Matija Polzelnik stjt sprijaznil s skromnim U^ljtnjem
MATUA POLZELNIK SE JE SPRIJAZNIL S SKROMNIM ŽIVUENJEM
Od »pintarij« se ne da več živeti
Matija Polzelnika ali Hladovega Matija imajo krajani Velike Slevice pri Velikih La&ah za svojevrstnega po-sebneža, kakrSnih je le malo v teh krajih. Mož se požviž-ga na vse blagre, ki nam jih je prinesla sodobna potrošni-ška družba, ampak živi samosvoje življenje v svoji razma-jani hišici na najgomejšem koncu Velike Slevice, obdan z mačkami in psom in starim rezbarskim orodjem, in videti je, da je kar zadovoljen.
»Včasih sem izdeloval vso mogočo »pintarijo«: škafe, čcbre, kuhavnice in kaj jaz vem kaj ic vse. zdaj pa to nc nese več,« razmiSlja o boljših časih nenavadni Slevčan. »Po vasi so se zdaj vsi suhorobaiji vrgli na palete, jaz pa za to nimam strojev. Orodje, kar ga imam, sem napravil sam. Zdaj delam le še špile, pa kako brczovo metlo, drugega nič. Še sreča, da imam nekaj malega gozda in njive, pa nekako gre. Tudi sadja je bilo letos kar nekaj. Krompirja sem pridelal devct gajb, vendar so mi vsega uničile podgane...
62-letni Matija Polzelnik idaj ie nekaj let živi sam v svoji hiSki. Včasih, ko so živcli šc njegovi starši, jih je bilo v hiši devet. Nikoli ni pomislil na to, da bi se oženil, »ni bilo ,cajta', za to,« pravi. Zdaj ko je zakoračil v šest-deseta leta, ga puščata na cedilu vid in sluh. Vendar še dela, kolikor le more.
»Včasih je bilo bolje, kot je danes. Zdaj suha roba ne gre nikamor. Do kraja je .ralalo' slabo; poglejte, saj vsi jamrajo,« pravi čuda$ki, a dobrodušni Slevčan.
BRANKO VRHOVEC