111 štev. -- V Ljubljani, četrtek 8 maja 1919. 11. leto. ^elja v Ljubljani p.o pošti: 'iSJc |«fje •*i tatt ‘»trt s«ts K 84' .. 42-„ 21-' 8 - ««*? » • „ T- inozemstvo: tet« $?w»r«t K ob*-** p vi teta .. „ bo*-^ £t*rt ki« • „ „ 86*- * «« 9- fi1 > S« j>iB»icne »arocibe brjst ?u*Hjatve denarja se »« moremo or trati, ffaroBotki naj pošiljaj* tmroSnino JUT" (o aa&azulcl. "ts^RSi Oglasi *e računajo po po« rabljenem prostoru in sicer ! i, m visok ter 45 m* •ritok prostor ca enkm 4 ) vin., ?a večkrat popust Pstiitaištvo jo bu Stare® irga Sto?. 18. Idst#« 44» r, ttttO, UprOTfižšStvo je ne. lu^tsien trjos S~?s lob?. 3, Telefon It«?. 44. ~===H= Li&juufc&j**. v®auft... &f*n ajutraj- Posaiitesiu* številka velja 40 vsimrjev. Vprašanje:« sriež« Itmratov i. dr. se naj pri" šosi ra odgovor dopSsaics %tl mamk*. ~ Moulsi »aj si fraafctrsjo, -•- Bofcopbi so »e vnitaja. Naša država uradno priznana. — Položaj na Koroškem. Mirovni pogoji Nemčiji. — Protidržavno hujskanje na Jesenicah. — Podaljšanje Domovina je v nevarnosti. Kratko poročilo javlja, da so Nemci j-asedli Pliberk in grebene pri Prevaljih. Naša vojska se umika proti Guštanju ln Dravogradu. Zgubimo torej celo sPodnjo slovensko Koroško. Zgornjo s^vensko Koroško že itak imajo in J® torej vsa Koroška zgubljena. Ce se bo nemška vojska valila po dravski ^lini, ni izključeno, da zgubimo celo Maribor. To hočejo Nemci, gre jim £a progo Maribor, Celovec r{anzensfeste. Na drugi strani Pritiskajo pri Podrožčici in žele dobiti Jesenice, da se tako združijo z Italijani, k' silijo proti Bohinju in Bledu, da dobe progo Dunaj, Celovec, J o senlce, Gorica Trst. Poglejmo nevarnosti odkrito in pogumno v oči. Prikrivanje ne pomaga nič. Domovina je v nevarnosti in sveta dolžnost rseh Slovencev je, *la pozabimo vsa strankarska na-sjuotstva, ysc medsebojne prepire ter se strnemo v edinstveno obrambno orle, da 8rtvu4eiao za domovino vse. vsi pomisleki morajo pasti, prešiniti mora vse iskrena domovinska ljubezen. Ce se Nemcem in Italijanom posreči njih načtt, da dobe gori omenjeni železniški progi v svojo popolno last, ni zgubljena le slov. Koroška za vedno, temveč obrezana je Slovenija tako, da ji ne bo mogoče gospodarsko m narodno uspevati. Zgubljen jc pa tudi Irst za nas J5aYvcduo in vse »loveniško Primorje. Če dobijo Italijani direktno zvezo z Nemci preko Jesenic, bo Trst izvozna in uvozna 'uka za Nemško Avstrijo in Trst se bo razvijal in nemški most do Adrije l>o dograjen. Slovenci bomo navezani ua slabšo luko Reko, ki nam bo tudi bolj od rok kakor nam je pa naš roka za podpis državnega posojila. Trst. Nemci, ki so bili v svetovni vojni poraženi,bodo pravzaprav zmagovalci, ker se bo uresničil njih načrt, ki se jim v ranjki Avstriji kljub vsej vladni pripomoči ni mogel uresničiti. Trst bo njihova luka in nemški most do Adrije zagotovljen. To naj premislijo gospodje Rimu in posebno v Parizu, da je s tem ekspanživni duh Nemcev zopet oživljen in ne bo miru v Evropi, ker ta duh ne bo miroval, temveč bo skušal šiloma prodirati in — podjarrnljati naprej in naprej. Če Slovenci zgubimo Koroško, zgubimo Trst in Primorje za vedno, zgubimo tudi Dravsko dolino na Štajerskem, skratka to je naša narodna smrt. Zatorej vsi na krov, vsi v brambo zoper stoletnega sovraga, kajti domovina je res v nevarnosti. Samopomoč. Slep in gluh bi moral biti naš človek, ki nc bi opazil in občutil, ^aj se godi z našo komaj osvobojeno domovino. Po skoraj petletni svetovni vojni je naš troimeni narod proglasil svojo edinost in neodvisnost v enotni jugoslovanski državi. Tekom vojne smo se tako uživeii v pravična načela samoodločbe narodov, da se nam je zdelo vsako neuresničenje naših narodnih in političnih pravic popolnoma izključeno. Naše zaupanje v zmagoslavno entento je bilo tako veliko, da se nismo zavedali svoje lastne moči. Manifestirali in demonstrirali smo za svojo svobodo, prirejali veselice in zabave, medtem pa smo pozabili na svoje zapadne in severne meje. Naše vojaštvo je pozabilo na svojo narodno dolžnost, ker ni bilo nobenega, ki bi organiziral našo narodno armado. Da ni bilo našega generala Maistra, ki je pravočasno ustvaril svojo armado na štajerski meji, bi Nemci gospodarili še danes daleč tostran Drave. Naša prva Narodna vlada, ki se je konstituirala na podlagi koruptnega kompromisa med slovenskimi političnimi strankami, ni bila sposobna voditi krmilo političnega in narodnega osvobojenja. Naši grehi po državnem prevratu so veliki in ostanejo neizbrisljiv madež v naši narodni zgodovini. Nezmožnost naše prve Narodne vlade se maščuje na naših koroških bratih in sestrah. Nasilja nemških organiziranih tolp presegajo vsa zločinstva prusko-madžarskega militarizma. In vsega tega je kriva naša prva Narodna vlada, v kateri so sedeli ljudje, ki niso imeli pojma o narodni dolžnosti, ki so bili polni avstrijskega duha, s katerim so hoteli vladati v osvobojeni Sloveniji. ..Voditelji“ koroškega ljudstva so pobegnili na varno in pustili ubogo čredo brez pastirja. Vojaške operacije so se izročile ljudem, ki niso bili zmožni govoriti z našimi ljudmi v materinem jeziku. Doživeli smo prvo kataslrofo, kateri je morala vsled neumevanja resnega položaja slediti še hujša in morda usode-polna. Poleg vsega tega nas je pustila »prijateljska" ententa na cedilu. Naše zapadne meje bodo v našo največjo, četudi le začasno škodo. Gospodje v Parizu mislijo namreč, da ima njena ^zmagoslavna" zaveznica Italija pravico do ozemlja bivše avstro-ogrske monarhije ob Adriji. Italijanska propaganda o italijanstvu teh pokrajin jih je popolnoma prepričala v njihovih imperialističnih nazorih. Glede naših severnih mej mirovna konferenca še ni ničesar sklenila, vendar se ne smemo zanašati na Pariz niti v tem za nas tako važnem vprašanju, javna tajnost je, da Pariz ljubimkujc z Nemci, v zahvalo, da so se vsaj deloma znebili za entento pogubonosnega boljševizma. Razne amerikanske komisije pa ne bodo dosegle ničesar. Kar nam preostaja, je edino le --samopomoč. Naša vera v Belgrad in v našo jugoslovansko armado še ni opešala. Ne zanašajmo se na načela pravičnosti in samoodločbe narodov, ki so bila le sredstva v dosego im-peiijaiističnih ciljev zapadne Evrope ! Pravico si moramo ižvojevati sami. Naš Korotan se mora osvoboditi. Naša armada se mora takoj temeljito reorganizirati. Poveljstvo se mora izročiti sposobnim, narodno zavednim oficirjem. Iz armade naj se odstranijo vsi nezanesljivi avsfrofilski elementi. Poveljnik dravske divizije, gosp. general Smiljanič, naj odstrani nemudoma iz svoje bližine vse višje oficirje bivše avsirijske armade, katerih avstofilstvo in znana ,.antipatija" do Srbov ne škoduje samo ugledu uaše jugoslovanske armade, ampak je nevarnost pogubonosna za našo državo. V najresnejšem trenutku kličemo vsem odločilnim faktorjem: Ne pozabite da je odvisno vse le-od nas samih! Rešite, kar se more rešiti in ne zanašajte se na tujo pomoč! Velika je vaša odgovornost pred narodom in pred zgodovino. Videant eonsules, ne tjuld Jugoslavija de^trimenti eaplat! Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo državno posojilo. IJBVSTIK **ax 85 nadaljevanje. litijeva repatica. »Ubog, nesrečen človek sem, Dora; v tisto bratovščino sem zapisan, ki jc že v zibki obsojena, da »ajde miru do groba. In moj namen je, da si ’vzlic vsemu nekoliko olajšam srce in najdem trohico Zadoščenja na tem svetu: da ne izginem nekega dne bjez sledu... brez upora, kakor milijoni in milijoni, k* umirajo škrtaje z zobmi... Sem, kar sem; vse bl'ugo so fantazije, Dora. Ne begaj se!« In je Šel. _ . Toda njegove besede, katerim se je dala takrat Pomiriti, so ji odmevale zdaj iznova ter dobivale ^isel, ki se je zdelo, da potrjuje vse. »Slepar in pustolovec!« si je ponavljala. »An-Jjkiigt.., anarhist?... Nemara je čisto navaden goto!, ki je zašel v naše lehkoverno gnezdo, da si ^Polni žepe in se poroga bedakom, kakor sc jim to rogal bogve kolikokrat in bogve kod? Čemu pa ”e J V čem je tak človek slabši od naših moralnih ln dostojnih lupežev, ki delajo isto pod varstvom zakona? Sleparji, razbojniki in tatovi ne pobirajo desetine od kruba, s katerim si vdove in sirote to-ažjjo glad, a naši pošteni meščani žive od tega $*»». moj oče živi od njega, in jaz — tudi jazi Naj bo izobčenec družbe — tako je menda hotel k*— na^ k°: zat0 j® k večjemu boljši od njih ln bi me lehko zavrgel po vsej pravici... Ako bi mogla, bi ga ljubila zaradi tega; toda v meni ni hrepenenja, ni luči... zgolj mraz in mržnja in siva megla... Oh, kje najdeš človeka, nesrečnejšega od mene, ki niti v žrtvi neokušane ljubezni in niti v maščevanju nisem zmožna resničnosti I Še moje solze niso tolažilne in genljive kakor pri drugih ljudeh ..« Čutila je, kako se izkuša zasmiliti sami sebi; toda nič se ni zgenilo v duši, le obup je ležal na dnu kakor slepa, gnusna gladina brez valov... In zdajci jo je postalo sram tega premišljevanja. »Vse je laž in hinavščina!« je vzkliknila polu-glasno, s trpkirn posmehom na ustnicah. »Tudi to, kar me tlači; zakaj se neki morim? Samo v romanih, s katerimi sem si izpridila pamet, imajo ljudje v mojem položaju visoke, tragične občutke; življenje pa je podla mlaka, ne tragedija, in naveličana puščoba v mojem srcu je skoraj gotovo povsem normalna in zdrava, takorekoč! Prava reč, kar je bilo... Dolgčas in podlost je eno in drugo; kakor da bi mogla riba iz svoje vode! Bogve, ali ni hrepenenje, ljubezen in vsa ostala poetična šara sploh zmerom namišljena, zlagana kakor moje snočnje jecljanje... ljubim te... daj mi umreti v tvojem naročju, in tako dalje, haha... Vsi, vsi bi bili radi pustolovci, zanimivi v lastnih očeh, pa smo le neumne pare in kreature — o, tudi midva z grofom, vzlic mojemu filozofiranju in njegovi prelepi zvezdi!« Ta obrat misli ji je prinesel nekoliko olajšanja. Željno se je začela prepričevati, da je v njenem početju lc tisto pametno in pravo, kar bi bila občutila na njenem mestu vsaka navadna, bedasta in hotljiva ženska; v tej žalostni resignaciji je preživela ves ostanek dne, dražeč se namenoma z vsemi pisanimi dojnai svojega doživljaja, dokler ji ni tlel v spomin enako naivno in hotljivo, kakor bi se bil zapisal v dušo gospe Amalije Grabunčeve. »Kdor se utaplja, bije okrog sebe, da bi splaval na vrh,« je premišljala še zvečer v postelji, »a meni pomaga, ko 8e spuščam niže k dnu; kdo ve, nemarft je pot črede res edina zveličavna? Komaj sem se otresla muh, že mi je lagljc pri srcu. Takole bi živela in čutila nekaj časa, pa bi se morda naučila ljubi*’, kakor ljubijo vse: neumno, pohlepno in zadovoljno... Človek ne sme zahtevati preveč, ne sme hoteti, da bi postal boljši od drugih — to jc vsa modrost zveličanja na zemlji...« In kakor v pritrdilo njenemu modrovanju seje oglašalo odnekod čuvstvo zagonetne navezanosti in vdanosti do njega, kateremu se je bila žrtvovala. »Ljubezen prihaja; topa in bedasta, zato pa resnična ljubezen samice do samca,« jc šepetala sama pri sebi, ne da bi spoznala ironijo, ki je govorila te besede iz boljše, resnične globine njenega srca. »Še malo, in ljubila ga bom. Pustolovec — magari ! Tem ljubši mi bo, čim manj je dolgočasen, čim skrivnostnejši je... moj grof, moj klativitez z višnjevo zvezdo repatico!« Vsa njena domišljija se je uprla v to znamenje, Še nestrpneje nego snoči, ko je prosila ljubimca malodane s povzdignjenimi rokami, naj ji pove, odkod ga ima in zakaj, u.uij .) Protidržavno hujskanje nemčurjev in socijalnih demokratov. Jesenice, 5, maja 1919, V nedeljo 4. t. m. je začelo grmeti na vse zgodaj za Golico, odmevala je Mežaklja, tresle so se Jesenice, Jeseničani Slovenci pa smo se povpraševali, kaj bo? Drugače pa naši nem-čurji in socijalisti pod rdečim pra-porjem. Ti so mislili, da je zanje napočil dan nsvobode“. Pokonci noseč glave so hcdili po Jesenicah, žarečih obrazov, kakor polni mesec na obzorju, zaničljivo zroč na te barbarske Jugoslovane, nad katere planejo vsak čas, da jih pokoljejo v znamenju švabske kulture. Omenjam le nekatera dejstva in osebe, ki so se posebno izticale. V železn. kurilnici je tista peščica nemčurjev celo dopoldne nestrpno zrla na hrušiško planino, kdaj zagleda prihajajoče Švabe — rešitelje. Hoteli so jih že videti, a izkazalo se je, da so bila to le drevesa. — Skladiščnik pri drž. železnici in tukajšnji občinski odbornik Pintar je klical veselega obraza: „Kaj nam to mar, naj le pridejo, škoda le, da tako pozno ; kaj nam mar, saj mi smo v opoziciji!“ — Levstik je pripovedoval vojakom ob 8. uri: „Le mirni bodite, nam se ne pripeti ničesar, pokažemo jim rdečo zastavo in prjjatelji bomo“. — Ko so se sodrugi pripravljali, da pojdejo naproti Švabom, je Levstik strašil jugoslovanske železničarje, češ: „Boste že videli, kmalu so tukaj, vam bodo že dali 1“ In ničla Oman je govoril bahato: „Ce pride do tega, pademo najpreje po slovenskih železničarjih". Slovenski železničarji so mislili, da se za nje bližajo kritični trenutki. Neni-čurski kričač Rijavetz iz Nomenja, že davno odpuščen iz žel. službe, ki ima časa dovolj, da hujska ljudi, je bil popoldan že tukaj v spremstvu podrepnika nemčurja Aschmanna, še žel. uslužbenca, da bi bila navzoča pri slovesnem sprejemu šVabov. Odpuščeni, a vsled klečepiastva v Ljubljani zopet v službo sprejeti železničar Schleschitz je rekel: „Srarn me je, da znam slovenski, sedaj pridejo kmalu Nemci, potem pa boste imeli vašo Jugoslavijo". — V ta koncert seveda je moral poseči tudi znani velešvaba Paar, rekoč :"„Meni je vse eno, kdo pride, Italijan ali Nemec". Da pri tem ni smel zaostati german Kocjančič iz Ljubnega pri Podnartu z zaničljivo opazko : „Kaj boste neki vi z vašimi Srbi!" pri tem ni nič čudnega. Koncert pa bi ne bil popoln, če bi.se nemčurskim železničarjem ne pridružili naši rdeči, slovenski (1?!) sociji. Ti seveda morajo iti ž njimi roko v roki ter hujskati proti državi in njenim naredbam. Vprašajte IJrha j in Makarela. Njihov general Mlakar \ pa se je kajpada moral povspeti visoko nad vse; na javnem prostoru je govoril množicam, kako naj se obnašajo proti bratom Nemcem, s pri: jaznim, pokroviteljskim nasmehljajem na obrazu, kakor da je že edirio on neomejen gospodar položaja, kakor da že začenja delili tudi on komunistične dobrote in blagre, ' Merodajno gospodo vprašamo glede na te kričeče, državi sovražne razmere: Ali hočete še nadalje mirno gledati početje generala Mlakarja in tovarišev ter jim deliti podpore? Vemo, da se bodo skušali prati, toda zamorec se ne .opere nikdar, sedaj so jasno pokazali svojo pravo mišljenje, liočete-li.Se vej? Železniško upravo pa si uš o jamo vprašati: Kako je vendar mogoče, da so na tako važnem kraju v službi zagrizeni sovražniki Jugoslavije: Pintar, Aschmann, Leituer i Kajto so se mogli že odpuščeni, notorični nemSurJi: Oman, premikač Ramovš, Rijavetz, Schleschitz zopet sprejeti v slnžbo ? V resni url vam kličemo: Ali hočete še modrasa rediti na prsih? Ali nas hočete privesti do obupnosti? Zato: Proč s hujskači' Proč z zapeljivcu Proč s sovražniki naše Jugoslavije! . Naše severne meje. Boji na Koroškem. Nadporočnik Malgaj padel. n Ljubljana, 7. maja. LDU poroča iz uradnega vira ob 9. uri: Dne 6. maja od desete ure naprej so napadali Nemci naše postojanke vzhodno Guštajna z veliko premočjo, z oklopnimi avtomobili in težko arti-ljerijo. Boj je trajal do 15. ure, v katerem se je odlikovala z veliko hrabrostjo četa neustrašenega nadporočnika Malgaja, ki jo padci za svojo domovino. Ker se je pritisk premoči nadaljeval, so se nase čete bojujoč umaknile proti Spodnjemu Dravogradu. Zverinski čini nemškega vojaštva. n Spodnji Dravograd, 6.maja. (Pos. par.) O junaško-tragični smrti poročnika Janko Kranjca smo izvedeli sledeče grozne podrobnosti. Pri napadu na Glinje v Rožu je bil poročnik Janko Kranjc težko ranfen v stegno, ter obležal na polju, ko so se naši umaknili. K njemu je prišel njegov sorodnik Wutte iz Galicije, zagrizen nemškutar, ki služi kot praporščak v nemški ljudski brambi. Tega je prosil za obvezo, a Wutte je zgrabil za revolver in ga po nekaterih psovkah ustrelil v glavo. Stre! mu je razmesaril vso glavo. Nato je dal Wutte svojim vojakom povelje, da naj v njega streljajo in ga prebodejo, kar se je tudi zgodilo. Vsega razmesarjenega so pokopali na pokopališču v Borovljah. Jesenice, 7. maja. (Izv. por.) V Št. Jakobu v Rožni dolini je bil vjet nadporočnik Rybaf, sin slovenskega odvetnika dr. O. Rybafa. Nemške čete so ž njim surovo postopale. Grozna nasilstva koroških Nemcev. n Radovljica, 7. maja. (Izv. por.) Sinoči je pribežal sem kmet iz St. Jakoba, ki pripoveduje: V soboto so jeli nemški vojaki odvajati civilno prebivalstvo brez razlike spola in starosti. Samo skozi Vrbo so jih gnali 1600. V zavednih slovenskih hišah so pobrali vse, živino, meso, kruh, mast itd. Najkruteje so ravnali pri Kobers-tarju, kjer so pobrali vse in pustili le "par kil moke. Kmeta Majerča je stotnik pozval k sebi. Ko je prišei tje in stopil komaj na dvorišče, mu je zasadil vojak v trebuh bajonet, drugi pa so planili po njemu in mu razbili glavo, da je obležal mrtev. — Pripovedovalčevega sina bi bili ubili, da se ga ni usmilil nek Beljačan, ki je dejal: „Saj sem tudi jaz Nemec, a vendar, kar delate vi drugi vojaki — presega že vse meje." Žena in otroci so zbežali, dva večja sinova so Nemci ujeli, tako, da mož za nikoga svojih ne ve, Njega samega so imeli na tleh in pobijali s kopiti. Ko jim je vendarle ušel in prišel na Brnco, je tam zvedel, da so odgnali 800 ljudi v Špital. Nemško uradno poročilo. LDU Celovec, 7. maja. (Dim. KU) Tiskovni urad koroškega deželnega odbora* poroča dne 7. maja ob 8. zjutraj: Položaj neizpremenjen. — m.. - j: — Mirovna konferenca, Slovesna izročite^ mirovne pogodbe nemškim odposlancem. — Mir se podpiše v jurfiju. — Obvestilo mirovnih pogojev zaveznikom Nemčije. k LDU Berjin, 7. rrfaja. (Dun. KU) WU javlja iz Versaillasa: O pripravah za izročil/ev mirovne pogodbe poteča francosko časopisje nastopne " podrobnosti: Clemenceau, W-ilson in Lloyd George so včeraj v Versaillesu osebno odredili, da se v dvorano postavi velika iyiza v obliki podkve. Na gornjem koncu bodo sedeli Clemenceauju Loyd George na,desni, Wilson ha levi strani. Na desni vzdolžni strani bodo sedeli . francoski zastopnik in maršal Focb, dalje zastopniki Anglije, Italije, Belgije, Brazilije, Portugalske in Srbije, na levi vzdolžni strani pa zastopniki Amerike, Japonske, Romunije, Poljske, Cehoslovaške in- angleških dominijev. Slovesnost sama bo. glasom „Echo de Pariš" precej kratka. Točno ob treh morajo biti zastopniki aliiranccv na svojih mestih. Nato bo polkovnik Henry uvedel nemške pooblaščence. Clemenceau bo kot predsednik konference osebno izročil mirovni spis nemškim odposlancem. — Poprej pa bo Clemenceau v imenu aliirancev in sociirancev imel nagovor, ki bo trajal približno 10 minut; njegovo vsebino ne bodo v nasprotju z diplomatskimi običaji že prej naznili grofu Brockdorff-Rantzau-u; — ni še znano, bo-li grof Brockdoiff- Rantzau odgovoril. ■ „Echo de Pariš" piše, da dobijo Nemci 14 dnevni rok, da predložijo pismene pripombe, tako da se more pričakovati nemški odgovor pred 22. majem. Nemcev ne bodo ovirali, ako bodo hoteli poslati posebne sle v Berlin, da ondi proučijo pogodbo. Pričakovati je, da se bo mir podpisal 3. ali 5. junija. LDU Pari z, 6. maja. (Brezžično.) Besedilo mirovnih preliminarijev bodo delegatom držav, ki so se vojskovale z Nemčijo, danes popoldne ob dveh v tajni seji sporočili v palači d’ Orsay. Sklenilo se je, da bodo ob izročitvi mirovne pogodbe prepustili 30 zastopnikov časopisja za velevlasti in dominije in 10 zastopnikov za države, ki imajo poseben interes. Nemško delegacijo bo zastopalo 6 pooblaščencev, katere bodo spremljali tajniki in 5 poročevalcev. Mirovni pogoji Nemčiji. Viljem pride pred sodišče. — Plačilo odškodnine. — Saarska kotlina pod upravo Zveze narodov. — Gdansko svobodno mesto. LDU Amsterdam, 7. maja. (Dun. KU) „Telegraaf" javlja iz Londona z dne 6. t. m.: „Times" bodo jutri v približno desetih stoipkih objavili najvažnejše mirovne pogoje, ki jih bodo stavili Nemškim delegatom. Najvažnejše določbe so: Nemške vojne sile na kopnem se morajo dva meseca po podpisu mirovne pogodbe skrčiti na ne več kot 70.000 mož pehote in 30 000 mož konjenice. Število častnikov ne sme znašati več kot 1000. Vse utrdbe 50 milj vzhodno od Rena se porušijo. Nemške bojne sile na morju se smejo iineti dva meseca po podpisu mirovne pogodbe nobenih podmornic. Imeli bodo samo 6 šest bojnih križark, 12 torpednih lovcev in dvanajst torpedovk. Vse druge bojne ladje se morajo staviti v rezervo ali pregraditi v trgovinske ladje. Skupna posadka vseh bojnih ladij ne sme presegati 150.000 mož, med temi 1500 častnikov. Aliiranci dolže bivšega cesarja kršitve mednarodne morale in svetosti pogodb, ne pa prestopka proti kazenskemu zakonu. Postavili bodo posebno sodišče, ki bo sodilo bivšega nemškega cesarja. Do popolne ugoditve zahtev aliirancev mora Nemčija plačati eno miljardo funtov šterlingov. Nadalje mora Nemčija plačati odškodnino za vsako škodo, ki so jo trpele civilne osebe aliiranih ali njihovo imetje. Alzacija-Lorena se mora vrniti Franciji, ki dobi tudi premogovno kotlino v saarski dolini. Saarsko okrožje bo upravljala petčlanska komisija, ki jo imenuje zveza narodov. Po 15 letih bo prebivalstvo odločilo, ali naj mu vlada zveza nabodov, ali Francija, ali Nemčija. Poljaka dobi koridor do Gdanskega. — Gdansko ostane svobodno mesto. Od Nemčije se zahteva, da se v korist petih aliiranih ter sociiranfh si! odreče vsem pravicam glede svojih prekmor-skih posestev. Večino teh posestev bo po mandatu zveze narodov upravljala ena. velikih kelonijalnih sil. 15 nemških kabljev sejda vladam aliiranih in sociiranih držav ne razpolaganje. p Bosanska stranka. Zagreb, 7. maja. (Izv. por.) ^Narodna politika" poroča, da se je bosanska, politična skupina, ki.jo vodi jfra-Didak Buntič? izjavila za vstop v novo osnovano dr. Koroščevo pučko stranko. p Ministrski svet. — Nemška ofenziva na Koroškem. — Spor z Italijo. Iz Belgrada javljajo, da se je ministrski svet v svoji seji v pondeljek, 5. maja in v torek 6. inaja, zvečer, obširno pečal z nemško ofenzivo na Koroškem. Snočnja seja je trajala do pol 23. ure. — „Slobodna Riječ" javlja, da se je razpravljalo na včerajšnji seji ministrskega sveta o stališču naše vlade napram reškemu vprašanju ter sploh konfliktu z Italije in postopanju naše delegacije v Pariz« pri podpisu miru. Vlada je sklenila, priporočiti delegatom, naj napno vse sile, da bodo priznani kot delgatje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. p Manifestacija za VVilsonn v Belgradu. LDU. Belgrad, 6. maja. Danes je bilo veliko zborovanje, na katerem se je izrazila zahvala Wilson« in Zedinjenim državam za njihovo obrambo naših narodnih pravic. Ostr« so^ se kritizirale tudi imperialistične težnje Italijanov. Shod je bil na največjem trgu v Belgradu na Teraziji-Pred hotelom „Moskveu je bila postavljena velika tribuna, okrašena z našimi in zavezniškimi zastavami, brez italijanskih in romunskih. Zborovanja se je udeležil tudi ameriški škofi* (liikage, Anderson, z dvema dragima umeri kanskima škofoma. Udeležencev je bilo nad 20.000 ljudi in to kljub slabemu vremenu. Vsi govorniki so protestirali proti italijanski grabežljivosti in povdarjali našo zahvalnost Wilsonu in Ameriki. (Zdi se nam, da nismo dolžni ravno preveč hvaležnosti Wilsonu, ki izroča Italiji naš Trst, Gorico in Istro. Op. ured.) p Konsolidacija političnih strank na Hrvaškem. Zagreb, 7. maja. (Izv. por.) Pogajanja med raznimi strankami Narodnega kluba z« popolno združitev vseh strank so Že toliko napredovala, da je pričakovat* oficijelno proglasitev združitve v kratkem času. Starčevičeva stranka prava, napredna demokratska stranka (dr-Lorkovičeva skupina) in politična skupina okrog *Obzora“ bi se na ta način združile v enotno stranko, ki b» si nadela ime „Hrvatska narodna stranka*. Stranka prevzame dosedanji starčevičanski program in upajo, da bodo za ta program pridobili dr. Trumbiča, ki bi potem posta! vodja nove stranke. Dalje upajo, da se jim pridruži tudi del Radičeve seljačke stranke, zlasti inteiigenti. Združitvi za enkrat še nasprotujejo duhovniki, ki so člani starčevičanske stranke, ker sta dr. Lorkovič in dr. Surmin, voditelja narpdno demokratske stranke« znana kot odločna svobodomisleca j* kulturna bojevnika. Pokrajinske vesti- kr Jesenice. K nedeljskemu razburjenju na Jesenicah so pripomogj' oni vojaki iz Podrožčice, ki so pripovedovali, da so Nernci skoro na Hrušici. Ker so tudi pričeli vojašk* oddelki odpeljavati svoje teči, je t® ljudstvo še bolj razburilo, posebno ljudi, ki so bežali jokaje izpred cerkve domov. Posamezni preudarni ljudje so mirili prebivalstvo, ker so bilt prc-udarnejši, kot nekateri vojaški oddelki-Po cesti med razburjeno množico po si videt mirno korakati germana Hoff-manna, ravnatelja tovarne z dr. Pav-ličkom — Slovencem; videl si korakati slovenskega častnika, mislim S.z germar.om Luckmanno.n, nadinžeaif' jem v tovarni na Javorniku; videi s* tudi slov. častnika z drobno gospic»> ki ni imel v tem trenutku druzeg« posla, kot na najobljudenejši ce**‘ govoriti sladke besede ljubezni. To j® značilno za omenjene gospode, Žalostno pa fca slovenski narod. Ti ttiso jugoslovanski častniki, temveč ti s° stari avstrijanci, ki nosijo sicer jugoslovansko kokardo v srcu in duši pa zakrknjeni Avstrijci. Ti so rak-ra«3 naše armade, nesreča našega naroda-Vsa čast pa našim vrlim sloveask”® vojakom In častnikom. — Nekater gospodje so navduševali za zbiranj6 prostovoljcev. Vsa čast jim in Med te pa so se štulili tudi dvomljive vrednosti, ki so odšli, k so jim pokazali fantje svoje nfzSV.lL nje. Manjka nam junakov a la ki so pripravljeni darovati svoie živ- 'fcnje za našo Jugoslavijo! Šiba. J. k:r Vi Vinice. Pred veleizdaj niškimi boljševiki je viniška fara še vedao ogrožena. Vprašamo, kje je pralca, da ne aretira sodniji znane kolovodje?! — Orožništvo jih je nazna-ni‘0, a žalibog, ostalo je le pri naznanilu. Ti kolovodje se shajajo in Posvetujejo se, kako se bodo složno •ranili, da ne izda drug druzega. Vsa-j;enn! groze s pobojem, kdor se bo orznil proti njim pričati. Tako je za-pozii Žugelj ženi B. J., da jo bodo Ugnali iz vasi in to zato, ker je pri-cala pred orožniki resuieo, ki ni v prilog Kbnigu. Tako se terorizirajo priče? — Pravica kje si ?! — Splošno P® že govorica, da gorje onemu, ki pričal kaj zoper voditelja. Strah jhed smrtjo ima vsak človek, pa če tudi je prisiljen, da priča . . . Nam »orbom'‘ (tako nas nazivlje masa) ne Preostaja druzega, kakor da zapustimo Ufade in z begom rešimo vsaj svoje golo življenje. Kličemo ob zadnji uri v,sjo oblast na pomoč! „ kr Sv. Lenart v Slov. goricah, ovoječasno smo poročali, da se je "ikajšnj notar Fr. Stupica izrazil naproti davkarju Vodlaku, da bo regent a‘®ksa*der sfrčal in da potem nc bo nobenega, ki bi ga lahko dal v okvir. ,^aJ. se nahaja ta gospod v preiskavi. Notar Stupica je 1. 1914 ovadil zavednih Slovencev in je eden njih moral presedeti pet mesecev Preiskovalnem zaporu. Vojna zvijača Nemcev. s f*red napadom Nemcev na Koškem so metali nemški zrakoplovi ®v'enske letake, v katerih naznanja I k' četovodja Oblak, da se je izvršil *• niaja v Ljubljani političen in vojaški Prevrat, da je dobil vso moč v roke Poziva vojaštvo naj odloži orožje, *aIt» „Vsa koroška dežela nima toliko Slovencev, da bi za te ko-H renfcgate le eden gorenjski ali i ^met 8v°i° kri prelil." — etak je tako sestavljen, kakor, da se j s z v i sil v Ljubljani res boljševiški prevrat in da bi bil letak še bolj verjeten, so navedli, da se je tiskal v »•Učiteljski tiskarni" v Ljubljani. Letake so seve tiskali v Celovcu. Žal, da se ie Nemcem ta vojna zvijača posrečila - letak je povzročil veliko zmedo, hX»i? „S0 niKTVerieli ter brezumno begali, ko so Nemci napadli. Pozor trgovski nastavljenci! Sedaj, ko nam teče že voda v Srlo, smo se vendar enkrat zganili ter Se začeli organizirati. Povsod je or-Sanizacija našega društva »Zveza tr-|°vskih uastavljencev na slov. ozemlju" ‘e ▼ polnem teku, Upamo, da se bodo ,la§e želje v najkrajšem času izpolnile. ® nekaj tovarišev, ki se bojijo ali J 'majo dobro plačo ter nočejo pri-?.®Piti k našemu društvu, toda ti se-b^do radi pristopili, ko bodo meii, da jim je društvo v korist. geslQ našega društva je: „Vsi za •'ega, eden za vse". Tovariši mesta . do 17. 1101 do konca. — VII. okraj, v petek 9. maja od 8 do 9. 1 do 180, od 9. do 10. 181 do 360, od 10. do 11. 361 do 540, od 14. do 15. 541 720, cd 15. do 16. 721 do 900, od 16. do 17. 901 do konca. a Amerikanski špeh za 111. In IV. okraj dobe stranke iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski e. na odrezek št. l sladkornih izkaznic za maj: V četrtek, 8. maja štev. 25 pri Vertačniku od 8. do 9., št. 27 pri Jelačinu na Rimski c. od pol 9. do 11., štev. 39 pri Jelačinu, Cojzeva c. od 13. do 14., štev. 30 pri Tenente, od 14. do 16., št. 31 pri Bo-gaiaju .in št. 32 pri Slemenšku od 15. do 16., štev. 33 pri Podržaju, štev. 34 pri Kranjcu od 16. do 17.,.štev. 35 pri Kovaču in št. 36 pri Richterju od 17. do pol 18. — Stranke jV. okraja dobe-v petek, 9. maja, št. 42 pri Meinlu od 10. do 11., štev. 43 pri Stacul od 14. do 10., štev. 44 pri Elbertu od pol 15. do pot 16., št. 45 pri Tavčarju in št. 46 pri Premku od pol 16. do pol 18. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha, ki stane 9 kron. , a'Prodaja moke za kuho oz. pecivo na B-izkaznico se dobi en kilokrara bele moke št. 0, ki stane 4-66 K. a Kruh na izkaznice št. 6 se dobi od nedelje, 11. maja dalje v pekarni g. Žužka v Florjanski ul., ker je g. Zalaznik opuBtll peko aprovizačnega kruha. Zadnje vesti Država SHS uradno priznana. Pariz, 7. maja. (Pos. poročilo.) Veliki zavezniki so uradno priznali pooblastila naših delegatov za veljavna, tako da podpišejo mirovno pogodbo kot poblašeenci kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. S tem je stvarno izrečeno priznanj« države. Hrvatske čete se bore za Korotan. Ljubljana, 7. maja. I.DU poroča iz uradnega vira: V bojih na koroški meji so se zlasti odlikovale hrvatske čete. llrvatski junaki so se držali kakor levi in se niso umaknili, dasi so ogromni premoči stali nasproti. Za naš Korotan prelivajo kri vsa tri plemena našega naroda. Treba je priznati, da so vse hrvatske in srbske formacije storile v polni meri svojo dolžnost. Velliko bolj je obsojanja vredna med slovenskimi vojaki širjena agitacija, ki je povzročila nevredno obnašanje naših — vojakov. Slovenji gradeč še naš. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: Danes se je po mestu razširila vest, da so Nemci zasedli Slovenji Gradec. Ta vest je, kakor mnogokatera druga, popolnoma izmišljena. V Slov. Gradcu je naš polk, ki je zavzel postojanke ob koroški meji. Nemci te meje sploh niso prestopili. Nemci se hočejo zopet pogajati. Ljubljanski dopisni urad poroča iz uradnega vira: Danes ob 15. uri je nemško avstrijski državni tajnik za vojsko dr. Deutsch posetil predstavi-telja kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na Dunaju, Pogačnika in mu ponudil, da bi se v Celovcu začela pogajanja radi premirja in provizornc demarkacijske črte na Koroškem. Poslanik Pogačnik je ponudbo poslat osrednji vladi. Protest italijanske komisije na Dunaju proti prodiranju Nemcev. LDU-Dunaj, 6. maja. DKU Načelnik italijanske komisije za nadziranje premirja na Dunaju, general Segre je obiskat danes državnega tajnika za vojaške posle, Deutscha in protestiral proti prekoračenju demarkacijske črte, ki so ga zagrešili nem-i škoavstrijski oddelki na Koroškem. • Državni tajnik je odgovoril, da so vojaško akcijo na Koroškem, katero je izvršila deželna vlada skupno s prebivalstvom, izsilili Jugoslovani s svojim neopravičenim napadom Dasiravno je bil namen teh vojaških ukrepov izključno le obramba jugoslovanskega napada, je nastaia vendar tekom vojaških operacij iz taktičnih razlogov potreba, da se demarkacijska črta na I več mestih prekorači. Nemško-avstrijska vlada je že izdala povelje, da se nadaljnje prodiranje nemudoma ustavi in je poslala v tem smislu najstrožja navodila v Celovec. Dr. Korošec za novo vlado v Bosni. Zagreb, 7. maja. (Izv. por.) Kakor poroča »Narodna politika", je ministrski podpredsednik dr. Korošec na podlagi vtisov s svojega potovanja po Bosni in Hercegovini zahteval na včerajšnji seji ministrskega sveta, da se takoj in radikalno izpremeni dosedanji režim v Bosni in Hercegovini. Položaj v obeh deželah je nanueč zelo resen in je edina pot k izboljšanju političnih razmer, da se sedanja vlada nadomesti z novo koncentracijsko vlado, v katero bi vstopile vse konfesije in vse bosanske stranke. Večina članov ministrskega kabineta baje soglaša z dr. Koroščevimi izvajanji 111 bo podpirala njegove zahteve. 1 Podaljšahje roka za podpis drž. posojila. Bel grad, 7. maja. (Izv. poroč.) Finančni minister je podaljšal rok za podpis 4% drž. posojila do 20. maja. Izdajatelj in odgovorni urednik; Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani* S Proda se: ^ Karbidne svetilke n« drobno in debelo razpošilja točno po povzetju, komad po SO K in 32 K, kakor tudi gorilnike vsake vrste. Tvrdka aasrtin Sumer, Konjice. 414 Prave, tržaške jesenove bičevnlke gladke priporoča tvrdka Osvald Dobeic Ljubljana Martinova cesta 10. Na debelo 1 Na drobno! Po coni nudi večjo partijo cefirja, modre in črne koteuine, kambrika ženskih nogavic, Jos, Peteline, Sv. Peka nasip 7, Ljubljana. 4i)9 Prodam več Jelenovih rogov v velikosti ! m 10 cm, v širokosti 90 cm — Jože Čampa, mlinar v Podsteriah ■tt. 18 pri Ribnici. 511 Naznanilo. Cepljeno trs j c, vrste Ranfal, laški delček, ima na prodaj Janez Werbnjak trsničar Breg pri Ptuju. Cena po dogovoru. 523 Živo apno so bo razprodajalo, večja množina od 7 do 16 t. m. v Stranjah. Franc Bodlaj ttgovec, Kamnik. 525 4—l Prod« se fina črn« čipkasta svilnata pelerina za starejšo gospo. Naslov pove upravništvo. 521 2—1 Domače platno, volneno blago za rnožke in ženske obleke, kambrike; rjuhe, sukance, fini trpežni čevlji, pralno in toaletno milo, svetilke za hleve, pralni prašek, dober kavni nadomestek, cikorija, kava, papirnate vrečice, papir za zavoje, vrče za mast iti med, izboren ru-niesenc, za čaj zadostujeta samo dve kavnni žlički na skodelico. Prodaja se v skladišču Balkan I. nadstropje. 404 Kupi se: Stare, obrabljene gramofonske plošče kupuje po najvišji ceni, ali zamenja za nove do konca mešfeca maj-nika tovarniška zaloga gramofonov in plošč A. Ras-herger, Ljubljana, Sodna ul. 5- Voz za onega srednjega konja, lahek, za 2 — 3 osebe, lepo napravljen, evenf. s streho, se kupi. Ponudbe na upravo »Jugoslavije" v Celju. 520 2—1 Službe: Kontoristinja starejša moč, se pod ugodnimi pogoji sprejme. Moči malo vežbatte v prodaji galanterijske stroke imajo prednost. Ponudbe pod „zanesljivost* na upravništvo Jugoslavije. Sprejme se kletar, dobro izurjen. Vpraša se v podružnici .Jugoslavije* v Celju. Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefa c. 8. Trgovsko Izobražen, zmožen slovenščine in nemščine kakor knjigovodstva, strojepisja ter splošne trgovske korespondence, želim primerne službe. Ponudbe pod »trgovska moč* Maribor. Glavna pošta. Strojepiska, vešča slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, srbohrvaščine deloma, s prakso v odvetniški pisarni, želi premenid službo z julijem, eventuelno tudi preje ali kasneje. Gre tudi na Hrvatsko. Cenj. ponudbe pod »julij 1919*. 490 Več izurjenih kleparskih pomočnikov se sprejme takoj pri Franju Dolžan, kleparski mojster, Celje, Graška ul.495 Iščem službe kot slug« v pisarni ali točilnici. Naslov pri g. Pestotniku v cukrarni. Trgovski sotrudnik, 251. star, zmožen slov., hrv. in nemškega jezika, ter v vseh strokah trgovino dobro iz-vežban, voj. prost, želi nastopiti službo takoj kot prodajalec ali skladiščnik. Ponudbe pod »Anton 26“, poštno ležeče, Maribor I. 514 Stenograflnjo, izurjeno v slovenski in nemški stenografiji ter strojepisju išče dr. Ivah Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva c. 8, nasproti »Union-a* 521 2—1 Trebaiu jednu vještu kuharico koja bi ujedno i dve krave dojila, ter kuhala za četiri osobe uz mjesečnu plaču od ICO kruna uz stan i obskrbu, event. po sposobnosti i više. Ponude na Nikolu Fusata, Nova Gradiška. Trebam jednog kočijaSa za dva konja uz plaču od 100 kruna i svit obskrbu. — Ponude na Nikoio Ptisara, Nova Gradiška, Slavonija. Traži se zn starljog, ne-oženjenog gospodina bez djece vješta kuharica, koja če voditi gospodarstvo. — Mjesečna plača 100 K, event. više. Ponude na dr. Platona Cupoviča, Nova Gradiška, Slavonija. 5)8 Razno: "iH K, Mcsečuo sobo z dvema postelje/na iščem za takoj. Ce mogoče z električno lučjo. Ponudbe pod ..Takoj* na upravo lista. 505 Sobo iščee v Ljubljani stalno nastanjeni poročnik A. Pečenko. Dunajska c. 6. 500 Traži se odurnli svjetla lijepo ure ena soba za dva študenta iz Hrvatske. koji mogtt nabaviti žlvotriih na-mirnica. Ponude pod Tehni-čari na upravu. 510 cnjenim damnm naznanjam, da sem z današnjim dnem otvorila modni salon in se priporočam tudi dama”1 /. dežele. Štefanija Setnikah Kolodvorska cesta št- 16®, Spod. Šiška. 51* 200 kron nagrade »nvru* kdor oskrbi lep lokat v sredini mesta. Ponudbe P?® »Takoj 200", poštnoležeče, Ljubljana. 522 2' Iščem majhen Svkal 1 prometnem kraju. Ponudbe pod »Slaščičarna* na upravništvo 573 i-1 „Y vseh premoženjnk*'1 in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Čelne, Ljubljana, Miklošičev* cesta 0, (nasproti kavarn« Union) tel. 37, uraduje o® 8 — 1/2L in od 3 - 5.* W Prodam fotografičen up«' rat 13 krat 18. Naslov: Ivan Pezdir, Podsmreka 42, F' Dobrova pri Ljubljani. 524 2-1 Moško kolo, dobro ohranjeno, se kupi. Naslov se izv« v upravi. 528 3—1 P Opozarjamo na b rošuro: Q Fran Kramar „Kod naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in Italijo?1 Celje. Zaloga galanterijskega, norlmber-škega in modnega blaga ter kranjskih izdelkov. 950 Na debelo In drobno. S1i,»Sie v Jugosaviji* Prvovrstno pralno in toaletno milo ima v zalogi Josip Rajšter, trgovec v Šoštanju. Zahtevajte vzorce in oferte. 1050 FRAN STRUPI Celje, (Jr aška cesta 8. Zalogu stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih šip. Prevzemanj o steklarskih del. 957 Karbid v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Ljubljana, Si. Petra cesta 17 od 1. 5. t. 1. dalje se nahaja trgovina na Francovem nabrežju št. 1, poleg trgovine I. C. Mayer pri frančiškanskem moslu. 991 Dve majhni vili ena s 16, druga s 4 sobami, popolnoma opravljeni, ste v Rogaški Slatini po ceni na prodaj. Ponudbe na dr. Ivana Zabukovška, odvetnika v Šmarju pri Jelšah. Pristna 1 j utomerska vina, stara in nova, se točijo v gostilni „Na škarpi“ Razpošiljajo se tudi po železnici nad 56 litrov. Cene zmerne, blago prvovrstno ! Za obilen obisk in naročila se priporoča JOSIP BOŽIČ vinski trgovec in gostilničar Breg—Celje. Lep, debel in zdrav krompir se dobi v večjih in manjših količinah po K —*80 za kg netto v skladišču „Balkan“ na Dunajski cesti. Vreče se mora prinesti s seboj. 1053 iz borovega, smrekovega, hejovega in mecesnovcg* lesa, 6—13 cm dolge, 14—20 crn na tenkem koncu kupi v večji množini Guido Riitgers, Pisemski papir naifinejše vrste priporoča 162 Marija TičarfLjabjiaaa Največja izbira umetniških razglednic Odvetnik dr. Josip PučniK otvorilfsvojo gg odvetniško pišemo v Slov. Bistrici. Ovojni papir *BT fin superior “fffS? bel in rujav, se proda. Oddajo se le cele bale, oziroma role ali vagon. — Pisma pod »Ovojni papir«, Ljub' ljana, poštni predal 74. ninwniwas8isai ■■ aeeosk Iz svoje zaloge starin nudim in kupim podobe, pohištvo, bronaste i2' delke, porcelanske izdelke, bakrorezi knjige, novce ter 4 zvezke Valvazorji I. izdaja iz leta 1689. 101’ Ivan Gyra, Maribor, Tegethofova ul. 43~4$‘ ESSOSSOSS