Političen list za
narod.
f* polti preJeBM t«lja: Z» oelo leto predpladan 15 (Id., ta pol leta 8 gld., n četrt let»
4 fld., za en mesec 1 g:ld. 40 kr. r Mminiitraeljl prejeman Tel]i: Za celo leto 12 ^Id., za pol leta 6 fld., za četrt leta I (Id.« za en meiec 1 fld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Kartinine prejema opravmitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniike ulice št. 2, U., 28.
Naznanila (inserati) m sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če te tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Bokopiai le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
TrednlStvo je v Semeniskih ulicah h. St. 2, L, 17.
Ichaja TBak dan, izviemsi nedelje in praznike, ob »,6. uri popoludne.
I^tev. lO.
;V Ljubljani, v torek 14. januarija 1890.
Letnik XVIII,
81ikii revMiiie v Galiciji.
Ker nam ne more biti malomarno, kako se godi našim severnim sodržavljanom, podajemo č. či tateljem naslednjo „sliko revščine", kakor jo je priobčila „Cervonaja Rusb."
»Imamo uradne iu druge zanesljive podatke o razmerah bede v naši deželi. Na žalost, tako uradni, kakor zasebni opisi, strinjajo se to pot soglasno, predstavljajoč položaj naših kmetov v kaj mračnej luči. Mi bi si bili predstavljali, da so poprejšnji opisi in pripovedovanja te bede bili pretirani, toda s temi novejšimi podatki potrjuje se turobna resnica znova.
In tako uradna preiskovanja gled6 pobitja konj, katerih ni bilo s čim krmiti, pokazujejo, da je bilo koncem decembra pr. 1. pobitih v Galiciji 45.000 kmečkih konj. Uradni opis opravičuje nekoliko vzrok pobitja živega inventarja, za obdelovanje zemlje neobhodno potrebnega, ko pravi, da večina teh konj je bila opešana z letnim delom, stara in brez vsake moči, ne predstavljajoča razun kože nobene vrednosti. Takošnih konj, zamorjenih od gladu in krm-Ijenih le s travo in slamo, baje v najboljših letih pogine po nekoliko tisočev, kajti naš kmet, imajoč navadno le malo krme za živino, podaja jo raje kravam, tehcam, ali mladim konjem, namesto da bi krmil vso dolgo zimo prepotegnjenega starega konja, kateri, naj bi .se tudi tako ali tako preživil, je vendar za spomladansko delo za nič in bolehav.
Ravno ti konji ali ginejo vsled lakote, ko izgnani izpod strehe morajo si sami kopati izpod snega uvenelo travo; ali pa ginejo z nasilno smrtjo pod udarci rabeljna. Slaba letina je v minolem letu znatno povečala število teh zamorjeuih žrtev, pa jih je padlo okolo šest odstotkov od vsega števila konj v Galiciji. Med tem pa uradna poročila županstev, predložena namestniji, predstavljajo položaj dežele v sledečej sliki:
V 22 okrajih je zadosti potrebnega živeža, v nekaterih ga je bolj pičlo, v ostalih pa — blizo v
40 okrajih — vlada veliko pomanjkanje. Kar se tiče gladii, ni došlo sicer še iz nobenega okraja poročilo, da bi že sedaj stradali kruha, toda bati se je, da ga v nekaterih okrajih začnejo stradati že pri koncu tekočega meseca, ali v februariju, v drugih pa pred novino.
Da navedeno uradno poročilo ne predstavlja pravega položaja, je razvidno iz tega, da so v Po-dolju, v tej žitnici Galicije, že sedaj jeli rabiti žito, odločeno za seme. V nekaterih vaseh, kakor Ko-zovka, Suščin in Ostalci, vlada strašna revščina, kajti tam ni le samo žito slabo obrodilo, marveč sprevrgel se tudi krompir. V skednjih, shrambah in celu v hlevih je popolnoma prazno. Kot nameček k temu prikazal se je v naznačenih vaseh še trebušni tifus.
Posledice revščine pokazale so se že v najstrašnejši podobi. Trebušni tifus gotovo ni navstal po preobilnej hrani. Vrhu tega začenjajo se pojavljati bolezni ne samo v tarnopoljskem okraju. Podobna poročila prihajajo tudi iz tlustega okraja, v katerih se piše: »Letošnja revščina vsled slabe letine obiskala je tudi naše okrožje. Najobčutljivejše je pomanjkanje hrane, čegar neizogibne posledice so: prodajanje vsakovrstne živine za ceno kože in ko-stij. Preživljenje do novine bo kaj težko, kajti na-značena sredstva pomoči ne bodo zadostovala. Dokaz imamo v občim Sipovci nad Seretom, katera šteje nad 800 duš ter je dobila pomoči 60 gld. in kjer začenjajo razsajati bolezni.
Ako stoji stvar tako že v decembru, kaj še le bo pri koncu zime, v februariju in marciju? Pred-postavljaje tako turobno sliko revščine, poživljamo s tem vse: Rešite ljudi! Delajte vse, kar je le mogoče, da bi se zmanjšale žrtve gladne smrti! Snujte in ustanavljajte odbore, ki bodo za prizadete pobirali milodare in ako že v zaščito živine obstoji pri nas »družba proti trpinčenju živali", pa smo še tolikanj več že po usodi sami dolžni pobriniti se za ljudi in za-nje skrbeti."
Kot dostavek k tema poročilu še dodamo, da
se je že osnovalo v Levovu podobno društvo, ki bo pobiralo za prizadete milodare. Res so tudi Slovenci milodarnih rok, smemo pač pričakovati, da tudi oni po vzmožnosti svoji ne bodo odtegnili svoje pomoči obiskanim severnim bratom. Za reveže je Bog plačnik!*)
*} Žal, da pri nas na Dolenjskem ni mnogo bolje. ^_ Op. vred.
{^trajka — slabe strani in njegova opravit enost.
n.
Lastna pomoč ima obširen pojem, ki ob-seza vse, kar morejo delavci zahtevati in doseči, ne da bi delali krivico. Da je torej strajk kot prisiljena obramba po pravnih načelih opravičen, morajo delodajalci, proti katerim se strajk obrača, biti v krivici. Da pa je strajk le lastna pomoČ in ne prisiljena obramba, ni treba, da bi delodajalci bili v krivici. Za opravičenost strajka je torej to pomenljivo. Ako je prisiljena obramba opravičena, sme izvršiti, da delavec odpove svoje dolžnosti: ako namreč hočem doseči svojo pravico od onega, ki mi dela krivico, smem mu odpovedati enakoveljavna dolžnosti, da mu tako dokažem njegovo krivico. Ako pa kaj zahtevam, do česar sem sicer opravičen, kar pa mi drugi lahko odreče, ne da bi mi storil krivico, potem mu jaz ne smem odpovedati opravičene dolžnosti.
Ako so torej delavci popolnoma prepričani, da jim delodajalec dela krivico, smejo delavci takoj pretiti, da bodo ustavili delo, in če delodajalec ne poravna krivice, smejo delavci strajkati, to je, delo ustaviti. Ako pa delodajalec
ne dela krivice, morajo delavci delati do pogojenega obroka. Vendar pa smejo tudi v tem slučaji, če namreč morajo delati do pogojenega obroka, zahtevati večje plačilo za svoje delo.
Težko pa je določiti, kdaj je nizka plača krivična. Zato pa je tudi težko določiti, kdaj smejo
LISTEK.
Jezičnik.
(Konec.)
Z isto odločnostjo šiba tudi napake domačega ljudstva. Prim. v »Jezičniku" str. 38, 39, kjer govori o mladeničih, ki ne marajo v cerkev in zunaj postajajo, in našteva njih imena: n. pr. Ožbe Trmoglavec, Primko Kruhastradič, Janko Grdogledič, Pavliha Dolgoprstič, Anže Šantovestič, Mate Žganjelukec, Prismodež, Vsezapivec; in manjši ferkolini: Smrkolizec, Strganič, Zmikež, Bukov-smrd itd. — To se pravi pisati konkretno. Enako unemo kaže Svitoslav za svojo slovensko domovino; njegova je zasluga, da je z Bleiweisom utrdil živahno književno delovanje med Slovenci. — Materin glas mu je „mil kot rana rosa" (str. 43), Slovenci so njemu »desno oko", katerim v »blagor dahnejo vseh njegovih mislij venci" (ibid.), vendar njemu narodnost ni malik, pred katerim se nekateri klanjajo ter mu vero in vse drugo vržejo pod noge; Slomšek je v tem njemu vzornik (str. 12). Naj se budi, oživlja narodni duh v prid in blagor lastnega naroda, ne pa v zaničevanje, v škodo, ali celo zati-
ranje drugih narodov (»Jezičnik" 31); v tem oziru odločno in jasno naznani, zakaj posebno duhovniki slovenski ljubijo svoj narod. »Kar mi delamo," — pravi (str. 48), — »in učimo, to delamo iz prepričanja; mi se poganjamo za pravice, in še zlasti, ker je narod manj v nevarnosti zastran vere in nravnosti, ako svojo narodnost ohrani, kakor pa če se iznarodi."
Njegovemu domoljubnemu delovanju so bile vodilo njegove lastne zlate besede: »Lepa je ljubezen do svojega naroda, skrb za ohranitev in oliko-vanje njegove častitljive besede, prizadevanje za njegov časni blagor sploh: še kaj vse lepši pa je lju> bežen do svete vere, in vse blagši je skrb za njeno spolnovanje in ohranitev; prisrčno pa je to, da se oboje dii skleniti in se prav lepo strinja, ako narodno prizadevanje v pravi meri ostane. (Dan. leta 1860, Cf. »Jez." 30.)
»Deloval je Jeran in še deluje kot pesnik in pisatelj, 8 čvrsto pevsko žilo," — pravi »Jezičnik" (str. 97), — je Svitoslav zložil dokaj vsakovrstnih pesmij, cerkvenih in svetih, posvetnih in narodnih za razne prihke. Trudil se je vzlasti v »Danici" mnogo s popravljanjem pesmij drugih pesnikov; sam pravi: »Kadar čas dopusti, tudi kako bolj hodničDO (pesem) v belež vzamemo, in ko dobi
vsaj ohlančno podobo, potem v natis pride, že celo pa, ako se spremeni v pražnjo." (Cf. »Jez." 73.)
Izvrsten je v kratkih čestitkah, kakoršnih je brez števila zložil. Značaj njegov je nravnost, čednost, verno in pobožno vedenje, poštena zabava, tudi pesmi mu ne smejo biti brez koristne soli.
Proza Jeranova je izvirna, samotvorna. Dober kovač-jezikoslovec je mnogotero pomnožil slovensko besedišče (»Jez." 97); ni čuda, da je pokojni Levstik, kakor je sam pravil, vzlasti zaradi jezika rad prebiral »Danico", češ: »edini Jeran znd še slovensko pisati;" rada sta tudi v slovenskih pogovorih trla jezikovne lešnike.
Največjo zaslugo pa si je Svitoslav pridobil v slovstvu slovenskem, ker se je vsikdar vklanjal tudi v slovstvenih delih zakonom božjim ter v istem smislu presojal in obsojal tudi spise drugih pisateljev, Ker se mnogi drugi pisatelji ne drže teh zakonov, prišel je Svitoslav ž njimi mnogokrat v nasprotje in s svojimi spisi na »šeškalico" (str. 53). To zaslugo prav posebno in po pravici poudarja »Jezičnik- (Cf. str. 21, 24, 27, 29, 41, 44, 73, 83).
Kje, kdaj in kako se bo začela katoliška bele-tristika, povprašuje Svitoslav leta 1859 (Cf. »Jez." 27j. Kje so moči, da si bodo upale gosti jez napačnih trditev . . . predreti. — Slovencem bukej
delarci na podlagi icrivične io torej ničevue pogodbe takoj delo »daviti ne gledš A« po^o}«« obrot. V prvi vrstr fe bil v krivioi delodajalec, kateremu 8e delo dobr« hplačuje, in vendar delaveem toliktf ne zviša plačila, da bi zadostovalo njemV in družitf za živež. Do tacega zboQšanja pliN^a ima delavec vico; dalje ima tukA pravico, da ne dela ^ftko svoje močik
td je torej v glavnih potezah oprafvi-čenost strajka s pravnega stališča. Absolutno strajka ne moremo zavreči, ker s tem bi kratili delavcem pravice. Akoravno pa je strajk za gotove slučaje opravičen, vendar je Vedno nevaren, in ol-žalovati moramo take razmere tudi za slučaj, da je strajk lastna pomoč ali opravičena prisiljena obramba. Treba je misliti na druga sredstva, da se delavcem zagotovi človeško življenje. Taka sredstva nam je naznačil papež Leon Xin. v svojem nagovoru francoskih delavcev. „Višji stanovi morajo imeti gorko srce za one, ki služijo v potu svojega obraza; brzdati morajo nenasitljivost po bogastvu, veselju in razkošju, ki vedno raste. V vseh stanovih iščejo le uživanje, in ker vsi tega ne morejo doseči, izvira iz tega nezadovoljnost, upor in vstaja.
Oni, ki imajo v rokah postavno moč, morajo se prepričati o resnici, da ne bodo ne s človeškimi postavami, ne z orožjem odvrnili nevarnosti, ki preti Človeški družbi. Neobhodno je potrebno, da cerkev prosto zopet oživi v srcih božje zapovedi ter razširi njihov vpliv na vse vrste družbe; da se s pravičnimi naredbami delavcem zagotovi njihove koristi, v4ruje mladost, slabost in domači poklic žena, pravica in dolžnost nedeljskega počitka in tako v družinah in pri posameznikih pospešuje nravnost, redno in krščansko življenje. To zahteva javni blagor, pravičnost in naravno pravo.
Delodajalci morajo smatrati delavca kot svojega brata, olajšati mu, ako le mogoče, njegovo življenje, skrbeti za njegove duševne in telesue koristi ter ga navduševati in blažiti z lepimi vzgledi."
Ako bodo ti nauki prešli narodom in stanovom v kri in meso, ne bode treba strajkov, v korenini bodo zatrti delavski nemiri, mir in edinost bodeta združevala posamezne stanove, gospodovali bodete pravičnost in ljubezen v vseh človeških razmerah.
Dr. Dolliiiger f,
Dj6 10. t. m. zvečer je umrl v Monakovem dr. pl. DiiHinger v 91. letu svoje starosti. Rodil se je dne 28. februarija 1799 v Bambergu znanemu anatomu in fizijologu Ig. pl. Dullingerju, obiskoval žole v Wurzburgu in semenišče v Bambergu. Leta 1822 je bil posvečen v duhovnika, leta 1823 je bil poklican kot profesor na licej v Aschaffenburgu, odkoder je leta 1826 prišel kot izredni profesor na vseučilišče v Monakovo ter bil že drugo leto imenovan rednim profesorjem cerkvene zgodovine in cerkvenega prava. Dr. Dollinger je bil prva leta tako odločen zagovornik pravic katoliške cerkve nasproti državi, da je bil leta 1847 umirovljen ter imenovan proštom pri sv. Kajetanu v Monakovem. Kralj Maksimilijan II. mu je leta 1849 zop^t podelil službo. Tudi sedaj je bil dr. Dollinger v besedi
in pismu neustrašen zagovornik cerkvene neodvis-T te« otira fi M po«M nemški Mtolikov.
leta 184Š je delo^M Adi na političn^ H^Mji flhin bavarske stanovat zbornici fitr 18^ h 184^ kot član shoda v FrMfkobrodu. 1/Ma IdTO je krjfj Ludovik II. iflb*til6oval H. Dollingei^ dosfii^nim sv^ tovaleem bavarske krone.
• Zadnje dni njei^vega življenja napala ga ^ intlifeDza, p« je zopet okreval; dnj 10. t. m. zv^^ pal je ftirtvond končal njegovo življelife.
Dollinger je bil, — smemo reči, — v nekem oziru Tertulijan drttgi. Neustrašen prvoborttdlj katoliške cerkve je bil mnogo Pft ter poii^al n8'Bprot-' nike z ostrim peresom, bistrim umom in izvanredno učenostjo, a na svojo starost je stopil na napačno stališče nasproti najvišji cerkveni oblasti, naposled postal heretik ter kot tak, žalibog, tudi umrl. Pri-četek svoje krive poti je storil že leta 1861, ko je v javnih predavanjih napadal svetno oblast papeževo. Ker so mu nekateri odgovarjali, objavljal je svoje misli o nebistvenosti papeževe svetne oblasti za obstanek katoliške cerkve tudi v svojih spisih: „Eirche und Kirchen", »Papstthum und Kirchen-thum". Leta 1863 je z znanim učenjakom Hane-bergom sklical v Monakovo shod katoliških učenjakov ter tu v svojem govoru o ^preteklosti in sedanjosti katoliškega bogoslovja", kakor tudi v svojem sicer priznanja vrednem spisu „Papstfabeln des Mittelalters" marsikaj rekel in zapisal, kar ga gotovo ni priporočalo kot pripravljalca za vatikanski koncilij.
Ko pa je na vatikanskem konciliji bila proglašena verska resnica o papeževi nezmotljivosti, objavil je proti temu vprašanju spis „Janus" ter objavljal v „AlIg. Ztg." nasprotne svoje nazore v .Rimskih pismih". Proti njemu je vstal sedanji profesor cerkvene zgodovine v WQrzburgu in sedanji kardinal Hergenrother s spisom „Anti-Janus". Vsled tega je stopil na čelo starokatoliškemu gibanju, katero so podpirale tudi mnoge nemške vlade. Njegov nadškof je zahteval, naj prekliče svoje krive nazore, Dollinger pa je dne 28. marca 1871 odbil to zahtevo in tako je bil dne 17. aprila istega leta izobčen.
Kot mislec, kakeršen je bil Dollinger, moral je kmalu spoznati, da starokatoliška cerkev nima podlage in torej tudi ue obstanka. L. 1874 in 1876 se je pač še udeležil v Bonu posvetovanj angleških škofov in bogoslovcev in nekaterih zastopnikov iztočne cerkve, kako naj bi se združile, pozneje je tudi to opustil.
Dr. Dollinger je tako rekoč nehal živeti, kajti varal se je v svoji nadi, da bode na tisoče duhovnikov stopilo pod njegovo zastavo. Ime njegovo se je sicer vedno imenovalo, kajti nasprotniki cerkveni in rogovileži pošiljali so mu čestitke, zaupnice itd. Toda prejšnji odločni DiiHinger ni več živel, propadel je v servilizem in klečeplaštvo nasproti prejšnjim svojim nasprotnikom. Katoliki so še vedno upali, da se bode zaslužni učenjak še pred smrtjo spravil s cerkvijo in tako dokazal, da je premagal samega sebe. To upanje se ni uresničilo. Ko ga je pred leti 871etnega starčka prosil njegov prijatelj.
naj se spravi s ccrkvijo, odgovoril je: »Kaj pa po-rtk6 časniki!" On H/rSj M bi! Mmtc katoliške cerkve, pač pa mučeli^ Wzantftffi6'a	državi
in čairtTkom. Od 1. 1$70 Diilliffger tudi rt Več pisal; sostrfi?! je le nekaj g^rov za bavarski iStademijo, in ikUir jako čudni govore, v tStgfHi je napadal Habeftnržane, jezttite te^ j^ftislavljal Žide. Kam' zabrede napuh!
K. Dolfei^er je posebno temeljito" tlj^ovarjal katoliško ceirwv kot edino pravo in božjo v svojih delih .Die Reformation, ihre innere Entwicklung und ihre Wirknngea" in »Ghristenthum und Juden-t!nh6*. Afl še'ji Sploh kdaj pokesal, da je ravno oni cerkvi dal slovo, katero je tako odločno in navdušeno zagovarjal, nam ni znano. Pač pa se raz-vozlja zagonetka njegove upo^nosti z besedami sv. apostola „8cientia intiat". Priznati je moral ali papeževo ali svojo nezmotljivost, toda ni imel toliko ponižnosti, da bi se uklonil prvi. Tudi ponižnost je milost, za katero je treba moliti in prositi Boga. Bog mu bodi milostljiv!
Politični preg-ied.
v Ljubljani, 14. januarija. Notrau)« dežel«.
Spravne obravnave. Kakor že povedano, znano ni nič gotovega o vspehih konferencije. V obče listi nimajo poseDnega zaupanja, da bo grof TaalTd dosegel spravo, vendar pa piše »Politik": Konferencija ne bo imela neposrednega praktičnega vspeha, toda razpršila bo pa le nekoliko gosto meglo, v kateri tako plodovito raste ljulika narodnih strastij."
Tretja gimnazija v Gradci. Naučno ministerstvo je sklenilo, da ne bo za sedaj še ustanovilo tretje gimnazije v Gradci. Mestni svet je vsled tega sklenil, da odpošlje d«tično prošnjo državnemu zboru in vladi.
TriaSka trgovinska zbornica je za predsednika izvolila barona Reinelta, za podpredsednika pa Dimerja. V borzni odsek sta bila zopet izbrana Maehlig in Didemetrio, prvi ob enem za odsekovega načelnika.
Kossuth se je po trditvi milanskega »Se-cola" izjavil, da niti ne bo sprejel avstrijskega konzula, ki ga bo prišel pozvat, naj prevzame (?) avstrijsko državljanstvo. Predno se more kaj takega zgoditi, treba bi bilo toliko brezznačajne avstrijske vlade, ki bi h Kossuthn pošiljala svoje konzule. Vodja in idejal madjarske vseučiliščne mladine je s tem pokazal, kako more človek doseči najvišjo stopinjo nesramnosti.
Tnanje držare.
Avstrija v evropski vojski, Avstro-ogerski veleposlanik v Parizu, grof Hojos, rekel je baje nasproti sotrudniku francoskega lista »Evenement"-a, da se Franciji v slučaji vojske z Nemčijo ni treba bati Avstrije, ki je v smislu zavezne pogodbe prevzela le ta nalog, da bo branila Rusiji hiteti Franciji na pomoč. Kaj je bil povod Hojosu, da se je nasproti francoskemu Časnikarju podal na to pre-kočljivo polje, ni nam znano, toda resnica je, da besede njegove niso ostale brez odurnega odmeva v Nemčiji. »Nat.-Ztg." piše: »Po našem mnenji nazori grofa Hojosa nikakor niso merodajni za politiko cesarstva, toda prepričali smo se zopet, kako utemeljeno je načelo nemške orožne ustave, da mora biti država tako močna, da se more ob enem na dveh straneh bojevati."
in časnikov pisati naj se nihče ne loti, kdor nima katoliškega duha in slovenskega srca (str. 42). »V sodbah o posvetni poeziji je Svitoslav resen in strog",
—	pravi »Jezičnik" (str. 29), — »a tem milejši je v sodbi o osebah, za katere najde izgovor, tudi če ga je najti težko, še celo bratomorca Kajna rešuje iz pekla, kakor pravijo njegovi prijatelji."
Kakor se v tej vrsti spisov kaže bolj duh Je-ranov, tako se v drugih kaže njegovo zlato srce, ki bije nesebično za blagor svojega bližnjega, posebno rojaka. ČloveKoljubov, posebno mladinoljubov, ki bi bili neposredno in posredno toliko storili za blagor slovenskega ljudstva, imamo Slovenci pač malo; med njimi je za vse čase »koledniku vseh kolednikov*,
—	kakor »Jezičnik" imenuje Svitoslava v tem oziru,
—	odločeno častno mesto.
Človekoljuba kažejo Jerana njegovi spisi; na primer piše leta 1849 kot voščilo »Novic": »Voiuimo, naj pobratenje V čistih se namenih širi. Zloga med narodi vlada, Vse naj duh ljubezni vmiri."
Saj smo si vendarle bratje (str. 31), naj že kdga kličejo: pobratim, Bruder, fratello, himvčr in kendeš bardtom, ali kar že bodi. Zoperni so mu narodni prepiri, zato živi iu gori za katoliško vero, ker v^, da je le tej mogoče pobratiti razprte brate.
Prav posebno pa kaže Svitoslav pri vsaki priliki veliko, res očetovsko ljubezen do revne naše mladine; v tem oziru on vse upa, vse pretrpi in vse prenese. O tem delovanju govori »Jezičnik" na mnogih straneh, n. pr. 28; želel je že leta 1860 »Ljubljani, da bi dobila vzgojilnico za zanemarjene otroke in fantaline"; ni mu všeč, da otroke vikajo po šolah (str. 37). Kakor nezrelo sadje želodcu ne tekne, tako tudi nezreli mladosti prezgodnji »titelni" k oliki ne koristijo; pač pa želi, da bi mladino domoljubi krepkeje podpirali, zato osnuje leta 1880 »študentovsko kuhinjo"; ker pa ima svoje mlade gospodiče zelo v čislih, zdi se mu, da »kuhinja" ni zdnje in zato jih posadi za ^dijaško mizo", in tej mizi je on umen kolednik leto za letom. (»Jezičnik" str. 77, 85, 88, 91 itd.)
»Podpora naše šolske mladine je naš notranji misijon," — pravi Svitoslav, — »tedaj čisto domača, domorodna zadeva in potreba", — (»Jezičnik" str. 88), — težko je mladeniča brez upanja pognati čez prag, dokler človek nima kamena namesto srca (str. 85). Pogosto se pritožuje zaradi previsokih denarnih troškov za šole, posebno vedno druge, drage učne knjige, preobčutljiva šolnina, ki revežu brani v šole. Sploh: kjerkoli je kaka sila, zna uneti od, — kolednik vseh kolednikov, — ljudsko
milosrčnost in radodarnost, in — morebiti nobena dežela primeroma ne žrtvuje toliko, kolikor daruje v dobre namene Kranjska (»Jez." 98). In to se večinoma godi po posredovanju Svitoslavovem, kateri sevčda sveti v tem oziru z lepim vzgledom svojim rojakom, in zato so prijatelji, ki so čestitali leta 1882 Svitoslavu-kanoniku, čestitali še bolj dijakom in revežem, češ, ti bodo vsako leto za nekaj stotakov na boljšem.
»Jezičnik" za leto 1889 je med vsemi najob-Sirnejši; navaja namreč obilno cvetja iz spisov Svito-slavovih, ker želi, da bi duh iskrenega bogo-, domo-in človekoljubja, ki tako prijetno puhti iz tega cvetja, tudi sedaj napolnjeval plodonosno polje slovstvenih ratarjev slovenskih.
.In ker sta za uresničenje te želje dolgo vrsto let prav posebno delovala »Daničar" in »Jezičnik", in sicer z ne malim vspehom, kakor vzlasti ^pričuje najnovejši razvoj slovenskega slovstva, izražam ob sklepu svojega poročila o »Jezičniku" za leto 1889 željo in upanje, da čislana v krogu in družbi svojih hvaležnih učencev in drugih rojakov še prav mnogo let čila na duhu in telesu krepko delujeta po geslu velikega Strossmajerja za naroda našega vero ia domovino!	A. Kalan.
Srbija. Kraljica Natalija je zadoji čas jako , samotarsko živela, ker je spoznala, da ne more v ' Srbiji igrati politične vloge. Le minole dni je pri-• redila pojedino, ko je bilo dogotovljeno njeno novo stanovanje. Povabila je svoje zveste pristaše generala Lešjanina in Horvatovica, polkovnika Oreškoviča in vodjo liberalcev, veletržca Krzmanoviča. Regent-stvn.je naznanila, da bi se rada med prazniki st. st. sešla s svojim kraljevskim sinom; na dotično objavo kralj Milan še ni odgovoril.
Rusija. Berolinski „Borsen-Courier" je neki iz zanesljivega vira zvedel, da car noče pritrditi onim svojim svetovalcem, ki silijo na to, da bi Rusija nemudoma oborožila armado z repetirkami iu brezdimnim smodnikom. Rekel je, da Rusiji ni tega treba; mir bo ohranjen in Rusija si lahko prihrani denar za tako drage poskuse. — V Moskvi so zopet nihilistiško zaroto zasledili. Neka Olga BučaresU,
19	let stara uradnica pri brzojavu, ustrelila je stotnika moskovskega redarstva v trenotku, ko jo je hotel zgrabiti.
Francija. Šovinistiški duh Francozov še vedno ni izmrl. Raznesla se je vest, da bo predsednik Carnot šel v Bruselj obiskat belgijskega kralja in da se bo pri tej priliki sešel z nemškim cesarjem. Vsled tega je navstal po celi Franciji grozen vrišč ter so posebno boulangisti kričali o izdajstvu; celo zmerni republikanci se oglašajo, da je „revauche'' edini za Francijo veljavni evangelij. Znani učenec Gambettov, Eeinach, propoveduje, da je boj zoper Nemčijo sveta narodna dedščioa! Evropski mir ima jako slabe Boge!
Anglija. Vlada se boji prihodnjih volitev. 8edaj poskuša vse, le da bi si naklonila srca prebivalcev. Zaradi tega pripravlja — tako poroča „Times" — postavo, ki bo v Angliji in Walesu uvedla prosti ljudsko-šolski poduk. Celo radikalna .Pall-Mall-Gaz." priznava, da bo vlada s tem zakonom morebiti za sedaj še odvrnila smrtni udarec, ki jej preti vsled agitacije liberalne stranke.
Italija. Vlada je hotela kralju predlagati, na imenuje dvajset novih senatorjev, s katerimi bi bila večina zloglasni postavi o pobožnih ustanovah zagotovljena. Ker je pa ta njena namera hudo raz-dražila senatorje in se je Grispi zbal, da bi tudi
20	novih senatorjev pri teb razmerah ne zavarovalo še o^ode zakonu, opustil je ta načrt; menda upa, da bo več dosegel potom ot -avnav.
Dnevne novice.
(Presvetli cesar) je podelil polkovniku in poveljniku deželne žandarmerije na Štajarskem, gosp. Bomanu Grampschisch-u, red železne krone tretje vrste.
(Cepljenje koz na Kranjskem.) Minister za notranje stvari je z odlokom z dne 31. dec. 1889 v priznanje zaslug za cepljenje koz podelil prvo premijo v znesku 63 gld. okrajnemu zdravniku g. Budolfu Lukeschu v Tržiči, drugo v znesku 52 gld. okrajnemu zdravniku g. J. Dominiku v Prevojah, tretjo v znesku 4? gld. okrajnemu zdravniku g. K. Peternelu na Vrhniki. Istim povodom izreka c. kr. deželna vlada javno priznanje okrajnim zdravnikom gg. dr. A. Arkotu v Škofji Loki, Fr. Bachmannu v Ilir. Bistrici in Ed. Globočniku v Cerkljah; dalje zaradi podpore pri cepljenji vsi duhovščini, posebno pa gg. župnikoma Mart. Pov-šetu T Št. Juriji pri Kranji in J. Novaku v Smledniku; gg. vikarjem J. Primožiču v Vrabčah, M. Kodru na Slapu, Jos. Nakusu v Planini pri Vipavi in Antonu Lenassiju v Colu; gg. učiteljem K. Gasperinu v Vipavi, A. Pernetu v Sturijah, Fr. Mencinu v Gočah in J. Jezeršku V Cerkljah; gg. županoma And. Vavknu v Cerkljah in Fr. Vrtovcu v Št. Vidu; obč. tajniku g. J. Štajerju v Tržiči in okr. babici Kristini Berger v Tržiči.
(Deželna razstava v firadci.) Glavni odbor je v svoji seji dnč 8. t. m. sklenil, da bo štajarska deželna razstava otvorjena dne 3. avgusta t. I., zaključena pa po preteku dveh mesecev dne 4. oktobra t. 1. Začetkoma je bilo določeno, da bo razstava trajala le pet tednov; vsled izrecne želje razstavljavcev so pa dobo podaljšali. Odbor je stavbene načrte potrdil ter bodo nemudoma pričeli graditi paviljone za rudarstvo, kmetijstvo, planšarstvo, kmetijsko obrt, stroje, lov in ribarstvo. Isto tako bodo 2e sedaj postavili hleve za živino. Med razstavne predmete so sprejeli tudi etnografsko skupino. Dela za gozdarski oddelek bo štajarsko gozdarsko društvo na lastne troške izvršilo.
(Premeščen) je č. g. Janez Oblak iz Žirov za kapelana k sv. Jakobu v Ljubljani.
(»Janaki".) Spisal slovenski mladini Fr. Hu* bad, C. kr. gimnazijski profesor. I. knjižica. V Ljubljani. Izdala in založila »Družba sv. Cirila in Metoda«. Tisk J. Blaznikovih nasl. 1889. 8» str. 88. Cena 25 kr. (100 izvodov skupaj 20 gld.) — Vrlo
izvaja .družba sv. Cirila iu Metoda" tudi aa slovstvenem polji nalogo svojo. Stvoriti hoče mladini slovenski — dorasli in nedorasli — knjižnico, razsvetljujoče ji um ter blažečo srce. V precejšnjih skrbeh smo bili radi tega podjetja, ko je predlanskim prišel proslavljat štiridesetletnico vladarjevo I. zvezek. Morda je to prvo-, pa tudi jedinorojenec, mislili smo si; saj so bila vsem dosedanjim knjižnicam, namenjenim mladeži slovenski, usojena neugodna .fata". Nista minoli še dve leti, pa evo Vam IV. zvezek v rokah. Bog je dal srečo! Kakor »Franca Jožefa I' in »Rudolfa Habsburškega", opisalo nam je tudi »Junake" izborno pero g. profesorja Fr. Hubada. Kaki junaki so to? — junaki slovenske krvi (jedina izjema je št. 22), junaki, katerim je tekla zibel v bornih kočah slovenskih. Vsak junak Vam je lovorov list v dičnem vencu, rože v njem pa so junaške žene in deve slovenske. Ljutim sovražnikom so bili kos naši junaki in junakinje — morilki kugi (1.), deroči vodi (10. po »Novicah"), srditim volkovom (11. spisal Luka Jeran), paganom (15.), Turkom (17. in 19.), Francozom (3., 4., 5., 6., 7., 9., 14., 16., 18., 20., 21. in 24.), Italijanom (2., 8., 12., 13. in 23.). Po sovražniku cenimo junaka. Kaki korenjaki so ti Goruiki, Medvedje, Crnetje, Lazarici, — in kaj naj rečemo o srčnih Blejkah? Kri mora vzkipeti našim mladeničem, kadar jim bodo čitajočim stopale pred oči te hrabre, neupogljive postave. Ne treba nam prevajati de Amicisa, Hubadovi »Junaki" naj bodo naš »Cuore", ki naj utrjuje v srcih mladini naši vero v previdnost božjo, katera je že iz tolikih nezgod rešila narod naš; bodri naj jo k hrabrim činom za Boga in vladarja; uči naj jo ljubiti domovino slovensko, zemljo našo, napojeno s krvjo njenih sinov. »Oh, tuje, tuje nam zemljš s krvjo smo mi gnojili," — tožijo s pesnikom naši »Junaki", a pristavljajo ; hkrati: »Kar smo prisegli svojemu cesarju, j tega se držimo do smrti" (str. 26.). Za koga j so umirali slovenski junaki: Odgovorite Vi, ki sumničite pri vsaki priliki zvestobo slovenskega naroda. Odkar stoji Avstrija, kri slovenska malodane j sleherno desetletje teče za njenega vladarja. — , Knjižico krase tri slike: »Blejsko jezero", — »Ernest Železni pred Radgono", — »Bo j pri Črnuškem mostu leta 1813". — Družbo I sv. Cirila iu Metoda in gosp. pisatelja prosimo, da I nam skoro podasta II. zvezek »Junakov", rodoljube slovenske pa, da še brže pokupijo I. zvezek.
(V Borovnici) je včeraj zjutraj okolu 5. nre vlak povozil železničnega sprevodnika.
(Stanovanja v šolskih poslopjih.) Vlada je izdala naredbo, s katero prepoveduje ravnateljem in služabnikom državnih šol, ki imajo stanovanja v šolskih poslopjih, da ne smejo nikogar jemati na stanovanje ali hrano; le v posebnih slučajih more deželni šolski svet dovoliti izjemo.
(Inflnenca.) Deželna bolnišnica ljubljanska je prenapolnjena bolnikov za intlueuco. — V Gradci jih je od 5. do 12. t. m. zbolelo 1775. — V Budimpešti je za to boleznijo umrl Marko grof Peja-čevič, star 71 let. — V Karlovcu je zbolelo do 300 oseb. Ljudske šole so zaprli. — V Serajevu ima skoraj vsaka hiša bolnika. — V Pragi bolezen pojenjuje. — V Krakovu je bolnih do 60% prebivalstva; več jih je umrlo za pljučnico. — V Atenah razsaja posebno med vojaki.
(Razpisano) je na štirirazrednici v Tržiči drugo učiteljsko mesto s plačo 500 gld., oziroma tretje mesto s plačo 450 gld. Prošnje do 25. t. m.
(Iz C. kr. poštne hranilnice.) Odkar imenovani zavod obstoji, je naš list redno vsaki mesec objavljal podatke o dotičnem delovanju in prometu, vrh tega smo priobčevali še črtice iz letnega iz-vestja. Isto nameravamo tudi letos. Za sedaj imamo pred seboj okrožnico z računom za mesec december. V uradnem delu se objavlja, da bodo zavarovalnice delavcev onesrečencem deleže izplačevale skoz poštno hranilnico potom čekovnim. Plačilna nakaznica bode ob enem veljala v ime dokaza, da je zavarovani onesrečenec še pri življenji. Za vdove onesrečencev bode uradnikom za vodilo farni ali občinski urad imel potrditi, da se vdova ni zopet omožila, obzirom na descendente bo pa občinski urad moral potrjevati, da li so isti podpore še potrebni. Za tem sledi izkaz o prometu. Minolega meseca vložilo se je v varčevalnem prometu 88.058krat za 1,348.059 gld., a v čekovnem 498.801krat za 71,099.288 gl., skupaj 72,447.348 gld.; od tega v obeh premetih na Štajarskem 29.916krat za 2,809.455 gld., na Koroškem 8230krat za 710.959 gld., na Kranjskem
8385krat z« 674.431 gld., na Primorskem (Istra-Gorica-Gradiška-Trst) 9435krat za 1,252.664 gld. Vrnili so 161.897krat za 72,962.217 gld.; od tega pride na Štajarsko 4981krat za 1,430.502 gld., na Koroško 1048krat za 241.434 gld., na Kranjsko 914krat za 259.841 gld., na Primorje 3061krat za
I,318.942	gld. Od dne 12. januarija 1883, ko je hra-nilnica začela poslovati, vložilo se je 26,ld5.589krat skupaj ^a 2.896,751.993 gld. 36 kr. izvzelo pa 7,747.476krat v skupnem znesku 2.847.299.184 gld. 8 kr., v blagajnici je preostalo čistih 49,452.809 gld. 28 kr. Vložnih knjižic je med ljudstvom 719.431, čekovnic 16.046, a rentovnic 9498 v vrednosti 9,294.970 gld. Med izplačili nahaja se znesek
II,964.325	gld., za kar je urad vložnikom na za-htevanje kupil in odposlal vrednostnih listin. Število vložnikov je decembra narastlo za 4465 oseb v varčevalnem oddelku, za 164 v čekovnem in za 75 v clearing-prometu. Izmed knjižic po naših krajih izdanih je ena v zgubo prišla v Beljaku, velja 1 gld„ vložnik bo, če stare ne najde, novo knjižico dobil dne 21. t. m. Pošto z nabiralnico dobil je kraj Trnova pri Gorici. Neuradni del okrožnice objavlja črtice o pošinej hranilnici na Ogerskem, Francoskem, Taljanskem, Nizozemskem. Kdor bi si iste želel pobliže ogledati, postregel bode rad vsak poštni uradnik. Saj je vodstvo hranilnice poštnemu osebju opetovano priporočalo, naj z okrožnicami vstreza duhovnikom, učiteljem, županom in drugim osebam, ki se zanimajo za poštno hranilnico.
Raznoterosti.
—	Nevarnost. Ob nabrežji pri morskem kopališči Espiuhu na Portugalskem dan za dnevom opazujejo, kako morje neprestano prodira, tako da bo mesto Espiuho v kratkem času popolnoma s površja zginilo. Tudi na drugih krajih nabrežja preti ista nevarnost, tako da je do danes nad osemtisoč oseb brez strehe. Učenjaki razlagajo to prikazen tako, da se je od »Golf-reke" v Atlantskem oceanu odtrgal jedeu del, ki teče sedaj v južuo-iztočni smeri. To bo vplivalo tudi na obnebje Iberijskega polu-otoka.
—	Vseučilišča v Nemčiji. V tekočem polletju je na 21 nemških vseučiliščih 29.007 dijakov, in sicer v Berolinu 5731, v Monakovem 3473, v Lipskem 3453, v Halli 1657, v Wurzburgu 1610, v Vratislavi 1307, v Tubingenu 1224, v Bonnu 1223, v Heidelbergu 952, v Erlangenu 948, v Strassburgu 9.S6. v Freiburgu 925, v Gottingenu 854, v Marburgu 783, v Konigsbergu 780, v Greifs-waldu 766, v Giessenu 566, v Jeni 560, v Kielu 502, v Monastiru 405 in v Rostveku 346.
—	Hiše od sladorja. »Cosmos" poroča, da je največji slaščičar v Ameriki, ki biva v Wa-shingtonu, izumil neko sredstvo, s katerim nareja slador trši in belejši od najboljšega marmerljna. Ta Američan je predlagal, da hoče na svoje troške od tega sladorja dozidati poslopje k »beli hiši" v Wa-shingtonu.
—	Novo puško bodo tekom letošnjega poletja dobili vsi domobranski oddelki. Oni domobranci, ki niso bili lansko leto poklicani k izredni orožni vaji, udeležiti se bodo morali letos, da se privadijo novi repetirki.
—	»Cronaca nera," protiverski škandalni list v Rimu, je moral prenehati. Ista usoda je poprej zadela enaki časopis „Satanas".
—	Svetovno razstavo v Berolinu bodo osnovali leta 1897; to leto bo Nemčija praznovala stoletnico rojstvenega dne cesarja Viljema.
—	Most se je podrl čez reko Ohio v Ameriki med Louisvillom in Jeffersonvillom; mrtvih je bilo 14 delavcev.
—	12092 kg slonove kosti so pripeljali v Antverpo za prihodnjo dražbo.
—	Boj z medvedom. Iz Belegagrada se poroča: V okraji vranjskem sta dn^ 7. t. m. dva medveda napala tri kmete v gozdu ter jih po hudem boji popolnoma raztrgala.
—	Influenza. O podobni bolezni 1. 1580 piše »kronika mesta Meiningena": »V septembru je razsajala stra.šna kužna bolezen, katero so zdravniki imenovali ,febrim malignam cum catharo', zgodovinarji pa ,španski ovčji kašelj'. Po vsi Evropi se je hitro razširila ter napala skoro vse ljudi. Vročina, hripavost in bolečine v prsih so bila znamenja te bolezni. Umrlo je za to boleanijo le malo ljudi.
—	Antipjrin in phenacetin. Kr. okrožni fizik v Barmenu, dr. Strauss, je izdal nai^topno svarilo: »Resno svarim občinstvo, naj ne jemlje samovoljno phenacetin in antipyrin proti influenzi, ker te zdravili sta le v posebnih razmerah rabljivi, sicer pa zelo škodljivi." Preveč antipjrina provzročuje slabosti in naduho.
—	Stoletnica. Dne 20. lebruarija 1890 bode sto let, ko je bila ogerska krona prenešena z Dunaja na Ogrsko. V Budimpešti nameravajo ta dan slo-
' vesno przznovati.
—	Mrtva roka. Kardinal Simor je v mino-lem letu razdel.l nad 160.000 gld. v dobrodelne namene.
—	Soproga Gladstone-jeva je stara 78 let ter je še trdna na telesu in duhu. Malokatera gospa take starosti toliko deluje v javnosti. Svojega soproga je spremljala na vseh njegovih političnih potovanjih, podpirala vsa ženska društva in se zanimala posebno za s cijalno gibanje.
.Narodno gospodarstvo.
Osuševanje ljubljanskega barja.
Poročilo deželnega poslanca Fr. PoTŠe-ta v XV. seji deželnega zbora.
Važno za nas je posebno, da so ti veščaki izrekli, da je vzrok zopetnim povodnjim:
1.	Ker Gradašica in Mali graben zasipljeta Ljubljanico s prodovjem in peskom.
2.	Ker sip iz Malega grabna voda zanaša celo v Gruberjev kanal, v katerega tudi z Golovca prst in kamenje prihaja.
3.	Ker je vsled poglobočenja Ljubljanice in Gruberjevega grabna dubila voda nižji odtok, a vsled tega se je tudi barje od leta do leta nižalo to toliko bolje, ker so rezali na njem šoto in potem ga preoravali, s tem pa sploh ga rahljali.
4.	Ker gozde na barje krogom obdajajočih gorah tako grozno posekavajo.
Žal, da je vsemu temu tudi nekaj pripomoglo to, da se mečejo v strugo Ljubljanice in v Gruberjev kanal odpadki, čepinje itd., kar zadržuje redni odtok.
Vsakdo more takoj iz teh izrekov sklepati, kaj je storiti, da se stvar zboljša. Prva skrb mora tedaj biti, da se tako vredita Mali graben in Gradašica, da ne bodeta več zasipala Ljubljanice.
Naj navajam še, da ima Ljubljanica nad izlivom Gradašice tako mali padec, da pri mali vodi tam kar popolnoma zastaja. Tam so nakupičene velike mase sipa in te uplivajo, da nastopa voda nazaj na barja površje. Dokler se torej ne vredita ta stranska pritoka, zaman bo vse, ker ponavljali se bodo taki nedost&tki, kakor sedaj po zbuljšavnih delih iz I. 1860.
Skrbljeno je za to, da se bodo vsi stranski pritoki, katerih je 34, vredili. Ti pritoki delijo se v dve vrsti in sicer v take, ki le odpeijavajo močo sploh, in v take, ki donašajo tudi prodovje, kakor Mali graben in Gradašica ter tudi Iška.
Največje važnosti so torej ti poslednji, in z zadovoljstvom omenjam, da se bodo, oziroma da se že vsled naročila slavnega c. kr. kmetijskega ministerstva po c. kr. gozdno-tehniškem uradu za zgradbe hudournikov ti potoki preiskujejo ter da se bodo uravnali po načrtu, s katerim se bo zabranilo, da ne bode več prodovina prihajala iz stranskih dolin v Ljubljanico.
Nadalie prevažno vprašanje je, kako globoko meroma leži plast močvirskega blata in gline, ki je ravno za poljedelstvo najpripravniša. Veščaki izrekli so se soglasno, da se velika voda, kakoršna je o povodnjih, zniža za O 5 m v glino, tako da bi velike vode stale 1 m pod ničlo vodomernega cesarskega kola. To je vsekabo, rekel bi, temelj vsej stvari, ker le, če se ta res dobro reši, bo osuševalno delo trajno in uspešno. Zato je projektant inžener Podhagskj pravo storil, da je namesto na vsakem km^ po jedno vrtanje izvršil, kakor se je v tehničnih ponudbenih pogojih zahtevalo, torej ker obsega barje okoli 15.000 J/a na 150 krajih, izvršil 749 vrtanj, ker lega šote ni povsod enaka. S tolikim vrtanjem pa je tudi lega spodnje zemlje kolikor najbolj mogoče natanko določena, in smemo pomirjeni biti, da je projektant prav določne poizvedbe glede lege spodnje zemlje izvršil. Ravno tako se je od Malega grabna doli do fužin premerjenje vršilo in zmerili so se profili na vsakih 18-9 m ter se potem zaznamovali v te profile obrežni zidi, tlakovi in druge stavbe. Jedna stvar je gotova in se sme na vsak način trditi, da bode nevarnost povodnji odstranjena na vsem barji, ako se stanje najvišje vode zniža za 2 m in ako se izvrše projektirana dela. Na dalje se tudi sme pričakovati, da se bode skoro % spodnje zemlje s časom odkrilo in spremenilo v rodovitna polja.
Omenjati mi je nadalje, da so veščaki mnenja da ne bode treba Ljubljanice vravnati, dokler se vije po barji, in naj navaiam le to, da ima Ljubljanica ondot silno globoko strugo. Prav tako so veščaki za to, da ni treba izravnati vseh pritokov, pač pa paziti na vredbo ustja, to je izliva teh pritokov v Ljubljanico. Treba bo torej napravljati zajez — nekakih pragov pri ustji, ker struga Ljubljanice bo petem za 2 m nižja.
Glede vravnave Cornovca menijo, da bi bil pre-važen za osuševanje in da je mogoče ga stalno vre-diti.
Navajajo k 10. vprašanju, koliko škodujejo predori skozi južne železnice ježe, kako zastaja voda vsled tpga. Na 11. vprašanje odgovorili so, da so našli dno struge Ljubljanice vzdigneno v napet hrbet, ki je pri Fužinah in ob Kodelijevem prekopu večinoma skalovii, odtod da vodam brani hitro odhajati. Zelo malo strmeča ima tudi Gruberjev kanal. Zato je glavna naloga, da se:
[- 1. Ljubljanici poniža struga in to od ustja Malega grabna do kraja, kjer se zopet vanjo izliva ! Gruberjev graben,
2. prav tako treba ponižati oziroma razširiti Gruberjev kanal, kar glede razširjenja pri Ljubljanici skozi mesto ni mogoče izvršiti.
Važno je nadalje, da so veščaki izrekli, da se more struga Ljubljanici skozi mesto znižati za 1 m, ako bi se kopalo tako, da bi globanja bila neškam podobna, ker tu treba paziti, da ne bi kvare bilo mestnim poslopjem ob bregovju.
Projektant Podhagsky je celo mnenja, da se sme struga za 137 m ponižati. Hradecki-jevemu mostu bi to znižanje ne škodovalo, ker ležč njegovi temelji tako globoko, da bi stali še vedno pod novim dnom reke Ljubljanice. Tudi Frančiškanskega mosta temelji so globokejši, kakor novo znižano dno strnge.
K 13. vprašanju izjavljajo se veščaki, da je treba Vodmatski jez podreti, ako se hoče Ljubljanici struga dobro ponižati.
Glede 14. vprašanja so mnenja, da niže pod ustjem Gruberjevega grabna ne treba vravnati Ljubljanico, ker ima tam doli velik strmec.
Da se pa Gruberjev raben zniža in razširi, menijo veščaki, da se mu strnga že tam, kjer se cepi od Ljubljanice, zdanja struga zniža za 1 m, prav tako pod Dolenjske ceste mostom in da se od mostu nadalje grabnu dii večji strmec.
Važno je za nas glede mesta Ljubljane, kako se izrekajo veščaki. Ako se stiuga Ljubljanici in Gruberjevemu kanalu zniža v tacem razmerji drug k drugemu, v kakoršnem sta bila ob tistih časih iz 1. 1860 znižana, da je namreč struga Ljubljanice ležala 0 5 m niže od struge Gruberjevega grabna tam, kjer se cepi od Ljubljanice, da bode vedno tudi ob mali vodi prihajalo v Ljubljanico skozi mesto dovolj vode, ter da sploh ni treba še posebne zatvornice pri Gruberjevem kanalu.
V 27. vprašanju pokazali so nam veščaki, kako treba in po katerih načelih izdelati glavni načrt in prav po teh navodilih je izdelal ves načrt inžener j Podhagskj.	i
Iz tega projekta je najvažniše vedeti, koliko j vode bi se v 1 sekundi odvajati moglo ob velikih j vodah po obeh strugah, in sicer koliko naj bi se odvajalo vode po Ljubljanici skozi mesto in koliko po Gruberjevem grabnu. Po natančnih preiskavah izračunil je projektant 470 m* vode v 1 sekundi, in sicer da bi je odvajal Gruberjev graben 260 m', Ljubljanica pa 210 m^ Po tem načrtu znašali bi troški 1,578.730 gld., in Gruberjev kanal moral bi 40 cm biti globočji, nego bi imela biti prihodnja struga Ljubljanice, a to bi bilo osodepolno za mesto ljubljansko in to zarad zdravstvenih razmer. Zato je slavno c. kr. ministerstvo naročilo projektantu izdelati drug, tako imenovani alternativni načrt, po katerem bi se večja množina vode odvajala po Ljubljanici. Po tem projektu pa bi stali troški 1,798.730 gl.
Ta velika svota vplivala je na to, da so udeleženi krogi si prizadevali znižati svoto, in tako je prišlo, da je enketa dne 25 januarja 1888 izrekla se, naj se projekt izdela z določbo le 400 »n® vode odtoka v 1 sekundi. Pa povodenj od dne 20. marca 1888 in izreki tukajšnjega vladnega tehniškega urada pokazali so komisiji, da treba tudi za čas največjih povodeni misliti in prirediti mogoči odtok, ter je enketa dne 25. aprila 1889. sklenila, da ostane za Ljubljanico, kolikor je je po mestu in za Gruberjev graben alternativni načrt neizpremenjen.
(Dalje sledi.)
Telegrami.
Dunaj, lii. januarija. V današnji seji spravne konferencije so posvetovanje o deželnem kulturnem svetu nadaljevali ter potem vprašanje o jeziku samoupravnih oblastnij razpravljali. Prihodnja seja jutri.
Zagreb, J 3. januarija. Zaradi liripe je deželni zbor od 10. dne januarija do 20. dne februarija preložen.
Sofija, 13. januarija. Hripa se hitro razširja. Več vojakov je umrlo.
Pariz, J 4. januarija. Listi enoglasno obsojajo posto])anje Anglije zoper Portugal; pravijo, da s tem ruši berolinske dogovore.
Charleroi, 14. januarija. Zbor delodajalcev je tirjatve delavcev sprejel: Delavsko dobo so skrčili za eno uro na dan ter bodo plače polagoma zvišali. Htrajk je končan; v sredo bodo zopet {)ričeli delati.
Madrid, 14. januarija. Zadnje izvestje: Kralju se nepremenjeno in stalno boljša.
New York, 13. januarija. Brzojavka iz San-Francisca poroča: Parnik „Duburg" se je na potu od Singapora v Amony s 400 kitajskimi potovalci potopil.
IJuirll no:
10. januarija. Marija Princ, ključarjeva hči, 14. mcs. Hrenove ulice Ifi, ecclainpsiae.___
12. januarija. Jožef Rihar, uradni sluga, 63 let. Reber 6 jetika. — Mtta Cunder, krainariea, 67 let, Valvazorjev trg 4, Brigthova bolezen na obistih.
Tremeneiko iiporočilo.
^ Cas	Stanje	g g
I --Veter Vreme I
! opazovanja	p?!?^",	|	Ž g
j "17. u. 2jut.| 734"ij	si. rzh. megla
13 2. u. pop. 736 2 2 8	si. zau. jasno O 00 9. u. zvec. 739 3 0-0 „
Srednja temperatura —0 2'' za nad normalom.
Oiinajsika borza.
(Telegrafično poročilo.) 14 januarija.
Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 20	kr.
Srebrna „ 5% „ m „„ 16 % „ 88 „	40	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 „	10	„
Papirna renta, davka prosta......101	„	9.5	„
Akcije avstr.-ogerske banke......931	„	—	„
Kreditne akcije.......... 327	„	40	„
^»"/Jon.............117	„	85	„
Srebro.............
Francoski napoleond.........9	„	32	„
Cesarski cekini...........5	„	53	„
NemSke marke ..........57	„	60	„
Kri čistilne krogljice
so se vselej sijajno osvedočile pri zabasanjl 61ove-ikega. telesa, glavobolu, navala krvi, otrp-neuih udih. skaženem želodol, pomanjkanji •lasti do JedlJ, Jetrnih in oblstnlh boleznih.
in presegajo v svojem učinku vsa druga v reklamah toliko proslavljana sredstva. Ker to zdravilo izdeluje lekarna sama, velja jedna škatlja samo 21 kr., jeden zavoj s 6 skatljami 1 gld. 5 kr. — l'rod8ja
LEHAR\A TKi\ROCZY
(5) zraven rotovža v Ljubljani.
Razpoillja se vsak dan s prvo poito.
Trgovski pomočnik
(3-3)
18 let star, z dobrimi spričevali iSče nluiOo pre-ineniti. — Natančneje pove upravništvo .Slov."
Katranove pastile fša^?
zajo v svojem učinku vse podobne izdelke. Izvrstno sredstvo so proti kašlju, bripavosti, boleznim v ratu, bronhija in pljuč. Škatlica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto.	((j)
Ivan Kregar,
izdelovalec ccrkveiiega orodja in posode Rimska cesta št. II, Ljubljana,
naznanja prcčast. duhovščini in si. občinstvu, da je otvoril
pasarsko delalnico
ter se priporoča v izdelovanje najraznovrstnejšega eerkrenega orodja, kakor:
monštranc, clborjev, kelihov, tabemakelj-nov, svečnikov, lestencev (lustrov) itd., katero obljubi izvršiti po najnovejši obliki, po poslanih vzorcih ali lastnem načrtu pošteno, lično, trpežno in po najnižji ceni.
Sprejemlje tudi staro orodje v popravo in pre-novljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji. (4) llustrovani ceniki so zastonj in franko na razpolago.
Izdajatelj: Matija Koltr.
Odgovorni vrednik: Ifnatij Žitaik.
Tisk ,.KRfoliške TIskarne" v Ljubljani.