AMERIŠKA m DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 189 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 15, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. POCENI IZLET NA RAZSTAVO New York Central železnica pripravlja za čez Delavski praznik velik izlet na newyorako razstavo. Iz Clevelanda bodo odpeljali vlaki v petek 1. septembra zvečer in pripeljali izletnike nazaj v torek zjutraj. Cena za vožnjo na oba kraja, hotelske sobe za prenočišča, dve vstopnici na svetovno razstavo,! jed na vlaku, to bo stalo vse skupaj $26.00. Za otroke velja $16.05. Ti dve vstopnici na svetovno razstavo sta veljavni pa samo za soboto in nedeljo. Več organizacij in posameznikov se pripravlja, da se okoriti s to izredno nizko ceno. Tudi Slovenci so vabljeni, da se pridružijo. Vozne listke lahko kupite pri lokalnih parobrodnih agencijah, kjer dobite tudi vse natančne podatke. Rezervirati pa si morate vožnjo začasno, ker je treba pripraviti sobe za prenočišča v New Yorku. Ker je v pondeljek 4. septembra Delavski praznik (Labor Day) bo to ja-ko priročno in ogledali si boste svetovno razstavo za prav male stroške. --o- Zahvalni dan bo prej Predsednik Rosevelt je »povedal pri konferenci časnikarjev, da bo letos prestavil Zahvalni dan za en teden naprej, to je od •2.0. novembra na 23. novembra. Vzrok za to je predsednik navedel ta, da se trgovci pritožujejo, enako tudi delavci, da je od Delavskega praznika pa do Zahvalnega dne prevelik presledek in da je Zahvalni dan preblizu božičnih praznikov. Praznik Zahvalnega dne ni zapisan v ustavi, ampak ga vsako leto predsednik posebej določi. Ta sprememba je pa izzvala tudi veliko ogorčenje od žogo-ttietnih lig, ki imajo določene igre za zadnji četrtek v novembru, kot so mislili, da bo letos Zahvalni dan. Torej letos bo Zahvalni dan na 23. novembra. -o- • Dobra letina koruze Columbus, O. — Od vseh krajev države Ohio poročajo o izredno dobri letini koruze, ki bo dosegla letos rekord. Računajo, da je bodo pridelali 48 bušljev na aker. Vsega skupaj sodijo, da bodo pridelali v državi Ohio 164,400 bušljev koruze, za 5 od stotkov več kot lansko leto, ali za 25 odstotkov več kot v letih od 1928 do 1937, vsako leto posebej računano. Pšenice je pa ninogo manj, kot lansko leto. Pridelek zimske pšenice je znašal 36,621,000 bušljev, lansko leto jo je bilo pa za 10 milijonov bušljev več. --—o- Seja mladinskega zbora Danes zvečer se vrši važna seja mladinskega pevskega zbora SlQv. doma na Holmes Ave. Podani bodo računi od piknika in koncerta v Pittsburghu. Kogar Zanima ta mladinski zbor, naj se udeleži seje. Vrnitev knjižic M*. Anton Grdina prosi vse ki so dobili v prodajo knjige za perutninarski kongres, jih vrnejo nazaj, ker jih je reba oddati odboru nazaj. Važna seja društvo Slovenski dom št. 6 .Dz ima v petek večer važno se-v Društvenem domu na Re-Ave. Začetek seje ob 7:30 zvečer- MANIFESTACIJA SLOVENSKE PESMI V nedeljo popoldne ob treh bo orila v Gordon parku v Cleve-landu slovenska pesem, katere blažeča melodija bo zaplavala tje po jezerski gladini in oznanjala strmečemu svetu, da je to slovenska pesem, najlepša pesem pod tem božjim soncem. V nedeljo 20. avgusta namreč priredijo mladinski in odrasli pevski zbori pevski festival v Gordon parku. Vršil se bo pod pokroviteljstvom Slovenskih narodnih domov, katere organizacije je predsednik Frank V. Opa- škar Jr. Program bo razdeljen v pet delov in sicer: O slovenski kulturi govori pesnik Ivan Zor-man. Nastopi mladinski pevski zbor "črički" pod vodstvom pesnika Ivana Zormana. Skupni mladinski zbori pod vodstvom Louis Semeta. Pevski zbor pod vodstvom Joseph Kogoja in odrasli pevski zbori pod vodstvom Jack Nagla. Narodne plese in narodne noše predstavi ckušSvo Ivan Cankar. Pri programu bodo tu(ii sodelovale naše slovenske godbe: Bled, mladinska godba fare sv. Lovrenca in mladinska godba fare sv. Vida. Na piano harmoniko bo igral Frank Jankovič. Narod, pridi na ta naš dan v Gordon park, kjer se ti bo topilo srce ob lepoti naše pesmi, katera nas edina tolaži, da ložje prenašamo tujino, ki nam je sicer dala kruha, pa nam pri najboljši volji ne more dati na?ih livad, pa naših planin, pa naših gozdov. V pesmi se utrjujemo, da smo še vedno in ostanemo sinovi in hčere klenega slovenskega naroda. V nedeljo popoldne pohitimo v Gordon park! Bivši bolgarski kralj Ferdinand bo najbrže dobil svoje milijone nazaj London, Anglija. — Bivši bolgarski kralj Ferdinand je imel ob času svetovne vojne v angleški banki v Londonu dva milijona dolarjev. Ker je pripeljal Ferdinand Bolgarijo kot zaveznico odsrednjim zaveznikom, je Anglija ta denar zaplenila. Ferdinand zdaj živi v svoji hiši v Coburgu, Nemčija, kjer dobiva od nemške vlade $30,000 na leto. Ferdinand tudi zdaj, ko je star že 79 let, spletkari in bi rad pripeljal Bolgarijo Hitlerju v naročje. Njegov sin Boris, ki je zdaj bolgarski kralj, bi pa rad ostal nevtralen. Zato namerava Anglija zdaj vrniti Ferdinandu tista dva milijona, z obrestmi 24 let, ako preneha delati ovacije Hitlerju. Ferdinand izhaja iz nemške rodbine Saxe-Coburg-Gotha in je postal bolgarski kralj leta 1908, ko se je dežela osvobodila turškega gospodstva. V svetovni vojni se je Ferdinand pridružil Avstriji in Nemčiji, zato se je leta 1918, ko so bili osrednji 'zavezniki poraženi, odpovedal v prid svojemu sinu Borisu. Poljaki bi raje imeli vojnor kol bi pa živeli v vedni negotovosti Cleveland, O. — V nedeljo se je zbralo v Washington parku kakih 3,000 Poljakov, ki so zaključili kampanjo za nabiranie darov poljskemu Rdečemu križu. Ob tej .priliki je nastopilo več odličnih govornikov, ki so poudarjali hrabrost poljske vojske, ki se je borila proti boljševi-kom in rešila domovino, pa s tem tudi ostalo Evropo. Najbolj so navzoči Poljaki aplavdirali kapitanu Adamczaku, članu poljskih veteranov, ki je rekel, da se danes Poljaki bolj boje, da ne bo ----( vojne, kot pa iste same. Poljaki dobro vedo, da če tudi danes ne pride do vojne, pa s tem ne bo odvrnjena nevarnost od njih domovine, ker sovražnik ne bo nikdar odvrnil svojega požrešnega pogleda od njih zemlje. Zato bi bilo boljše, da pride do vojne sedaj in se zadeva reši takoj, je rekel stari borec. Ameriški Poljaki so nabrali $1,000,000 za poljski Rdeči križ, ki bo kupil vse potrebščine v Zed. državah in ne v Nemčiji, kot je to delal doslej. Državljanska šola Na 25. septembra se prične razred za državljansko šolo pod nadzorstvom Citizens bureau. To je državljanski razred, ki ga je svoje čase učil naš urednik Louis J. Pire. Tudi sedaj je preskrbljen dober učitelj. Šola bo dvakrat na teden, v pondeljek in četrtek in "sicer v javni knjižici na 55. cesti in St. Clair Ave. V našem uradu bomo pa pisali prošnje za prvi in drugi državljanski papir za Slovence in sicer vsako soboto popoldne. -o-- POCENI VIOLINA Pittsfield, Mass. — Earl Nelson si je napravil violino, ki ga stane za ves material samo $2.20. Violino je napravil iz samih zobotrebcev in svojega časa je pa porabil 108 ur. Pravijo, da ima violina lep glas. •-o- Pridite k predavanju! Danes zvečer se vrši v SND na St. Clair Ave. zanimivo predavanje o tehnokraciji. Začetek ob osmih. Predavatelj bo pojasnil sedanje in bodoče razmere v deželi. Vabljeni ste vsi, stari in mladi. * Južne države bodo nasprotovale Rooseveltu za 3. termin. ZOPET BO ŠEL ČEZ NIAGARSKE SLAPOVE Jean Lussimer, ki se je 5. julija 1928 spustil v krogli, delani iz kavčuga, čez Niagarske slapove, namerava to nevarno vožnjo zopet ponoviti drugo leto. Pripoveduje, da gradi poseben čoln, ki bo napol aeroplan, v katerem se bo spustil po vodi do konca vo-dopada, tam se bo pa dvignil v zrak in poletel v loku preko peneče vode. —-o--— Pozdravi iz Iowe Gdč. Zora Lisjak pošilja tople pozdrave iz Manchester, Iowa, vsem prijateljem in znancem. Srečen ribič Dallas., Texas. — James Barnett je najsrečnejši ribič na svetu. Oni clan je šel ribarit. Dolgo ni hotela nobena riba, prijeti. Končno je pa, le začutil, da je nekaj prijelo. Bilo je zelo težko; najbrže ogromna riba. Počasi je vlekel in končno privlekel iz vode — bicikelj. -o-—_____ Roosevelt si je ogledal kraj, kjer dvigajo potopljeno podmornico Portsmouth, N. H. _ Predsednik Roosevelt, ki križari po morju na. bojni ladji Tuscaloosa za nekaj dni, se je v nedeljo ustavil tudi blizu kraja, kjer dvigajo potopljeno ameriško podmornico Squalus. S poveljniškega mostu je predsednik lahko videl pontone, ki so dvignili podmornico. Ker je bilo morje viharno, potopljači niso mogli delati in tako tudi Roosevelt ni mogel videti teh zanimivih del. Predsednik je pohvalil moštvo, ki dvigajo štiri milijonsko podmornico, potem se je pa odpeljal naprej. Podmornico so vlekli proti plitvi vodi za kako miljo od kra-ja, kjer se je potopila. Zdaj je pa obtičala v blatu in bo vzelo nekaj dni, predno bodo mogli nadaljevati z delom. -o-— TOPOVSKA KROGLA UBILA 6 VOJAKOV Fort Knox, Ky. —• Vojaki so našli v nedeljo večer na strelišču, ki ga rabi topništvo, kroglo, ki ni bila razstreljena. Mislili so, da je neškodljiva, pa so jo prinesli v taborišče. Tu se je krogla nenadoma razletela in na mestu ubila šest vojakov in več drugih nevarno ranila. Vojaki spadajo k narodni gardi in so bili na 15 dnevnih vežbah. -o-— Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo brala v sredo ob 7:30 sv. maša za pokojnim Louis Strnadom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Nova unija pri Fisher Body RAY T. MILLER NI KANDIDAT Delavci v tovarni Fisher Body v Clevelandu so ustanovili neodvisno delavsko unijo. Predsednikom je bil izvoljen James Maxwell, ki je bil aktiven proti uniji CIO v zadnji jeklarski stavki. Organizacijske seje se je udeležilo 250 delavcev, ki niso bili na zadnji stavki. Unija se bo imenovala Fisher Body Union of Cleveland. Maxwell trdi, da je pristopilo k uniji nekaj delavcev, ki niso bili dozdaj še pri nobeni uniji, nekaj jih je od unije A. F. of L., nekaj pa od CIO. Kot se je nadalje organizator Maxwell izja- Ray T. Miller, ki se nahaja na konvenciji Kolumbovih vitezov v Seattle, Wash., je včeraj br-zojavil v Cleveland, da on absolutno ne bo kandidiral za župana. Enako se je izjavil pred od-j hodom iz Clevelanda, vendar so njegovi prijatelji kljub temu 1 imeli pripravljene peticije, da 'jih začno razdajati za podpise. O tem je zvedel Miller in brzojavno prepovedal vsako nabira-j nje podpisov zanj. NAJNOVEJŠEVESTI vil, se ta unija ni ustanovila zato, da bi se borila proti CIO, ampak zato, da se napravi konec vladi, in terorju agitatorjev in radi-; kalcev. Glavni namen unije je pa, da se s pogajanji prepreči drage stavke. "Mi hočemo imeti tako unijo,": je rekel Maxwell, "ki se bo drža-, la svojih obljub, da General Motors ne bo pošiljala dela iz Clevelanda, ampak da se bo še več dela dobilo v Cleveland." Uradniki unije CIO trdijo, dal ta nova unija ne bo dolgo vzdr-' žala in da je kontrolirana izrecno od kompanije. Dogovori med Italijo in Nemčijo so končani. Rezultat je zavit v temo Berchtesgaden, Nemčija. — Laški zunanji minister Ciano se je v nedeljo vrnil domov iz tridnevnega obiska pri nemškem diktatorju Hitlerju. Ciano se je takoj po prihodu podal k Musso-liniju, da mu poroča o izidu razgovorov med obema zavezniškima državama. Prav za prav nihče ne ve, kaj se je sklepalo. Samo toliko so dali v javnost, da je zveza med Italijo in Nemčijo še bolj utrjena in da bo Italija do skrajnosti podpirala Nemčijo V njenih zahtevah. V teh razgovorih je gotovo predstavljal Gdansk najbolj važno vprašanje. Govori se, da je Ciano prinesel od Mussolinija obširen načrt, po katerem bi. s : vse sporne točke lahko rešile brez prelivanja krvi. Kakšni so ti mirovni načrti, se ne ve, najbrže pa se namiguje na mirovno konferenco, podobno oni v Mo-nakovem lani, ko je bila izigrana usoda češke. Iz diplomatskih krogov se poroča, da se je vršil razgovor med Nemčijo in Italijo bolj o tem, kako bi se razkosala Poljska, kot pa glede Gdanska. London, Anglija. — Angleška vlada je bila uradno obveščena, da se je podal kom.isar Lige narodov, dr. Kari J. Burkhardt, pod katere pokroviteljstvom je mesto Gdansk, v Berchtesgaden k Hitlerju, da se pogovori glede Gdanska. Potem bo stopil v dogovor glede tega vprašanja s [poljskim, zastopnikom in potem i s predsednikom senata v Gdan-| sku. Vse izgleda, da se bo skli-jcaio Anglijo,' Francijo, Italijo, 1 Nemčijo in Poljsko k skupnemu ! posvetovanju jn tam se bo najbrže dalo Gdansk Nemčiji, ne da ' bi, padel zato en sam strel, kot se i je to zgodilo pri Češki in Avstriji. Reno, Nevada. — Oblasti so prijele osumljenca, ki je opazoval z bližnjega hriba železniško nesrečo, kakor smo poročali včeraj in ki je potem zbežal. Manjka mu ena noga in oba uhlja. Kakor je osumljenec izjavil, je vse te ude izgubil pri železnici in da je vsled tega gojil tako mržnjo do železnice. Strokovnjaki trdijo, da je premaknil tračnico nekdo, ki je vajen dela na progi. Toliko je gotovo, da je nekdo nalašč iztiril vlak, pa naj je imel pri tem že kakršenkoli namen. Rim, Italija. —■ Italijanska vlada se je začela baviti z načrtom, da se naseli nemške in avstrijske Žide v Etijopiji. Odbor petih mož se bo odpeljal z letalom v Afriko, da izbere kraj za židovsko naselje. Zaenkrat bi ustanovili pet kolonij, pozneje pa še več. V Etijopiji nameravajo naseliti do 5,000,000 Židov. Praga, češka. — Policija je izdala povelje, da ž id je ne smejo posečati gotove kavarne, gotova privatna kopališča in nobenega javnih kopališč. Vse židovske trgovine morajo imeti napi-' se, da je to židovsko podjetje. --o--1 Zrakoplovna nesreča Rio de Janeiro, Brazilija. — ' V tukajšnjem pristanišču je tre-' ščil v vodo ogromni ameriški zrakoplov od Pan-American zra-koplovne družbe, ki je vozil potnike iz Miami, Florida. Letalo je 1 zadelo v žrjavni stolp in začelo 2 goreti. Padlo je v vodo in pri - tem je izgubilo življenje 14 oseb, s. med temi šest Amerikancev. --—o- r Zaroka i Mr. Frank Bittenc, 922 Al-a hambra Rd. naznanja, da se je e zaročila njegova hčerka Joyce z - Mr. Matt Le Nassi, 14319 Thames Ave. Bilo srečno! Obisk iz Chicaga Mr. in Mrs. John Sajovic iz b Chicaga, 111. »ta prišla na obisk e k Mrs. Peter Kodrič, 6725 Bay-o liss Ave., ki je sestra Mr. Sajovi-,- ca. Znanci Sajovicevih iz stare-o ga kraja so vabljeni, da jih obiščejo na gornjem naslovu. Nemški poslanik v naglici zapustil Pariz Paris, Francija. — Nemški poslanik za Francijo, von Welc-zeck, je v nedeljo nenadno zapustil Pariz. Poslanik se je malo prej razgovarjal z premierom Daladierom, nato se pa takoj odpeljal na kolodvor. Ugiblje se, če je Francija prekinila diplomatske odnošaje z Nemčijo, ali je poslanik odšel iz kakega zasebnega vzroka. Poslanik je pred odhodom zatrdil, da si je šel samo pomerit novo uniformo. Najbrže se je pa odpeljal domov, da dobi nova navodila od svoje vlade. -o- 250 PROSILCEV ZA "KRVNIKA" Robert Elliott, ki je uradni iz-veševalec smrtnih kazni na električnem stolu v Sing Singu in drugih vzhodnih državah, je resno zbolel in najbrže ne bo več opravljal tega "posla." Dozdaj se je že priglasilo 250 prosilcev, med temi osem žensk, ki bi radi dobili to službo. -o-- Zadušnica V četrtek ob 7:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Verbičem. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Danes je velik praznik! Danes je velik katoliški praznik, takozvani Veliki šmaren. Katoličani po vsem svetu ga bodo praznovali z velikimi slovesnostmi. Pri Lurdski Materi Božji na Chardon Rd. v'Euclidu bodo pobožnosti na prostem in sicer ob štirih popoldne in ob osmih zvečer. To bo tudi zaključek novene. Ob štirih popoldne bo dan vernikom papežev blagoslov, ob osmih zvečer se bo pa razvila procesija z prižganimi svečami. Tudi na božji poti v Bedfordu bodo danes lepe cerkvene pobožnosti, ki se prično ob 10. dopoldne in bodo potem ves dan. Councilman Reed - demokratski kandidat? Zdaj, ko bije enajsta ura za demokrate, da postavijo kandidata za župana," so začeli pritiskati na councilmana William C. ReedaTda bi sprejel kandidaturo. Councilman Reed je neodvisen demokrat in je bil že trikrat izvoljen v mestno zbornico iz republikanske varde, kar znači, da je močan kandidat. Na Reeda so se demokrati obrnili, ko je Ray T. Miller odklonil kandidaturo. Millerjeva grupa demokratov bi bila voljna sprejeti Reeda, ne pa tako Gongwerjeva grupa, s katero si je bil Reed vedno v laseh, ker se ni nikdar pokoraval Gongwerju. Nekateri demokrati so sploh proti temu, da bi postavili svojega kandidata, ampak pravijo, da bi se prislonili na republikanca O'Donnella, ki bo kandidiral proti Burtonu. Bivši senator Bulkley, ki vodi Millerjevo grupo v njegovi odsotnosti, je naklonjen Reedu in sedaj tiplje pri okrajnih uradnikih, če bi bili voljni,podpirati Reeda. Od Reedove strani se sli ši, da bi bil pripravljen sprejeti kandidaturo, če bo stranka dala denar za kampanjo, sam ga pa nima. Sliši se tudi, da bodo poslali v javnost peticije za državnega senatorja Otto J. Bartuneka, ki bi morda sprejel kandidaturo. Toda kakor stoji zdaj položaj, bi bil še najmočnejši kandidat councilman Reed, ker se je tudi v ■mestni zbornici izkazal za spletnega politikarja in dobrega javnega uradnika. OTROK Z VIDNIM SRCEM Manila. — Pred enim tednom je bil v tukajšnji bolnišnici rojen otrok, kateremu se je srce videlo skozi malo mreno, ki ga je zakrivala. Otrok je po enem tednu umrl. Mati je otroka samo enkrat videla za par hipov, predno je umrl. Zdravniki so poskušali vse mogoče, da bi otroka ohranili pri življenju, ker bi bil to edin znani slučaj na svetu, da bi imel kdo vidno srce. -o-— LOTI PO $1.00 Sitka, Alaska. — V tem kraju bi radi začeli naselbino. Zato se nudijo stavbinski loti zelo poceni. Samo en dolar plačate, pa je, lot vaš. Ceste so že tam, voda tudi, treba je samo še hiše. Kdor kupi lot, ne mora zavezati, da si bo tam postavil hišo. Ampak en pogoj je pa pri vsem tem. Te cenene lote se dajejo samo ribičem. --o,-— Odobritev kandidata Slovenski demokratski klub 32. varde je indorsiral Mr. Joe Poznika za kandidata v mestno zbornico, članstvo se je zavezalo, da bo delovalo s polno paro za njegovo izvolitev. FRF] AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1939 V v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME •117 St. Clair Avenue SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo Published.dally except Sundays mid Holidays NAROČNINA: Em Ameriko In Kanado, na leto $6.50. Za Cleveland, po pofttl, celo leto 97.00. Ea Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po ramaSalclh: celo leto 15.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: D.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. 0.8. and Canada, $3.00 tor S months Cleveland, by mall, $3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 lor 0 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 189, Tues., Aug. 15, 1939 Na obisku v stari domovini Piše Mrs. Josephine Erjavec, Joliet, 111. PRI STRICU V NEMČIJI—KUFSTEIN—KIEFESFELDEN Evropa je pripravljena za igro V Evropi se vedno bolj bliža ura, ko se bo dvignil zastor, za katerim se pripravlja žaloigra, ki bo, če bo prikazana, še silnejša kot je bila pa ona, ki se je odigravala v letih 1914 do 1918. Proti koncu tega meseca ali v septembru bo kriza na vrhuncu. Kriza, ki je grozila lansko leto in ki se je preprečila v znanem parku v Munichu, ni bila niti senca proti temu, kar grozi danes. Sicer nihče ne trdi, da bo prišlo do vojne, toda nervoz-nost je velika in skipeti zna vsak čas. Vprašanje bo, kdo ima močnejše živce in kdo bo bolj vztrajen v svojih zahtevah. Pravijo, da ima Hitler močnejše živce in da se mu bodo drugi podali, ki ne bodo mogli vzdržati visoke napetosti. Za Hitlerjem se zbira oborožena masa nemškega rajha. Koncem tega meseca bo imel Hitler pod orožjem 2,000,000 mož, kakor sodijo vojaški strokovnjaki. Nekateri celo sodijo, da jih bo imel do 2,500,000. Za to vojaško silo je pripravljenega živeža v skladiščih za najmanj dvanajst mesecev. Enako tudi kuriva za mehanične oddelke vojske. Za toliko časa,Nemčija računa, da bi bila v slučaju vojne obkoljena. Nemški vojaški manevri bodo koncentrirani proti Poljski. Glavni stan generalnega štaba nemške armade bo severno od Bratislave, prav blizu poljske meje. Namen nemške armade je obkoliti Poljsko. V ta namen lahko pošlje vojaštvo na Slovaško. To je bila cena, ki jo je plačala Slovaška za nemško pokroviteljstvo. Pa Hitler ima še daljše načrte. Svojo armado bi namreč rad poslal na Madžarsko, da bi tako stisnil Poljsko tudi od juga. Zato Hitler negovarja Madžare, naj vzamejo Slovaško, v zameno pa dovolijo nemški armadi, da sme korakati po madžarski zemlji. To pa Madžarom nič kaj ne diši. Zdaj si Hitler na vse kriplje priza^va, da prepreči tro-zvezo z Anglijo, Francijo in Rusijo. Med temi državami se vršijo zdaj pogajanja, toda tudi Hitler se z Moskvo skrivaj pogaja. Na drugi strani si pa Hitler prizadeva, da pridobi Japonce za nemško-italijansko os. Zavezniki nimajo nič proti temu, ker računajo, da bi dobili Ameriko bolj gotovo na svojo stran, če se zveže Japonska z Mussolinijem in Hitlerjem. Toda to so samo diplomatski zapletljaji. Kar se tiče pa faktičnih razmer, ima Hitler sledeče načrte: Hitler bo odpravil colninsko postajo v Vzhodni Prusiji. Tako bo postalo mesto Gdansk avtomatično del gdansko-nemškega colninskega sistema. Potem bo gdanski senat razglasil vse meščanstvo, da so postali nemški državljani. Tako Gdansk ne bo faktično nemški, ampak prebivalstvo bo nemško, kar je eno in isto. Potem bo pa Hitler čakal. Veliko upanje ima, da bo vse dosegel brez vojne. Če bo kdo kaj rekel, bo Hitler vprašal svet: Kdo pa more zabraniti gdanskemu prebivalstvu, če hočejo postati nemški državljani? Ali nimajo v tem popolno svobodo in pravico odločati? In če bi Poljska proti temu protestirala, bo Hitler rekel, da je poljska država začela vojno, ne pa on. In če Poljaki marširajo proti Gdansku, bo prebivalstvo mesta poklicalo Hitlerja na pomoč. In ker bodo že nemški državljani, bo rekel Hitler, da je njegova sveta dolžnost, da jih brani. Tako Hitler računa, da bo ves svet videl, da so začeli vojno Poljaki in v tem slučaju jim ne bodo šli na pomoč ne Francozi ne Angleži. Hitler nadalje računa, da Poljaki ne bodo branili svojih pravic v Gdansku, ker bi se s tem pokazali kot napadalci. Poljaki pa pravijo, če bodo mirno pustili FJitlerju, da se po ovinkih polasti Gdanska, bo to toliko kot da bi zapečatili svojo usodo. IKer Hitler bo najpraj vzel Gdansk, potem Poljski koridor in nato še Poljsko samo. Torej tu je zdaj vsa tista nevarna točka, ki zna razpaliti ves svet. Vprašanje je samo to, če se bodo Hitlerju posrečili njegovi načrti in bo vse dosegel brez vojne. Eno je gotovo, da Hitler ne bo prvi sprožil puške. Uredil bo pa vse tako, da bo začel drugi in on se bo samo branil in potem jokal svetu, da mu ni kazalo drugega. Vprašanje je, v koliko bosta šli Anglija in Francija daleč s svojimi obljubami Poljski. Ali se bo Angliji in Franciji zdelo vredno, da gresta v vojno radi malega mesta Gdansk? Ali bosta zavzeli enako stališče kot takrat, ko je šlo za Češko? Toda o vsem tem ne bo treba dolgo ugibati. Predno bo grozdje zrelo, bomo že vedeli pri čem smo. Do osem milijonov mož je danes v Evropi na orožnih vajah. Če bodo poslani po končanih manevrih domov, si bomo lahko oddahnili. *■» ■ « ............ ■ ■ ..............."f • ( Kaj pravile! .......................... * V Nemčiji so oni dan z velikimi slovesnostmi praznovali 25 letnico pričetka svetovne vojne. Bomo videli, če bodo s takimi paradami slavili tudi 25 letnico, ko so na kolenih prosili za mir. « Ht M Socialistu Jontezu ni všeč pisanje našega lista. Pa ne da bi bil užaljen, ker mu nismo ponudili uredniške šarže? Po dobrih treh urah vožnje smo dospeli iz Municha v Kuf-stein. Pred 11. leti, se še dobro spominjam, so nam na kolodvoru carinski uradniki pregledali vso prtljago predno smo smeli nadaljevati našo pot v mesto Kufstein, kajti takrat je mesto spadalo še pod avstrijsko vlado, sedaj, ko mesto spada pod "Reich" ali nemško vlado so tudi to cari-narico odpravili. Pred leti, ko smo hodili peš čez mejo-so nas vselej ustavili na meji med Kufsteinom in Kiefesfel-denom in sicer na eni strani Avstrijci in na drugi pa Nemci. Tu smo vsakemu morali pokazati potne liste kljub temu, da smo hodili peš in po eni in isti poti, a sedaj je tudi to odstranjeno. Čitali smo tudi o Hitlerjevem pohodu v mesto Kufstein in kako sijajno je bil sprejet. Mesto Kufstein je majhno mestece, toda zelo krasno. Ko smo ogledovali to mestece se nam je dozdevalo kot bi bili v gledališču in ogledovali slike krasne prirode v gorah. Vse to se vidi tu v tem mestu v resnici. Pogled na te gore je krasen, tu vidiš goro pokrito z zelenjem in zopet drugje pa se blišči sneg, med njimi pa se vijejo bistri studenci. Hiše so zidane v različnem slogu, ene imajo ravne strehe in zopet duge drugačne in vsaka pa ima mali "balkonček" in zopet druge pa velike verande. Mesto Kufstein je najlepše mesto na Tirolskem. Kako krasna je ta dežela! Ko zjutraj vstaneš je vse zakrito v meglo, polagoma se megla u-makne in pokaže se ti najlepša slika narave, ki si jo moreš misliti. Naj omenim, da se je ravno tri tedne pred našim obiskom v Kufsteinu mudila tukaj tudi Hermina Prisland, hčerka gl. predsednice SŽZ., ki je obiskala zdravnika in njegovo soprogo v tukajšnjem mestecu, kjer sta se mudila na oddihu že več mesecev. Tudi ona ni mogla prehvaliti lepote tega kraja, ki je resnično tako romantičen. V te kraje prihajajo na oddih Nemci iz vseh krajev Nemčije in Avstrije. Posebno je ta kraj priljubljen hribolazcem. Tu vidiš odrasle fante in može hoditi v kratkih hlačah z naramnicami in raznim orodjem na hrbtu, ki je potrebno vsakemu hribolazcu. Ljudje so zelo prijazni in vsak tujec te pozdravi. Opazila sem, da tukaj zelo rado dežuje in skoro se ne smeš oddaljiti tri ure od doma, da ne bi vzel tudi dežnika s seboj. Te spremembe se ponavljajo vsako leto. Prav krasen in zanimiv je pogled iz daljave na starodavni grad, ki stoji sredi Kufstei-na na visoki kameniti gori. Krog njega se razprostira jezero. Na gradu se blišče velike črke: "Ein Fuehrer — Ein Volk — Ein Reich," kar pomeni: "en vladar, en narod, ena država." Te črke se vidi lahko že daleč iz vlaka, posebno se lepo vidijo ponoči, ko so vse razsvetljene z električnimi lučmi. Kaj takega še nismo videli na našem potovanju. Prvo, ko smo dospeli v Kufstein, smo si preskrbeli hotel in kot nalašč smo dobili hotel ravno nasproti kolodvora, to je hotel Gizela, kjer smo se tudi registrirali. Tu smo imeli lepo priliko se peljati z vlakom na vse strani. Malo smo si oddahnili in še tisto popoldne, kljub temu, da je bilo že pozno, smo se odpeljali v Kie-fesfelden, k stricu Lovrencu Šetina. To mesto je oddaljeno od Kufsteina samo 15 minut z vlakom in tudi zelo sliči mestu Kufsteinu in skoro bi lahko rekli, da sta "twin cities," le toliko, da je mesto Kiefesfelden bilo vedno pod nemško oblastjo in tu vlada ni napravila posebne spremembe. Ko smo prišli k stricu, je bilo zopet pravo iznenadenje, kajti ni nas pričakoval in smo ga spravili v nekako zadrego. Začel se je nekam počasi izgovarjati, da je ravno zjutraj oddal posebno sobo nekim turistom, ki vsako leto pridejo iz mest na deželo na oddih in da lahko lazijo po hribih. Ta stričeva zadrega nas je spravila v smeh, ker mi smo že imeli preskrbljene sobe in poleg tega nam je bilo ljubše ostati v Kufsteinu, kjer smo imeli tudi boljše zveze z vlakom. Hotel je nam na ljubo odpovedati najemnikom, kar pa nismo dovolili Kajti ti ljudje v teh mestih si največ zaslužijo v poletnem času, ko oddajajo sobe Moviščarjem. Stric Lovrenc živi tu že od mladih let in vsa leta dela tu v kamnoseški delavnici, ki je ena največjih v Nemčiji. Tu izdelujejo vsakovrstne in najfinejše granitne vzorce za velike zgradbe in pokopališča. Tudi ženske in dekleta delajo moška dela in so vesela, da sploh imajo zaslužek. V teh delavnicah je delal v mladih letih tudi moj ata Mr. Simon Šetina, radi tega je imel tu toliko znancev in prijateljev, ki so ga pozdravljali in se po nemško pogovarjali o raznih doživljajih iz življenja. Mnogo izmed teh je pristnih Slovencev in so se v dolgih letih bivanja v Nemčiji popolnoma ponemčili in zdelo se mi je ravno tako kot smo mi Slovenci v Ameriki, ki vedno čutimo in cenimo deželo, katera nam daje zaslužek in kruh. Mnogo starih atovih znancev še vedno dela v tej delavnici, čeprav bi lahko imeli že penzi-jon, to pa radi tega, ker več zaslužijo na ta način. Prišli smo k stricu ravno na njegov rojstni dan, radi tega je bilo svidenje v dvojno veselje. Da pa njegov rojstni dan bolj proslavimo, smo šli vsi skupaj v bližnjo gostilno. To je bila krasna restavracija, ki ima sobe, ki so primerne za vsako osebo od berača pa do najelegantnejšega gosta. Ko smo vstopili so bile sobe nabito polne, ker so se letoviščar-ji ravno vrnili s hribov na kosilo in zopet drugi pa samo na pomenek s prijatelji. Tudi mi smo si poiskali prostor in naenkrat: smo opazili, da so bile oči vseh obrnjene na nas in prej tako glasna družba je naenkrat utihnila. Čutila sem se v zadregi, ker sem videla, da sem bila opazovana. Soproge mojega strica ob našem prihodu ni bilo doma, ker ob nedeljah vedno pomaga v kuhinji te gostilne in bilo je pravo veselje, ko je šel stric v kuhinjo in jo pripeljal k nam, kajti ona ni najmanj slutila, da se mi nahajamo w mestu. Preživeli smo lep večer, a le čudno, da nismo mogli biti domači, vedno smo čutili, da nas gostje pri sosednjih mizah o-pazujejo itd. Tu je moj ata zopet zagledal enega svojih prijateljev iz mladih let, Mr. Ažmana, in zopet je zavladalo veliko veselje. Ta nam je predstavil svojega sina, ki je bil več let tudi v Ameriki in prav dobro obvlada angleščino; prisedel je v našo družbo in z veseljem smo ga sprejeli, ker sedaj smo imeli človeka s katerim smo se tudi o Ameriki malo pogovorili. Povedal nam je, da je sedaj že več let v državni službi in da se mu imenitno godi. Privaditi se je moral vsemu in končno pa je tukaj vseeno kdo jim reže kruh, samo da ga imajo. Seznanil nas je Še z drugim mladim nemškim gospodom ter sta povabila moji hčerki na velik ples, ki se je imel vršiti prihodnji torek v najlepšem kraju Kufsteina v prekrasni plesni dvorani. Kljub temu, da smo obljubile, da pridemo, vendar nismo čakale do torka, ker naša pot nas je vodila dalje in smo se že v torek jutro poslovili. Opazili smo, da je vsak novodošel gost, ki je prišel v gostilno se najprvo odkril Ri nato pozdravil "Heil Hitler." Čudno nas je dirnil ta pozdrav, kajti spominjam se, ker še ni dolgo tega, ko je bil naš pozdrav: "Hvaljen bodi Jezus Kristus" in ta pozdrav je še danes v navadi med Slovenci. Igrala je tri-komadna godba (klavir, cello in violina) prelepe tirolske melodije in tako smo se zadržali in s pravim užitkom poslušali godbo v družbi strica in njegovih prijateljev. Ko smo zapuščali gostilno je deževalo in takoj so nam dobili avtomobil, ki nas je vse skupaj zapeljal v naš hotel in že v 15 minutah smo bili v svojih sobah. Drugi dan, v pondeljek je bil praznik Vnebovzetje, 15. avgusta, zato smo se podali v cerkev. Cerkvica stoji na malem hribčku in sv. maša je bila z leviti. To je krasna cerkev in je bila nabito polna ljudstva. Na koru je pelo preko 50 pevcev in nad 30 godbenikov je spremljalo pevce z najrazličnejšimi inštrumenti. Sv. maša je bila tako slovesna in tako povzdignjena, da kaj enakega še nisem videla v svojem življenju. Tako krasno petje in spremljanje orkestra bi poslušala kar naprej in le prehitro je minila sv. maša. Ta dan so praznovali v tej cerkvi imendan fare (žegnanje). Tudi pridiga je bila zelo slovesna in smo prav lahko razumeli. Nemško ljudstvo je že o'd nekdaj zelo pobožno in tu v cerkvi sem imela priliko videti resnično pobožnost tega vernega ljudstva. Po sv. maši smo srečali strica, ki nam je prišel naproti ter smo jo mahnili v gostilno, v kateri smo bili pred 11. leti in šli smo kar v tretje nadstropje, na malico. Vse sobe v tej gostilni so tako napravljene, da se ti zdi*kot da sediš na vrtu, a v resnici pa si v sobi. Tu prepevajo tirolski pevci kot znajo le oni in zopet v drugem kotu pa sedi Ti-rolee in igra na citre in s klobukom pobira milodare. Popoldne smo šli v mesto kupovati spominkov. Imela sem trdni sklep, da bom kupila za mojo "švogerno" Mrs. I Mayme Fedo, ki ima gostilno v Rockdale, vrček s srebrnim pokrovom, kakoršne so imeli v starih časih in vedela sem, če ga tukaj ne kupim ga tudi drugje ne bom dobila, ker sem vedela kako težko se to dobi in imela sem srečo, da sem dobila krasno "beer stein" ali "beer mug" s srebrnim pokrovom in ki drži skoro en kvart pive. Zelo je ponosna nanj in ga kaže gostom v gostilni kot lep spomin iz Nemčije. Če verjamete al' pa ne, ta stvar je precej slana in sem zračunala, da pride v našem denarju pet dolarjev. Ko smo tako hodili po vasi smo občudovali krasne križe ob poti, ravno take kot jih imajo v Sloveniji in tudi vsa tista domačnost, kar napravi potnika, da se čuti tako varnega in srečnega v tem kraju. Zopet smo šli na dom strica Lovrenca, kajti prihodnji dan smo se morali posloviti in naše ure so bile štete, treba jih je bilo dobro izrabiti dokler smo bili še v bližini naših sorodnikov. Mnogo smo si imeli še povedati, kar se je dogodilo med leti. Drugo jutro ob devetih nas je že vlak odpeljal proti Salz-burgu, a naše misli in pogovo- ri so veljali le lepi Tirolski in stricu. Bog ve, če se bomo še kdaj videli. Veliko imam sorodnikov, a vsi so raztreseni po svetu. Žal nam je bilo, da nam ni bilo mogoče videti Kristusovo trpljenje v živih slikah, kakor smo ga videli pred 11. leti na "Tiersee," kamor sta nas bila spremila stric in soproga, ker se ta igra odigrava samo v gotovih letih in to leto je niso kazali. Pri tej predstavi nastopa nad 800 oseb. -o- Slovenski katoliški dan Prihodnjo nedeljo 20. avgusta, bo za nas Slovence jako pomenljiv dan, kajti to bo dan ko se vrši velika prireditev vseh slovenskih fara v Clevelandski okolici in to pod pokroviteljstvom Slovenske zveze društev Najsvetejšega Imena. To bo Slovenski katoliški dan. Mogoče bo kateri si mislil, kaj je potreba tega. Kdor pa zasleduje delovanja drugih narodnosti, bo čital skoraj vsaki teden v časopisu, da imajo na primer Slovaki svoj skupni Katoliški dan, navzočih je bilo 15,000. Potem ravnotako Čehi, Poljaki, Nemci, Irci in drugi; pri vseh ogromna udeležba. Zakaj potem pa tucji mi Slovenci ne bi enkrat javnosti pokazali, da smo tudi MI močni v številu in da se zavedamo, da je naša dolžnost se javno pokazati. To je torej naš namen. Skupni nastop! Kar se pa tiče moi*ebit-nega denarnega prebitka, bo šel pa ves za v pomoč naši očetom frančiškanom, za zidavo novega samostana. Delovanje naših očetov frančiškanov je vsem znano in ko bo novo1 poslopje urejeno, kakor tudi drugo bomo lahko vsi ponosni na naše "AMERIŠKE BREZJE." Marsikateri bo tam prebil vesele ure. Program za ta dan, bo tak da bo vsak zadovoljen. Petja bo iti godbe„pa tudi govori, mapak se ni treba bati, da bi se vas preveč dolgočasilo z dolgimi govori. Govori bodo kratki in pomembni. Glavni govornik, bo pa pater Alexander Urankar, iz Lemon-ta. Father Urankar je izvrsten govornik, ki ga bo veselje poslušati. Bodo pa tudi drugi odlični gostje iz domovine in marsikaj se bomo lahko pogovorili. Za plesaželjne bo izvrstna godba na razpolago, tudi drugih zabav kakor kegljanja in drugo za kratek čas bo obilo. Za lačne bodo skrbele naše dobre žene, od vseh štirih fara. Dekleta bodo stregle; možje in fantje bodo skrbeli pa za žejne. Vse to se vrši na znanih Špel-kotovih prostorih v Euclid, O. Torej še enkrat vljudno vabimo VSE Slovence v Clevelandu in okolici pa tudi drugi iz države Ohio pridite ta dan in se po-veselite z nami, za koristno stvar; NE BO VAM ŽAL! "NA SVIDENJE" 20. avgusta na špelkotovih prostorih. Pozdrav, Frank A. Hochevar. --o-- EUCLID RIFLE CLUB V sredo 16. avgusta se vrši važna seja našega kluba. Vsi člani so prošeni, da se udeleže. Treba je ukreniti vse potrebno za Clambake, ki ga priredi naš klub v sredo 30. avgusta na Mo-čilnikarjevi farmi. Pridite in podajte svoje nasvete, da se pravočasno preskrbi vse potrebno. Izid zadnjega streljanja je sledeč: Mandel ............ 15 Zabukovec........16 Plesec.............. 17 Kunstel............ 15 Gubane............ 15 Sepic.............. 15 Baraga............16 Turšič*............16 Lampe............15 Eden* naših fantov je zadnjo sredo nekaj izgubil na strelišču (pri marjašu). Naj pride iskat, bo dobil nazaj, če ne bo dež. Chas. Lampe, mgr. Čeverjamele al' pa ne Ne vem koliko časa sem spal oziroma koliko časa sem plaval nad oblaki in se skušal obdržati na postelji, ki je hotela brez mene naprej. Saj spal vem da nisem, ampak sem bil samo ranj-ki za ta svet za nekaj časa. Ko odprem oči, sem opazil, da stoje vrata še na istem mestu in tudi omara na desni strani je precej trdno stala. Pogledam proti koncu postelje in vidim, da se je tudi postelja precej umirila in prišla k pameti. Poleg sebe vidim bolničarko, ki me je vedno vlekla za roko in pri tem vneto gledala na neko merilo, ki je menda kazalo, kako hitro sva se vrtela s posteljo po sobi. Pa kaj me bo ta ženska podoba za zmeraj držala, ali kaj ? Pa če bi mi s tem kaj odleglo, bi že nič ne rekel. Pa mi je bilo kljub vsej tej nežnosti tako čudno v glavi in sploh povsod, kot drugo jutro po kakem pikniku, kjer smo reševali domovino in vneto zagovarjali pristne slovenske šege in navade. V ustih mi je bilo nekako tako kot bi se bil najedel gnoja na tešče, ali pa če bi jedel sirove krompirjeve olupke s česnom. Sreča je še bila, da me je nežna sanitejka držala za desno roko, ki nima prav nič zveze z srcem, torej ni bilo prav nobene nevarnosti za kakšne mednarodne zapletijaje. Se reče, saj s^ mi je kar neumno zdelo, da sem prišel v bolnišnico menda samo zato, da me bodo po nji božali, pa sem moral kar pustiti, dokler se ne bodo naveličali. Prav za prav, če bi me bila takole kaka stvar držala za roko pred kakimi 30 leti, bi se mi morda 5e fletno zdelo zdaj me ni pa prav nič ganilo in me ni. Pa se je menda tudi bolničarka tega naveličala, ali je imela pa kak drug opravek, ker zrni' slila se je, da" je tega držali že dovolj, še enkrat je pogledala na uro, položila mojo roko lepo odejo, nekaj zapisala na listek in odšla. Bog ve kaj je zapisala? Morda je zaznamovala čas, koliko ga je po nepotrebnem zapravila z mojo roko. Saj jo nisem vprašal, da naj, kaj se pa sili! Potem sem ostal pa sam in skušal spraviti svoje misli v vrsto, da bi marširale druga za drugo po poti in bi iz njih izbral zadnje svetovne dogodke od enajstih naprej. Pa se mi je zdelo, da so dobile misli peruti in da sov moji glavi sami brenc-Iji in komarji, ker v piskru je bilo tako šumenje in spreletava-nje, da nisem mogel niti dognati, čemu sem prav za prav tukaj-Samo to sem opazil, da se je moje telo ločilo od domačega ognjišča in da je postalo popolnoma nevtralno oziroma, da je razglasilo samostojno republiko tel' si začelo samo pečlarit in gospodarit na svoje stroške. Prekinilo je z menoj vse prijateljske odnošaje in mi odreklo vso pokorščino. Pa toliko let sem ga glajštal in mu stregel! Kakšna hvaležnost je to, vas vprašarO' Sram naj ga bo! Poskusil setf se premakniti, pa je bilo tak° vpitje in protestiranje, da je bi' lo že kar grdo. Niti palec na nogi, ki me je sicer vedno ubogal* se zdaj niti zmenil ni, ko sen1 hotel malo pogibati ž njim. Je že prav! Saj se bova že še V>' dela enkrat proti božiču na kakš' ni gmajni in takrat se bo V0, vrnilo. Dozdaj sem vedno dal, da sem ga skrbno zavija'" če je bil mraz, zdaj naj se P0 kar pripravi^ Se reče, saj bolečin nisem rii' vno imel, samo bolelo me je vsfi> Pa nisem prav nič vedel zak^1" Saj vendar nisem bil drugje da so me peljali gori v d1 nadstropje, kjer sem lepo sp^ kako poldrugo uro, pa sem ni° ral imeti hude sanje, da je zCl vse tako narobe in je. (Dalje prihodnjič) AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1580 «cmiiiiiiiiiiiiiii:iiiii»iii»i!»»nt;t:»intiitii»iititniiiiiiit»»»»»»iiirii!iiiniiamt» WINNET0U Po nemikem livlrmlk« K. M»j» "Da. Radi tega je prišel. Utegne pa biti, da si je premislil." "Zakaj ?" "Ker ve, da sem ga zasledoval." "Uff —! škoda!" "Da! Ker niso nič govorili, sem se obrnil, oditi sem mislil. Pa se mi je vdrlo. Tla so bila iz-podkopana, morebiti jih je izpod-kopala kaka žival. Old Shatter-hand me je čul. Koj se je obrnil. Videl me je. Skočil sem, pa že mi je bil za petami. Ujel me je za suknjo, pa iztrgal sem se mu. Vpil je sicer, naj obstojim, pa tako neumen le še nisem, še globlje v gozd sem se skril, sedel v temi in čakal, da bi nevarnost prešla." "In njegovi ljudje?" "Hoteli so mu pomagati, pa jim je naročil, naj počakajo, da se vrne. Sam me je šel iskat. Nekaj časa sem še čul njegove korake, potem pa je bilo vse tiho." "In kam je odšel?" "Ne vem. Daleč gotovo ne. Ni me našel, pa se je vrnil." "Te je spoznal?" "Menda ne. Pretemno je bilo." "Morebiti pa kje tu tiči in nas opazuje —." "Ni mogoče! Saj ni vedel, kam sem bežal. Vrnil se je k svoji četi. Počakal sem, zlezel iz gozda in bežal po dolini. Straža mi je povedala, da ste tu." Umolknila sta. Poveljnik je razmišljal, pa vprašal: "Kaj misli moj beli brat ukreniti?" "Rad bi naj prvo vedel, kaj misliš ti ukreniti." "Položaj se je čisto spremenil. Apačev ne bomo dobili v pest. Ne moremo jih iznenadV ti. Najbolje je, da odidemb." "Domov —?" "Da." "Kaj ti na misel prihaja —! Ali te je strah tiste peščice Apačev?" "Moj beli brat naj me nikar ne razžali! Ni me strah, pa če lahko dobim sovražnika v roke brez boja in prelivanja krvi, ga ne bom napadal. Tudi najpo-gumnejši poglavar se bo izognil napadu in štedil s svojimi ljudmi, ako lahko na drug način dobi sovražnika v pest." "Torej misliš, da boš brez boja dobil Apače v pest, če odideš?" "Da." "Bi le rad vedel kako." "Šli bodo za nami. Winnetou ve, da si pri nas, niti za trenutek ne bo pustil naše sledi iz oči. Poskrbeli bomo, da bo naša sled kar mogoče jasna pa ga bomo zvabili v našo vas." "Torej za vabo bi vam naj bil? Hvala lepa! čemu naj spet bežim in se skrivam, ko tukaj čisto lahko dosežem svoje namene!" "Nič, prav nič ne boš dosegel! In med potom v našo vas ti ne grozi prav nobena nevarnost!" "Oho —! če nas dohitijo, mi grozi največja nevarnost, ki je vobče mogoča, namreč" smrt na kolu." "Ne bodo nas dohiteli! Odrinili bomo koj sedajle, Apači pa bodo čakali na nas vso noč in še jutri pt-edpoldn«. In ker nas ne bo od nikoder, bodo poslali oglednika in mnogo časa bo minilo, da se vrne in da se Winnetou prepriča, ali smo res od'li. Najmanj pol jutrišnjega dneva bo minilo, preden bo krenil za nami. In kje bomo že mi tisti-krat!" "Sedaj da bi odrinil? Koj sedaj ? Tega ne dovolim! Kaj poreče tvoj poglavar, ko zve, da si brez nujnega razloga odšel in da nisi porabil ugodne prilike, ki se ti tukaj nudi! Misli na to!" Poveljnik je molčal. Santer-Jev opomin je torej le zalegel. In Santer je njegovo obotav- fflti»titiin»!tiiiiiiiiitiiiiittitniiiiiiii»»!>tntit»»»itumummmn!iiiiiiiiiiii!im«« JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU gm»»»ii»»»»»:K:»mm«ii»»t»m»mu»>»i»:»t»»»»»m!m»»n:m»!»inmm ljanje tudi koj izrabil. "Da," je dejal, "prilika je zelo ugodna! Noben nov načrt bi ne bil tako ugoden! Zato prilike ne smemo zamuditi. Drugega nam ni treba, ko da obrnemo past, ki so nam jo Apači nastavili, in ujamemo Apače v njo." "Uff —! Kako bi to naredili? "Napadli bomo oddelka, ki stražita vhod in izhod, pa vsakega posebej. Lahko delo bo, ker sta oddelka maloštevilna." "Torej bi najprvo napadli oddelek, ki mu poveljuje Old Shat-terhand?" "Da." "Kedaj? Jutri zarana? Jezdili bi mimo njih pa se naredili, kot bi ne vedeli za nje?" "Ne. še nocoj jih primemo." "Uff —! Kako?" "čisto enostavno. Saj natančno poznam kraj, kjer čaka Old j Shatterhand na vas. Vodil vas bom. Oči Kiow so vajene teme in njihove kretnje so kakor kretnje kače, neslišno in neopaženo bodo stopali po gozdnem mahu. Obkolili bomo Old Shatterhan-da in njegove ljudi in planili na dano znamenje nad nje. Prav nobeden nam ne bo ušel. Poklali jih bomo, še preden jim bo na misel prišlo, da bi se branili." »Uff —! Uff —!" so vzklikali nekateri Kiowe. Santer j ev predlog jim je gotovo zelo ugajal. Poveljnik pa je bil previdnejši. Počasi je dejal: "Uspelo nam bo, če bomo zelo zelo previdni." "Mora nam uspeti! Glavno je, da jih neslišno obkolimo. In to ni tako težko. Nato nekaj sunkov z nožem in opravili smo. Plen je vaš, ničesar ne potrebujem. In potem se lotimo Winne-toua." "Tudi še nocoj?" "Ne. Jutri zarana. Winnetou mi je predragocen, ne sme mi uiti. Po noči pa bi se utegnil izmuzniti. Naredili pa bomo z njim prav tako, kakor je on mislil z nami narediti. Delili se bomo. Eno četo bom sam še nocoj peljal v sotesko, v katero so nas mislili zvabiti. Tam bo počakala do zore in šla naprej, jaz pa se vrnem k vam. Pri izhodu jih bo Winnetou napadel, mislil bo, da prihaja Old Shatterhand s svojimi ljudmi za njimi. Drugo četo pa bom ob zori peljal po poti, po kateri je Old Shatterhand prišel sem v dolino. Vem, da jo bom gotovo našel. Prepričan sem, da pelje skozi gozd na vrh, po drugi strani v ravnino in okoli brega k izhodu iz soteske. Winnetou bo pazil seveda samo na sotesko in nas ne bo videl Zajeli ga bomo in ker nima več ko kakih petnajst ljudi pri sebi, se bo moral vdati." Tak je moj načrt." f "Ako se nam posreči, je dober," je dejal poveljnik. "če se strinjaš z mojim načrtom, se ne obotavljamo več! Začnimo !" "Old Shatterhanda obkoliti, ne da bi kaj opazil, ni lahka reč. Izbral bom tiste svoje ljudi, ki tudi po noči izvrstno vidijo in ki so najbolj izurjeni v zalezovanju." Stopil je med bojevnike, za mene pa je bil skrajni čas, da se umaknem. Kiowe so mislili koj odriniti. Posvariti sem moral tovariše. Zdrknil sem /: višje skale na nižjo in na tla ter se splazil v gozd in v dolgih skokih zdirjal po dolini do kraja, kjer so čakali tovariši. ^ "Kdo je?" sem čul Stoneta. "Ste vi, sir?" "Da." V skrbeh so si že bili. "Kje pa ste tičali tako dolgo? Kajne, nekdo je bil pri nas na obisku? Kiowa seveda. Slučajno nas je našel, nas zalezoval, pa ste šli za njim?" Obiskala sva še frančiškane, ki imajo poleg cerkve Jezusovega rojstva lepo cerkev sv. Katarine in pa samostan. Z izredno prijaznosljjo so naju sprejeli ter vse razkazali, nazadnje pa nama postregli z iz-borno vinsko kapljico. Pri njih sem se počutil približno tako kot pri naših frančiškanih v Lemontu, kakor tudi potem v Ljubljani. Zelo so dobri ti sinovi sv. Frančiška', ki se še vedno drže reka svojega velikega duhovnega očeta, ki je dejal: "Vsi gostje naj bodo sprejeti kakor Kristus,!" Dobro je, da jih ima Betlehem in le škoda, da niso oni gospodarji cerkve in votline Jezusovega rojstva. To oni zaslužijo. Sv. Frančišek, njih ustanovitelj, ni pokazal samo na Križanega, ampak je bil tudi prvi, ki je dal napraviti jaslice in so potem prišle v splošno navado tako, da jih ima dandanes skoro vsaka krščanska hiša, ter so neprimerno lepši okras svetega večera kot pa božično drevo. Zahvalivši se postrežljivim oo. frančiškanom, se vrneva nazaj v votlino Jezusovega rojstva, da si še enkrat ogledam ta ljubki imenitni prostor ter si ga vtisnem v srce. Težko je jemati slovo od tega kraja; iz rojstne hiše je lažje iti kot od tukaj. Hitel sem navzgor po stopnicah, se večkrat ozrl nazaj v votlino in že na vrhu stopnic sem vzdihnil: O, sv. Jero-nini, dobro si izbiral ko si se odločil, da ostaneš tukaj! Ko sva zapustila svetišče ter stopila skozi nizki vhod ven na prosto, pa vprašam dr. Alek-siča, zakaj je vendar vhod v to svetišče tako majhen. Pa mi pojasni, da so včasih prej Arabci napadali vernike, ter da so že vodili v cerkev svoje konje. Da se to prepreči in se lažje branijo, so zazidali vse velike vhode in napravili samo enega majhnega, ki edihi vodi v sve- <. :/>>y-:-y->- \ j v. < r- r tišče. i I Zunaj so naju obkolili razni prodajalci spominkov, ter ponujali svojo robo. Da si človek z veseljem kupi spominkov na takraj je umevno, ampak kupiti od vseh je pa nemogoče. Nek prav zgovoren Nemec naju je povabil v svojo trgovino, češ, da bova tam vse boljše izbrala in pa tudi, da je cenejše. Pa kako je bil pri tem vabilu uslužen! Ko hočem fotografirati kraj, da si tako vzamem za spomin sliko, se on brž ponudi, da bo on slikal. Izvrstno,! sem dejal, ter mu dal aparat, nakar sva stopila z dr. Aleksičem pred mali vhod cerkve. Ko je bila stvar gotova greva z njim v trgovino, kjer je imel na iz-bero res krasne stvari iz bisero-vine, oljkovega lesa in drugega materiajala; povečini vse ročno delo. človek bi si nabral, da bi komaj nesel, toda treba je previdnosti; V vsakem kraju kupiti nekaj, pa se nabere, da je potem kovčeg veliko premajhen. In ko nazadnje človek vse srečno stlači notri, nastane pa vprašanje, kako bo to stvar spravil čez mejo; kaj bodo rekli carinarski uradniki, če bodo to mirno pustili skozi in morda ne bodo zahtevali carine več kot je vredno. In končno je treba držati bilanco potovalnega budžeta povsem v redu, da se ne pride preveč navzkriž z denarnico. Vse to je treba upoštevati pri nakupu spominkov. Ko sem si nabral, kar se je meni videlo primerno, sva obiskala še Mlečno votlino, šla mimo Betlehemskega pokopališča, kjer sem si iz višine ogledal ono zgodovinsko polje, kjer :so pasli pastirji ter čuli pri čredah na Sveto nož, ko je stopil pred nje angel 'Gospodov ter jim oznanil Jezusovo rojstvo. Kraj je zelo prijazen in tudi prav rodoviten. Od rodovitnosti tega polja je tudi ime mestu Bet-lehem, kar pomenja po na- še : Hiša kruha. Da ima Betlehem kruha pričajo rodovitna polja, ki ga obdajajo, potem lepi oljčni nasadi, vinska trta in fige. Dr. Aleksič mi v daljavi pokaže visok hrib, kjer je grob kralja Heroda, morilca nedolžnih otročičev. Prekanjeni lisjak je skoval zlobni načrt kako bi se iznebil novorojenega kralja Judov, je dal pomoriti betlehemske otroke, toda mu ni uspelo: Njega, katerega je hotel umoriti, ni dosegel, umaknil se je v Egipt. Herod pa je potem zelo žalostno končal, kot so potem končali še mnqgi mo-gočnjaki, ki so v preganjanju Kristusa sledili temu prvemu preganjalcu. Danes je ta njegov grob pozabljen, kakor so pozabljeni grobovi tistih, ki so poskušali z ognjem in mečem iztrebiti krščanstvo. Napraviva še kratek izpre-hod po mestu, ki šteje danes okrog 7,000 prebivalcev, ki so povečini kristjani; največ od teh je katoličanov, potem so pravoslavni Grki, Armenci, Sirci ter le nekaj mohamedancev. Vedenje prebivalcev je prav hvale vredno; tako so prijazni in vljudni. Prav dopadli so se mi otroci, ki so 'nekaj povsem drugega kot pa oni, katere sem videl na Oljski gori. Tu ni nobenega beračenja in o kaki nasilnosti ni niti govora; tako lepo dostojno se vedejo in se jim vidi, da jim olika ni španska vas, pač pa, da jo prav dobro poznajo. Pa saj imajo v zboru svetnikov dosti malih priproš-njikov, katerih kri je lila po Betlehemu, ko so darovali svoje življenje za Njega, ki je bil tukaj rojen. Prav značilne so tudi lepe Betlehemčanke in sloves o njih lepoti ni pretiran. V teh ženskah je še danes nekak odsvit lepote One, ki je na sveto noč rodila Odrešenika sveta. Naglo je potekal čas in prišel je čas odhoda. Avtobus je že čakal na r0tihod; še par minut, pa se je bilo treba posloviti. Željno sem se oziral nazaj na mesto, zlasti pa na cerkev Jezusovega rojstva, ko je avtobus zavil doli po klancu, potem jo §mmm S:.'VJL ••>.,/ S . V' ..... ... , ^ »3; , - « , »i & * ■ 1♦ > W& ■ - ' ' ■ T} '' -'.k«* .. ' M ■ >1 ,<. ** >'ii * / f .Z f > • v« v ;: .:■'• ■ i * v» i .< .. ', - ..in mi p - ' . .M ■•:«, ■ ■■ : : ■ <•<* \ -iS <■ 5 s, 1 UFS Ob 30 letnici, Icar je armacla Zed. držav kupila prvi vojaški zrakoplov, je plaval škadron bojnih letal nad Neiv Yorkom, kar je bil jalco veličasten pogled. pa z veliko vrzino ubral po cesti, kjer je ob cesti na levo mala štirioglata zidana stavba s kupolo. Tu je grob Rahele, matere Egiptovskega Jožefa ter žene očaka Jakoba. Tu je umrla in tu so jo potem pokopali. Dr. Aleksič mi še pokaže ono polje, kjer se je David bojeval z Filistejci in mi razkazal še druge znamenitosti. V tem pa mi je izginil izpred oči Betlehem, od katerega sem se prav nerad ločil. Ker vožnja z avtobusom ne vzame dolgo, sva bila kmalu v Jeruzalemu ter še pravočasno do obeda prišla v gostišče. (Dalje prihodnjič.) -o- Vabilo na sejo Pevski zbor Slavčki ima svojo sejo vsaki tretji torek v mesecu in sicer pevci ob šestih in starši pa ob pol osmih zvečer. Vljudno ste vabljeni, da se odzovete v polnem številu. Posebno ste vabljeni tisti, ki mislite, da je vse v redu samo, da plačate. Pa to ni tako. Pridite gotovo vsi, kajti prebrani bodo trimesečni računi in računi od zadnjega koncerta v Pittsburgu. Slavčki nastopijo tudi 20. avgusta v Gordon Parku. Znano je že, da smo sklenili, da pevski zbor Slavčki praznuje petletnico svojega obstoja. V ta namen smo sklenili, da priredimo skupni koncert 8. oktobra. Po koncertu pa bo prosta zabava in ples. Vsi veste, da je s takimi prireditvami ogromnega dela, zato pridite na sejo in pripeljite tudi kaj novih članov, sedaj jih Še sprejemamo. S pozdravom in na svidenje na seji 15. avgusta. U. Unetič, blagajničarka. IZ DOMOilE sprožila misel, da naj se postavi tem junakom trajen spomenik. Sedaj je pripravljam odbor za postavitev tega spomenika pod vodstvom člana občinske uprave Hrast j a in predsednikov goril jeradgonskih narodno-obramb-riih društev, kakor podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, Narodne odbrane, Sokola in drugih, sprejel osnutek arhitekta Kregarja iz Ljubljane. Spomenik bo ostal na prostoru pred cerkvijo. V ta namen se bosta porušila stara mežnarija in stara šola ter se bo tako nastali prostor planiral. Vsa dela bodo predvideno dovršena v septembru in tedaj bo velika slavnost z odkritjem spomenika. Ker bodo ob tej priliki prihitela razna društva iz bližnje in daljnje okolice, ne bodo smela manjkati tudi naša emigrantska društva, saj so bili radgonski uporniki iz leta 1918 primorski rojaki. 1 Ker nima pripravljalni odbor zadostnih sredstev za dela, ki so združena s postavitvijo spomenika, se obrača s pi*ošnjo za prispevke na jugoslovansko javnost. Prispevke prejema "Pripravljalni odbor za postavitev spomenika radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem v Gornji Radgoni." -o- IZ PRIMORJA —Koliko*je nezaposlenih v naši državi. V letošnjem juniju je iskalo dela pri vseh javnih borzah dela 36,808 moških in 7,264 žensk, skupaj 44,072. S preostalimi iz meseca maja je bilo nezaposlenih 56,823. Ob koncu junija je bilo nezaposlenih še 19,788. Pri vseh javnih borzah dela je bilo 1. julija prijavljenih 16,106 nezaposlenih moških in 3,317 žensk, skupaj 21,424. — V bolnišnici je ugrabila smrt 8 letno posestnikovo hčerko Terezijo Breznik. —Neprijetne posledice suše in vročine opazujejo mariborske gospodinje na trgu. Zelenjava se je namreč precej podražila ter jo je tudi malo dobiti. Edino vrtnarji, ki lahko svoje vrtove močno škropijo, so še dobro založeni z rt j o, kmetom pa preveč nagaja suša. Ravno kmečka zelenjava pa je vsako poletje velikega pomena za uravnovešenje cen. Primanjkuje tudi fižola v stro-čju in drugih zgodnejših pridelkov. Nujno potreben bi bil izdatnejši dež, ki bi napojil žejno zemljo. —Smrten padec s kolesa. V mariborsko, bolnišnico so pripeljali 65 letnega najemnika Andreja Baluna iz Draženvrha, ki se je ponesrečil s kolesom pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Mož* je padel s kolesa tako nesrečno, da si je prebil lobanjo ter je obležal nezavesten. Tudi v mariborski bolnišnici ga niso mogli spraviti k zavesti ter je v sredo zvečer poškodbam podlegel. —S p>o m e n rk Radgonskim upornikom in majstrovim borcem. 30. maja so potekla že štiri leta, odkar so bili smrtni ostanki slovenskih vojakov bivšega avstrijskega pehotnega polka 97, ki so bili ustreljeni kot jugoslovanski uporniki 27. in 29. maja 1918. v Radgoni, in Majstrovih borcev, padlih februarja 1919. v bojih za Radgono, položeni na pokopališču v Gornji Radgoni k večnemu počitku. O priliki pogrebnih svečanosti, katere, so se udeležili v častnem številu tudi zastopniki naših emigrantskih društev, se je Dva igralca žoge primerjata prste na svojih rokah. Na desni vidite od blitfl, kaj, je napravila žoga z roko pionirskega igralca, ki je metal žogo v 1,726 igrali. —švicarski list o Trstu. — Pred dnevi je znani in dobro informirani švicarski list "Neue Zuricher Zeitung" prinesel vest, da razgovori glede nemškega prometa skozi Trst se res nadaljujejo med Italijo in Nemčijo, toda da ni nikakega govora o predaji tržaške luke Nemčiji, kakor je bilo zadnje dni mnogo pisanega v svetovnem časopisju. Ker del nemškega carinskega ozemlja gravitira na Trst in ker so v zadnjem času pojačani nemški interesi v jugozapadni Evropi bi se Nemčija rada posluževala Trsta toda da ne bi bila ovirana po raznih carinsko-političnih in drugih tehničnih formalnostih. Nemčija se poteguje za razširitev ugodnosti, ki jih je Italija prej dajala Avstriji v tržaškem pristanišču. Avstrija ni vseh ugodnosti izkoristila v polnem obsegu. šele pred priključitvijo je nameravala ustanoviti v Trstu svoj carinski urad kakor je bilo določeno v pogovorih. Razgovori obsegajo tri točke. Italijanske železnice naj bi priznale nemškemu blagu, ki prihaja v Trst izvozne in uvozne preference, ki naj bi bile ugodnejše od preferenc jadranske tarife, ki jih imajo Poljska, Češka, Ogrska in bivša Avstrija. Nemčija bi ustanovila v Trstu nemški carinski urad. S tem uradom bi Nemčija v Trstu inogla izvrševati vse carinske manipulacije in bi v tem pogledu Trst postal pravo nemško pomorsko pristanišče. Italija zahteva zaradi teh ugodnosti nekatere protiusluge. Nemčija naj bi se obvezala da garantira minimalni .promet v Trstu v višini 1,500,000 ton letno. Na manjšo količino prometa Italija ne bi pristala, ker se ji ne bi splačalo dajanje omenjenih ugodnosti, da prevzame polovico prometa tržaške luke. Zadnja leta je ta prortiet namreč znašal okoli 3 miljone ton letno. List pravi, da bi s tem bila zasigurana gospodarska bodočnost Trsta, ako se posreči Italiji zaključiti pogodbo na podlagi omenjenih podatkov, če bo.uspelo Trstu, da si pridobi polovico povprečnega prometa zadnjih let od Nemčije, upajo ostalo polovico dobiti od držav za katere veljajo ugodnosti jadranske tarife. MALI OGLASI Stanovanje se odda 5sob, hiša za eno družino. 1162 E. 60th St. "" S AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 15, 1939 ljubili in ki so čutili, da jih lju- ljejo pod seboj, bi tudi dekle in so se nenadoma Brez Marie-Anne ni videl niti znašli pred prepadom, ki se je cilja niti vzroka za svoje nada-pojavil med njimi in njih srečo, ljno življenje. Pa tudi napač-morejo vedeti ogromno razoča- nim upom se' ni podajal. Dasi ranje, ki ga je doživel Maurice se mu je sprva zdel dogovorje-Escroval. ni sestanek z dekletom za drugi Vse sanjega njegovega življe- dan kot nekaka rešitev, pa je po nja, vsi njegovi bodoči načrti so daljšem premišljevanju moral imeli za podlago ljubezen do Ma- priznati, da ta pogovor ne more rie-Anne. ničesar spremeniti, kajti vse je Ako mu ta ljubezen odpove, bilo odvisno od volje druge stran-ako se porušijo začarani grado- ke — od volje gospoda Lachene-vi, katere je zgradil in padejo i urja. vso težo na njega ter ga pokop- (Dalje prihodnjič) Preko delavskega praznika (I