TELEFONs UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28 -67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409
Maribor, ponedeljek *0. julija 1939
Cena din 1 —
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
NAROČNINA NA MESEC:
Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. liri" lin
' ; _ ne zadostujejo
»Danziger Vorposten“ pravi, da pogajana o Gdansku m bazi polfskege staiisca niso mogoča — iniciativo za eventualna pogaenja na da Poiska Ker edino n ei bi bila potrebna — »Relazioni Internazionali" o gdanskem problemu - Utrdbe na Bischofsbergu — Pred Chamberlainov© iz avo
GDANSK, 10. julija. Razpravljajoč o mejah popustljivosti, preko katerih poljska vlada po zadnji uradni izjavi v gdanskem vprašanju ne bi mogla popustiti, trdi vedno z odločilnega mesta informirani »Danziger Vorposten«, da Poljske ponudbe ne bi mogle predstavljati podlago za popustitev nemško-polj-ske napetosti. List pravi dalje: Interes za pogajanja more imeti le Poljska. Zaradi tega ni treba pričakovati, da bo s strani berlinske vlade storjen kakršen koli korak v tem smislu. Glasovi, lansirani iz Pariza, po katerih naj bi nemški zunanji minister von Ribbentrop mislil na možnost obiska v Londonu, nimajo drugega namena, kakor sondirati teren za dosego direktnega stika z Berlinom, da bi se spustil v pogajanja. Dosti bolj pametno bi pa bilo s strani Anglije in Francije in tudi dosti bolj koristno za pomiritev sedanje napetosti, da se ne bi več zavzemali za »sijajno« politiko Varšave, ki hoče, da bi se mir in red na svetu kalila zaradi nje, in bi ji sporočili, da nimata namena iti do konca s svojo politiko obkoljevanja Nemčije.
NOVI FORSTERJEV GOVOR GDANSK, 10. jul. Vodja nacionalsociali stičnega okrožja For«ter je v svojem včerajšnjem govoru dejal, da mesto Gdansk ne more trpeti dalje, da bi Poljska imela na vhodu pristanišča velika municijska
skladišča, ker to ograža ne le pristanišče, ■	-	.	x	t	-	-	-	—
ampak celo mesto. Je pa to tudi kršitev! f.” *a sovjetsko pomoč. Kajti Poljska statuta svobodnega mesta Gdanska ter Je ,	,n nobene angleške in fran-
| coske garancije ne bodo te zgodovinske
za eno sa-
zato položaj Gdanska moral ostati še dalje tak, kakršen je bil doslej 20 let.
.Poizkuša se vplesti v reševanje tega posebnega političnega položaja *udi so-
  ,wtia muuitiana ! VietSlto ^us^°> toda v primeru spopada __ ____________________________________________________________________
skladišča, ker to ograža ne le pristanišče 1 bo, ^°^ska s^raa neizogibno plačala ves ! brez ozira na to, ali je ta sprememba iz- 1.	.	.	.	..	.	'	račun ra srvviatskn nnmna ifas*i	zvana z akcijo od zunaj ali od znotraj v
samem Gdansku, ako bi po mnenju poljske vlade biii s teni ogroženi poljski interesi,
mo piko spremenile, pa naj vlada v Rusiji ež sedanji ali kateri drugi režim.
GROF RACINSKI V LONDONU LONDON, 10. julija. Havas poroča:
Poljski veleposlanik grof Racinski se je vrnil včeraj popoldne z letalom iz Varšave sem. Po izjavi .nekega uradnika poljskega veleposlaništva bo grof Racinski sprejet že danes pri angleškem zunanjem ministru Halifaxu.
DANES SPREGOVORI CHAMBERLAIN LONDON, 10. julija. Reuter poroča. V angleških političnih krogih smatrajo, da bo izjava, ki jo bo Charbfirlain dal na današnji seji parlamenta zgodovinskega pomena. Verjetno je, da bo Chamberlain podal Izjavo kot odgovor na vprašanje j Uena nova tudi v dominionih in koloni-
Za piski
mmmmmaBam
Sir Kingsley Wood
Pretekli teden je podal angleški letalski minister sir King-sley Wood poročilo o napredovanju angleškega oboroževanja v zraku in dejal, da je postaja Anglija v teKu enega samega leta tudi glede letalstva velesila prve vrste. Gradbeni program se bo pa še nadaljeval, in Wood je izjavil, da ni več daleč čas, ko bo Velika Britanija prav tako prva v zraku, kakor je na morju. Angleška letalska industrija je najmoderneje urejena in njeni izdelki prekašajo po kvaliteti izdelke vseh drugih držav. Vendar minister ni i'0'tel navesti nobenih številk; dejal je, da tako navajanje ne bi bilo v interesu države. Razen letalske industrije v Angliji sami, je pa bila zadnje leto ustanov-
Mac Millana, ki bo zahteval od vlade, da definira svoje pojmovanje napada na Poljsko, ziasti pa, da vlada določno izjavi, da bo smatrala kot napad na Poljsko že vsako spremembo gdanskega statuta,
povzroča neznosno atmosfero. Gdansk je 7 , Sdr i,V!e ne te 3 danes bolj nemški kakor kdaj koli in bo "en nce r ega naroda niti v®e storil, da se povrne k Nemčiji. Gdan-• sko ljudstvo sicer nima nikakih tankov in ne domišlia’ da bi moglo napasti 01JSko, toda nič manj ni res, da je nje-sOva usoda v rokah vodje Hitlerja.
»OTROŠKA IGRIŠČA« LONDON, 10. julija. Reuterjev dopisnik javlja iz Gdanska, da se je v soboto podal na znani hrib Blschofsberg, da se
Moskva : vsaj še en teden
SESTANEK V SOBOTO JE TRAJAL DVE URI 45 MINUT. POSPESEN TEMPO
POGAJANJ ZA
MOSKVA, 10. julija. V soboto popoldne so se ponovno sešli angleški in fran-
TROZVEZO.
LONDON, 10. julija. Današnje »Times«
  	____ua „	pišejo o moskovskih pogajanjih in raz-
prepriča o tem, kaj je na stvari v zvezi cosl? veIePoslanik- mr- stran£. ruski zu- pravljajo zlasti o vprašanju baltiških dr-
>-  ---------------- * - Ligt pravj) da Je stališ5e
z govoricami o njegovem utrjevanju. Opa ril je na hribu mnogo čet, vojaških tovornih avtomobilov, žične ovire, jarke in
Protiletalske topove. Ko ga je zagledala , .	,	_	.
^uplna nemških častnikov, so ga vpra- 1°tovu,) svo]ef naJ"°vejše predloge. Dej-
kaj išče na hribu. Odgovoril jim je, stv°’ da je ta sestanek tak° nagl° s,edil * *i je prišel ogledat »otroška igrišča«.
-	je nemške častnike zabaval,
sončno je pa dopisnik le moral oditi.
»RELAZIONI INTERNAZIONALI«.
MILAi-J, 10. julija. »Relazlonl Interna-
žav. List pravi, da je stališče teh držav "lede garancij povsem jasno. Vse žele, da jih obe skupini velesil »puste v miru« in jim dovolita trgovati z vsemi država- J
jah^ zlasti v Kanadi, Avstraliji in Indiji. Bliža se čas, ko bo ta industrija lahko krila vse potrebe imperija izven Evrope in dobavljala letala še Angliji sami. Sir Kingsley Wood, rojen 1. 1881., je prevzel letalsko ministrstvo šele lani, a se je izkazal kot prvovrsten organizator. Prej je zavzemal razna druga mesta v vladi.
»Zedinjena Špamfa"
Te dni je v Irunu neki mladi karlist, ki se je ves čas državljanske vojne boril v Francovih vrstah, v neki kavarni zavpil „Živel kralj!“. V tem trenutku je pristopil neki falangislični narednik in ga pozval naj še enkrat zakliče. Karlist je imel čas zaklicati samo „Živel..Več pa ne, ker se je zrušil od krogle, ki mu jo je poslal Francov narednik v telo. Taka
„zedinjena“ in „enotna“ Španija!
Trdna kakor ]ek!o
»Gioraale d’ Italia« piše, da politična in vojaška zveza Italije in Nemčije računa
nanji minister Molotov in njegov pomočnik Potjemkin na konferenco, ki je trajala 2 uri 45 minut. Ob tej priliki so zastopniki Anglije in Francije izročili Motni. One mislijo, da njihova svo* oda n < 2 vsemi možnostmi, ki jih lahko prinese v nevarnosti. To stališče se zelo ujema s j današnji ali jutršnji dan »Italija in Nemčija predhodnemu razgovoru, potrjuje, da se stališčem Anglije, ki meni, da ima vsaka'sta v gospodarskem in vojaškem stiku, vodijo sedaj pogajanja v pospešenem država sama pravico zavzeti tako stališče, tempu. Vendar ni še mogoče nič prero- kakor najbolj ustreza njenemu interesu, kovati, koliko časa bodo ta pogajanja še List meni, da vprašanje baltskih držav ne trajala. Z ozirom na mnogostrani značaj more biti razlog za neuspešna pogajanja pogajanj, katerih namen je ohranitev | v Moskvi.
-—> *“•	»mul.,	namen	je ohranitev! v Moskvi, še vedno obstaja možnost,
onali« objavljajo članek o Gdansku in	splošnega miru v Evropi in je zato z njimi	da	se v sporazumu opuste	podrobnosti	gle
davijo, da Ima sedanja alarmantna kam-	tesno zvezana usoda cele vrste držav, je	de	garancij posameznim	državam in	da
Panja demokracij Isti namen, kakor ga zelo verjetno, da se bodo pogajanja vle- se sklene le trojni pakt o vzajemni pomo le imela pred 14 meseci glede Sudetov:	Ida vsaj še en teden, in to tudi v prime-	či,	o katerem je že dosežena načelna	so-
trašitl Nemčijo. Toda stališče Nemčije	ru, da se stališča čisto zbližajo, o če-	glasnost,
le neostrašljivo. Ker je nepreklicljiva že-	mer pa manjkajo za enkrat še vsaka ura-
Ua Gdanska vrniti se k Veliki Nemčiji, je dna zagotovila.
RIGA, 10. julija. Poslaniki Finske, Le-
Dotrehnn '*“"**	ew	"""	  (tonske	in	Estonske	so	ponovno	sporočili
KOVOrnos*Z!LVnai>rel.*aS,1?0^°Pr®delltiod* I LONDON, 10. julija. Reuter poroča iz zastopnikom Anglije in Francije v Mos-
kvl, da se njihove vlade upiraio vsaki ga-
skeca ^ posameznih sil. Položaj gdan- Moskve, da pravi poročilo agencije TASS .j./* aif fn^a ne bi bil nikoli tako kri- o sobotnem sestanku zastopnikov Anglije Ki Kiii PnMcu , .v Londonu in Parizu ne in Francije z Molotovom, da ni rodil še m oni asue izkoristili za vedno bolj so- nobenega definitivnega rezultata.
vražno kampanjo proti totalitarnim drža-1 am. P r z in London se bojita prevzeti nase odgovornost za eventualni izbruh
sovražnost s totalitarnimi silami, zato
hočeta zvaliti to krivdo na Poljsko.
POLJSKA NI POMORSKA DRŽAVA Trditev, da je ravno Vzhodno morje te-melj poljske države, je najmanj megalo-
jnanstvo, kei- je Poljska po Svojem zem. clu>FlwIima  -----------------------
nem položaju izrazito kontinentalna, randa de Bracomonte v bližini Salaman-n* tK>tT0rs država. Vez med Poljsko In ce. Pri eksploziji je *j«lo 30 ljudi takoj udanskom je izključno le gospodarske- ubitih, 10 jih je Izginilo brez sledu, a 200 ga značaja. Združitev Gdanska z Nemčijo jih je ranjenih. Kraj je popolnoma uničen, le edina pametna in logična rešitev. Biti Neki tovorni vlak, ki je stal na postaji, je more izvedena popolnoma mirno in bi bil spremenjen v prah in pepel. Iz Sala-samo doprinesla do razčiščenja evropske- mance, Zamore, Valladolida in Aville so ga Položaja. Toda trdi se. da bi se Polj. prišli na pomoč vojaki in gasilci. Toda hnn ui’ S,/e^, 0Kr0Že"a v sv°i'h naj. zaradi velike vročine in suše ni bilo na miiik? f fr” « ^njsklh interesih. Po razpolago za gašenje potrebne vode. Ge* jenju Varšave, Londona in Pariza bi neral Franco je poslal sorodnikom žrtev
ranciji cije.
s strani Rusije, Anglije in Fran-
Strašna eksplozija v Španiji
SMODNISNICE UBILA 40 LJUDI, 200 RANILA IN UNIČILA CELO SOŽALJE IN PODPORA GENERALA FRANCA. —
in ranjencem svoje sožalje in 200.000 pe-zet kot prvo pomoč. Vzrok eksplozije ni znan.
EKSPLOZIJA
VAS.
MADRID, 10. julija. Včeraj opoldne je eksplodirala smodnišnica v kraju Pena-
KORUPCIJA TUDI NA LETONSKEM.
RIGA, 10. julija. Letonski ofičielni list »Briva Zeme« piše, da je več uradnikov letonskega finančnega ministrstva zlorabilo zaupanje. Izdali so privatnim osebam povišanje nameravanih postavk, preden so te bile izjavljene. Dva’ uradnika so že zaprli; pričakujejo, da bo afera odkrila še več krivcev.
I a skupnost zagotavlja obema državama prednosti v miru in vojni. Ta zveza je trdna kakor jeklo. Proti njej so zveze zahodnih demokracij brez pomena.«
Moč francoske vojske
Francoski general Weygand je dejal te dni v Lilleu: »Moč francoske vojske je sedaj večja, kakor je bila kdaj koli v zgodovini. Opremljena je z najboljšim orožjem, ima najmočnejše utrdbe, izvrstno poveljstvo in je prežeta z najsijajnejšim duhom. Nihče izmed nas si ne želi vojne, ako nam bo pa kljub temu vsiljena, ne bom niti trenutek podvomil v našo končno zmago. (Jutarnji List.)
Nemška katoliška cerkev
Kakor poroča »Osservatore Romano«, izdal freiburški in breisgausJci škof urober na svoje vernike pastirsko pismo, v katerem se jim zahvaljuje za zvestobo do katoliške cerkve. Dalje govori pastirsko pismo o težavnem položaju katoličanov v Nemčiji, poudarja pa, da more biti -erkev ponosna, da ima še veliko vernikov, ki se ne strašijo v svoji vdanosti do svete vere nobenih žrtev in zapostav-janj. Ob koncu pozdravlja papeževo mirovno iniciativo in izraža upanje, da bo rodila uspešne sadove. To iniciativo pozdravljajo zlasti tudi vsi zvesti nemški nripadniki katoliške cerkve.
Pišejo, da...
Po virih »Ne\vs Chronicle« je Nemčija ponudila Rusiji nenapadalni pakt za 25 let, če ne vstopi v zvezo z Anglijo in Francijo.
je
Maribor, 10. julija.
Pretekli teden so se razširile po evropskem tisku vesti, da bodo po dogovoru med Nemčijo in Italijo južnotirolski Nemci preseljeni v Nemčijo, a tisti, ki bi se temu upirali, v južno Italijo. Prvotna verzija je govorila, da se bodo v Nemčiji naselili v češko-moravskem protektoratu, naknadna pa, da pojdejo na slovensko Koroško. Teh vesti niso niti v Rimu niti v Berlinu demantirali, ampak so nasprotno celo priznali, da niso brez podlage. V Ber linu so izjavili, da trajajo nemško-itali-janska pogajanja za ureditev vprašanja južnotirolskih Nemcev, katerih je še okoli
200.000,	že več časa, da pa definitivnega sporazuma še ni. Sklenjeno je le v načelu, da se nemško-italijanska državna meja na Brennerju tudi narodnostno izravna, kdaj in kako se bo to zgodilo, pa še ni določeno, kakor tudi ne, kam bodo ti Nemci priseljeni.
Namera preseliti južnotirolske Nemce iz Italije v Nemčijo se je v resnici pojavila že kmalu po sklenitvi tesnejšega prijateljstva med Rimom in Berlinom, zlasti pa tedaj, ko je Hitler v neki svoji izjavi slovesno potrdil, da so sedanje nemško-ita-Iijanske meje večne. Prvo vest o tem smo v »Večemiku« objavili že lani. Namen pre selitve pa je v tem, da bi se tudi za bodoče odstranila kakršna koli možnost nesporazumov med obema državama zaradi usode te nemške manjšine v Italiji, kajti v Rimu stoje na stališču, da svoje namere po poitalijanjenju meje ne morejo opustiti niti na ljubo kakemu zavezništvu ali prijateljstvu s komer koli. O tem vprašanju sploh niso mogoča pogajanja. Ker pa Nem čija tudi ne more dovoliti, da bi se južno-firolski Nemci raznarodili, je pristala na to, da se izsele iz svoje domovine in pre-sele v Nemčijo. Kako se bo to zgodilo, bomo še izvedeli, zatrjuje se pa, da bodo izseljenci iz Južne Tirolske zaposleni pred vsem v nemški industriji, kateri zadnje čase primanjkuje delovnih moči. Na vsak način se bo to zgodilo v kratkem, kajti v Bocnu in Meranu sta že pričeli poslovati dve posebni izselitveni komisiji, in prvi izseljenci so že odšli v Nemčijo.
Ta prilagoditev državne meje narodni meji z umetno preselitvijo prebivalstva se je pojavila prvič po svetovni vojni na Balkanu in v Mali Aziji. Ko so bili Grki po izgubljeni vojni s Kemalovo Turčijo prisiljeni zapustiti Malo Azijo, so Turki zahtevali, da se iz nje izseli tudi vse avtohtono grško prebivalstvo, v zameno so pa predlagali, naj se vsi v Grčiji naseljeni Turki presele v Malo Azijo. To se je tudi zgodilo, in Grčija in Turčija sta na ta način zamenjali skoro 3 milijone ljudi. Turki so to akcijo nadaljevali tudi potem in izseljevali v Turčijo še Turke iz Romunije, Bolgarije in Jugoslavije (Južna Srbija). To izseljevanje je že skoraj končano in kmalu ne bo izven Turčje na Balkanu nobenega Turka več. Ostati morejo le tisti, ki se preselitvi upro, toda s tem se odrečejo vsaki pravici do položaja narodne manjšine in manjšinske zaščite. Njihovi potomci se morajo asimilirati. Podobno akcijo, samo v manjšem obsegu, so pričeli tudi Romuni, ki preseljujejo Aromune (Kifcovlahe) In Grčije, Albanije in Jugoslavije v Romunijo, predvsem v Dobrud-žo in na Sedmograško. Končno pa naj omenimo, da se je nekoč pojavil tudi pri nas predlog, naj bi se meja med Srbi in Hrvati uravnala tako, da bi se Srbi izselili iz pretežno hrvatskih pokrajin, Hrvati p« iz pretežno srbskih.
V	zvezi z akcijo za preselitev južnotirolskih Nemcev se pa govori, da namerava Nemčija, sledeč zgledu Turčije, preseliti v rajh tudi še druge nemške narodne manjšine, predvsem iz Madžarske, Romunije in Jugoslavije. Te govorice še niso potrjene, niso pa morda čisto brez podlage. Saj se ukvarja s podobnimi načrti tudi Italija, ki je že izdala poziv, naj se pVično vsi po svetu raztreseni Italijani vračati v Italijo, odnosno v njene afriške kolonije. Taka ureditev vprašanja narodnih manjšin, naseljenih med drugimi narodi brez zveze s strnjenim narodnim ozemljem, bi bila sicer radikalna, vendar najuspešnejša in bi mnogo doprinesla do »ednarodne pomiritve.
Ako se sedanji način preselitve južno-tlrolskih Nemcev res v ceioti izvrši, bo pa s ioBi ustvarjen primer, ki bo gotovo našel v bodočnosti še več posnemovalcev, zias4i po eventualni novi vojni, ki bi do-
Kitajska vera v zmago
ZANIMIVA IZJAVA KITAJSKEGA VOJNEGA MINISTRA. DVELETNE ŽRTVE OKOLI 2 MILIJONOV MOŽ. NADALJNJI BOJI NA MEJI MONGOLIJE. —
Havas. Ob pri-
ČUNGKING, 10. julija liki druge obletnice japonsko-kltajske vojne je imel kitajski vojni minister, general Hojingciang, po radiu govor, v katerem je med drugim dejal, da morejo Japonci poslati le s težko muko nove čete na Kitajsko, kjer imajo že sedaj 31 do 48 razpoložljivih divizij. Minister je dejal, da morajo ostanek svojih čet držati v Mandžuriji. Po njegovi sodbi znašajo japonske izgube v dosedanjih 2 letih okoli 900.000 mož, deloma mrtvih in deloma ranjenih, in so tako približno enake Izgubam Kitajcev, član vojnega sveta, general čengčen, je pa dejal, da bodo Kitajci zmagali še pred letom 1941. To njegovo j»repričanje izvira iz stalnega
naraščanja kitajske in izčrpavanja japonske vojske. Japonska je nesposobna za spopad s še kako drugo velesilo.
TOKIO, 10. julija. Agencija Domej javlja iz Hsingkinga, da je danes nad Buir-Noorskim jezerom prišlo do hudega spopada med japonsko eskadriljo letal in 40 sovjetsko-mongolskimi bonflbniki. Japonci so zrušili 20 letal, en japonski bombnik se ni vrnil na svoje letališče. (Ako bi bila japonska poročila resnična, Rusi kmalu ne bi imeli več letal. Op. ur.)
TOKIO, 10. julija. DNB. Predstavnik ministrstva za zunanje zadeve je izjavil, da se bodo angleško-japonska pogajari-začela šele prihodnji teden.
Boj za orientacijo Amerike
ROOSEVELTOV SIN ZA POMOČ EVR OPSKIM DEMOKRACIJAM V VOJNI. NAPORI ZA VEČINO V SENATNEM ODBORU.
nata jih je namreč 11 za, 10 pa proti
WASHINGTON, 10. julija. V soboto zvečer je imel £lliot Roosevelt, sin ameriškega prezidenta, preko radia govor, v katerem je poudaril, da bi morale Zedinjene države Severne Amerike v najkrajšem eisu podali uradno izjavo, da bodo v primeru potrebe z vsem na strani demokracij. Taka izjava bi bila bolj važna kakor vsi nevtralnostni zakoni, ker so le listine, ki bi jih razmere takoj v začetku vojne preko noči razveljavile.
WASHINGTON, 10. julija. DNB. Glasovanje o nevtralnostaem zakonu v senatu bo odvisno od stališča senatorja Georgea Gilata. Od 23 članov se-
Rooseveltovemu načrtu. Zunanji minister Hull je v spremstvu dveh članov vlade obiskal Gilata, da bi ga pridobil za predsednikov načrt. Namestnik zunanjega ministra v bivši Hoo\verovi vladi, William Kustel je na univerzi Virginiji kritiziral načrt senatorja Blooma, ki predvideva večje pooblastitve Rooseveltu. Priporočal je, da se Zedinjene države izogibajo vsakršnih zapletljajev v vojno, državno uradništvo da sc ne sme tako očitno postavljati na eno ali drugo stran svetovnih front.
Protiletalske vaje v Angliji
SOBOTNIH VAJ V JUŽNI ANGLIJI SE JE UDELEŽILO VEČ STOTISOČ LJUDI. ODSLEJ SE BODO VAJE PONAVLJALE VSAK DAN.
LONDON, 10. julija. V soboto so bili v vsej južni Angliji doslej največji protiletalski manevri, ki se jih je udeležilo več sto tisoč oseb civilne obrambe. Zatemnjena so bila vsa mesta, posebno še pristanišča ob Kanalu in London. Zatemnitev so naznanile sirene, nakar so pogasili vso ulično razsvetljavo. Predstave v zaprtih prostorih so potekale nemoteno, ker
so zagrnili okna in vrata. Za zagrnjenimi okni so delali v obratih, vlaki so vozili brez luči. Odslej bodo vale vsak dan In
veliki bombniki z obsežnim akcijskim radijem bodo leteli brez pristanka na južno Francosko in nazaj. Pojav angleških težkih letal nad Francijo bo za prebivalstvo nekaj vsakdanjega, zato pa bo zadoščenje za zavezniško stvar tem večje.
Kjoseivanov na B?edu
BLED, 10. julija. Včeraj dopoldne je dospel na Bled bolgarski ministrski predsednik Kjoseivanov, ki se je vrnil iz Berlina. Na kolodvoru je sprejel bolgarskega premierja in spremstvo naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič ter velika množica ljudi, ki je vzklikala bolgarskemu narodu. Dr. Markovič je priredil gostom v hotelu Toplice intimen obed in večerjo, popoldne so bili diplomati na izletu v Bohinju.
Clano na poti v Španijo
RIM, 10. julija. Italijanski zunanji min. grof Clano je odpotoval včeraj dopoldne v Gaeto, kjer se je vkrcal na parnik »Eu-genio di Savoya«, s katerim je krenil v Španijo. V Barceloni bo pristal parnik danes ob 16. uri. Ciano ostane v Španiji do 17. t, m. Kakor poroča agencija Stefani, so objavili včeraj španski Hsti razgovor z grofom Članom pred odhodom v Španijo. V tem razgovoru je Ciano dejal, da ne bo nobena sila več oddvojila novo Italijo od nove Španije. Močna Španija je bitni interes Italije. Španija more zato vedno računati s pomočjo Mussolinija in fašistične Italije.
Francoska uprava v Siriji
PARIZ, 10. jul. Odločitev francoskega visokega komisarja v Siriji, da prevzame upravo v svoje roke, je naletela v Franciji na odobravanje, ker so neprestane krize v tem mandatnem področju »labile francosko oblast.
ločila nove meddržavne razmejitve. Tako bi se iz dosedanje večje ali manjše stabilnosti narodnostnih mej vrnili v čase preseljevanj in s političnimi mejami bi se spremenile tudi narodnostne. Tu pa se odpirajo nedogledne možnosti, in kdo ve, kako bo potem izglodala Evropa, recimo čez 100 let!	-r.
Ang.eško letalstvo najboljSe na svetu
BIRMINGHAM, 10. jul. Ob otvoritvi novega letališča je spregovoril v soboto zve čer ministrski predsednik Chamberlain in poudaril, da je prišel čas, ko lahko reče, da je angleško vojno letalstvo najboljše na svetu. Žal so prilike potisnile civilno letalstvo v ozadje, ko pa bo mednarodna napetost minila, bo tudi civilno angleško letalstvo prevladovalo v mednarodnem tekmovanju. Podrobno poročilo je podal letalski minister Kingsley Wood.
VOLITVE V ANGLIJI KONCEM LETA.
LONDON, 10. julija. V poučenih krogih trde, da bodo Splošne volitve na Angleškem šele koncem leta. Do novih volitev ni računati z vstopom Churchilla in Ede-na v vlado, čeprav se tisk zavzema za njiju.
POGLOBITEV TURSKO-ANGLEŠKO FRANCOSKEGA SPORAZUMA.
ANKARA, 10. julija. Turški zunanji minister Saradzoglu je v soboto v narodni skupščini objavil, da se pripravljajo podrobni sporazumi Turčije z Anglijo in Francijo za sodelovanje na vseh poljih javnega življenja.
Borza. Curih 10. julija. Devize: Beograd 10, Pariš 11.75, London 20.36^, New York 443, Milan 23.34, Berlin 17.8, Praga 15.12M, Sofija 5.40, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
Mariborska napoved. Prevladovalo bo pretežno oblačno in soparno vreme. Pričakovati je poslabšanje vremena. V soboto je bila najvišja temperatura 28,9. V nedeljo je bil najtoplejši dan letos, in sicer se je toplomer dvignil na 32 stopinj. Najnižja temperatura v nedeljo pa je bila 13.6. Danes je bila najnižja temperatura 17,6, opoldne pa 24,4.
Oomaci zapiske
»Dubrovnik mi je zelo drag'*
Pred ponosni Dubrovnik je dospela v soboto kraljevska jahta »Danica« z Ni. Vel. kraljem Petrom na krovu. Po mestu se je prijazno zahvaljeval za pozdrave Dubrovnik se je odel v zastave, ljudje so navdušeno vzklikali: Živel jugoslovanski kralj! Živel kralj Peter II. Krali se je prijazno zahvaljeval zap ozdrave in dejal spremstvu: — Dubrovnik mi je zelo drag. Vse je tako lepo tukaj!
Cvetkovič in Markovič v Kahiro
Londonske »Times« poročajo, da zbuja obisk egiptskega zunanjega ministra v balkanskih državah mnogo zanimanja po svetu. Jehja paša bo preštudiral razmere v državah Balkana z ozirom na trgovinske in obrambne potrebe Egipta. V tej zvezi menijo v zahodnih državah, da se je Balkanski sporazum močno ojačil Računajo, da bodo članice Balkanske zveze imele v avgustu važen sestanek. Ob pridiki obiska Jehje paše pri knezu namestniku kakor tudi pri predstavnikih naše vlade na Bledu poroča »Slovenec«, da bosta ministrski predsednik Cvetkovič in zun. minister Markovič v bližnjem času vrnila obisk ter potovala v prestolnico Egipta, Kahiro.
Dr. Stojadlnovič izključen iz JRZ
Glavni odbor JRZ je imel v nedeljo v Beogradu sejo, ki jo je vodil do izvolitve novega predsednika, podpredsednik dr. Korošec. Od Slovencev so prisostvovali seji dr. Korošec, dr. Krek, Smodej, dr. Kulovec, Fran Snoj in Fran Šifrer. Za predsednika glavnega odbora je bil soglasno izvoljen ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič, za drugega podpredsednika pa namesto umrlega dr. Spahe dr. Džafer Kulenovič. Prvemu podpredsedniku dr. Korošcu je bila izražena zaupnica za uspešno delo v stranki. Glavni odbor je nato soglasno izključil iz članskih vrst JRZ dr. Milana Stojadino-vica, Djura Jankoviča, Ugrina Joksi-moviča, Dušana Letico, dr. Nika Novakoviča, Svetozarja Stankoviča, S ve tolika Stankoviča, Dobrivoja Sfošovica in Dušana Trifkoviča. Glavni odbor je najostreje obsodil poizkus dr. Sto-jadinoviča in tovarišev za razcepite'' stranke in agitacijo proti vladi.
Bratje so, a ne en narod
Srbski pravoslavni patriarh Josip Ra-jačič je 1861. poslal hrvatskemu saboru v Zagrebu naslednje pismo: »Srbi in Hrvati so najožji bratje, toda oba naroda sta imela svoje posebno ime že od časa. ko sta v zgodovini živela skupaj ali v najbližjem sosedstvu. Srbi imajo svojo, Hrvati svojo posebno zgodovino. Srbi imajo svojo vzhodno, a Hrvati svojo zahodno cerkev. Srbi imajo slovansk, Hrvati latinsko abecedo. Čeprav so torej Hrvati in Srbi najožji bratje, vendar niso eden in isti narod.«
Izpopolnjuje občutno praznino
Dne 24. decembra 1938. je začel v Zagrebu izhajati tednik »Deutsche Nach-richten«. V zadnji številki prinaša list mnenje stuttgartske revije »Istituta za nemške manjšine v tujini«: »Ustanovitev lista »Deutsche Nachrichten« v Zagrebu je bila vaznega pomena. Ta list je danes s hrabrim »Gotscheer Zeitung« edini nacionalno zavedni nemški list v zahodnem delu Jugoslavije. Nadejamo se, da bo list, ki po prenehanju »Cillier Zeitung« izpopolnjuje občutno praznino med Nemci v Sloveniji m na Hrvatskem, hrabro nadaljeval svoje delo in se tudi gospo* dansko opomogel...
Nerazumljivo, pa vendar!...
„ Dim borskiih rudnikov v Srbiji je unitil -2 km naokrog vse rastline in živali-Ljudje, delavci iz okolice, se ne smejo pritožiti, ker bi takoj izgubili delo v rudnimi. — Srbski deci v Beogradu je prepovedano zahajati v rusko-srbsko gimnazijo, nemške in druge šole so ji svobodno odprte. — Tujci so spraševali v Carigradu, kje bi lahko videli staro Turčijo-Turški uradniki so jim rekli, naj gredo v — Jugoslavijo! — Kulturbund je zapovedal svojim članom, da mora vsak zakonski par roditi vsaj štiri otroke, drugače bodo Nemci v Jugoslaviji prenagli nazadovali... (»Nova Riječ«).
V	Ma riti o tu dne 10. VTT. 1939.
*V e Z e f it I It«
Stran 3.
Novke
Narodni kresovi na Kočevskem
Letošnji praznik slovanskih blagovestnikov ,sv. Cirila in Metoda je tudi slovenska Kočevska proslavila tako, kot še nikoli doslej. 2e tedne in tedne pred dnem, ko bi se imeli zažgati kresovi po vseh naseljih Kočevske so Slovenci po Kočevskem določili kraje, kjer bodo zaplamteli zublji naše neomajne vere v Jugoslavijo in lepšo bodočnost te tako pozabljene deželice. Ni bilo naselja na Kočevskem, kjer se ne bi bil našel zaveden slovenski delavec ali kmet, ki je prevzel nalogo poskrbeti, da bo tudi njegov kraj na dan sv. Cirila in Metoda prištet v veliko slovensko in slovansko skupnost. Vse Slovence je torej na predvečer velikih svetnikov polnila nada, da bo na ta dan podan dostojen odgovor vsem onim, ki so z zažiganjem kresov pred tedni hoteli pokazati, da spada to ozemlje tujcu. Uresničila so se vsa pričakovanja. V prvem mraku so zasvetili kresovi po vseh gričih okoli mesta, tem pa so odgovorili vrhovi in hribčki po vsej deželi. Gorelo je na Mestnem vrhu, na Sv. Ani, na Kroglišnici, pri Jezusovi oerkvi, na Rovtah, pri Sv. Duhu, na Mirni go-
ri, na Zg. Bukovi gori, na Tančjem vrhu, na Verdrenški gori, na Kozicah, na Krempi, na Ravnah in po grebenih, na Goteniški gori, na Pugledu, na Hinjah, na Kunčah in po vseh večjih in manjših naseljih Kočevske, tako da smo vseh kresov našteli preko sto. Ti kresovi, ki so na ta večer zagoreli, pa so obenem memento vsem onim, ki so grozili, da ne bodo dopustili niti enega in vsem onim, ki so presiti naših dobrot in kruha.
Posebno svečano se je stvar izvršila v mestu, kjer je gorel oficielni kres pred Sokolskim domom, in so se ob njem zbrali Slovenci iz mesta ter je zbrane pozdravil in govoril v imenu podružnice CMD njen podpredsednik starešina sodišča, g. dr. Reihman, pevski zbor „Orjema“ pa je prepeval narodne in domoljubne pesmi. Se pozno v noč so razsvetljevali žari ugašajočih kresov vedro nebo, pod ka-katero so z neštetih krajev švigale rakete. Slovence na Kočevskem pa je navdajala zavest, da je naš rod trdno zakoreninjen v tej grudi in da je ne bo dal za nobeno ceno. —av
Sv. Pavel pri Preboldu letovišče
Iz leta v leto se vedno bolj opaža priljubljenost letoviškega kraja Sv. Pavla Pri Preboldu v Savinjski dolini. Vsako leto ima več obiskovalcev, ki prihajajo že z onstran meje. Največ letoviščarjev je iz Srbije in Hrvatske, prihaja pa tudi že precej Nemcev. Kraj ima za uspešen razvoj tujskega prometa vse pogoje. Ima lepo lego med gorskimi vrhovi, izredno zdravo podnebje, mnogo prilik za kopanje v bistri Savinji in modernem kopališču na prostem. Od Sv. Pavla so na vse strani prijetne poti za izprehode in daljše izlete. Kdor zna prisluškovati Pesmi zelenih gozdov in šumenju kristalno čiste Savinje, ta se bo v tem letoviškem kraju nad vse prijetno počutil.
Sv. Pavel pri Preboldu se zaveda svoje naloge v našem tujskem prometu. Zato so tamkajšnji gospodarski krogi poskrbeli za udobnost tujcev ter jim pripravili snažna in lepo opremljena domovanja. Letoviščarjem se nudi ogled raznih zanimivosti. Dobro je tam razvita tekstilna industrija, ki je po svojem ustroju prav svojevrstna. Romantičen grad z idiličnim parkom bo prav tako zanimal vsakega obiskovalce. Kar pa je posebno važno, je izredna gostoljubnost Šentpa-velčanov, saj je znano, da so Savinjčani zelo ljubeznivi ljudje. Kdor ljubi lepoto narave, mir in pravi oddih po napornem delu, bo obiskal Sv. Pavel pri Preboldu, za kar mu prav gotovo ne bo žal. -ig.
Savinja zahtevala novo žrtev
V	soboto popoldne, je kakor ob drugih vročih dneh, pohitelo tudi vojaštvo v bistre savinjske valove. Pod Belajevo gostilno na Poluiah se je kopalo več čet vojaštva. V valovih je naenkrat izginil 21-letni redov Mate Bakula in utonil. Truplo je voda odnesla do bivše Kranjčeve sostilpe na Poluiah, kjer so ga potegnili iz vode. Poskusi z umetnim dihanjem niso več pomagali in prihiteli vojaški pravnik je moral konstatirati samo smrt. Na ppmoč došli avto rešilne postaje se
je moral vrniti prazen. Prostor, kjer se vojaštvo koplje ni globok in nevaren. Utopljeni Bakula je bil vrhutega še izurjen plavač. Zadela ga je, kakor sodijo, najbrže srčna kap. Po vojaški komisiji, ki je ugotovila dejanski stan, so truplo prepeljali v vojaško bolnico, kjer se je izvršila obdukcija, danes pa bo pokopano na vojaškem pokopališču. Ponesrečni Mate Bakula je bil doma iz Mostarja v Hercegovini.
SV. VID PRI PTUJU
Na Vidov dan je priredila šolska hiladina v dvorani Slomškovega do-ma izredno lepo in pomembno proslavo. G. Beloglnvec Maks, šol. upravitelj je imel govor o proslavi v zvezi s 550 letnico bitke na Kosovem polju. Šolska deca je imela več lepih dekla-macij, nato je pod njegovim vodstvom v zboru zapela nekaj prav lepih pesmic. Pod vodstvom učitelja g. Kočevar Antona je deca vprizorila igrici „Naš Vidov dan“ in „Slovo“, poslednjo na čast učiteljici Pernat Ivanki, ki slopa sedaj v zasluženi pokoj po nad 20 letnem, izredno uspelem delovanju na šoli. šol. upravitelj se ji je v prav lepem govoru zahvalil za njeno kolegialnošt in za njeno zvesto in uspešno delovanje na šoli, v imenu učitelj, zbora in šolske mladine. Nato je deca zapela njej na čast pesmico „Ob slovesu11, župan Vinko Anton ji je v imenu kraj. šol. odbora, v priznanje za njene izredne zasluge za šolo in narod izročil krasno častno diplomo.
DELOVNI TABOR SREDNJEŠOLSKE MLADINE OB SEVERNI MEJI
»Večermk« je že večkrat napisal, naj akademska mladina organizira skupine ter preživi čas počitnic med našim kmetskim prebivalstvom.
Tak delovni tabor bo odšel prihodnji
torek v Gradišče na Kozjaku. Tvorijo ga starejši mariborski srednješolci iz realne in klasične gimnazije. Fante, kakih 15, bo vodil g. prof. Gruntar. Srednješolska mladina bo ostala na Gradišču tri tedne ter preživela tako dobršen del svojih počitnic med kmetskim prebivalstvom, jim pomagala pri delu ter se sama marsičesa naučila. Potrebno bi bilo, da se organizirajo po vzgledu tega delovnega tabora še delovni tabor! srednješolske mladine ter pobite kamor koli na naše podeželje
—	tudi v Slovenske gorice, v Haloze Itd.
Vsa ta taborjenja pa nazorno izpričujejo, da je današnja mladina na pravi poti, in dolžnost vseh odgovornih je, da taka taborjenja v polni meri in z razumevanjem podpro.
ZA ZBOLJŠANJE VOZNEGA REDA
Z uvedbo pomnoženih vlakov na lokalni progi Gornja Radgona—Ljutomer in obratno se je promet v obmejnih krajih precej zboljšal, zlasti v pogledu prihodov vlakov so zveze izredno ugodne. Temu nasproti pa je dokaj neugodna zveza večernega vlaka, ki odhaja iz Gornje Radgone proti Ljutomeru ob 20.35, ker je treba nato v Ljutomeru čakati na nadaljnjo zvezo nad 4 cele ure.
Koliko časa in stroškov bi se prihranilo obmejnemu prebivalstvu zlasti iz oddaljenejših krajev Apačke kotline, ki ima na vlak v Gor. Radgono po
celi dve do tri ure hoda, ako bi večerni vlak odhajal iz Gor. Radgone vsaj dve do tri ure pozneje, namesto ob 20.35 ,šele ob 22.57, kar bi pa na drugi strani železniški upravi ne povzročilo nikakih težkoč ali novot, ker je pač vseeno, če je daljši presledek odhoda v Gornji Radgoni ali pa v Ljutomeru. Pri sedanjem voznem redu pri večernem vlaku domala zavoziš do Maribora manj časa, kakor pa znaša skupno čakanje.
PRISTANEK NEMŠKEGA LETALA V VRANSKEM
V soboto je nad Vranskim krožilo nemško dvokrilno letalo in oči vidno iskalo smer. D vok ritnik se je spuščal zmerom niže dokler ni zasilno pristal na Švent-nerjevem travniku. O pristanku so bili takoj obveščeni domači orožniki, ki so obvestili vojaško oblast v Celju. Posebna komisija je pregledala nemško letalo, ki ga je pilotiral 21-letni pilot. Po pregledu je nemško letalo nadaljevalo pot preko meje v Nemčijo. Letalec je izjavil, da je izgubil orientacijo.
POL MILIJARDE ŠKODE NA SADJU NA HRVATSKEM
Prvič po 33 letih v Zagrebu ne bo sadjarske razstave. Vzrok so elementarne nesreče, ki so' uničile skoraj vso sadno letino. V savski banovini je samo \% zemlje zasajen s sadnim drevjem, možnosti pa je za 20%. Ker novih sadovnjakov niso gojili, stari pa so odmirali, cenijo, da je na Hrvatskem zaradi sadja pol milijarde dinarjev dohodkov propadlo.
Smrtna žrtev barvanih nohtov
V Sarajevu je te dni podlegla zastrup-ljenju soproga industrialca Otona Dru-kerja. Ko se ji je na licu napravil majhen mozoljček, ga je iztisnila z barvanimi nohti ter se tako zastrupila. Mlada žena je v silnih mukah izdihnila. Na enak način je umrla pred dnevi v Beogradu tudi neka mlada bolgarska pevka. Torej dame pazite!
Meščanskošolski kongres
V	Nišu je končal kongres učiteljev meščanskih šol iz cele države. Na dobro obiskanem zborovanju sta med drugimi referirala tudi mariborska učitelja prof. Hercog o smernicah za novi učni načrt in program meščanskih šol ter Albert Žerjav o problemu in načinu strokovne izobrazbe. Na kongresu so sprejeli obširno resolucijo, v kateri zahtevajo zakonsko uredbo, s katero se bo dopolnil zakon o meščanskih šolah glede njihove organizacije. Filozofi, ki so bili dodeljeni meščanskim šolam, naj se ne dodeljujejo istočasno tudi drugim srednjim šolam, ker na meščanskih šolah že tako primanjkuje učnih moči. Omoženim učiteljicam naj se vrnejo osebne doklade. Nujno je treba tudi urediti nameščenja diplomiranih slušateljev višjih pedagoških šol na meščanskih šolah.
Prometna nesreča pri Puienci
*
Blizu železniškega postajališča Pušen-ca je soboški mešani vsak trčil v osebni avtomobil banovinskega železniškega zdravnika dr. Jurija Čara iz Ormoža, Avtomobil je lokomotiva popohioma razbila, dr. Car pa je dobil življenjsko nevarne poškodbe. Prepeljali so ga v ormoško bolnišnico.
o Premeščena sta bila upravni uradnik državne bolnišnice v Ljubljani Ivo Adamič v bolnišnico za duševne bolezni v Novem Celju, od tam pa v Ljubljano upravni uradnik Ivan Zdolšek.
o Danski princ v Sloveniji. Te dni se je mudil v Sloveniji brat danskega kralja Kristijana danski princ Harald s svojo soprogo in sinom. Visoki gosti so si ogledali Bled in Bohinj ter zanimivosti Ljubljane.
o V Sv. Pavel pri Preboldu, ki je priljubljeni letoviški kraj v Savinjski dolini, bo prihodnje dni dopotovala skupina letoviščarjev iz Hamboma v Nemčiji, o. Poročila sla se v Št. Pavlu pri Preboldu g. Aleksander Turnšek in gdč. Ivanka Strožič, oba agilna člana v kmetsko-mladinskem gibanju.
o V Radencih je bil zaključen šestdnevni servirni tečaj, katerega je priredila gostilničarska zadruga v Gor. Rad-
goni s ■podporo gostilničarske zveze in kr. banske uprave v Ljubljani. Pobudo za ta. tečaj je dal agilni predsednik in hotelir g. Rudolf K o 1 e r iz Gor. Radgone. Da je tečaj tako dobro uspel, gre zasluga tudi sedanjemu lastniku zdravilišča g. dr. Ante Sariču, ki je dal brezplačno na razpolago veliko dvorano v novem kavarniškem poslopju ter ravnatelju zdravilišča g. ing. Kosmaču, ki je sodeloval kot predavatelj. Vodstvo tečaja je bilo v rokah spretnega strokovnega učitelja g. Ivana Kosa.
n. Razstavo religiozne umetnosti Hrvatov pripravlja Hrvatsko umetniško društvo v Zagrebu. Razstava bo obsegala vse predmete od časov pokristjanjenja Hrvatov.
Celje
c Blagoslovitev gasilskega prapora
gas. čete na Babnem pri Celju bo 6. avg.
c Vodovod so pričeli graditi danes v Trnovljah pri Novi cerkvi.
c Filatelistična razstava bo v Celju od 29. julija do 6. aygusta.
c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek 14. t. m. ob 20. Na dnevnem redil so poročila odborov.
c Čolne so ukradli. V kopališču »Diani« na Bregu so se te dni kopali neki hrvatsko govoreči moški. Ponoči so prišli v kopališče in ukradli 2 čolna, enega za 10 in enega za 1 osebo. Velik čoln je bil last hidrotehničnega oddelka okrajnega glavarstva, manjši pa kopališkega mojstra Grada. Odpeljali so se s čolni proti Zagrebu. Zagrebško policijo so o tatvini iz Celja obvestili.
c Vlom v prostore celjskih skavtov je bil izvršen dvakrat zaporedoma. Prvič je vlomilec odnesel 300, drugič pa 100 din. Policija je ugotovila, da je vlom izvršil 16-letni Alojz B. iz Maribora, ki- je pobegnil od svojih starišev. V petek zjutraj so Alojza B. aretirali in ga po zaslišanju izročili okrožnemu sodišču.
c Trinadstropna palača Pokojninskega zavoda na Krekovi cesti v Celju je v surovem stanju v glavnem dograjena.
c Nesreče. 34-letnemu delavcu Matku Štefanu je v kamnolomu v Trbovljah padel na levo nogo velik kamen in mu je zlomil nad kolenom. — 10-letna hči zidarskega delavca Košak Vida iz Celja je doma pri igranju padla in si zlomila desno roko v zapestju. •— Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
c Šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojništva mestne policije in laškega okraja bodo v četrtek 13. julija ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju.
c. Napad. Enega izmed zadnjih večerov se je vračal s kolesom iz Št. Janža v Galicijo domov posestnik Kapitler. Na cesti blizu Cesarjeve žage ga je napadel neki neznanec in ga podrl s kolesa na tla. Še predno se je Kapitler dobro zavedel, se je v roki napadalca zabliskal nož. Kapitler ga je močno udaril po glavi in roki. kljub temu pa je dobil z nožem dva globoka vbodi ja ja v nogo. Neznanec je nato zbežal. Iz kakšnega namena je bil Kapitler napaden, ni znano. Napadeni Kapitler je imel še toliko moči. da ie prb šel domov. Ostal je v domači oskrbi.
c. Vlom. V hišo posestnice Gorjupove v Osenči pri Teharju je vlomil neznani vlomilec in ukradel 1000 din gotovine, srebrno žensko uro in poročni prstan. V zvezi s tem vlomom je orožništvo aretiralo neko žensko, ki se je z nekim moškim potikala po celjski okolici.
p,
— Ha, tl zobje! Gumbi za ovratnik! No, končno Jih le Imam pri roki...
Maribor
Slovenska mladina v delovnem taboru
Mariborska akademska mladina odpotovala na obmejno taborjenje v Leše
V	soboto je odpotovala v Leše pri Prevaljah skupina akademikov, članov tukajšne Akademske podružnice Bran-i-bora. Tam bodo ostali približno mesec dni na delovnem taboru. S seboj so odpeljali precej blaga, ki so ga podarili nekateri mariborski industrijalci in trgovci, ki so uvideli velik pomen takega tabora; opremljeni pa so tudi z anketnimi polami katastrske uprave o prehajanju lastnine kmečkih posestev kakor tudi z nekaj predavanji strokovne vsebine. Anketne pole higienskega zavoda bodo v najkrajšem času izgotovljene, ze ostala predavanja pa je poskrbljeno s potujoči-mi predavatelji, tako da bo čimbolj sistematsko naše delo med obmejnimi Slovenci v prevaljskem kotu.
Naša mladina gre vedrega čela in z optimizmom v srcu na mejo, saj vnašaš svojim delom nov način gledanja na naše probleme. Zaveda se, da so vsi naši ljudje — pa naj bodo v tem aH onem taboru — predvsem in najprej Slovenci, delovno ljudstvo, in da je treba za vse imeti enako razumevanje, enako toplo ljubezen In enako pripravljenost, da jim pomagamo. Mogoče je, da bo mladina s takim delom doprinesla dobršen delež k ozdrav Ijnju naše boleče rane: prevelike razcepljenosti.
Narodnoobrambno delo ni samo problem ozkega pasu ob meji, ampak v živo zadeva v vsak utrip našega malega naroda in je tudi nedvomno tesno povezano z vsem političnim In gospodarskim življenjem vse države. Vprašanja, radi katerih si tareta glavo obmejni kmet in delavec v nemanjši meri prav tako mučijo delovno ljudstvo v notranjosti. Morda boleče rane bolj skelijo ob državnih mejnikih, vendar je brez dvoma v bistvu prav isto, kar muči kmečkega gospodarja na Dolenjskem, ko se ozira izpred zidanice
preko vinorodnih gričev in mu trpka misel kljuje v možganih ati kar boli pohorskega splavarja ko se z nagromadenega lesa nagiblje nad kalnimi dravskimi valovi. često se sprašujemo od kod taka malodušnost in občutek manjvrednosti pri Slovencih. Prav gotovo je temu v največji meri kriva splošna gospodarska stagnacija, precejšen delež krivde pa je v moralni dekandencl in omajanem zaupanju v osnovne človečanske pravice in duhovne vrednote, ki so se v bližnji preteklosti tolikokrat izrabljale v banalnih parolah. Posledica je, da nekateri iščejo rešitve tam, kjer je ni in skušajo pri nas uvajati miselnost, ki niti najmanj ne odgovarja slovanski mentaliteti in čustvovanju.
Tem pojavom je namenjeno naše delo. Ozdravljati hočemo te gnile tvorbe na našem narodnem telesu, vcepiti ljudem več samozavesti n optimizma. Zavedajmo se, da smo v bistvu zdrav narod, sposoben progrezivnega življenja in upra
vičeni zahtevati svoj življenski prostor prav tako kot vsak drug narod po načelu svobodnega življenja.
V	Slovencih je še vse preveč suženjske miselnosti in senc preteklih ter polpreteklih dni Vedno in vedno pozabljamo, da smo sinovi velike slovanske skupnosti in trdno povezani z usodo ostalih slovanskih narodov. Mnogo premalo najdejo pri nas odmeva veliki svetovni dogodki, na katerih slom zgodovina današnjih dni; pri nas teče življenje leno in enakomerno, kot da bi živeli kje ob južnem tečaju, ne pa v srcu evrope. Takšen način življenja pa lahko postane v danem trenotku usoden za ves nar3d.
Hočemo zaživeti življenje, vredno svobodnega in naprednega naroda, ki ve kaj zahteva in kaj hoče. Mlajši rod se s polno zavestjo tega zaveda, vemo pa tudi, da v svojem zdravem hotenju ne bomo ostali osamljeni, zato smo šil pogumno in polni upanja na delo.
France Bajt.
Nočna lekarniška služba (od 8. do
vključno 14. t. m.) Lekarna pri Orlu. Glavni trg, tel. 25-85; Lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske c., tel. 25-32.	______________.. 'j
Kino
* Grajski kino. Do vključno ponedeljka sijajen film velemesta v nemškem jeziku »Metropola«. Luise Reiner.
* Kino Esplanade. Vesela komedija polna humorja in smeha „Pravi in lažni princ". Albert Schonhals, Lina Carsten.
* Kino Union. Do vključno ponedeljka „V krempljih upornikov" vele-zanimivi film o junaštvu in pogumu letalcev. Pesem o veliki ljubezni.
Zborovanje podpornega društva mariborskih železničarjev
V	nedeljo dopoldne je zborovalo v veliki dvorani Sokolskega doma Podporno društvo mariborskih železniških delavcev in. uslužbencev, ki ima 10.639 članov (5616 moških in 5023 ženskih). Občni zbor, ki ga je vodil predsednik društva Simon Lorger, je pokazal vsestranski napredek društva, saj ima društvo v Mariboru 8 večjih stanovanjskih palač, kjer stanuje' 95 odst. železničarjev in 5 odst. nastavi j encev. Hiše (na Aleksandrovi 65, v Franko-panovi 59, v Kejžarjevi 9, na Franko-panovi 57, na Ruški 5—7, na Betnavski 18 in v Studencih) predstavljajo vred-
nost 4,310.000 din. Deleži društva znašajo 300.000 din, vloge pa izkazujejo 5,945.700 din. Lanskoletne članarine je bilo 1,700.761 din, na posmrtninah in odpravninah pa je bilo izplačano 968.940 din. Društvo je lani močno prizadel pravilnik ministrstva za trgovino, po katerem sme društvo izplačevati samo do 5000 din posmrtnine ter je prisiljeno ustanoviti rezervni fond. Tajniško poročilo je podal tajnik Anton Pšeničnik, blagajniško Ivan Wurzinger, nadzorno pa Henrik Frangeš.
Križi in težave vojnih invalidov
Včeraj so se zbrali v Zadražni banki oni, ki so jih vlačili pred dobrima dvema stoletjema po frontah vsega sveta, so se zbrale izgarane in izpite starke, ki so bile pred dobrima dvema desetletjema cvetoče žene onim, ki so odšli na fronte ter jih ni bilo več nazaj. Vseh teh 400 ljudi — vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot, ki je včeraj napeto sledilo zborovanju, kakor da bi šlo za biti in ne biti njihovega z vojno prekrižanega življenja, je še danes zgovorna priča ter nema demonstracija proti vsakršni novi moriji. Ti starci in le starke, kolikor jih je še ostalo — od lanskega občnega zbora do letošnjega jih je umrlo 14! —- nosijo na sebi dramo naše domovine, dobršen del naše zgodovine, tiste slovenske zgodovine, ki si jo že stoletja piše slovenski narod kočarjev in bajtarjev kot grenadir, Napoleonov vojak, meksikajnar, zvest podanik c. kr. avstrijske armade in tako dalje in tako dalje...
Z zborovanja Zdi-uženja vojnih invalidov, ki ga je vodil predsednik Fr. Geč, so bile takoj odposlane številne vdanostne brzojavke, na kar je predsednik spregovoril o uredbi invalidskega zakona, ki je ob dvajsetletnici našega osvobojenja prvič vsaj malo izboljšal razmere invalidom in vojnim sirotam. Združenje je sicer predlagalo, da bi bilo potrebno najmanj 750 milijonov letno za rešitev perečega vpra-
šanja preskrbe invalidov in njih sirot, določeno pa je bilo komaj 153 milijonov dinarjev. Pri okrožnih sodiščih so bila urejena posebna invalidska sodišča, katerim pa morajo invalidi še sami dajati na razpolago svoje pisarniške moči, da hitreje poslujejo.
Tajnik Martin Pravdič je poudaril, da je prav invalidska organizacija največ pripomogla do veljave novemu invalidskemu zakonu, po katerem so dobile premnoge vojne žrtve denarne pomoči, zaščite in delno zadoščenje. Lani je bilo izplačilnih na invalidskih podporah 5.375 din, od 1923 do 1938 pa 110.521 din, nadalje so prejeli lani revni člani iz invalidskega fonda 12 tisoč din podpore. Organizacija ima 1008 članov: invalidov, vojnih vdov in sirot. Po novem invalidskem zakonu so postali vsi invalidi avtomatično člani krajevnega odbora Združenja vojnih invalidov. Po poročilu blagajnika Draga Tratnika je bilo lani 27.951 dinarjev izdatkov ter 25.838 dinarjev dohodkov.
Pri volitvah jo bil ponovno izvoljen stari odbor. Izvoljeni delegati bodo pri oblastni skupščini v Ljubljani predlagali, da.se ustanovi v Mariboru oblastni odbor, ki bo obsegal oba mariborska okraja ter okraje Ptuj, Ljutomer, Lendava, Murska Sobota, Konjice, Celje, Slovenj Gradec in Dravograd. Proračun za prihodnje leto znaša 24.000 dinarjev.
plemenit in dober, naj brat Ferdo slavi svoj lepi življenjski praznik z zavestjo, da je svojo dolžnost, narodno m poklicno, izpolnil v polni meri, akoravno skromen in tih, ki ni nikdar silil v ospredje.
KONCERT „KOBANCEV“ V KAMNICI
V	soboto zvečer je slavilo kamniško pevsko društvo „Kobanci" svoj jubilej. Pevoi so priredili ob tej priliki koncert, ki ga je vodil njihov dolgoletni in vztrajni pevovodja Franjo Lah. Na koncertu je bilo več pozdravnih govorov, prof. Vasilij Mlrb pa je odlikoval v imenu Južnoslovanske pevske zveze zaslužne pevce kakor Lor-befea, Breznika, Marinška in Hecla.
Jubilej g. Ferda Preloga
Danes praznuje svoj šestdeseti rojstni dan g. Ferdo Prelog, davčni inšpektor v p., rojen v Polani 10. 7. 1879. Študiral je v Mariboru, kjer se je navzel borbenega narodnega duha in nato vršil službo davčnega praktikanta in uradnika v Ljutomeru, Celju in Mariboru. Sodeloval je v narodnih društvih in od 1. 1905. v Sokolu, katerega zvest član in aktiven delavec tako v telovadnici, kot v upravi društva m župe, je še danes. Po prevratu je preuredil davčno upravo v Prekmurju, ki je bila dotlej madžarska. Od tod je bil premeščen 1. 1930 v Maribor, kjer je bil
kmalo imenovan za upravnika, dokler ni šel lani v zasluženi pokoj. Do uradništva in strank je bil dober in obziren, v družbi ter v javnem in zasebnem življenju najboljši prijatelj, prijeten družabnik in srčno dober.
Jubilant je razvil veliko delavnost zlasti v Murski Soboti, kjer je bilo treba orati trdo ledino. S pokojnim notarjem onetom Kodrom je ustanovil Sokola ter prepotrebno Slovenske knjižnico. Bil je povsod, kjer se je vršilo narodno in kulturno delo, v prvih vrstah.
Eden izmed tistih mož preme črte, iz katere ga ne ukloni nič na svetu, dosleden, delaven, brez sledu častihlepnosti,
VELIK VLOM V KROJAŠKO DELAVNICO
V	nedeljo zvečer je bilo pred polnočjo vlomljeno v delavnico krojaškega mojstra Franca Vojska v Slovenski ulici 28. Tat, za katerim je izginila vsaka sled, je odnesel 12 komadov moškega štofa, 12 metrov blaga za oficirske obleke ter 3000 dinarjev gotovine. Skupna škoda znaša okoli 14.000 din. Preiskava je doslej ugotovila, da je prišel tat v delavnico čez dvorišče, in sicer na ta način, da je odtrgal desko pri zadnjih vratih ter vrata odprl s ključem, ki je tičal na notranji strani.
m V Mariboru je preminula ugledna ga. Ana Bakovnikova. Pogreb bo danes ob pol. 17. na mestnem pokopališču na Po brežju. N. p. v m.!
*	Pozor! Jutri, v torek, 11. t. m., bo žrebanje četrtega razreda tekočega ko la državne razredne loterije. Kdor še nima srečke ali še ni plačal svoje sreč ke, naj to stori še danes popoldne ali najkasneje jutri do 10. ure dopoldne v naši hiši sreče in glavni kolek-turi drž. i’azredne loterije bančni poslovalnici Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97). Opozarjamo pri tej priliki tudi na to, da se bo prihodnji mesec začelo glavno (peto) žrebanje, ki predvideva velike in majhne dobitke v skupni vrednosti
57,000.000 dinarjev!
Angleški počitniški tečaj
Maribor, 10. julija. V soboto zvečer so nam angleški dijaki nazorno pokazali, kako preživi Anglež soboto. Nastopile so dame Miss Bro\vnlee, Ga-lilee, Ingham in Mackie ter gg. Horne, Curry in McAra ter želi za svoje odlično podajanje veliko odobravanje.
Maribor, 10. julija. V soboto je prispel v Maribor generalni konzul Vel. Britanije iz Zagreba Mr. T. C. Bapp, da se informira o delovanju angleškega počitniškega tečaja. V imenu tečaja je uglednega gosta pozdravil direktor Mr. Frodsham. Prav tako ga je pozdravil odbornik angleškega kluba, na kar se je gost udeležil skupnega kosila. Popoldne se je sestal Mr. Bapp s člani odbora angleškega kluba, zvečer pa je prisostvoval v Vesni izredno uspelemu prikazu: „En dan v življenju Angleža". Nato je naslovil na tečajnike pozdravne besede ter poudaril zasluge profesorskega zbora, kakor tudi vzorno skrb ravnateljice Vesne ge. Bapočeve. Posebno se je zahvalil za zasluge pri uspehu tečaja angleškemu klubu v Mariboru, zlasti gg. dr. Bapotcu in O. Šorliju. G. generalni konzul je včeraj odpotoval na Bled.
Maribor, 10. julija. Tajnik tečaja g. Kneževič je do 19. t. m. odpotoval
v Zagreb.
Maribor, 10 julija. Včeraj je številna skupina tečajnikov, med njimi mnogo Angležev, zamogla raz restavracije Grič uživati prekrasen razgled na Slovenske gorice in Kobansko, nakar so se podali na tabor v Kamnico, kjer so se mogli poučiti o naših navadah, ki so jim zelo ugajale. V soboto si je skupina Angležev ogledala tvornico g. Marka Bosnerja v Melju.
English Summer Course
MARIBOR, July 10 th. British Consul from Zagreb visits Maribor. Saturday at noon the British Consul in Zagreb, Mr. T. C. Rapp, arrived at The Vesna where he was greeted by direetor Frodsham and a meinber of the committee of the English Club of Maribor. The distinguish-ed- guest was present at luneh at the Vesna and was given details of the re-markable progress of the Course. In the afternoon he had a meeting with the members of the looal English Club. In the evening he attended a fine perror-mance on »A dal in the life of an En-glishinan« repi-odueeyd extremely Well by Miss e s; Brownlee, Galilee, Ingham and Mackie and Messres. Horne, Curry and Mc Ara. Later Mr. T. C. Raipp greeted in a speech the members of the Course and appreciated the work of the teaching staff and that of Mrs. Rapoc and thanked the English Club of Maribor fot their collaboration, especially that of Rapotec and Mr. O. Šorli. Yes-terday the Consul left for Bled.
MARIBOR July io th. On Saturday mor ning a group of English študent vi-sited the textile factory of Mr. Marko Rosner who kindly put at their disposal two teading engineers Mr. Berger and Mr. Ulm vvho showed the English over the vvorks. Yesterday afternoon a group of the members of the course, maioly English, went with direetor Frodsham te the restaurant Grič, \vhcre they enjoyed a fine vievv ali over the Slovenske Gorice and the Mountains of Kobansko. Aftervvards they visited the popular festival at Kamnica and returned back to Maribor.
Spo rž
Uspeli športni dan ob severni meji
VELIKE KOLESARSKE DIRKE OB JUBILEJU VINKA CAJNKA — SK OLIMP ZMAGOVALEC NOGOMETNEGA TURNIRJA -
V	proslavo 10-lelirice udejstvovanja v Kolesarskem sporlu g. Vinka Cajnka v Slovenjem Gradcu jc priredil SK Mislinje včeraj velike kolesarske dirke Ler s lem v zvezi velik športni dan z obsežnim sporedom in veselico, da tako počasti svojca ustanovitelja, ki je stal ob zibelki skopo vseh koroških klubov ler je bil ludi iniciator ustanovitve Koroške kolenske podzveze v Slovenjem Gradcu, ki J1 sam predseduje.
Kolesarske dirke pod pokroviteljstvom bana dr. M. Natlačena so se vršile v štirih skupinah. Glavna skupina je vozila na 60-*ni progi Slovenji Gradec—Marenberg in Bazaj. Zmagal je Ilermežan Peternel Ivan (Ljubljana) v 2 :8 :20, pol kolesa za njim jc prispel v istem času na cilj Žerjal Oskar (Edinstvo), tretji je bil v času 2:8:21 Oblak Janko (Vrhnika).
Juniorska skupina je dirkala na progi Slovenji Gradec—Prevalje in nazaj (46 km). Zmagal je nadobudni Celjan Planinšek Jože v 1:18, drugi je Zagrebčan Otemchei-J?er Ivan (Orao) v 1:18:1, tretji Bakšič Franjo (Orao).
s,Stari kanoni" so se merili na progi Slovenji Gradec—Turiška vas in nazaj (10 km). Zmagal je jubilant Cajnko Vinko (Mislinje), sledita mu Bertoncelj Franc (Konjice) in Oblak Janko (Vrhnika).
Najkrajšo progo (6 km) so imele dame, ttied katerimi je odnesla prvo mesto Prliseh Berta (Edinstvo), sledila ji Zupan Tilka (Celje) in Gartner Anica (Ljubljana).
Pri dirkah doseženi časi so razmeroma siabi, čemur se pa ne bo čudil nihče, ki Pozna ceste, po katerih so vozači dirkali. Zmagovalci so prejeli krasna darila.
PRESENEČENJE v NOGOMETNEM TURNIRJU
Popoldne je bil na igrišču SK Mislinja Nogometni turnir ob sodelovanju domačina ”K Mislinja ter gostov ISSK Maribora, SK Olimpa ter SK Slovana. Turnir je prinesel
veliko presenečenje v obliki poraza pod zvezinega prvaka proti SK Olimpu. Tekme so trajale 2 X 20 min. ler so prinesle sledeče rezultate:
SK Slovan—SK Mislinje 3:1 (0:0).
V	lej igri sta se srečala najmlajša člana LNP-a ob severni meji. Dala sta si popolnoma enakovredno igro, v kateri je odločila večja odločnost Slovanovega napada. Obe moštvi sta pokazali brezprimerno požrtvovalnost ,tehnično znanje še jim seveda primanjkuje.
SK Olimp—ISSK Maribor 2:0 (1:0)
Naš podzvezni prvak je bil na terenu precej v premoči, toda pri podcenjevanju nasprotnika in premehki igri se je zavedel resnosti položaja šele takrat, ko je bilo že prepozno. Tudi jako ozko igrišče ni ugajalo Mariborčanom. Ogromno število šans je ostalo neizkoriščenih, med drugim je Kor-nič zastreljal tudi malo pred koncem enajstko. Velika smola je spremljala v streljanju Tičarja. Celjani so tudi tokrat poskušali uvesti v igro precej ostrine, na kar pa Mariborčani, ki so imeli v svojih vrstah 3 juniorje, niso odgovorili. V 2. polovici je Olimp taktično zavlačeval igro. Niso nastopili Dušan, Janžekovič in Bačnik.
ISSK Marlkor—SK Mislinje 4 :0 (2 :0)
Proti Mislinju je imel ISSK Maribor jako lahko delo. Prve tri gole je dosegel Kornič, ki je tokrat igral v napadu, končni rezultat pa je postavil Cankar.
SK Olimp—SK Slovan 2:0 (1:0)
Tudi finalna tekma turnirja je bila jako ostra, vendar v mejah dovoljenega. Zasluženo je zmagal 'boljši nasprotnik SK Olimp, ki je s tem postal tudi zmagovalec turnirja.
Športni dan se je zaključil s športno veselico, ki je mlade in stare prijatelje športa družila do poznih nočnih ur.
Plavalne tekme na otoku
Mariborski plavalni klub je v nedeljo pred številnimi obiskovalci otoka izvedel klubsko prvenstvo, ki je prav dobro uspelo.
Tekmovali so številni člani kluba, dosežni so bili sledeči najboljši rezultati: 5* m cravl jun.: Goleš 36.1; m cravl sen.: Gajšek 30.3; m hrbtno sen.: Smerdu I. 41.4;
J00 m prsno: Mihorko 1.32.0;
štafeta 3x50 m mešano: Škapin - Pesta-
Gold 1.49.4;
štafeta 3 X 50 m cravl: Gajšek - Ferenčak-Zimic 1.42.4; propagandna vvaterpolo tekma:	A: B
leamu 3 :0.
Vodstvo tekme jc bilo v preizkušenih rokah g. Golda, Perina, Smerduja, Košaka in Zimica.
Plavačem je bil ludi lo dober trening za njihove prihodnje propagandne nastope v Rogaški Slatini in drugod.
Občni zbor Okrožnega odbora
V	posebni sobi Kino kavarne je bil včeraj dopoldne občni zbor mariborskega Okrožnega odbora LNP-a, ki so se ga po svojih delegatih udeležili vsi klubi okrožja. Vodil ga je preds. g. mag. Maver, potekal je v izredno prijateljskem vzdušju ter je mrnil v rekordno kratkem času.
Iz poročil preds. in tajnika g. Miheljaka so razvidni uspehi klubov v okrožju, !z njih na lahko razberemo tudi vse tež-".°ce; s katerimi se ima ta instanca boriti, khfv ? ozirom na posredovalno vlogo med mni LNP-om, ker ji manjka vsaka sa-:c stoiB°st, predvsem pa finančna. Tako
1.	.®og°če, aa mora pri minimalnih do-zal ■ 0(^bora njegov blagajnik ponovno diag*ti svoj denar, na katerega mora ča-
0 po leto dni in več. Iz tega raz-
loga tudi z odobrenjeml občnega zbora blagajnik g. Amon ni podal poročila, ki bi bilo v prvi vrsti zanimivo za dele-
fata LNP-a, ki pa zboru ni prisostvoval, 'udi okrožni kapetan je mogel podati le prav kratko poročilo, ker vse leto ni imel niti enkrat prilike, da bi stopil v funkcijo. Zato je tudi predlagal, da se funkcija kapetana pri odboru ukine.
Po razrešnici je bil za predsednika ponovno izvoljen zaslužni g. mag. Maver, tudi klubi so z izjemo SK Slavije predlagali v odbor iste zastopnike. Odbor se je konstituiral sledeče: podpreds. g. Franki (Ra-pid), tajnik g. Miheljak (Gradjanski), blagaj
Teniški dvoboj s Čakovcem
MARIBOR—ČAKOVEC 5 :1 - V NEDELJO BO GOSTOVALA CONCORDIA (ZAGIL)
Pri pravi tropski vročini se je včeraj odigral na teniških igriščih ISŠK Maribora dvoboj med CSK iz Čakovca in ISSK Mariborom. Igralci obeh taborov so pokazali lepo znanje, Mariborčani so kljub pritegnitvi nekaterih rezervnih igraicev odnesli visoko zmago. Edino točko za Čakovec jc dosegel Legenslein v srečanju s Cepudrom.
Rezultati:	Albaneže—Pevec 6:1, 6:0,
Mali-Benko 6:3, 6:4. Škapin—Sočič 6 :3, 6 :2, Legenstein—Cepuder 6:1, 6:1, Al-
baneže-Skapin : Sočič-Pevec 6:2, 6:4, Pavlin-Voglar : Legenslein-Benko 14 :16, 6 :3, 6:3.
Včerajšnja nedelja pomeni začetek živahne teniške sezone v Mariboru. Prihodnjo nedeljo se nam bo predstavila močna ekipa zagrebške Concordije, tako da bodo Mariborčani pripravljeni na prvenstvo Slovenije ,ki bo v okviru MT v Mariboru. Mladi Mariborčani so pokazali po nastopih v Zagrebu velik napredek.
(Drava), Grbec (Lendava)
Kolesarska dirka „Poštele"
Kolesarsko društvo „PošteIa“ je priredilo včeraj popoldne uspele klubske kolesarske dirke za juniorje, „stare kanone" in dame, ki so ob zanimanju lepega števila občinstva_ prav lepo potekle. Kljub jako slabi cesti so minile brez večjih nezgod. edino eden izmed .,starih" je imel kar dva defekta. Organizacija dirke je bila v preizkušenih rokah klubskih funkcionarjev, razpoloženje pa je precej dvignila godba na cilju pred gostilno Pulko.
Glavno dirko so imeli juniorji na 67 km progi gost. Pulko—Slov. Bistrica—Hajdina—Ptuj in nazaj na start. Startali so 4. Vrstni red: 1. Lene Frane (Dobrava) 2:17, 2. Taferna Franc (Rače) 2: 22, 3. Rogina Anton, 4. Poropat.
Stari kanoni so vozili na progi gost. Pulko—Sv .Janž in nazaj. Startali so 4, ki so prispeli na cilj v sledečem redu: !. Feguš Josip, 2. Pivec Ivan, 3. Malek Fr., 4. Feifar Franc.
Kolesarke so dirkale na progi gost. Pulko—Sv. Miklavž in nazaj. Izmed 4 so dospele na cilj le tri: 1. Krajnc Amalija,
2.	Feifar Olga, 3. Malek Rozalija.
Po dirki je bila animirana veselica v vseh prostorih gostilne Pulko ter so ob tej priliki prejeli zmagovalci lična darila.
ZMAGA BSK NAD UJPESTOM
Včeraj sta se odigrali prvi semifinalni tekmi za SE cup. Tekma v Beogradu BSK—Ujpest se je končala z zmago našega prvaka v razmerju 4:2 (2:1). 3 gole je dosegel Božovič, 1 Vu jadrno vic, gosti so 1 gol zabili iz enajstke. V Bologni je Bologna premagala Ferencvaros s 3:1 (0:1).
KVALIFIKACIJSKE TEKME
V	Novem Sadu je Vojvodina odpravila Skopski SK z rezultatom 4:1 ter ostane v konkurenci nadalje. Tudi Bata je izločila v Banjaluki SK Krajišnik na račun prve tekme, dočim se je včerajšnja končala z remijem 1:1.
DVE TEKMI V FINALU LNP-a
Ljubljana—Maribor (jun.) 3:0 (2:0)
Juniorji ISSK Maribora so včeraj v finalni tekmi za naslov podzvezinega prvaka gostovali proti SK Ljubljani ter zasluženo izgubili z 0 :3. Domačii'i so bili boljše moštvo na terenu, dosegli pa so svoje gole večidel po težkih napakah ožje obrambe gostov. Mariborčani so bili skoro ves čas v obrambi. Izgleda, da bo naslov prvaka za enkrat ostal še v Ljubljani. Sodnik je bil ss. g. Mrdjen. Povratna tekma bo v nedeljo v Mariboru.
SK Ljubljana—SK Mars 4 :1 (3:0)
Ljubljana je prepričevalno premagala svojega nasprotnika, čeprav ni postavila kompletnega ligaškega teama, ter tako postala drugi finalist v tekmovanju za pokal LNP-a.
TUDI V DAMSKEM SINGLU SO ZMAGALE USA
V	finalni igri damskega singla na mednarodnem teniškem turnirju v \Vimbledonu je Američanka Aliče Marble premagala Angležinjo Stammersovo s 6:2, 6:0 ter si s tem osvojila neoficielni naslov svetovne prvakinje.
s V četrtfnskem finalu mešanega doubla
v Wimbledonu je par Russell-Hammerslev premagal par Hardy-King s 6:0, 1:6, 6:2.
MOTO-DIRKE ZA ZLATO ČELADO ZAGREBA
Na včerajšnjih dirkah v Zagrebu je bil junak dneva Dunajčan Martin Schneeweiss. ki je prekašal vse druge ter zboljšal tudi Buttlerjev rekord preko 1.500 m od 2.52 na 2.48 min. Tudi za 1 krog je postoril novi rekordni čas s 27.2, dočim je bil Buttlerjev 27.8. Priboril si je zlalo čelado Zagreba s časom 6.0s/r, pred Berlinčanoma Marxreiterjem in K run d lom ter zasedel tudi še več prvih mest. Na startu sla bila tudi Mariborčana Dernovšek Slavko ter Vilko Riedl. Prvi je zasedel 2. mesto v dirki motorjev do 250 ccm preko 6 kro-
fov v času 3.45Vo, drugi pa je zmagal v alegoriji turističnih motorjev do 200 ccm v času 3.49.
s M«? iborski plavalni klub. Obvezen sestanek članstva se vrši v torek, dne 11. julija ob 19.30 uri pri Orlu. Radi važnosti se prosi polnoštevilne in točne udeležbe.
s V kvalifikacijski tekmi za vstop v hrvatsko ligo je Gradjanski (Bjelovar) izločil zagrebško Concordio. V drugi tekmi jo je porazil s 6 :4 (2 :2).
s Reprezentanca Splita jc doma premagala zagrebško s 4:0 (3:0).
s Na kolesarskih dirkah v Zagrebu preko 151 kin je zmagal Prosinek Avgust (Gradjanski) v 5 :10 :50, za dolžino kolesa je za njim z istim časom zasedel drugo mesto Grgac (Sokol).
s Državno prvenstvo kajakašev je bilo včeraj na Blejskem jezeru. Na progi 15 km je tekmovalo 6 enojk in tri dvojke. Med enojkami je zmagal Vincenc Mirko (Maraton, Zagreb) v 1:21:41, med dvojkami pa Ljubljančana Gabršček-Močnik v 1:15:05. Oba zmagovalca bosta prihodnjo nedeljo nastopila v Frankfurtu na mednarodni regali na kralki progi, s Osijek: Slavija (O)—Slavija (V) 2:2 (1:1) s Boksarski dvoboj med Joe Louisom in Bobom Pastorjem bo bržkone 21. sept. v Detroitu ter bo obsegal 20 rund mesto običajnih 15.
s Nogometni turnir na olimpiadi 1940 bo od 20. julija do 4. avgusta.
s Klub slovenskih kolesarjev v Celja bo priredil 23. julija dopoldne veliko kolesarsko zvezdno dirko v Celje ,popoldne pa gorsko kolesarsko dirko na Stari grad v Celju.
Rešitev nedeljske križanke
Vodoravno: potonika, akademik,Lot, resa, pet, top, seme, Ila rek, norec, ni, Ali, sak, Tisa, er, carinik, Saragosa.
Navpično:	palatinat,	oko,	okolica,
tat, risar, od re, ara, neresec, Ig, imetek, seno ,kis, naris, akademik, ka.
k S. BRUCE:
63
pMŠuu/Hikava sluivMst
»Tako se dela!« je dejal detektiv.
nitro je napravil obvezo. Laverjeva poškodba ni bila tako nevarna, kakor je mtsHL Dva prsta sta bila zadeta, a odbit noben.
Tudi nadzornik Gibbons je bil poleg. Od presenečenja ni vedel, kaj naj stori. Privedel je kapitana Piperja in tri odmaknil očesa od starega mornarskega medveda. Ni utegnil poiskati komisarja in Je imel torej veliko odgovornost.
»Saj se zavedate, gospod Beeke, da to “e gre prav v repu,« se je nekoliko opiral.
»No, m potem?« mu je urno segel Beeke v besedo. »Nekaj malenkosti je treba se pojasniti in zdaj je najlepša priložnost, da to opravimo. Dolžni smo to gospodu Carringtonu, da ga operemo sumničenja. Imel je nemirno noč in še ne ve vsega. Vrag naj vzame vaše uradno poslovanj* |n predpise, Gibbons. Jaz sem vajen delati brez teh neumnosti.«
»Prav, gospod Beeke,« je odvrnil Gib-•ons, ki sc je že vdal v usodo. »Molčim.«
»To je pametna beseda, ker bom zdaj )az govoril,« je vzkliknil Beeke. »Naj Vas ne skrbi, ker ne mislim ujetnikov za-
sliševati. Toliko kakor oni, vem namreč sam.«
»Saj se lahko človek tudi sam izpove, kajne, če hoče? «je plašno vprašal Piper.
»Seveda! Gospod Gibbons se temu ne sme upirati. Toda poiakajte male*,« je dejal Beeke. »Mr. Carrimgton, mislim, da ste vi bolj radovedni kakor drugi... in tale dva mlada človeka tudi...«
»Zaradi mene lahko začnete,« je odvrnil Eustace, ki je sedel zraven Warrena in Jille.
»Vsa ta zadeva se je spletla med tremi ljudmi: Laverjem, Pageom in Piper jem,« je rekel Beeke. »Field nd bil zamešan vanjo. Field je samo žrtev. Takoj po prihodu v Mallow-Datchett sem prišel do prepričanja, da so se Laver, Page in Piper že zelo dolgo poznali.«
Obrnil se je k Eustaceu.
»Nisem vam povedal, da sem zastavil nekaj vprašanj Scotland Yardii. Zvečer sem dobil prav zanimive odgovore. Po njih sem napravil nekaj zaključkov. Vzemimo na primer Toma, Pagea. Zmerom je imel polne žepe denarja. Ljudje so pravili, da je dobival stave pri konjskih dirkah in to se je slišalo prav verjetno.
Ko pa sem prišel na njegov dom in iskal kakšne sledove teh stav, jih nisem dobil. Niti kakšnega športnega lista ni imel v stanovanju, kaj šele kakšnih zapiskov potrdil o stavah. Niti ene vstopnice za dirkališče! Da, bilo je dosti kinematografskih vstopnic, vstopnic za nogometne tekme, gledališča in podobno. Videlo se je, da Page tudi v navadnih dnevnikih ni bral športnih poročil... Spreten človek to takoj spozna. Page je moral torej dobivati svoj denar drugje. Vedel sem tudi, da je bil slab oskrbnik. Oči in ušesa imam, kajne? Laverjevo posestvo je slabo oskrbovano in zanemarjeno. Vsi ljudje, ki sem jih vprašal, so mi pravili, da Page ni bil dosti prida in da je dosti pil, toda hkrati je bil tudi radodaren in zato so ga imeli radi. Vprašal sem se, zakaj je Laver držal človeka, ki ni bil za svoje delo prav mč sposoben. Ne za smeh in kratek čas, ampak zato, ker ga je moral držati. Page je bil izsiljevalec. Dober spomin imam in znano mi je bilo, da Laver ni imel prav čiste preteklosti. Svojo banko je podedoval pred desetimi leti, torej leta 1927. Page in Piper sta prišla v Mallow-Datchett šele leto dni pozneje. Pred dobrimi petnajstimi leti — 1920. je bilo — je mlad mož iz neke boljše družine zlorabil zaupanje in nekoga osleparil. S pomočjo sorodnikov se je izmazal, toda dve leti nato je zagrešil še nekaj hujšega. Dobil
je pol leta ječe. Sootland-Yard mi je razkril vse do podrobnosti, ko sem vprašal za kazenski list PhUipa Laverja. Mladega moaž bi bili poslali v prisilno delavnico, če ne bi bil nečak sira Montagua Laverja, velikega bančnika. Samo zaradi vpliva sira Montagua Laverja se je zadeva potlačila. Philip Laver si je vzel drugo ime, toda Scotland-Yard ga le ni izpustila izpred oči.«
Sir Philip je postal nestrpen.
»Te mladostne neumnosti vas niso prepričale, da sem jaz ubil Pagea m FieMa,« je dejal s prezirljivim glasom.
»Počakajte malo,« je odvrnil Beeke. »V Mallovv-Datchettu ste bili graščak, gospodar okolice in vzvišeni nad sumničenjem. Vedeli ste to in ste to tudi izrabili. Toda na človeka, ki ima nekoliko umazano preteklost, je včasih dobro paziti. Zato sem se odločil, da vas bom nadzoroval, Laver.« — »No, potem ste se vkrcali za potovanje v Južno Ameriko.«
Obrnil se je k drugim poslušalcem.
»Mladi nepridiprav ni imel niti beliča,« je rekel. »Toda sir Montague in njegov sin sta leta 1927. utonila. Pri križarjenju po razburkanem morju se je njuna jahta potopila. Philip Laver je torej podedoval lep naslov in še lepše premoženje. To je zvedel v New-Yorku, kjer je živel iz dneva v dan. In ta človek je postal ravnatelj banke Laver!«
Mariborske drobne vesti
SMRTEN PADEC S ČREŠNJE.
V	nedeljo popodne so pripeljali z rešilnim vozom v bolnišnico nevarno ranjenega 461etnega Antona Olstraha, majerja pri Grasselliju na Rošpohu. Majer Olstrah je nabiral v nedeljo popoldan črešnje na Rošpohu, iznenada pa mu je spodrsnilo, da je padel in priletel tako nesrečno na tla, da si je zlomil hrbtenico, obe nogi in zdrobil prsni koš. Olstrahu so v bolnišnici tako nudili prvo pomoč, vendar pa je zaradi prehudih poškodb kmalu po prevozu podlegel.
SAMOMOR NA KALVARIJI.
Danes nekaj po 10. uri je bila obveščena košaška orožniška postaja, da so našli pasanti ob tretji kapeli na Kalvariji obešenega starejšega moškega. Preiskava je ugotovila, da je obešeni 40-letni Alojz Novak, uradnik Orožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru. Novak, ki je že pred dnevi odšel z doma ter se nekaj časa ni vrnil, je šel v smrt zaradi neozdravljive živčne bolezni. Zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka.
m Letošnji pregled uniform rez. oficirjev bo 19. julija od 9. do 11. ure v Gam-brinovi dvorani v Mariboru. Vsi gg. rez. oficirji, ki posedujejo uniformo, dobljeno od države preko udruženja rez. oficirjev, morajo v izogib posledic prinesti to uniformo na pregled. Opozarjamo, da posebna vabila rez. ofic. letos ne bodo poslana.
m Naši labtidi v Ljubljano. Mariborsko Olepševalno društvo je prodalo nekaj mladih labudov mestu Ljubljani.
m Nemški veslači v Mariboru. V 8
zložljivih čolnih so pripluli po Dravi v Maribor akademiki iz Stuttgarta. Mladi Nemci bodo nadaljevali pot proti sončni Dalmaciji.
m Carinski promet, Pretekli mesec je imela mariborska carinarnica 7,904.728.30 din dohodkov, na izvozu 46.477.75 din. Depoziti so znašali v juniju 1,399.523.23 din.
m V pokoj je stopil te dni mestni cestni mojster g. Josip Požavko.
m. Za lastnike orožnih listov: Pred-stojništvo mestne policije v Mariboru poziva vse imetnike orožnih listov, da plačajo v smislu § 86. pravilnika o banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1939/40 predpisano banovinsko takso na orožne liste za leto 1939. Banovinska taksa se plačuje v sobi štev. 17/11, vsak dan od 8.—12. ime, in sicer za vsako orožje z banovinskim kolkom po 25 din.
m. Tatvina in najdba kolesa. Mesarski pomočnik Maks Stenko, stanujoč na Koroški cesti, je prijavil na' policiji, da mu je bilo izpred neke hiše v Strossmajerjevi ulici ukradeno kolo znamke „Adrija“, brez ev. štev.
—	Neki fant pa je našel na Radvanjski cesti kolo znamke „Turnir“, z ev. štev. 2-126992-19.
m. Kolo je bilo ukradeno izpred domače hiše v Gregorčičevi ulici šivilji Gizeli Janžekovičevi. Kolo je bilo znamke »Šprinter« ter je imelo ev. št. 2-139007-2.
m Ropar iz Vranskega, neki kovaški pomočnik Jožef B., je blizu meje nad Selnico ob Dravi napadel starejšo ženo in ji pobral denar. Roparja so že prijeli.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V tnalih oglasih stane vsaka beseda SO pan ua lina niš* pristojbina za te oclase le din 6.—. Dražbe preklici doplsovanla In tenltovaniskl oulasl din L— oo besedi. NalmanlŠI znesek za te oslase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oelasnl davek za enkratno obiavo znala din 2.—. Znesek za male oglase se olačule (akot or! naročilo oziroma ea le vposlatl v olsmo skuoai t naročilom ali oa do ooltnl položnici na čekovni račno It 11.409 Za vse olsmene odgovore glede matib oglasov se mora orlložltl znamka za 3 din
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmaammmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmm
Razno
KOPALNE OBLEKE
nogavice, perilo, blazo za žen ske obeke in perilo dobi e v novi trgovini in oletilnici »Mara«, Maribor. Koroška c, 26 (poleg tržnice). 6317—1
Prodam
OPRAVA ZA SPALNICO
se proda. Vodnikov trg 6-1. 6211-4
PRODAM ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, »Singer«. Naslov v upravi lista.	6305—4
Prodani skoraj novo MOŠKO KOLO Vprašati Zemljič-Miiller. Slom škov trg 7.	6313—4
Stanovanje
Sobo odda
Oddam lepo
OPREMLJENO SOBO
z eno ali dvema posteljama s posebnim vhodom. Ruška cesta 7-1.. vrata 7. desne stopnice.	6185—7
Slutbo dobi
Nabavljalna zadruga državnih ulužbencev v Ptuju sprejme KN.nQOVODKIN.IO (knjigovodjo). Pogoj: Perfekt no znanje trgovskega knjigovodstva. Prošnje s spričevali in označbo zahtevane plače je vložite do 20. julija t. 1.
6309—9
STANOVANJE
oddam v najem. 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline. Koroška c. 63.	6304—5
V dvonadstropni biši se takoj odda
SOBA IN KUHINJA
z vodovodom in elektriko din 230.—. Gosposvetska ulica 44, Pobrežje. .	6310—5
Odda se
SOBA IN KUHINJA
s 1. avgustom. Prisotna ul. 8-1 Košaki (za tovarno Mirim).
6316-5
Blagainiiarko,
trgovsko naobraženo z večletno prakso ter
hišnika
in trgovskega slugo
sprejme konfekcijska trgovina Jakob Lah, Maribor, Glavni trg.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllll
IŠČEM VAJENCA
za špecerijo z malo maturo. Naslov v upravi.	6314—9
Službo lite
ŽELIM SLUŽBE
k samostojnemu dobrosrčnemu gospodu. Ponudbe »Večer niku« Celje pod »Dobra gospodinja«.	6308—10
Zgublleno
m. Ob denar v gostilni. V neki gostilni na Glavnem trgu je izginilo branjevki Irgl Mariji, ki je prišla v Maribor z Mute iz denarnice nad 300 dinarjev gotovine.
m Neurje v Dravski dolini. Iz okolice Mežice nam poročajo, da so bili tam zelo hudi nalivi. Utrgal se je oblak in voda je poplavila vso okolico. Drava je precej narastla.
m Kdo je streljal. V noči na nedeljo so ljudje slišali več strelov, ki so padli v okolici Treh ribnikov. Kdo je streljal, bo ugotovila preiskava.
m Pretep na Vojašnikem trgu. nede*
ljo ponoči se je na Vojašniškem trgu stepla skupina pijanih fantov. Na bojišču je obležal Iv. Matko iz okolice Sv. Lenarta v Slov. gor., ki je dobil tako nevarne poškodbe, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
m. Napredovanja in imenovanja v bolnišnici. Za uradnika-pripravnika je imenovan g. Vladimir Š o r 1 i, za uradnika je imenovan g. Franc U r b a n č i č, za uradnico-pripravnico je postavljena dosedanja zvaničnica Frida Beloglave c.
V	globoki boli naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je umrla naša ljuba mama, stara mama, tašča itd., gospa
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v ponedeljek, ob pol 17. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Maša zadušnica se bo brala v magdalenski cerkvi v torek, 11. julija, ob 7. uri zjutraj.
Maribor dne 10. julija 1939.
Globoko žalujoči:
FINI, BERTA, ZORKA, ANICA, VERA,
hčere.
DR. JOŽA SEKULA, VALJAK GJURO, PERTOT FELIKS,
zetje.
MARTINA, MARJANCA, DUŠKA, MIRKO, TATJANA, ADA, PAVEL,
vnuki in vnukinje.
DIAMANTNA BROŠA
izgubljena v nedelio v koroškemu vlaku ob 10. uri od Maribora do Bistrice pri Rušah. Najditelju nagrada. Naslov v upravi. 6312—11
domski dežni 4HCosti.
plašči iz balonske svile, otroške pelerine zopet v novi veliki izbiri pri
m„KonfakclJI Greta”, Maribor
Zahvala
Vsem, ki so našega nepozabnega soprog’a, očeta in tasta, gospoda
Jurlla Betela
spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti v prerani grob, ter vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev se najpri-arčneje zahvaljujemo.
DRUŽINA BELEJEVA.
Dotrpel je naš srčno dobri soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
Peter
prokurist tvrdke Schnelder & Verovšek
Nepozabnega pokojnika bomo spremili k večnemu počitku v torek, 11. tv m., ob 18. uri iz hiše žalosti, Celovška cesta 74 a na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana dne 9. julija 1939.
Globoko žalujoči!
MARIJA, soproga; MARJANCA, ELA, hčerki, IN2. JANEZ JELAČIN, FRANCE GER-ŽELJ, zeta; NEJKA, TOMA2EK In PE1ERCEK, vnučki — ter ostalo sorodstvo.
Izd" ta in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopi«. se ue rrnčaio. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica 6. - Teleiou uredništva štev. »-67 in uprave štev. 28-67. - Poštni čekovni račun štev 11 tU9.