hrvatski šolski nadzornik prof. Kloudus je podal pregled hrvatskega šolstva. Hrvati imajo 27 3ol z izključnim hrvatskim učnim jezikom ter 10 dvojezičnih šol. V nadzornikov delokrog spadajo prve in hrvatski razredi drugih. Vrsta hrvatskih občin do danes nima hrvatske šole. Po razlagi dosedanjega in novega Šolskega zakona, ki še ni odobren, je nadzornik zaključil: Bratje Hrvati! Ne pozabite, da ste sinovi Junaškega naroda in da nam | 9 To in ono iz Korotuna. V okolici Vrbe je bil koncem septembra velik požar na pozivu Mali Strmec. -- V Borovljah so polo-*di k večnemu počitku 81 letnega Janeza Offrisa. - v Pečnici pri Baškem jezeru so Pokopali 35 letnega Jožefa Rupiča iz Cavja. — V Podkrnosu so pokopali Marijo Vidovič pd. upinjo. — Kap jo zadela Ignacija Kreuzma-?erja, vodjo žganjarne pri veleposestvu Met-ni«i v Pliberku. — V letošnji sezoui je naraslo število letoviščarjev v sledečih krajih: v Celovcu, Porečah, ob Afriškem jezeru, v platnici, Malnici, Spitaiu ob Dravi, Kočah, Velikovcu in Volšperku, dočim je nazadovalo levilo letovisčarjev ob vseh jezerih. — Za W letno službovanje je bil odlikovan grebinj-cerkovnik Jernej Modrltsch. — Posestni-Kaluderju na Rudi je strela upepelila go- ( 8I>odarsko poslopje. - Na Dunaju je bil mi- | zgodovina nalaga dolžnost, da spoštujemo dediščino slavnih prednikov. Skrbimo vsi za to, da vzgojimo narod, ki bo zaveden, krepak in zvest sebi in svoji domovini Avstriji. Zbor je nato enoglasno sprejel resolucijo o hrvatskem šolstvu v hrvatskih vaseh, ki se glasi: 1. Hrvatska šola: vsaka šola je hrvatska in se mora v njej poučevati hrvatski ma-terni jezik. 2. Na hrvatskih šolah zamore biti nastavljen samo Hrvat kot učitelj. 3. Učitelji, ki se potegujejo za mesto na hrvatski šoli, morajo z izpitom dokazati, da so sposobni poučevanja v hrvatskem jeziku. Zbor je zaključila himna bitrgenlandskih Hrvatov: Hrvat mi je. otac! mili teden obsojen na 8 mesecev težke ječe baron Rokitansky, ki je izsilil od P!fdnix zavarovalnice nič manj kot 243.000 šilingov. ITALIJA s Razno. Velik italijanski potniški aero-plau se je zrušil s sedem potniki v severnoafriški luki Bengazi. Odpovedal mu je motor, pri spuščanju je zadel ob jambor nekega par-nika in se vnel. Vseh sedem potnikov je bilo mrtvih. — 80.000 vagonov lesa bo dobavila po posebnem sporazumu Avstrija Italijanski armadi. — Požar je uničil hišo kmeta Antona Batiča v Duplah pri Ajdovščini. — S hudo razrezano glavo so našli te dni v Spodnji Idriji 70 letnega kmeta Zaleščeka Ivana. Neznanec ga je napadel z nožem. — Državno tajništvo sv. očeta je imenovalo g. Alojzija Novaka, dekana v Crničah pri Gorici, za nad-številnega tajuega komornika Nj. Svetosti, g. Franca Ballabena, dekana v Krminu, g. Angela Trevisana, dekan« v furlanskem Viscu in g. Jožofa Vodopivca, dekana v Tolminu, pa za častno komornike Nj. Svetosti. — V rimskem listu »Tribuni« od 28. septembra leta 1919 se bere, kar je italijanski zunanji minister Tittoni govoril v rimski zbornici dne 27. septembra istega leta. Dejal je: »Z nami združena ljudstva druge narodnosti naj vedo, da mi z zgražanjem odklanjamo vsaktero misel tlačenja aii raznarodovanja; njihov jezik in njih kulturne ustanove bodo spoštovane; njihovi upravni zastopniki bodo uživali vse pravice naše svobodoljubne in demokratične zakonodaje; njihovi politični poslanci bodo prisrčno sprejeti v italijanskem parlamentu < Zbornica je toni besedam navdušeno ploskala. ŠVICA __ s V Ženevi no gre naprej. Ze začetkoma je prišlo do malega spora, ko je namreč turški zunanji minister zahteval odstranitev nekega kipa, predstavijajočega poraz Turkov pred Dunajem. Kip je služil kot stenski okrasek in ga je svoj čas darovala Avstrija. — Sledil je spor zaradi Abesinije, o čemer smo že zadnjič poročali. Tretja težkoča se je pojavila ob govoru španskega zunanjega ministra, ki je zahteval od Zveze narodov, da sedanjim španskim razbojnikom pomaga, upornikom pa prepove vsako pomoč. Tudi v tej točki se zastopniki posameznih držav niso mogli ze-diniti. Za kulisami se bije ostra borba za premoč sovjetski Rusiji ali fašizmu naklonjenih držav. s Ker jo vodi krščanski mož. Največja sreča za Portugalsko je, da jo vodi zaveden katoličan, odločni Salazar, ki pripravlja za to državo ustavo na osnovi znane papeževe okrožnice. Salazar spada med najsposobnejše gospodarstvenike v Evropi iu le njegovi sposobnosti se ima Portugalska zahvaliti za svoj razmeroma ugodni gospodarski položaj. Za primer komunistične zmage v Španiji pa ne bi bilo ogroženo samo njegovo prenovitveno delo, marveč ves obstoj države, ker bi jo komunisti in anarhisti skušali priključiti španski sovjetski republiki. V očigled neposredni nevarnosti je portugalska vlada zato odklonila nasvete inozemstva, naj ostane ob boju v Španiji nevtralna. Njeno stališče opravičuje nedavni komunistični protivladni udar portugalskih mornarjev, ki pa se je zaradi odločnega nastopa vlade ponesrečil. FRANCIJA s Za tretjino razvrednoten frank. Francoska vlada je te dni presenetila svet s sklepom, da zniža vrednost frauka za tretjiuo. Istočasno je objavila pogodbo z Anglijo in BANKA BARUCII 11, Rue /iMticr. 8»ar!$ (<)»> Odpvemtja deiirtr (ugostaivffo najhitreje tn po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančtif posle najkulantneje Poštni uradi v Belsrtjt, Franciji, Holamtiji in Luksem-burgu sprejemajo plsčila na naše čekovne računa, BKI.OUA Ho tWU-S4 BruMjlM. FRANCIJA! N« 1117-S4 i'»rii. H0LA* DIJAr No 1458-6« IM. Men«. MIKSmMIKOt V M« UierahMi*. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše fek. nakaznice 7l »DOMOLJUB«, dne 7. oktobra 1£836______Stev. 41. Iz ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Ameriko, v kateri se države sporazumejo, da bodo preprečile takotvano tekmovanje med frankom, dolarjem in funtom. Švica in Ho-landska sta takoj posnemali sot^edo in isto-tako znižali vrednost svojega dunarja. Francoski frank je imel zaradi zlatih zalog narodne banke v inozemstvu visoko vredno6t, kar Je oviralo francoski izvoz. Dočim sta Amerika in Anglija že prej zaradi istih teikoč znižali vrednost svojega denarja, je Francija do zadnjega oklevala. Ker dela sedaj Blumova vlada na to, da izboljša delavske plače in olajša delovne pogoje, je bila v ta namen, da poživi narodno gospodarstvo z zvišanjem francoskega izvoza, prisiljena razvrednotiti frank vsaj za tretjino. Hkrati je izdala ukrepe, da za-Ičiti male varčevalce, ni pa seve mogla preprečiti, da so francoski kapitalisti še predčasno spravili okoli 30 milijard frankov v inozemstvo. Pričakujejo, da bo Franciji sedaj sledila Nemčija in še nekatere druge države. ČEŠKOSLOVAŠKA s SloTaki ne odnehaj«. V Pištjanih je bilo pod predsedstvom voditelja Slovakov ms.gr. Hlinke veliko zborovanje, na katerem so z odločnim poudarkom naglasili zahteve Slovakov. Slovaki so brezpogojno za skupno državo s Cehi, zahtevajo pa svojo popolno avtonomijo. ker so Slovaki poseben narod. Zato zahtevajo, da mora dobiti Slovaška svoj deželni zbor in posebno ministrstvo za slovaške zadeve. Slovaki so tudi zahtevali, da Češkoslovaška odpove sporazum s sovjetsko Rusijo. — Seveda slovaške zahteve Cehom niso všeč, vendar bi bilo neprecenljive važnosti, da jih sprejmejo in udejstvijo čim prej. ABESINIJA s Italijani se pripravljajo, da zasedejo vso Abesinije. V drugi polovici oktobra, ko neha deževna doba v Abesiniji, bosta dve močni italijanski armadi s pomočjo motoriziranih edinic in letal prodirali proti mestu Gore. sredidšču po Italijanih še ne zasedene Abesinije. Tam ima sedež nova abesinska vlada. Angleži so odpoklical! iz mesta Gore svojega konzula, ki je še vedno uradoval v tem mestu. Iz tega odpoklica sklepajo, da angleška viada računa s skorajšnjim prodiranjem italijanske armade. Sele po popolni osvojitvi Abesinije bo Italija z vso odločnostjo zahtevala, d? se Abesinija črta iz Društva narodov. DROBNE NOVICE s Protiboljševiško fronte so sklenili organizirati na shodu madjarske gospodarske stranke in študentovskih organizacij. Zahtevali so razpust socialistične stranke ter konec odnošajev s sovjetsko Rusijo. Pri dopolnilnih volitvah r Franciji sla zmagala dva nacionalista proti Blumovi marksistični fronti. Odstopila je finska vlada. Sova švedska vlada je sestavljena iz socialistov, agrarcev in demokratov. Načrt m razvrednotenje fraaka je sprejel francoski parlament s 350 proti 226 glasovi. Senat pa se nekaj okreiva! Brzojavno čestitko branilcem Alkazarja je poslal tudi zastopnik Hitlerja. Grški kraij Jurij obišče v oktobru turško Ankaro, romunsko Bukarešto in jugoslovanski Beigrad. j 8' Kmečka zveza in politične stranke (Nadaljevanje.) Sedaj pa k samemu vprašanju, kakšno je, oziroma naj bi bilo stališče Kmečke zveze napram političnim strankam. Preden s: bomo mogli na to vprašanje pravilno odgovoriti, moramo ugotpviti še sledeče: Politične stranke so danes (še v večini držav) nositeljice javnega dela in življenja. Politične stranke pošiljajo svoje ljudi v naša javna zastopstva, prifenši z občino pa do Narodne skupščine in vlade. Poleg tega pa imajo politične stranke še silno velik vpliv na zakonodajo, upravo in upravno prakso, gospodarsko politiko, skratka na vsako javno življenje. Stanovske organizacije so n pr. vprašane za mnenje ie v toliko, kolikor °o z enim ali drugim politikom v dobrih odnosih, in to le v vprašanjih, ki njih slan naravnost zadevajo. ne pa v vprašanjih, ki jih prizadevajo posredno (n. pr. davčna. prosvetna politika itd.). Posebno bridko občuti io kmečki stan, ki še nima svoje zbornice. Dokler je temu tako. je neobhodno potrebno, da smo organizirani istočasno v politični in stanovski organizaciji, je potrebno, da imamo za sabo neko stranko, ki brani naše interese. Toda fe bi kdo na podlagi zgoraj povedanega prišel do zaključka, da nam stanovska organizacija ni potrebna, bi se temeljito zmotil. Ta ne pozna bistva političnega dela in hitrice. s katero se da- MWM11M1HMM1——1MW1 juctrenskl dom JP. NAS CBNENI POPOLBNBVNIK, KI GA SVOJIM CITATELJEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI SI NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED SSiSisMsgsasaiRSiBffiiiiasKaeSaKa® nes tudi v politiki vse dela in razvija. Vsaka politična stranka, ki se razvija in ki se v politiki udejstvuje (bosidi kot vladna ali opozicijonalra), je tako obremenjena s tekočimi političnimi in drugimi vprašanji, da ji pri najboljši volji ni mogoče poglobiti se v vprašanja, ki prizadevajo le posamezne stanove. N. pr.: notranja organizacija, občine in ostale javne korporarije. splošna gospodarska vprašanja posameznih pokrajin, večje socialne akcije, novi zakoni, splošna državna politika, proračuni Hd. Ali ni očividno, kako malo je v vsem tem vrvežu časa za raziskavanje in reševanje posebnih stanovskih vprašanj, kot je n. pr. za nas kmete vprašanje kmečke zbornice ali reforma osnovnega šolstva v kmečkih občinah ali vprašanje kmečke mladine itd. Kdor je imel priliko od blizu gledati ogromno delo, ki ga je že v teku letošnjega leta dovršila Kmečka zveza v vprašanju kmečkih zbornic, ta se mora nehote vprašrti, kdo bi dovršil to delo, če bi ne bilo Kmečke zveze in kako bi bilo dovršeno. Z zgoraj povedanim je obstoj Kmečke zveze kot stanovske organizacije utemeljen s praktičnimi razlogi. Pozabiti pa ne smemo tu načelnih razlogov. Vse kale. da bodo v dogledni bodočnosti postali posamezni stanovi organizirani v svojih stanovskih organizacijah, tudi važni politični čini-telji, tako rekoč nosilci demokracje. Ali poleg dosedanjih političnih strank, ali mesto njih. to bo šele pokazal razvoj. Današnja doba je ie prehodna. Prazna udarna gesla ter skrajnosti, ki jih imata komunizem in fašizem bodo splahnela, puščajoč za seboj veliko materielno in duhovno revščino ia praznoto. Prej ali slej bo prišlo do resnične oblasti, izvirajoče ii delovnih množic, iz organiziranih stanov. Vzgijsti kmečke množice za to dobo. ia ia Ti.oki cilj, naj bi bila ena imied glasnih nalog Kmečke sveže in predvsem najtehtnejše opravi-posestev; 4. če bi bilo to nasprotno interesom drž. obrambe. -- Dajanja nepremičnin v zakup komisija ne sme odobriti, če hi se z zakupom šlo za tem, ds se izigrajo predpisi te uredbe glede prenosa lastništva nepremičnin. Prošnji, s katero kdo prosi m odobritev komisije, ni treba priložiti jvotrdita o sklenjenem pravnem poslu, ampak je dovolj, da se v prošnji navedo vse okolr.osti, ki so važne za ocen --vanje pravnega posla. Komisije morajo posle po tej uredbi najhitreje opravljati Komisijo skliče Vsaj enkrat vsakih 15 dni predsednik. Seje so v prostorih okraj, sodi-c. Ustne predloge in izjave strank sprejema v zapisnik uslužbenec okraj, sodišč«, ki ga določi predsednik. Predlogi, s katerimi se zahteva odobritev komisije, se vpisujejo v poseben zapisnik. Komisija lahko zvede oglede, potrebne za pravilno sklepanje. Dalje lahko zahteva mišljenje dri in samoupravnih oblasti: more pa tudi za-l—.ti ali dati zaslišati strokovnjake ali priče. Oblasti morajo reševati [krošnje komisije ko! nujn Proti dani odobritvi za prenos lastništva miroma dajanja v zakup ni pravnega leka. ima vsak ud komisije, ki je glasoval proti odo-britvi, pravico, zahtevati, da se predmet dostavi komisiji II. stopnje. Tako zahtevo pa mora postaviti na sami seji. V tem primeru se odobrite ne dostavi stranki, ampak se ves predmet dostavi komisiji II. stopnje na odločanje. Odbila prošnja se Uliko ponovi, če se n»vedo nova dejstva aH novi dokazi. Proti sklepu, s katerim je odbita prošnja, se more stranka pntoen na komiisjo za odobritev prenosa II. stopnje reka 15 dni. ki se ne more podaljšati- Pritoib« » izroča predsedniku, ki jo je dolžan t treu dostaviti predsedniku komisije II. stopnje. Komisija ii. stopnje posluje samo na apelacijskega sodišča v Ljubljani in jo sest« U predsednik apelacijskega sodišča oziroma ape cijski sodnik, ki ga določi predsednik apelaic i > dalje en član, ki g« je določil g. ban m koik^ en član, ki ga bo v bodoče sicer imenoval M j> svet: za čas do 31. marca 1937 pa jef imeno tudi tega člana gospod ban. Komisija II- -10S mora izdati svoj sklep v reka Š i"*- O M O Naša pesem (Misl- ob odkritju Dav. Jenkovega spomenika.) Proslava stoletnice rojstva skladatelja Davorina Jenka ne sme miniti z enim dnevom in s par dopisi o slovesnosti, temveč mora zarezali globoke brazde v duši naroda. To je vir kulturno preteklosti, iz katerega naj narod črpa pomočkov ia vzbujanje narodno zavesti. Četudi smo v naci-I onalni državi, moramo vendar priznati, da je na-I rodni ponos poslednje čase pri Slovencih precej I škode trpel. Opazilo se je to tudi pri Jenkovi proslavi, kjer je bilo premalo Inteligence prisotne, kljub temu, da ponujajo dela Davorina Jenka tudi narodnemu radikaleu zadosti gradiva, da ga slavi in posnema. Za«lužil je priznanje in hvaležnost od vso Jugoslavije, saj je žrtvoval več življenja našim rojakom na jugu, kot svoji lastni ožji domovini t Starejša slovenska inteligenca ni kaj prida vedela o našem najboljšem skladatelju. Sedanja mladina pa tudi ni o njem dosti poučena; to gre pn na rovaš vzgojiteljev. Sele slavnostni govornik dekan dr. Kimovec nam je kot veščak mojstersko raztotmačil in opisal veličino našega umetnika. Italijanski pisatelj Vasar! pripoveduje, da so truplo slavnega siikarja Rafaela položili na mrtvaški oder v delavnici umetnikovi. Na vznožju odra pa so jK>stavili prekrasno sliko »Spremenjenje Jezusovo'. katero je Rafael kot poslednje svoje delo ! slikal. Prav nazorno je bilo prikazana na ta način verska resnica, da smrt ne uničuje življenja, temveč ea spreminja iz začasnega v večno. Prav tako bi bili lahko položili k mrtvaškemu odru našega Davorina Jenka njegove skladbe, ker ona »Blagor mu, ki se spočije,« po smislu odgovarja Rafaelovi slik), S svojimi deli se je povzdignil umetnik viaoko. Posegel je v dušo slovenskega naroda verske, narodno in socialno. Kako veličastne so njegove cerkvene skladbe, ki so nam bile doslej nepoznane. Udarne so njegove narodne budnice iz koračnice, e katerimi kliče svoje Slovence in vse Slovane: »Naprej!« Pri tem pa poudarja pravičnost. »Bože pravde« to potrjuje. Davorin Jenko pa ni skladal pesmi, da bi ležale kje zaprašene, ampak zato, da bi jib peli. V petju naj živijo med narodom. Saj so vendar tako prikladne za vse razne prigode človeškega življenja od rojstva do groba, v zasebnem in javnem življenju in v cerkvenem bogoslužju. Dav. Jenkova stoletnica nas opominja na naše narodno petje, katero je pri Slovencih močno nazadovalo. Imamo sicer več dobrih pevskih zborov, splošno narodnega petja pa manj. Nekdaj je pela mati pri zibelki deteta. Ziv radio je bil to. Peli so otroci po svoje, pastirji na paši, delavci na vasi. Kaj pa dijaki! Ti so s petjem pridobivali svet. Današnje dni se to ne sliši več. Otroci še nekaj žvrgolijo, šolarji pa že manj, kakor da bi se sramovali. Odrasli pa še bolj zaostajajo razen posameznih slovesnih prilik, kar pa ni več ljudsko petje v pravem pomenu besede. Vse rajši pa poslušamo gramofon in radio, ki sta dandanes modema. — Nikar se ne izgovarjajmo, da je to duh časa I Cas in doba vsakega naroda je takšen, kakršna je njegova volja. Ljudsko narodno petje nam js nujno potrebno, ker je to ena glavnih dobrin vsakega naroda. Brez tega ni narodnega življenja in prosveto. Posebno potrebno je še našim rojakom v tujini. Vsa sredstva moramo zbrati, da se vzdrži sovenska pesem pri naših izseljencih. Prinesti pa jo morejo ti le od doma. Kjer utihne ta, pojavi se narodna smrt. Slovenska pesem je bila vedno sredstvo, s katerim smo se lahko najlepše pokazali pred svetom. Pomislimo le na Evharistični kongres v Ljubljani I — Cerkvena oblast je tozadevno že pokazala pravo pot, ko je zapovedala ljudsko petje pri službi božji. Posnema naj to šola in pa naša prosvetna organizacija. I. O. Kmetic! Vaša stanovska organizacija Je Kmečka zveza! S z razmik krajev Zagreb. Občni zbor Slomškovega prosvetnega društva, ki je bil v nedeljo, dne 27. septembra, jo potekel prav lepo. Iz poročil odbornikov je bilo videti, ksko uspešno je bilo v preteklem letu delo odbora in posameznih odsekov. Prosvetni odsek je priredil 19 dobro obiskanih predavanj, dramatični pa 7 iger in en koncert (povabil je pevski zbor »Mirna« ip Slovenije). Pevski odsek je skrbel za lopo petje pri slovenski službi božji pri Sv. Roku in na naših predstavah, veselični odsek pa je pre-skrbel pošteno zabavo v društvu, ki je od lani naraslo za 60 članov. Knjižnica se je pomnožila za 42 knjig in sedaj ima 422 knjig, med katerimi je 298 slovenskih. Člani so bili zadovoljni z odborom, kar so pokazali s tem, da je bil z nekaj spremembami izvoljen dosedanji odbor. Društvo vabi v svoje vrste vse zavedne katoliške Slovence v Zagrebu. — Zidarski delavci so začeli delati sedaj, ko je nastalo deževno in hladno vreme. Pet tednov so stavkali in izgubili okrog 10 milijonov dinarjev zaslužka. Tako je, kjer poslušajo iz Moskve plačane hujskače t Bohinjska Bela. Redke so v Sloveniji učiteljice, ki bi na istem službenem mestu vztrajale dolgih 28 let in vsa leta ohranile požrtvovalnost za svoj vzvišeni poklic; ohranile neomadeževano svoje dobro ime in neupogljiv značaj Taka učiteljica je bila g. Jožica Arh-ova na Bohinjski Beli, ki" so je ta teden poeloviia od nas in šla na novo služ-beno mesto v Šiško, da bo tam bliže grobu svojega pokojnega brata profesorja Luka. Njeno ima se ni imenovalo po časopisih, pač pa je z zlatimi črkami zapisano v kroniki Slomškove družbe in v kroniki naše šole Na Boh. Beli je bila v službi nad 28 let; tu je doživela tri šolske upravitelje ln tri župnlke-katehete. Popolnoma sama je vodila šolo prva štiri leta. Sama je poučevala vso mladino celo dopoldne in popoldne. Po njenem trudu in njeni zaslugi je bila šola leta 1911 razširjena v dvorazrednico. Vsa leta je gospodična neutrudljlvo posvečala svoje moči pouku in vzgoji mladine. Zarad! doseženih uspehov v šoli so jo odlično ocenjevali, mladina in starši pa nad vse spoštovali. Poleg šole je delovala v cerkvi in pri prosveti. V letih, ko ni imela župna cerkev or-ganista, je ona vodila 8 let cerkveno petje in upe-Ijala v cerkveni zbor pravo ceciljanatvo. Pri prosveti je bila dolga leta odbornica-knjižničarka; prva leta je vodila tudi petje in pomagala pri Ugašajoče sonce (Prevedel Vinko Lovšin.) (Nadaljevanje.) I'red nujni se peni morje,« je odgovoril Herman čigar oči so počivale na knezu z vdanostjo psa. »Ukažite nam boriti se z njegovimi valovi, p« se boste prepričali, da morete računati na nas v vsaki sili. Gerruaan ne zapuščajo svojih vojskovodij.« »Ali vsi?« Herman se je zamislil. Čez nekaj časa je rekel polglasno: • Rdeči Vilibald ie šepetal danes z gospodi kralja Vadamara, a ko je opazil mene, je naglo izginil v gnje>či. Zavistne oci ima ta nevoščljivi lisjak.« »Pazi na njegove korake.« »Sigar ne izpusti i% oči.« >Naj nemudoma pridejo načelniki rodov k lueni'« »Ukazali ste, gospodi« Ko je Herman odšel, je vstal Servij 3 stola, aa katerem je počival in se ozrl okoli. Njegov šotor je bil prav v sredini večjega četverokota, napravljenega z vozov, zvezanih 7 verigami. Ob stenah te premakljive utrdbe stali konji ln govedo, določeno za klanje. (M srede pa so bile koče z vejevja, nočno zavetišče za vojake. Čeprav so zvezani germanski narodi delali do0cj skupno, pod vodstvom Servijeve volje, Tendar sc niso pomešali med seboj in so čuvali 8v°jo samostojnost. V boj so šli sicer skupaj, Poslušni ukazom glavnega vodja, toda pri od-Počitku so se posamezni rodovi zbrali, kot v znamenje, da se lahko vsak tronotek odcepijo °d celote. . In pred Oglejem je vzelo vsako pleme svoje mesto. Kraljevski Markomani so se razvrstili na morskem obrežju. Kvadi so grozili mestu od vzhodne strani, Buri pa od zahoda. Servij se je v3tuvil s svojimi ljudmi in Jazigi nalašč na severu, da zabrani v slučaju potrebe beg kakega j plemena, zmučenega od vojskovanja, ki se je zavleklo predolgo za barbarsko potrpežljivost. Njegova previdnost se je pokazala bree moči. Buri namreč, ki so se skregali s Kvadi, so se umaknili v deževni noči tako tiho s kroga, da so bili že daleč, ko so zjutraj zvedeli o njihovem odhodu. Isto lahko store jutri Kvadi ali Markomani in potem ostane Servij sam z Jazigi in svojim plemenom. Njegov vojak bo sicer šel za njim, čeprav na konec sveta. S tako omahljivo vojsko bi pa navalil morda le samomorilec na rimsko moč. Iz petnajstih tisoč, ki so pod njegovimi prapori prekoračili Donavo, jih je ostalo samo deset. Ostalo so pobrale bitke, vročina in prehod čez Alpe. In vendar je treba takoj nastopiti daljšo pot, da ne bo vojna končala brezuspešno, kakor toliko prejšnjih podvzetij, katero so započeli narodi iz Evrope, Azije in Afrike. »Pojdeml« je zakričal Servij samemu sebi. »Presenetil boni pošast v njeni zlati jami a potem...« , » . Ravno so prišli načelniki rodov, oboroženi kot za bitko. Prišli so vsi ne izvzemši Vilibalda. »Stopite v kolo!« je ukazal Servij. Ko so ga gospodje obkrožili, jih je pogledal 'iu rekel i »Znano vam je, plemeniti gospodje, da so nocojšno noč zapustili Buri tabor, Kvadi pa se s strahom ozirajo na gore, ki jih ločijo od domačih ognjišč. Se pozni rodovi bi nas kleli, ako bi sedaj, ko so nas bogovi očiviidno vzljubili, ne maščevali stoletnih krivic in zanemarili koristi dobljenih zmag. Samo sila bi nas moglo potisniti od mej Italije, a na to silo nismo doslej sc nikjer naleteli.« Prenehal je, čakajoč na ugovore, a ker se ni nihče oglasil, je govoril dalje: »Ta trenotek je Rim brez brambe. Preden pridejo afrikainske in azijske legije, bo mesec se nekajkrat izpremenil svoj obraz, vojaštvo pa, razpostavljeno po Italiji, oslabljeno od glada in kuge, ne bo zdržalo našega navala. Čez en mesec bi bilo prepozno. Kajti celi, združeni rimski sili se ne bi mogli ustaviti. Ako pa gremo takoj nad Rim, bomo prevrnili tega velikana na glušastih nogah in vest o našoh činih razineti pritajeno sovraštvo Španije in Galijo in podjarmljene nadrenske Germanije, da bo izbruhnil vse naokoli ogromen požar, ki upe-peli zadnje cesarstvo, ki se blesti samo od davne slave in sprhnelih triumfov.c 7-opet je umolknil, pogledal načelnike Z vprašuj očim pogledom, potem pa vzkliknil: »Kdo izmed vas si hoče zaslužiti hvaležen spomin vaših potomcev, kdo pojde z menoj jutri do Rima?« Odgovoril mu je žvenket mečev, s katerimi so udarili ob ščite. Gospodje so se strinjali K drznim podjetjem. Samo eden, Vilibald ni dvignil orožja. ' To je opazil Servij, zalo se je obrni) k njemu. »Ali vam mar duhovi prednikov šepetajo boljše misli, povejte jih nnm kot pametno svarilo. Na posvetu smo.« »Na vojski vojnik ne svetuje, ampak posluša,« ie zagodrnjal Vilibald in se porogljivo zasmejal. »Tako sem vas učil, a v važnih trenotkiK je dolžan vsak načelnik roda podpreti vojvodo s pošteno besedo. PoslušajmoU Vilibald se je zvito ozrl okoli in rekel: »Storil boni, kar bodo storili vsi našega plemena, ker tako mi ukazuje prisega, katero sem položil v vaše roke, vzvišeni knez. Poj d Prti z vami, doklej bodo šli drugi, ker doslej sto nas vodili do zmag, in proslavili naše ime 7. doslej neznano slavo. Toda, ali ste premislili .knez in vi plemeniti gospodje, da je ostal pri ga dramatiki. Ni Čuda, da je slovo bito za gospodično in /n vso župnijo težko. Poslovilnega večera se je udeležila šolska mladina X lauipijončki, ki je zjutraj za gosjiodičiio darovala sv ohhajilo, potem pa skupno gospodično spremila na kolodvor. Pri slovesu so se zalesketule v očesih tako redke gorenjske solze Tako se otroci poslavljajo od svoje prave duhovne mateie Župnija Bohinjska Bela bo ohranila najlepše spomine na svojo vzorno učiteljico in ji ostala trajno hvaležna, kakor v hvaležnem spominu oiaranja tudi njenega predli ka g. učitelja Avsserja iz Domžal, ki je tu deloval v šoli in cerkvi 38 let. tu umrl pred 28 leti, a grob njegov 5e ni pozabljen, ampak še vedno okrašen s cvetjem in rožami Tako naš narod ljubi in spoštuje svoje! Dalj kakor življenje g. Arhove, bo na Boh. Beli ohranjen tudi njen spomin! 'I-irtinj m!i Ti ho, skoraj tre/ vsakega šuma je krajni šolski odbor na oddaljenem, samotnem Martinjem vrhu dovrši! v kratkem času veliko delo: zeradil si je novo. lično šolsko poslopje v lesni arhitekturi po načrtih banske uprave z denarno podporo min. prosvete in kr !-."■ ■ ■':- upravi ter z veliko pomočjo domačega prebivalstva. V sedanjem, gospodarsko tako kritičnem času se le redkokje gradijo nova šolska poslopja. Potrebni -»o ogromni napori in velike skupne žrtve. Pri nas je bilo teh še posebno veliko. Postaviti šolo v odročnem, težko pristopnem kraju ni majhna stvar. In vendar je na prijaznem prostoru, v naročju gorenjskih planin zrasla ljubka planinska vila. plod našega skupnega dela in žrtvovanja. Naši dobri kmetje in delavci so v najtežjem času pokazali smisel za napredek, obenem pa vsem neznujme-žem in omahljivcem dokazali, da za izobrazbo ni nobena žrtev prevelika. Naša obmejna mladina, ki hodi kilometre daleč v šolo. je zdaj dobila streho in dom. kier se !*> moeln kreokeie razvijati za težke naloge v naši narodni bodočnosti. In to je bil tudi namen našega dela. V nedeljo. 18. oktobra bomo šolo slovesno odprli. K slavnosti vabimo vw prijatelje šole in mladine. Prireditev »e bo pričela ob 10 z mašo pre-l šolskim poslopjem. Ob tej priliki se javno zahvalimo za sodelovanje vsem oblastem, ki so nas denarno podprle, občinski upravi v Železnikih, vsem (temačim prebivalcem, ki so kakorkoli pomagati tn 6e posebej našemu predsedniku kraj. šol. odbora Trdini Blatil, ki je ves čas stavbno delo modro in požrtvovalno vodil. V imenu mladine: vsem Bog plačaj' Ivaoje seJo-Unee. Letos smo praznovali slovesno žegnanje sv Hieronlma v nedeljo, dne 4. oktobra. Ta prijazna podružnica je bila nekdaj zelo obiskana božja pot. Cerkev stoji na prijaznem hribčku in je lepo vidna iz vlaka, ki vozi prou Rakeku. Le škoda, da je bila ie več let zanemarjena. Zaradi zemlje, ki je na zunanji strani precej visoko segala, je prihajala vlaga na notranji zid in na cerkveni tlak. Zaradi vlage sta zelo trpela oba oltarja Že lansko leto r-o vaSčani zunanji zid odkopali. Napravil so je letos ob zidu krog in krog betonski žleb in nekaj žlebovja pri strehi, da se more voda odtekati. Vsa zunanjščina cerkve e stolpom vred in vsa notranjščina je bila letos prenovljena, da je cerkev kot nova. S težavo so vašeani spravili skupaj nekaj prispevkov, ker je težko za denar. Med popravljanjem pa se je izkazalo. da so bila potrebna še nekatera |Xipravila, ki prvotno niso bila predvidena. Želimo, da bi obiskovalci cerkva pomagali « kakim darom. pri Krškem. Po večletnem bolehanju je v Podulclh umrl Janez Salrnič. Večna luči — Knr čez noč se je preokrenilo vreme. Na Gorjancih smo že videli sneg. Mraz je tudi nas že obiskal Trgatev, katere se veseli mlado in staro, je bila letos dokaj različna. V nekih vinogradih je bilo več. v mnogih pa precej manj kot lani. — Da so vedeli in hoteli, naj verjame, kdor hoče in nio-re, da zmaga |>ri občinskih volitvah Zaiednii-a. zatrjujejo sedaj ljudje iz »generalštaba« Mačkov-cev.Pri bodočih parlamentarnih volitvah bodo pa Linibarski: LAŽ KraljesHo teme ti je domovina, vladar pekla je tvoj nesrečni oče, vseh glavnih grehov si prevzetnn mati, resnica bridko nad teboj se joče. Ostudna si. hudobna in strupena, sam vrag-lainik se Je spremenil v kafio; vse, kar * močjo ni dalo ee izvesti, dosegel Je z lažjo in pa z zvijačo. Hinavsčina je tvoje oblačilo. In podlost »taro te naziva znanko; kot psička vrag te vodi na verigi, ko bližnjemu skrivaj nastavljaš zank«. Zaman se skrivaš v blato pred resnico, še sije luč, ne boš še zmagovala! Ne boi še narodom gospodovala, dokler resnica svetu bo sijala! njim »cveie ro/ci". pravijo. To upanju pa »„. pustimo za sedaj. Na uho pa povemo, da »žan,|,, škili, volitev ne bo več. Zato pa tudi Miifek Dri nas zastonj lovi. Skolja Ijok«. Ker je zlasti okoliško kniet»k« prebivalstvo pokazalo veliko zanimanja ob us|ltl0 vitvi krajevne jirotituberkulozne lige v Skofji Loki je prav, da tudi v »Domoljubu« od časa rj0 časa radi navezanja tesnejših stikov med ligo in nje. ni m članstvom poročamo, kako se liga razvija i Liga raste, dela, predvsem nabira člane. Urez čia! nov ni organizacije. Vsi, ki količkaj morejo. <<„ morajo včlaniti. Za to izdani denar ostane v kiaiu in bo nosil bouate obresti. Pri nabiraniu članov « se jiojavile za|>reke: manjka sposobnih, živahnih požrtvovalnih |Xiverjenlkov. Če bi imeli še kaj j«! vpi-Seniknv kakor »tu gospa Korblč iz šskotie |,oU in g. Bakšič iz Reteč, bi štela liga gotovo že tisoi Ma • .-•• nit ' -i .i ».i ' 'Klar ;a,l.i. voljivo število 200 čianov. Ljudje čutijo, da je to dobra stvar in radi pristopajo, le f.nai,iti ji|, j„ treba. V kratkem bo redni olični zbor. kjer Be to izpopolnil odbor Določili bomo tudi načrt ligi nega dela. V»ak bo lahko povedal svoje misli in folje. Treba bo denarja in zopet denarja kakor za voji sko. Redno doteka denar iz članarine. Čimveč h® redno piačujočih članov, temveč sreditev bomo nabrali za borbo proti jetiki. ki ni nejmznaiia iiiihI našim kmečkim prebivalstvom, kaj šele m«d de. lavstvom. Stanga pri Litiji. Letošnji jesenski romarski shod [iri sv. Antonu v fitnniri ne bo 25. oktobra, j ampak en teden prei. torej 18. oktobra. Dnle pri Litiji. 70 lptnico rojstva obhaja letos g. Venceslav Filler, duh. svetnik iu župrik v DoH pri Litiji. Zf. 37 let !>o. odkar je bil nameščen na ležko hribovsko fnro. Večino te doti« je moral opravljati dusnojiastirstvo za dva. Veliko je molil za svoje farane, in marsikaj je tudi pretrjiel v svoji težki služIli, jiosebno v zimskem čae*mi. Da ljubimo in visoko spoštujemo svojega dušnega pastirja, te j» pokazalo tudi naslednji dan pri maši, pri kateri je bila jirav obilna udeležba, četudi je bilo zelo zgodaj zjutraj in je tudi močno deževalo. Ce se kdo žrtvuj« za nas. je naša dolžnost, da tudi ml kaj za njega žrtvujemo. Bog živi in ohrani našej« jubilanta Se na mnoga leta! nas komaj deseti del te sile, s katero smo prekoračili Donavo?« »Odpadle so samo ncizvežbane čete,« se je vmeša! Rudlib. »Dovolite mu, naj konča,« je opomnil Servij. »Odšli so tudi Buri,« je govori! Vilibald, »iu slišal sem včeraj v taboru Kvadov in kraljevskih Markomanov glasove oevolje. Vojak ire s skrbjo v negotovo jutro, ki prinaša osveto Rima. Tlači ga tišina, ki ga obdaja povvid in se skriva v njej zagata. Prišle so vesti, da se podate sam imj^erator proti nam na boj « »Te vesti so prinesli bojazljivci, pripravljeni vsak čas bežati,« se je zopet oglasil Rudlib med splošnim smehom gosjiodov. »Vilibald še ni končal.« je zopet opominjal Servij. »Nabrali smo ujetnikov in plena toliko, kot noben aašili prednikov,« je razlagal Vilibald in jezno pogleda! Rudliba, »prestrašili Rim za dolgo let in ovekovočili slavo našega orožja. Ali ni boljše, da se vrnemo domov kot zmagovalci, ker ne vemo, kaj pripravlja za nas neznano jutro?« »Ali ste končali?« je vprašal Servij, ko je Vilibald utihnil. »Moj strah mi je narekovala ljubezen do aaših žen in otrok, okrutno bi se namreč ma-Sčeval nad njimi imperator. ko bi jim zmanjkalo mož in očetov,« je še pristavil Vilibald. Servij pa se je obrnil k ostalim gospodom in rekel: »Naj vas prisega, položena v moje roke ne zadržuje od premišljenega koraku. Ako se je skrb za dom in družino ukradla v vaše srce, bom razkopal tabor in se umaknil za Donavo, da počakam v naših gozdovih, dokler se ne naučite več zaupati v svoje sile. Govorite odkrito. Ne bojte se mojega srda. 'Pritajeno mrmranje je šlo od gospoda do gospoda sporazumevali so se polglasno. Potem pa je stopil Rudlib s konja in povedal t imenu načelnikov: »Zmaga vas jc doslej spremljala, knez, in vas ue bo zapustila, četudi bi mi sami ostali v rimski pokrajini. Tako mislimo. Vodite na«, močni zaradi našega zaupanja in naše pokorščine. Ako bi pa Bogovom dopadlo vreči našo krvavo glavo pod noge imeratoria. poginemo z vami. la pa,« pokazal je na VilibaMa. »naj se vrne domov, oa pozabi v naročju žen napore neljube vojske.« Glasen jek mečev je potrdil Kudiibove besede. »Živijo knez!« so zaklicali glavarji. »Spomin potomcev naj vam poplača srčnost in zvestobo,« je rekel Servij in obrnivši se k Rudlibu, je ukazal: »Plemeniti Rudlib bo ponesel mojo vest kralju ftadomarju. Jutri ob zori gredo z nami Jazigi ki K vadi po Emilijevi cesti, čez deset dni bodo naši izstrelki trkali na rimska vrata Oslnli ostanejo pri Ogleju, da dokončajo započeto delo. Po osvojenju mesta, bodo pri?li za nami kraljevski Markomani.« ze se je Rudlib odpravljal, da izvrši knezovo naroČilo, ko se je pred iotorom pojavi! Herman. Hitel je gotovo z veliko naglico, ker ko ie Stopil pred Servija, ni mogel spravit! besede iz sebe. Pot mu je lil s čelo i„ pr,j so ee močno gibnle. »Prinašaš zveže novice?« je vprašal Servij Herman je pokimal z glavo. »Nemirne vesti?« Herman je odpiral usta in lovil sapo. »Al so mar K vadi odrekli svojo udeležbo?« »t oslanstvo od imperatorja!« je spravil Herman iz sebe. »Od imperatorja,« x riTa T le Pr?,h'eM se ozrl nazaj, kot bi brbtom prikazen rimske moči »Kako poslanstvo? Kje?« je vpraševal Servij. »Zben misli in govori pametno!« | »l>o kralja Vadomarjal Prišli so senatorji l z velikim sijajem in prinesli darove od impe-I ratorja. Kneza lazigo so poklicali. Vsi popi* j varji Markomanov in Kvadov se [xw vetu jejo. I Imperator obeta odpuščanje.« Herman je govoril naglo in metal novice brez reda. »Stari,« je rekel Servij in najjubančil čelo. »Ali se mar tudi ti bojiš tega strašila, ki straši samo bojazljivce in nevedneže? Otri |>ot s čela in /avej se! Gotovo je poslal Vlark Avrelij f«k« slabiče, kakor je on sam. Ali ne veš, da pokriva senatorski škrlat sumo preperelost in gni-lolio?« Izbiral je nalašč zaničljive izraze, ker njemu ni ušel utis, kakršnega je napravila novica o poslanstvu cesarja nu germanske gosjiode. Prestrašila jih je. uničila njihov pogum lako je torej mogočen vtis sile, ki sloni na uspehih celih vekov, d» crlo tedaj očara, kadar izginja njen ble«k. kot lunin ob zahajajočem soncu. Servij je čutil voliko nevarnost, ki ie naenkrat grozila njegovim nakanam. Posla! je V&-domarju darove. Oni so dobro vedeli, komu kuj bodo govorili. Njegu so nalašč izpustili.-• »O, neumni starec,« jc rekel. »Tebe jlepj odpuščanje imperatorja, ki se zabava v palači s praznimi pogovori, mesto da bi prišel z vojsko, « takimi slabiči, kakor je on. Tebi J« treba njegovega odpuščan ia. Tebe so lep/®: narji vkovali v sramotno žclczje. ti zadrgim' vrv okrojT vratu in te gonijo na trg snžnJ«!: Ti si pobit ranjen, onemogel, edini med tiso" sovražnikov; zlomili so fi roke in strgali or<"Je-Tebe, bednika, teši laskavi nasmeh '"fnega zmagovalca. Ti boš s hvaležnostjo lizal roko. te gladi, mesto da bi udari!«, do česnr K dj)ore vlade JRZ, m! hočemo le, da smo pred zakonom vsi enaki. Ne pomisli pa, da ima občina Medvode veliko potreb, ki se jih more rešiti le z vladno podjx>ro. Njegov prednik drugače govoril. Občina Medvode ima mnogo finskih potov, v kratkem času jih bo imela i več Treba bi bilo zvezali cesto v Ločnici z ono ki bi prišla na Sv. Katarino iz Dobrove, zvezala ee ho, če bo vlada pomagala, prositi bo treba vlado za hranilne škarjie ob Savi, prositi za reveže živil itd, A naS sedanji občinski predsednik vsako vladno podporo prešerno odklanja, kakor je izjavil v nekem vabilu na volivce. Zato, volivci, razsodnost in pameti Kdor ob volitvah veliko obeta in se trka mogočno na svoje prsi, ostane le pri obljubah in ne pri dejanju. Mož se spozna [m delu, ne po jeziku. Zato vsi za listo JRZ, ki jo vodi Franc Kokalj. Medvode. Nosilec gospodarske liste je priredil preteklo soboto zvečer volivni shod v Medvodah. Tako je navdušil s svojimi govori volivce, da so klicali: Dol a farji, postrelimo jih! S takimi shodi nc bo dobil poštenih volivcev. Ljudstvo ni tako nerazsodno, da no bi spoznalo, kakšna je stranka takih volivcev, in kakšen je tisti, ki jih vodi. Le pokažite še večkrat svojo pravo barvo, da bomo vsi lahko spoznali, kdo se skriva pod nedolžno ^gospodarsko« listo. Sicer pa itak verno, da gredo pri teh volitvah skupno zastopniki kapitala in ta-Sizma (JNS) In skrajni marksisti. Grosuplje. Ce stopi« psu na rep, zacvili. Naši nasprotniki so se proti pisanju »Domoljuba« oglasili v nedeljskem »Jutru«. Ce je dopisnik »Jutra« zadovoljen, da se razgovorimo še o morali, se prav radi spustimo tudi na to jHjlje. To se bodo slišale prav »čedne« moralne zadevo. »Jutrovim« pristašem pa so prt nas ure štete, ker jim lastni Bogokletetvo rdečih v Španiji. Rdeči so kip deteta Jezusa oblekli v delavsko obleko, mu dali v eno roko revolver, v drugo pa rdečo zastavo In ga postavili kot prometno znamenje na cesto. »Osivel si pod njihovimi prapori, a ne veš, da pošiljajo darove samo tedaj, kadar jih ne morejo nadomestiti z mečem rablja. Ali si kdaj že slišal o poslanstvu k premagancu? K premaganim narodom prihajajo liktorji z. nabrušeni-mi sekirami.« Oprostite, gospod.« je prosil Herman, Ni nanj mislil Servij. ko se je norčeval iz imperatorjevega poslanstva. Ko"*je to govoril je izpod čela gledal na gospodo. Nasmehnil ee je zadovoljno, ker je opazil, dn je njegova ugodna igra odvzela z njih počasi čar cesarskega imena. ;0, neumni starec!« je ponovil za njim Rud-lil>. »Po neumnosti si nas prestrašil. Ne premaganci, ampak zmagovalci delijo milost in odpuščanje. l>rzen je ta tvoj imperator.« »Nad Rim, nnd Rim!« so zaklicali glavarji. »Ali slišite?« je govoril Servij z zvišenim glasom. »Božanstveni imperator, gosj>odar sveta, varn obeta odpuščanje! Premislite se in dobro preudaritet Še ima čas.« »Nad Kim nad Rim!« so odgovorili glavarji. Torej dobro, gremo jutri nad Rim, toda poprej se še sam pogovorim s poslanci tega mogotca, Ki grozi zmagovalcem lz varnega skrivališča. Ti lisjaki imajo gladke jezike. Znali bodo pregovoriti. kra!in Vadomarja, da mora bdi hvaležen za cesarsko milost. Z a menoj plemeniti gospodje!« Ko je zajahal konja, se je nagnil in zaše-Petal Hermanu na uho: »Jazigi in naši ljudje naj bodo vsnk trenutek pripravljeni na' boj. Ti z mojo konjenico premakneš k Vadomarjevemu taboru in boš čakal na znamenje. Ko bora zatrobil v rog, boš skočil s konjenico pred sr.ra kraljevski šotor. A|i me razumeš, stari?« »Razumem, gospod,« je odgovoril Herman. >"* vojski človek nikdar ne ve, kdai in kje "'izgne izdajstvo svoj strup.« »Izvrši hitro in tiho.« »Vse se bo izvršilo na povelje.« * Pred šotorom kralja Vadomarja so stali štirje stoli z naslonjali. Na enem, pregrnienem s škrlatnim suknom, je sedel vladar Markoma-nov, mož v moči svojih let, s krono čez čelado, ograjen z dolgo suknjo, obrobljeno z dragoceno kožuhovino. Nasproti njemu so sedeli trije rimski senatorji, odposlanci Marka Avrelija. To častno skupino je obdaja! obširen venec glavarjev posameznih kvadijskih in marko-manskih plemen. Tudi knez Jazigov se je odzval. Ko se je Servij združil s svojimi gosjMidi, je ravno konča! senator Pizo svoj govor v germanskem jeziku. »Božanstveni imperator,« je rekel, »je vedno gojil za te. mogočni kralj, ljubeznivo prijaznost in želi še nadalje obdržati razmerje, ki je bilo sklenjeno z nami še za velikega Mar-boda. Ker je prišlo do naše vednosti, da tvoje države ne zadostujejo za preživljanje celega naroda, zato se strinja božanstveni imperator v svoji milosti s tem, da odpre za gotov del tvojih podanikov nad donavsko provinci jo ter dovoljuje tudi Kvadom, da se okoristijo s to dobroto.« Umolkni! je in se pazljivo ozrl okoli. In ko mu je odgovoril šepet zadovoljnosti, ki je šel od moža do moža, je nadaljeval: >Ko bo odstranjen ta kamen nesloge, ne bo med nami povoda za obmejne spore. Mi se ir-acmo v Rim, polni sosedskih čustev za vas, vi pa ee vrnete za Donavo s tem prepričanjem, da dobite v nas vedno zaveznike, ki raodnjo ustnicco. Ponosita stavba, ki jo je on zgradil, se je rušila v razvaline. sVedno sem si želel odlične prijaznosti bo-žanstvenega imperatorja,« se je zdaj oglasil kralj Vadoraar, » in zato sem mu hvaležen, da si je sem zmislil skleniti mir. Ako božanstveni imperator sprejme na svojo zemljo nezadovoljne Markomane in Kvade, radi sklenemo z njim stalen-in trden mir. Glavarji plemen, ki so podložni mojemu žeziu, bodo držali besedo.« »Držali bomo, držali,« so klicali od vseh strani: Senator Pizo, Suječ, suh, zvit, z jastrebovo glavo, spredaj piešasto, se je globoko nasmeh* ni! in se sporazumel v očeh s svojimi tovariši Ni se nadejal, da bo tako hitro zadeva urejena*, Saj ie prišel do zmagovalcev. Nategnil je prezirljivo ustnice in rekel: »Kot znak naše odkrite prijaznosti vas prog! božanstveni imperator, da izročite v njepovo roke bivšega prefekta legij, Servija, da bi nO bilo te izdajice več med nami in vami. ss««« iz R*kM*ia® pe J?S-«eatek netadak n-»rtheaa »arsrkk: tarna. ki ffi« toto"& pešat aija In Krta »k nauk« donarii« Je aesO« tate pe»-»te!* JSS ia « r^sjpk pft»de**a;;'j>i tiraj- ■e sesaom. Sa rasaiS saafBik «r»s ta porabi?«* saaaeiajefak aisaafcik Aa ckfajt V p »>4e *■»*» Mi tak a» torij— ie asvc** kotel te m e« b?« jKSkartS t*&» rtta. Tak eoftaaafc 3« Mi ST M^freeakra t»-& * Ertseak. nt ii»rat je ( tau,žsdat nsfctiai prt»« tin. Oitrscat: ve je oe'-e ob pakej&Btsra ie-oei* Barvasta. nscfit. ki am je i* *)•(«*«« tne-s titfs evrt* ta^-evika de&aa a keaiefoMO ia jiraaaeajt aažtitaso aadeia narie* nr%t aafa>e*. imb. ki je ekae 9»»e.wi:;it oferai ■tBj«Bje le dafeML te se je iikaaal ^eeitiesrt ia ztfrnsešef* jaapp^ja laka -is«5ie. kit»r * emv ta_ »jfe. fcš "je kS «tefew»iMMH, te je pe s je« »ka! pe>itx»B ia Btafesa. m t'.*ie s* -pczprihtif* ia pc-StfhBO tstowf atnfcniikt rt ftobrosri« peaea6e&. hk*i ki i* spo-ok« afcrrolj kan m.Tss> iat ali arz. eew Mrit kri»xa tikw Mi sa »fte- nijMi E-r^ec,« far? t Miki meri defefea. Sf ee hnit* 1 »saria- ptas.« t katerim i-i-tc«' «•>-» ekfar teiie n krsš rr.--y pcšssssše t BjtJK, Še i vefikisi še-laa ki je strrBi ss zBorerSk* dafes* ia nt ist dtari p-Atstli. št je ajapst* S* steči is sastetia oni; orii;«ti bas« • srsii s« w7w*-ese>fi Tadi ae 5e po- meJi k deteni n nsKrtrsEi knt re» atifcabask stei, te j.k je šas-as pressS*»!jal 1}ttiese k»< t*-«(v-<' gosav-iar;?. te ss stpeerijti: jtvaa pre- ■ E>."išftr»f .i taaaesatra!: S5se *b» i->re4a» j .-»rsiar. i ferev- faab&j/tna&ia ia tat-a Scr-astne tptSMMaa, jsike c-pVeii c tsmaci ier.irc«e:-5r.; pesi': »n InOvoUi prirtBSk. ts>S» t '.e afita- -oake atteiiU' S«iMr»a aiitr^i t t-^st dekzzi. ki Kvk. » c^oš^ aksc» »©'iTDe^-i p>>sJo- pt» t kkrs^B t»š «AriE >|wnitiTBo ie« ii t»-peiVt ijepct^ca pticm;* t >4.->rtT?».h St Sa-»« H*:xrt sajire; ae »e kjSj. dt i^tosscr ne cJaaa borba se hše ne >>e- črS. Dc sle bK ato -je^: a--:, deše-R-er. so sc ia čass tSS ».š-čk isds ie-šas so iKii »rSe-asr ie »skA <-eč »e Pr.-se^nc merie^e Te;s »"^i »isfriSec-Ma-MfcS "sašasuns wec!wra Ta i>a-ttsa ;sai. sia itcčc »' ečt sfceie «* vat ve-^o u Z*SKSW> K fatk. acskdoh. mfcdo ai brf on- sj« i*5 Vccsrf m sodei!J*afc so »e. kei sa h<>-ttk iudshu dotea. to »e irtrebcr. « eatoda t^te.TKKrt Zato »o ovatafc vesfcake Mcrr aa ie««* vrrac. kgah u ro*o*e ta it- s teai s*učr.v*.. kc sar-j mso nffrfui (tcror-i ieiovnt-, p.A cd Toda !S5 ae w>-bw zate iso bte nteai etem Poe te^aoK-ga p,aše loro Ra^ana. we:«;r*J o» «r>e iN j. se »e »oral -»si k»dt4at »»»b. Ver bi ru sicer vzet ocošiao-. kaf se »e aK*ogok»c pnpe&io to ^a «!rsb »rod teranea se^srac 5RZ' Ne sfc.fi-*etia.-ih se^kssia. io « bš tr.~>r -azg-AŠ—. za vso obesno. »e t^o adeteieai »sei si^ioee 39. rea oe-vrtjr.-i>«rsrf vs@ce». to se sraw 5%. ske^mo s k>er-kaea, te so argi »seje! roidtor« _ Toda siare jireSie « ane. ki so fch čehic; ;ms» as frfs fade aafat. ki s« ma »česa: te ooža. »o1 « r«»te»-|iea ae to ■esie Je ia kwS i*-e; iwja V st Sak vsi »oJBa z x»:Tais »d !witi VI «ewii» »oŠ:: 3b6«e \ «bce .-.j »si za ksto SJ2. kaiese aosiec ss**JarskMi> ko? fta 3c<.-*k--»era pofca. sa »e te nn»c«s.'e3i Pa še se bo eesain. hotno msti »s čeb obrne r te km aohcht: oi)čare n zna za »j taci: c-". Bt-s je- se vseia re :e askeo. P-r-sebto tedSoa je sc je- di de bt bi r«ic>35 seakia rorne zrje-ti- s !»arasi» »oocsttk, a« ledti aččire ostane ko« »e, to »e sstofe nt cSa strttaeaA. "ter ofcSasi ae «•> « i >r> pnst^a še eakra!' Na 6ee. «s*Sev s^aaoBBo >ii za šsto JRZ. kamera tdfesa ftatr Vea i-srek w rnrocvt) oix r e, ofeesea >ae» rai S® ie bS irMK&sin tfadtm Vrftakc i« Site hras vera, ie mm »pirtl a fTop-ni a&rl k fcjsesES sssgle^a t akoBci Pa- riza. B8 h Mrt » edea sased uim*xi je h »irofci&eaiia - Sta ki poottn je L*- ] apessaasst' ta ttyirt tilt: »VoJtsa-e je Brttr — tAsen Ba| s« b« fcrrai (Dr. ML O^efca, Za resaic®.) i rf POl-TC-o čav. kr, JO jamči, da se rtfatof .eč ki vaseh kračaie toloe anetao »se. „ ^ ^ « S«aeie UutnJsU. krt. se ic »orfat, k wed ne ae.rari časom V iei totps vj i>.e rudi j^rbe ir^Hekcon sestanka. Tode dares vi " :»ei <*j4gi dotn itr^ov;,^)- Vi e v Loškem potoku dbvjsla Ve wa. ^»eUn Vi se p'.V-iia-e sv-"^v>rtie o&čunske .otne INS->o m frroo pfeiarbafc » se i«>ev imemi-^ »i »Mačkcr>-a fes'«« Po-.erao ooa r-j k sio<-enskifi SNSanev 5»«* rac r« stara, tepra* « pomaap se i« s»i mejuvo Un - -ekih so z*;«s5» s prevaro Po Btst1) sc rset-to r-. jk^j. p se is -k i-T-rs nos toa. kako- ga VC1, v res-»\ Ko so ra oeevav. zazrisk so >»•* počscse p-e4ftKre-.a>i z g.isar-sJ-jn! Sto stoparao eMcrat što. Začei vj t-egah -;še cie-e''ce. de t>rxto sa Hrvertvea- co-br'i če inodo volA Pa to se -... Če« Maroš-ra ar. Ptare-a as neiaa JN> fe» »o •»--> Z«.ede^c se « « >9n d»ie »o 1 a osja i". |p?_ -afere -r-s*ee ^e \vW Fra*< — 5rle« — 'a Iriba e zavedate r-JHcem --.3 - rune 4 c»4-»i>ra — aedeko wt<«.v — - »-»t-a u S57 «•-» .-esetet škod Na saoc .. oMi v»? v«*'iiee. P^-ii e govc*i c f ? Per- •■> a ! ».-"barie Cwts4 tsoorofi re~ : V: .e V:- reto ifr^idr-vet ^- re M r Jfeswj biviifc Hbe-r« ■ e. r- P. pev- cev 1 5921 Ta te -e,* 't et te»o 5:t>es » taki rei-sr" . travi '•jh e z*** 1 ti »k»ds»»> fioc> « •->r, - |g se 1 rne> ima Sw»»o »»s :• < : - 8'-e*r=i'e v skm » r>asaft «b»r »9 Ne-s-eiče® e •-»-*. se« srečen * wwra s; o š>vrske rervs&se i- ^o-zr^rve r->bc»e --terS, s- sc hDMBru«i tnnro^ :r>-j»i. ti kMro jresodf^o. k w ?ad tss čaks. :e se rresr -»n sce'.^.1 z Jer«rrt frararj -e—Tr. f-s teoSciereta * r--«- **-i -<>—; vr »f . v K d-* ans rssk> ^-e^ei.to* r>- s»»e ur se 1adi r>ia$ dvsrzO ia pii-ica- sw(Efca. ki jo je bS t la »tmez t»rtMi«fc « aeiw|. Nm je vse; ftekleakace, t ki;«-, se je ati.jt,.i ,t ®tv;^ij!»ča tek«fem» m je 3r«|Ba pakrs« Fattaise kr^e. T;«6a kak« »e "ka prt »rita ri^tSk* Msrseaa bsi? teje ptitu Ne sestra se Lo-iiž* hj ie-ikta t krsti, aispsk utim Isasna tinaga žeiikaL je trajai&. jr^esei' & je «d lega g* ndarEa ima*: tot^sijif fn' 1 it—i, 1 usaKilje-aje jesat o&ffff btokieajsoa ja ji počasi elirt te4-as»> t bst*. laiaiik jt dama. očscii «S a » tredSi*. ia be ranmaa. kje je. Stp«'«« m m**, kai je ^satue iz krsde a se rrie »fhuaaS k as^Krc, >K»ke nr.j ae t lafcvkiiiE. an>*>rr>tn» bilja. < rrk-Kk— ■ »e i sfc-asce »Sante';« IfesSaJa J prsKrtie xjew» 1 rjpraČKujsia, isfcs »e je sosojv ia je jpešss&t ooa se Fat^a. sjsgrca satstr-s M-te i-t iCj-sm papiga. šssie rmmttna fvnjo ki be je apaia,< je od^voarila. dt so v pra&s: sum* ii»cs«w»ii Ftaaa ic k dal »roj JMSj š» pšjkhk* J;r*J ji Mr:> veži. "saj bs ^•orors s nmftjj a 5f>~ajt£i. 3 jn-«. dt «hf t grada, da pt v, asa je Ati Tkinlš po sa-.adl drsa« id>«aa; khčf ja ,-a is Stratafcal. S a FiSak. sišr.ri. >>iL da je moj »radi te a»ate ahto p&n. as st®e dajat: ia obljobi. aa »8 bo pgaed^^a. kak:- r>". biio »f-iarle Bkafjo^e oi«e deklSri r-ešitL To ££»adš ^jesforj p;>norso«! a je prišel epa ti: prssi! jo je. jsaj »s rtt^dese. kako 'l: :••.!> to Tedtj Fttw: >Sfc« sem kojssj pet TTkirtijei i sasteja. dir see ak->; m sadika sa rfš.::^. koda » saiao je bala pretežka. Si netranjea graj- •SreiE dfonKs » r^tc.ra opaši j <>dajak. kš ferc^a v>i-> a de^setši reri Ta i&e je sabej caai. siiti. SpoHaiia sest sie. i* se® »-.de-ia dosas pr: Usa dottj* «t»oo prosaire-s T^-.j-.i -.j w t;-re; ancM^ia. aJi je rodi la roejijtk liir trrijei-Mkrf Tfcrajijer- iraliJa zje^jr? v-ra- žaia, kale- ma-jsle- oprani km sam «e» ga je odtri«i. io, 44; ^kaj r^g. ai » * rodi prsfcajt se»ka| aaJa?Mj tšW Ta*l!W -s 2T 1e«6e S£3d .Zlijbej: oSvokais vtd^rf. ki je tak« ršot d« lakte t njeat stop: ia v* sea ju stV K* seir- siišaia. sem s: bes:;, ie«.*. da bi se n rt—lil >n»eia »f»r anka. ia h? angtt »ajcrMsih «« kii^e- 1» toS- Ejak^e strtci. poieis bi Ukt.c Uj»ar'bj feo- teJa. Edaj pt f No® f-kimrn* 'Stkt-o prideš proor T gre J se ;wf»iš Tw5a ii»rti UKie-as «e aajaato d«-« s »'boj. š» brš ki» Ejens. te rcvi ir. seraii e Ttto je dejt * Ff-tmt; n..v Srnt MtiSfiaSa pa P--it je bu ie takrat prt -i jei r t^ja se je f r RAZNO F« tfi jt*rfs * fnrti! rfafss, p— - t Z*- t— r.''' ' Sr»-»5 Vadi. aai 8 p»w«at' j» «>>i- ■. ii pred »i ieft »siv.: roječa " ' i ^ Vj.r--fl \l riši Kta »e Kitre-c.i .: (i je ic-, >«-. a i' £* ras; pe«:ti..k»:i -v.4" »r-ff r*n je s:«" -*t eproitiea. Vet-ii- r* .)• raei t" ~ r«s fa ast, .'-zaer-t fraiji--. ,- - —^ ke ia pr»_«c p:-' :•••»• Idrt-nsic« ; * . " Ntikt J»a d* tdrti-aik:- I* <"- ' tjttk. »K* snr»c-:t. #>• noi a.*".t " it b* kakbtat tj ke uk « ,, . Pri taaBta. Kri ka»: .-Ki* - ariSJ. < »a*? " JHlfi MBt k »kmfc • - ■•« . . s. »Ca M i««« t4"4" ■ ks * v■ .»te' aeefcisE Mf® i« ombert. Občinskih volilev 28. oktobra v 08ji občini ne t>o, ker moramo počakati na preko-niasarijo občin, ki obstoji za enkrat v tem, da se i» območja naše občine izločijo visi: Podbukovie, Laze, široka Set, katere pridejo pod občino Vače. kamor spadajo po vsem svojem značaju. Akt o Izločitvi je ie v Belgradu, kjer se dnevno pričakuje rešitev. Kako bo potem z ohranitvijo preostale občine, je pa veliko vprašanje, katero se bo reSilo tako, kakor bo ljudstvo želelo, ne pa kakor bodo sklenili dosedanji občinski mogotci pod vodstvom poslanca Mravljeta. Na interveneijo predsednika okr. organizacije jftZ v Litiji Hinka Le-binserja je ban dr. Natlačen odobril kredit din 10.000. katero vsoto je tudi Se prejela občina Št. l.nnibert, da se nadaljuje s popravilom in razširitvijo občinske ceste L reda Colnišče—St. Lam-bert. Režijskemu odboru stojita na čelu zavedna moža Ciril Baš in Plank Anton. Sedaj so zaposlili dela in zaslužka potrebni fantje, ne glede nn to, kateri stranki pripadajo. Menda bo tudi v naši hribski občini srečala pamet ljudi, da bodo končno znali ločiti dobro od zla, svobodno vlado od nasilnega, protiljudskega režima. Dol« pri Litiji. Dolgo smo čakali, da se po-prim velika krivic«, ko jc prejšnji protiljudski režim na zahtevo nekaterih neodgovornih ljudi storil s tem, da Je ukinil našo občino ter jo priključil Sv. Križu pri Litiji, kamor sme imeli do 8 ure hoda. To so prejšnji vlastodržei storili iz maščevanja, ker smo v časih nasilja trdno, neomajno in zvesto stali za našim voditeljem dr. A. Korošcem. Saj nam je prejšnji glavar Podboj večkrat prigovarjal, da se zapišemo v JNS stranko, pa bomo občino ohranili. Ker pa te^a nismo hoteli storiti kot značajnl in zavedni možje, so niis na pritisk JNS • privoljenjem poslanca Mrav- prepirata, eden hoče, da bi živela v Ljubljani, drugi pa hoče, od nogami. Pri tem je menda krepko zabavljala proti tistim, ki ne mislijo tako, kot ona. Ker je govorila tudi o pijancih, so vsi takoj vedeli, da je marksistka svojo oliko pridobila v ltakšui gostilni. *Z denarno zbirko bi komu kaj koristila, z marksističnimi podpisi pa je vneta nabiralka svojemu dragemu tovarišu —- zlasti po izvršenih občinskih volitvah — samo škodovala. Zakaj, zdaj tudi v Ljubljani in Belgradu vedo, kakšne barve je na enkrat — ne po maH krivdi sicer skritega, vendar najizrazitejšega duhovnega voditelja zaloškega marksizma — >Ijudska volja« na ozemlju zaloškega volišča. Iz naših društev St. Jurij pri Grosupljem. V nedeljo, 27. sept je bil občni zbor našega prosvetnega društva, katerega se je udeležil tudi zastopnik Prosvetne zveze dr. Capuder. Predsednik Bedenčič Ant. je otvo-ril občni zbor, pozdravil zastopnika Prosvetne zveze ter vso navzoče. Pozdrave so poslali kumu prosvetnega prapora banu dr. Natlačenu in kumicl učiteljici Ani Galetovi, kar Je članstvo pozdravilo in odobravalo. Nato je dr. Capuder imel krasen govor. Govoru so sledila poročila odbornikov, nato pa so bile volitve. Izvoljen je bil stari odbor. Le namesto gdč. G a le love je bil izvoljen Kadunc A., ker je Galetova prestavljena v Leskovec. Z gdč, Galetovo bomo izgubili nenadomestljivo moč za prosvetno delo, kajti ona je z vso močjo delala za proevit društva. Ko Je bil najhujši teror na učitelistvo in uredništvo se gd5. Galetova ni uklonila. Pripravljena je bila pustili tudi službo in je OBtala zvesta ljudstvu. — Popoldanska prireditev, pri kateri je zopet govoril dr. Capuder, se ni mo- znova opogumil in upal, da z Alahovo pomočjo izvrši načrt sužnje. Obljubil ji je, da poskrbi za to, da dospe v svojo domovino, če mu bo pomagala, da pride v grad. Skrbelo ga je samo še to, kje bi dobil dva ali tri zveste pomočnike. Pa se spomni Orbazanovega bodala in obljube, ki mu jo je bil dal, da mu pride na pomoč, kadar bi ga potreboval ; zato se odpravi s Fat-mo iz grobišča in na pot, da poišče roparja. V tistem mestu, kjer se je bil preobrazil v zdravnika, si kupi za poslednji denar, ki ga je še imel, konja in nastani Fatmo pri neki revni ženi v predmestju. Sam pa hiti proti hribovju, kjer se je prvikrat sešel z Orbazanom ln pride v treh dneh tja. Kmalu zopet najde ono Sotorišče in stopi nenadoma pred Orbazana, ki ga je prijazno sprejel. Pripovedoval mu je o svojih ponesrečenih poskusih in resnobni Orbazan se ni mogel vzdržati, da se ne bi pri tem sem ter tja nekoliko nasmehnil, zlasti če se je zmi-slil na zdravnika Kakamankabudibabo. Ves divji pa je bil zaradi izdajstva malega: prisegel je, da ga z lastno roko obesi, kjer ga najde. Bratu pa je obljubil, da mu bo rad pomagal, brž ko se okrepča od naporne poti. Zato je Mustafa to noč zopet ostal v Orbazano-vem šotoru, z jutranjim svitom pa sta se odpravila na pot in Orbazan je vzel s seboj tri najhrabrejše može, ki so bili dobro oboroženi in imeli izvrstne konje. Jezdili so čvrsto in so že čez dva dni dospeli v malo mesto, kjer je bil Mustafa pustil rešeno Fatmo. Z njo so jezdili iz mesta dalje do malega ^gozdiča, odkoder se je videl Thiulijev grad v majhni daljavi, tam so se ustavili, da bi počakali no«. Ko se je »'amnilo, so se pod Fatminim vodstvom splazili do potoka, kjer se je vodovod pričenjal; kmalu so ga našli. Pustili so tam Fatmo in enega služabnika s konji in se pripra- vili, da stopijo v vodovod. Preden pa so šli vanj, jim je Fatma še enkrat vse natanko ponovila, namreč; kadar pridejo skozi vodnjak na notranje grajsko dvorišče, stojita desno in levo v kotu dva Btolpa. Za Šestimi vrati, če štejejo od desnega stolpa, se nahajata Fatma in Zoraida, ki ju stražita dva črna sužnja. Dobro oskrbljeni z orožjem in železnimi drogi so stopili Mustafa, Orbaz»n in 5e dva druga moža v vodovod; pogreznili »o ee sicer do pasu v vodo, vendar so Bil čvrsto naprej. Cez pol ure so prišli do vodnjaka in so tu takoj zastavili železne droge. Zid je bil debel in trden, todh združenim močem Štirih mož se ni mogel dolgo upirati; kmalu so napravili odprtino, dosti veliko, da so lahko zložno zlezli skozi njo. Orbazan J« Sel naprej in, je potem drugim pomagal. Ko so bili vsi na dvorišču, so »i ogledali slran gradu, ki je bila pred njimi, da bi poiskali označena jim vrata. Toda niso se mogli zediniti, katera so, kajti ko bo Šteli od desnega stolpa proti levemu, so naSli vrata, ki so bila zazidana, in zdaj niso vedeli, ali jih je Fatma presko*. čila ali vštela. Toda Orbazan se ne pomiSlja dolgo. »S svojim mečem odprem vsaka vrata,« zakiiče, gre k šestim vratom ir* drugi mu sledijo. Odpro vrata in najdejo šest črnih sužnjev, ki so na tleh ležali in spali; že so hoteli vrata zopet potihoma zapreti, ker so videli, da so prava vrata zgrešili, ko so dvigne postava v kotu in z znanim glasom na pomoč zavpije. Bil je mali iz Orbazanovega šotorisča. Toda še proden se črnci prav zavedo, kako in kaj, plane Orba» zan na malega, raztrga njegov pas, mu Eamaši usta in m« zveže roke na hrbtu; potem se obrne k sužnjem, ki so jih Muetafa in druga dva že deloma povezali, in jim pomaga, da so jih popolnoma ukrotili. Nastavili sw jim bodala na prsi in jih vprašali, kje sta 4» gla vsa izvršiti, ker je nagajat dež. Le skupina kolesarjev se je podata na tekmo in jo kljub plohi dokončala. Najboljši kolesarji so bili Kocinan Fr. (1), Kraljič Jože (2) in Mehle Ciril (3). Prireditev se bo nadaljevala 11. oktobra. n Zveza fantovskih odsekov sklicuje svoj letni zvezni svet za nedeljo, dne It. oktobra ob 9 dopoldne. Maša bo v kapeli Vzajemne zavarovalnice. Takoj po maši zvezni svet v posvetovalnici Vzajemne zavarovalnice. Okrožja naj prijavijo svoje delegate pravočasno. Zvezni svet bo po poslovniku Zveze fantovskih odsekov. Podrobna novodila bodo sledila. PROGRAM RADIO LJUBLJANA od 8. do 15. oktobra 1936. Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vi*me, poročila, 18 Cas, spored, 13.15 Plošče ali or^Rier, 14 Vreme, borza, 19 in 22 Cas, vreme, spored, obvestila. — Četrtek, a oktobra: 18 Radijski orkester, 18.40 Slovenščina za Slovence, 19.3« Nac. ura, 18.50 Šahovski kotiček, 20 Večer jugoslov. pesmi, 21.15 Radijski orkester, 22.20 Plošče. — Petek, 9. okt.: 11 Prenos z Oplenca, 18 Ženska ura, 18.20 Orgelski koncert, 18.40 Mladina se mi smili, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Prenos iz Belgrada. — Sobota, 10. oktobra: 18 Radijski orkester, 18.40 Avtomobilske ceste, 19.30 Nac. ura, 20 Zunanja politika, 20.20 Novi športni prerok, vesela zvočna igra. 22.20 Radijski orkester. — Nedelja. 11. okt.: 8 Plošče, 8.30 Telovadba. 9 Cas, poročila, spored, 9.15 Prenos cerkvene glasbe, 9.45 Verski govor, 10 Radijski orkester, 11 Prenos odkritja spomenika kralju Aleksandru z Jesenic, 12.30 Plošče, 18.40 Otroška ura, 17 Kmet. ura: jesensko obdelovanje zemlje in gnojenje, 17.20 Ura lahke glasbe, 18.Š0 Ustoličenje na Gosposvetskem polju, 19.30 Nacion. ura, 20.20 Koroške narodne, 22.20 Rad. orkester. — Ponedeljek, 12. oktobra: . 18 Zdravniška ura, 18.20 Plošče, 18.40 Kulturna kronika 19.30 Nac. ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta, 20.40 Plošče,'20.50 Radijski orkester, 22.15 Koncert plesne glasbe. — Torek, 13. oktobra: 11 Šolska ura, 18 Koncert Radijskega orkestra, 1&40 O islamu, 19.30 Nac. ura, 19.50 Zabavna ura, 20 Prenos iz zagrebške opere, 22,30 Plošče. — Sreda, 14. oktobra: 18 Mladinska ura, 18.40 Pravno predavanje, 19.30 Nac. ura, 19.50 Šahovski kotiček, 20 Radijski orkester, 21.30 Narodne pesmi, 22.15 Plošče. Uganka „Caša" Navpično: 2 prva žena, 3 del vratu, 4 nek, 5 gora, kjer stoji samostan, v katerem je sv. Sava živel kot menih, 6 nek, 7 povezano žito, 8 lesen drog, 11 kosilo, 12 breg, 14 član družine, 15 hrana, 18 razjeda železo. Vodoravno: linl7 skupaj: 11 oktober, 9 del kolovrata, 10 Ima opojna pijača, 18 pecivo ob žegnanju, 15 paznik v ječi. Rešitev uganke »,locira" Vodoravno: 2 dan, 4 Aua, 5 Krk, 8 ara, 9a oko, 11 pol, 12 Eden, 18 Boka, 14 tara, 15 Alah, 16 ribolov, 19 Koran, 20 rja. Navpično: 1 Jadransko morje, 2 da, 8 na, 5 kmet, 6 redar, 7 kterik, 8 Apolon, 9 rokav, 10 Alah, 9a ona, lOa oba, 17 bor, 18 laa, Predlansko loto (1933) je ameriško mesto Newyork obiskalo 25,492.725 tujcev. DOBRO CTIVO k Janez Jalen: Grobovi. Kesna igra v treh dejanjih. Samozaložba Janez Jalen, Vtč-Ljub-tjana. Namesto onilednega tujega blaga, ki smo ga bili doslej vajeni za Vse sveto videti na Ste-vilnih naših odrih, je znani naš pisatelj Janez Jalen spisal za naše odre nekaj domačega, močnega in resničnega. Igra »Grobovi« je kos našega slovenskega življenja, kakor se tolikokrat odigrava po naših kmečkih domovih. Brez vsakega dvoma je, da bo igra na vseh naših odrih odnesla uspeh Našim odrom jo toplo priporočamo! Polovično vožnlo v Ljoi»g§ano. da si izberete najlepši zimski plaSč, Vam nudi znana najboljša mmm Mifcidii PAVLIN LlHbllano - mezd«. Ob nakupu s« Vam ob predložitvi voz. listka povrne voznioa 3. razreda oseb. vlaka od vsake žel. postaje v Sloveniji do Ljubljane. Pri uvoiu se banan ne račun« po teži, ampak po svežnjih. Leta 1933 se je tega okusnega sadja v Ameriko uvozilo 89,613.000 svežnjev. Din ZO -IZ -310 Mesto Cbieago je štelo letoa dne 1. januarja 3,258.518 prebivalcev; tekom zadnjih Štirih let se je prebivalstvo znižalo za 117.920 duš. EK»if£l*» prvovrstne, novo blago dobit« B „ Javnih skladiščih pri tvrdk FRAN POGAČNIK d. z o. z.. LJUBLJANA Tyrševa (Dunajska! cesta it 33. V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! mmTma Nurmahal in Mirza; povedali so jim, da sta v sosednji sobi. Mustafa plane vsobo in najde Fatmo in Zora-ido, ki ju je hrup zbudil. Hitro pograbita svoj nakit in obleko in gresta za Mustafo. Oba roparja sta med tem predlagala Orbazanu, da bi pograbili, kar bi našli, toda ta jima je prepovedal in dejal: »Ne sme iti o Orbazanu glas, da udira ponoči v hiše zato, da zlato krade.« Mustafa in reSeni deklici zlezejo hitro v vodovod in Orbazan obljubi, da pride takoj za njimi. Ko so bili oni že v vodovodu, primeta Orbazan in eden roparjev malega in ga peljeta ven na dvorišče; tam mu privežeta svileno vrvico, ki sta jo bila v ta namen vzela s seboj, okoli vratu in ga obesita na najvišjo kljuko pri vodnjaku. Ko sta takp izvršila kazen lopovu in šla za Mustafogemz eniatx rdgovc umik ssen na lopovu za njegovo izdajstvo, sta tudi sama stopila v vodovod in šla za Mustafo. S solzami v očeh sta se obe deklici zahvalili svojemu plemenitemu rešitelju Orbazanu; ta pa jih je priganjal, naj naglo beže, kajti bilo je zelo verjetno, da jih bo dal Thiuli-Kos na vse strani preganjati. Globoko ganjeni so se naslednjega dne Mustafa in njegovi rešeni deklici ločili od Orbazana; resnično, nikoli ga ue bodo pozabili. Fatma pa, osvobojena sužnja, je šla preoblečena v Balsoro, da se je odondod peljala z ladjo v svojo domovino. Po kratkem in veselem jpetoMriJkt so prišli moji ljudje v domovino. Mojega starega m*st\ je veselje ob svidenju skoraj umorilo; drugi dan po njihovem prihodu je priredil veliko veselico, ki se je je udeležilo vse mesto. Prod veliko množico prijateljev in sorodnikov je motal moj brat pripovedovati svojo zgodba in vsi «o soglasno slavili njega .in plemenitega roparja. 3' Ko pa je brat končal, se dvigne moj oče in mu pripelje Zoraido. »Zdaj torej,« je dejal a svečanim glasom, »te oproščam kletve: vzemi za plačilo to deklico, ki si si jo priboril s svojo vztrajno gorečnostjo; sprejmi moj očetovski blagoslov! Naj ne bo nikoli naše mesto brez mož, ki bodo tebi enaki po bratski ljubezni, modrosti in gorečnosti.« Karavana je dospela do roba puščave in z veseljem so pozdravili popotniki zelene trate in gosto-listna drevesa in se po tolikem času zopet naslajali ob pogledu nanje. V lepi dolini je stalo karavansko gostišče, ki. so si ga izbrali za prenočišče; čeprav je nudilo le malo ugodnosti in okrepčil, je bila vendar vsa družba vesela in domača kakor nikoli poprej; kajti vesela zavest, da so nevarnosti in težave, ki opremljajo potovanje skozi puščavo, za njimi, je oprostila vsa srca morečih skrbi in zbudila v njih veselo razpoloženje in željo po zabavi in kratkočasju. Mulej, mladi trgovec, je plesal vesel ples in zraven prepeval pesmi, ki so celo resnobnemu Grku Zaleuku izvabile smehljaj. Pa rti samo svojih tovarišev razvedril s plesom in igro, pripovedoval jim je tudi še zgodbo, ki jim jo je bil obljubil; ko se je torej oddahnil od poskakovanja, je začel tako-le pripovedovati: zgodbo o malem Muku V Niceji, mojem ljubem rodnem mestu, je bival mož, ki so ga imenovali malega Muka. Čeprav sem bil takrat še prav mlad, ga vendar vidim še natanko pred seboj zlasti ker me je nekoč oče zaradi njega pošteno nabrisal. Mali Muk je bil namreč tedaj, ko sem ga jaz poznal, že prileten, vendar ni bil večji kot tri do štiri čevlje; razen tega je bil čudne po-stave. po večini avtomobili, ki so jih prejšnji lastniki pustili zaradi poškodb na cesti in katere so berači zopet popravili. Z avto mobili lahko obiščejo Igrači v enem dnevu rolo vrsto krajev. Ne more trdili. Gašper: »Kakor blažen je tolkel a kolom po meni, gospod sodnik, pa še pravi, da me ni nameraval poškodovati.« Mclhior: »Saj ni res, gospod sodnik! Kako more trditi, da sem ga tolkel, ko pa ee je že po prvem udarcu nezavesten zgrudil na tla!« Sam fe kriv. Petletni Jakec vleče psička za rep. Mati ga pokara: »Jakec, to je grdo, da ubogega psi&ka vlečeš za reip.« Jakec pa pojasni svojo nedolžnost: »Mamica, saj ga ne vlečem za rep. Jaz rep le držim, vleče pa kužek sam.« Ce ima zrak 18 stopinj Celzija ga občuti človeško telo kakor da ni ne toplo no mrzlo; voda istih stopinj je za človeka ze hladna. Trije do štirje otroci enega zakonskega para m 21 rojstev na leto na vsa kih 1000 prebivalcev: t je najman jše število otrok, da more kak narod obstojati. V»1 »I želimo konce nepovoljnega stanja na denarnem trgu Sn f* lega Izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po celi državi uživa slovensko denarništvo temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, n« gospodarnost! in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne *avode dvignili do takega ugleda In pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami I Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to Je lesi krnica lini v LJubljani. Sinkov turn. Živinorejska selekcijska zadruga priredi pramovanje rodovne živine dne 18. oktobra ob 9 dopoldne. Vabimo vse živinorejce, da se udeleže te razstave. Za Jes«ssi trs ^irrao priporoča F. I. jiOUČAl LJubljano, Sv. Pairo ceits 29 veliko izbiro blatfa za moške oblek« in površnike, * a ženske obleke, plašče in kostum«. Trpežne fla-nel«, barhente, žamete, fianei fjuh«, kovtr«, deke, triko perilo, volt\,eae jopio«, nogavic«, rokaviue in razno drugo zimsko blago. Velika izbira dežnikov od EM« 3©"-~ dalje, Ii-gotovljen« otroftk« in dumske piašče ter hubertute. Vse, k»r rabit« v oblačilnih potrebščinah, do-bita v tej trgovini v ogromni izbiri, po tako nizkih cenah kot nikjer dragi«. Vsak, kdor nakupi nad Dfn 108'—, dobi primeren nam»č«k, ako se sklicuje nn ta ipserat. Kredit. Mo&, ki je bil pravkar tukaj, me je naprosil za nekaj denarja. Ali ga morda poznate? — Seveda ga poznam, prav tako dobro, kakor vas. Niti pare bi mu na zaupal. Bolj počasi. Ko se bova poročila, moram d®-hiti tri služkinje, je izjavila nevesta. — Še vež, 39 jih boš dobila, je odvrnil ženin, ampak lepo p® vrsti. 00010101020200489048480048530201000148000201020000010100 232353534853003100485348234848480153530048000200010248530202025348232300010202534848020000530148014823005353534848480200534848230048480100485323000101000153 Ljubljana Komenskegn ul,4 Telefon »t. 3623 Ur. Kranc Utrgane »f-fiiairij limf. »ii-i Ordlnlra: 11.-1. Mali ogrlasnilc Vsaka drobna vrstica ali nje prostoi velja >m enkrat Din 5. Naročniki „ Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujeio kmetijske po irebščine ali prodajajo 9voje pridelke ali ■ Mejo ooslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vsieneev in narob«. Pristojbina tu stale oglate te pla&Je naprej. Fsfe&v^Msp saienca sprejme z vso oskrbo Hinko šašelj. Mokronog Proda« orcdle S In tesarsko po zelo nizki ceni. Franc Jager, Sostro46, pri Liubljani MiifBfl Mis sprejmem za vsa hišna dela. Predpogoj vsestransko poštenje. Dopise upravi Domoljuoa pod šifro »Ljubiteljica otrok«, št. 14.447. Mmi pigčolifi in učenca sprejme Baje Al., Sv. Križ pri Litiji. VsevrslegešlesMek! in perila priporoča po najnižji ceni, Presker. Sv. Petra c. 14. Nagrobne snonsiki izdeluje najceneje Mu-lej Joško, kamnosek, Krško, poleg bolnice. lilansp dobi službo za niSBBE vožnjo lesa iz hribov. Plače po dogovoru. Vprašati je pri podružnici »Slovenca« v Trbovljah garij za zelje izdeluje, "■al popravlja hitro, poceni dobavlja sodar-stvo Koman, Stražišče. Kranj (na Laborab). BOBPGdilSll! zdaor:«° dobite skoraj nove šivalne stroje »Singer«, »Pfaff« in druge edino pri »Promet« v Ljubljani (nasproti Križa tiske cerkve). ».- >zapravijivček«, ■ 0» dobro ohranjen, kupim. Naslov v upravi Domoljuba pod 14.718. HPfljfli tžČflj ^ krojenje po najmodernejiem in najlažjem sistemu 1 Rišemo in krojimo v normalni velikosti, na vse mere. po vseh naj no-dernejšib modelih. Prijave do 19 oktobra,— Damski salon Jožica Kumelj, Židovska ulica št. 3, Ljubljana. ui.-.g, za kmečka dela fllajJEli 3e gprejme. — Vič št. 26. ČevijarsL BDieftita zanesljivega, sprejmem takoj z vso oskrho za stalno. Bajec Vladimir, čevljar, Trebnje. Hlanra na kmetijo v Hlapca bližini Ljubljane, sprejmem. Naslov v upravi »Domoljuba« pod štev. 14.839. Hlanra poštenega in llispuli pridnega m živino, sprejmem. Nastop takoj. Kos P., Črna vas št. 187, p. Ljublj. Fasesfiio K Plačam takoj v gotovini. Ponudbe z opisom in pogoji poslati upravi Domoljuba pod »Srednje posestvo« štev. 14.835. flašini negam bokrX" in mraz neznana stvar ako naročile čevlje pri Jernej Jeraj Zapoge 10 p. Smlednik. Podpisana Kos Alol illa, po«, žona, Orna va« »»■ul »H«*. bou> vsakogar, ki bi 6? rajrnaSal nor$anl6ne govorica o meni ln ae vtikal t mol« rodbinsko nadev«, ureganjala potom kojenakoga oo(US{a, Jcaltl vse. K ir «e govori, |« Izmišljeno. KOB ALOJZIJA. Dalmatinske fige ,n kraSko Umm dobite najcenojo pri Se*er « Komp., Ljubljana V glavnem urada Ameriškega Rdečega križa dobiva osom uradnikov od 7300 do 12.000 dolarjev letne plače. iirfiijc,, rozlsie in dalmatinske Sige oddaja po ugodni ceni tvrdka Ivan JeletCIn/ EiJuMJfflaia, Aškerčeva 1 Robert Sekuman je sestavil največ Bvojth kompozicij s peresom, katerega je našel na Beethovnovi grobnici. Bančne, kreditne in denarne posle, kupoprodajo vrednostnih papirjev izposlujem naj-kulantneje takoj v gotovini. AL Planinšsk, Ljuti-i Ijana, Beethovnova nlica 14/1. — Telefon 35-10. SPET Ji SEJEM PRI TVRDKI KRISPER Krijte Vaše potrebščine sedaj, ker dajemo I^fflO 1? fcmi laSU kot vsako leto poseben popust od 1©% Dnevno od 3, do 6. popoldne kino predstave za otroke v spremstvu odraslih, Nlilido Vas ra® b® vprašal, ž® ksiplte tal jaii na »Domoljub« tane 38 Din zo celo leto. za inozemstvo 60 Din. - Izhaja vsako sredo. - Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. leL 25-49. rrostor ene drobne vrstice v mserotnem delu stane 10 Din. - Naročnino, insernte in reklamacije sprejema upraua »Domoljuba«. Telefon 29-92. izdajatelj: Dr. Gre^orij Pečiak. — Urednik: Jože KoSiček. - 2a Jugoslovansko tiskarno: Karel Ceč,