St. 520. V Ljubljani, sreda dne 9. avgusta 1911 Leto II. : Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10 —, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30—. Telefon številka 303. ; NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. x Posamezna številka • vinarjev : Uredništvo in npravnlitve je v Frančiškanski ali d a Dopisi se pošiljsje uredništvu, naročnina upravulštvm. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon Številka 303. i Slov. istrski državno-zborski volilni okraj. Od slovenskih pokraj'in ni bilo do sedaj nobenih strankarskih bojev na Koroškem, v Trstu in slovenskem delu Istre. To so naši najbolj ogroženi kraji in za to se je vedno mislilo, da je najboljše in najkoristnejše za našo narodno stvar, ako jih izločimo iz bankarskih bojev, neutraliziramo na nekak način, da bi tamošnji Slovenci mogli vporabljati vso svojo moč v boju z narodnimi sovražniki in s sovražnim jim sistemom, Tako so mislili napredni Slovenci, i ! -P1 nar°dnost res prva stvar, ali klerikalcem se gre v prvi vrsti za klerikalizem, za narodnost pa samo po »možnosti* in zato je stala vsa slovenska politika na Koroškem vedno pod vplivom najreakcionarnejših ljubljanskih klerikalcev, ki so izkoriščali rodoljubje naprednih Slovencev v svoje sebične strankarske namene. V Trstu se tudi niso mogli klerikalci pritoževati na napredne Slovence, ker ti so se vedno skrbno izogibali vsega, kar bi klerikalce moglo razburiti in vendar so začeli prihajati iz Ljubljane v Trst kar trumoma razni klerikalni .organizatorji*, ki so hoteli razdvojiti složne in edine tržaške Slovence, ozir. napraviti iz njih, ki so bili vedno v prvi vrsti in samo narodni, fanatične klerikalce po kranjskem vzorcu, ki bi delali samo ono, kar bi bilo dr. Šušteršiču prav. Enako je z Istro in za to bi bilo res dobro, ako bi se napredna slovenska javnost enkrat vprašala: ali zahtevajo res naši narodni interesi, da prepuščamo v narodno ogroženih krajih klerikalcem popolnoma prosto polje. O tem vprašanju bi se lahko veliko pisalo in govorilo, ali mi se ustavimo za danes samo pri slovenskem delu Istre, ker ta zasluži v prvi vrsti vso pozornost napredne slovenske javnosti in sicer radi tega, ker se je zastopnik. slovenskega istrskega državnozborskega volilnega okraja, ki je bil izvoljen na izključno narodnem programu, pridružil našim klerikalcem v državnem zboru in je ostal v njihovi družbi tudi še potem, ko sta dr. Rybar in Gregorin, pod pritiskom napredne javnosti, zapustila družbo, v katero v sedanjih razmerah ne spadata. Državni poslanec prof. Mandič je s tem, da je smatral za popolnoma naravno in tudi samo ob sebi umljivo, da ostane v družbi z našimi klerikalci, dokazal, da gotovi istrski narodni krogi razumejo narodno slogo in edinost tako, da se vedno in v vsakem slučaju podvržejo volji kranjskih klerikalcev, z drugimi besedami, oni smatrajo naše klerikalce za edine nosite-lje narodne misli in zato mora napredna slovenska javnost s temi krogi enkrat za vselej obračunati in gledati sp l kSani0 klerikalne strankarje, ki skrbno izogibajo vsakih stikov z naprednimi Slovenci, videti in slišati ][n je pri vseh klerikalnih manifestacijah. Nismo poklicani vmešavati se v razmere v hrvatskem delu Istre in za to tudi puščamo Spinčiča in Laginjo popolnoma na miru, ali prof. Mandič je slovenski poslanec, on zastopa v državnem zboru slovenski del Istre in nam ne more in ne sme biti vseeno, kako je ta okraj zastopan v drž. zboru. Naglašamo, da proti prof. Mandiču nimamo osebno nič, priznavamo mu njegove velike zasluge za probujo narodne zavednosli v Trstu in Istri in verujemo, da ima najboljši namen tudi sedaj boriti se v državnem zboru za naše narodne pravice z ono odločnostjo in energijo, ki jo je pokazoval do sedaj v naših narodnih bojih, v katerih je osivel, ali on se nahaja v slabi družbi, ki ne samo, da ga ne bo podpirala v njegovih stremljenjih, nego ga bo celo ovirala v vsaki njegovi akciji, ker klerikalci bodo svoje strankarske koristi vedno predpostavljali narodnim koristim. Napredna in narodna slovenska javnost pa ne more in ne sme biti napram vsemu temu ravnodušna, mi se moramo zamisliti pri dejstvu, da istrski Slovenci niso zastopani v državnem zboru tako, kakor bi to zahtevali njihovi interesi in naši narodni interesi sploh in za to se bo o tem še govorilo In pisalo. Sokolstvo in politika. Ob času, ko se vrši toliko sokolskih zletov, se navadno sproži tudi politična struna in se pogosto sodi napačno o Sokolstvu; da bo razmerje Sokolstva do politike jasno, prinašamo članek iz .Sokolskega Vestnika*: Preporodne dobe vseh slovanskih narodov, osobito pa katoliških s svetlimi in upapolnimi epohami reformacije in s temno, kruto in protikulturno protireformacijo, so prebile dosti ostra nasprotja na eni strani med načelom vere in cerkvene moči, na drugi strani med načeli vede, znanosti, spoznavanja, prepričanja, utemeljenega na človeškem razumu pojmljivih in znanstveno neovrgljivih dokazih, in močjo naroda in ljudstva. Neizprosen boj proti cerkveni politiki vodi med Čehi v polovici 19. stol. znani narodni politik in časnikar Havliček. Tyrš smatra v svojih spisih klerikalizem za najhujšo oviro duševne svobode in razvoja v narodu k politični in gospodarski moči. Napram klerikalizmu in vladi, ki se v vseh dobah in v vseh dobah in v vseh monarhističnih državah vedno in dosledno veže s klerikalizmom, Tyršu ni bilo težko zavzeti jasnega stališča. Češki narod je z rastočo in poglabljajočo prosveto med ljudstvom v zadnjih 20 letih jel politično hitro in mnogostransko živeti. Kjer je naobra-zba, tam ni rodovitnih tal za klerikalne načrte. Pripadniki napredne misli so se mogli brez nevarnosti pred klerikalizmom razdeliti v razne politične struje. Naprednost jim je ostala skup- na in skupni boj proti klerikalizmu, različnega mnenja pa so bile struje glede narodnosti, socialnih vprašanj, razmerje češkega naroda k državi itd. Tudi glede sredstev, kako doseči namen najhitreje, so bila mnenja različna. Tako imamo danes na Češkem te struje organizirane v sledeče močne napredne politične stranke: Mladočehi, agrarci, nar. socijalisti, soc. demokrati, državnopravno- in ljudsko-napredna stranka, realisti in Še več slabejših struj. Naravno je, da vsaka stranka skuša dobiti moč v deželi in se pri tem ozira na vplivne osebe in korporacije. Da bi Sokolstvo kot celemu narodu skupna kulturna organizacija v medsekojnem boju političnih strank ne trpelo škode, je češko Sokolstvo iznova pregledala odnošaje k političnim strankam. Pri nas živi in misli politično vsled zaostale splošne naobrazbe sicer le tretjina volilcev, ker se bode pa slovenska politična sedanjost razvijala vsaj deloma po češki analogiji v idejno bolj razcepljeno politično bodočnost in ker bi utegnila sicer vedno jačja organizacija slovenskega Sokolstva priti v položaj nevarnosti strankarskih političnih bojev po društvih, smatramo za svojo dolžnost tolmačiti [načelno stališče češkega Sokolstva v teh vprašanjih dobesedno po sprejetih listo-padovih sklepih lanskega leta, ki se glasijo: Sokolstvo združuje v sehi vse može in žene, katere druži ljubezen do domovine in katerim je skupna težnja po gojitvi zdravja in moči s pomočjo telovadbe, katerim je skupno stremljenje, potom načela svobode, enakosti in bratstva ojačiti duha, poplemeniti srce in ustvariti trdnost in čistost značajev. Ti možje in žene imajo končno skupno nalogo služiti resnici, braniti pravico in širiti svetlobo. — Sokolstvo ne more torej niti formalno kot nepolitična združitev niti stvarno kot združitev vseh teh, ki se priznavajo k zgoraj omenjenim sokolskim načelom, podlegati trenotnim strujam politike gotove dobe, ne more stopiti v službo posameznih političnih strank, niti posameznih stanovskih (razrednih) združitev. Sokolstvo si mora ohraniti svojo popolno samostojnost in neodvisnost, ne sme delati nasilstva nikomur izmed svojega članstva glede njegove politične pripadnosti k tej ali oni stranki ali glede njegove interesne ali stanovske organizacije, toda Sokolstvo mora paziti na to, da se prepričanje vsega njegovega članstva ujema s temeljnimi načeli, na katerih je Sokolstvo ustanovljeno. V tem oziru mora Sokolstvo braniti enotnost in nerazrušljivost vsega svojega sokolskega duha. Pri tem je seveda nujno potrebno za Sokolstvo, da nudi vsaj najbolj potrebno politično naobrazbo, znanje političnih in narodnih pravic: iz te naobrazbe zraste zavednostnost vsakega Sokola in narodna samozavest celote. Sokolstvo naj nudi usposobljenost za samostojno presojevanje, za umevanje tega, kar je drago narodno imetje in kar je treba navdušeno in požrtvovalno braniti. Ima-li narodno in politično naobraženi Sokol obenem poplemeniten čut, pravo demokratičnost in značajnost, bode dobrodošel in koristen delavec v vseh strokah javnega življenja, pri političnem, kulturnem in gospodarskem delu, pri samoupravi in parlamentarizmu in želeti si moramo, da se uveljavi v javnem življenju kar le mogoče največ takih delavcev, ki so prožeti s pravim sokolskim duhom. Narodno in politično naobraženi Sokol bo izločeval iz narodnega in javnega življenja vse, kar je temno, svetlobo in resnico zastirajoče, vse, kar ovira ljudsko prosveto, vse, kar je surovo in neotesano, kar prinaša v življenje nizke strasti, podivjanost in površnost, vse, kar je samo osebna nečimurnost ali samoljubje in koristolovstvo. Dolžnost Sokolstva je predvsem, delati in težiti izobraževalno in dejansko vplivati z delom svojih sokolskih značajev, da se očisti vse javno življenje, da se znebi vsake posurovljenosti, kričavosti in koristolovstva. Sokolstvo je dolžno delati na to, da vrše potrebno politično in narodno delo izmed vseh dobrih delavcev kar mogoče najbolj izbrane moči za skupno obrambo tega, kar je bivstvo celega narodnega obstoja. V velikih političnih in narodnih vprašanjih bodi vse Sokolstvo ne kot društvo, ampak po svojih na odgovornih mestih stoječih delavcih prvi glasnik nedeljive celote svoje domovine in sceljene, žive delavne moči vsega slovenskega (češkega) ljudstva, glasnik moči, ki izkuša doseči popolno politično samostojnost slovenskega (češkega) ljudstva, glasnik moči, ki izkuša doseči popolno politično samostojnost slovenskega (češkega) naroda. Končno naj se Sokolstvo vedno zaveda tega, da prazno politiziranje sploh ni nikakršno politično delo, da edino iskrenost vsakega dela, tako tudi političnega, določa njegovo vrednost, in če je delo spojeno z neomadeževa-nostjo značaja in z resnostjo prepričanja, daje slehernemu delavcu spoštovanje in priznanje. Zato mora Sokolstvo po svoji zrelosti in dovršenosti onemogočiti tudi v političnih stvareh vsako sodbo samega strankarstva, presojanje ali obsojanje sokolskih ali izvensokolskih delavcev po politični barvi, odstranjevanje sokolskih delavcev zaradi drugačnega političnega prepričanja, mora onemogočiti prenašanje političnih prepirov strank bodisi v družabno ali rodbinsko življenje, posebno pa v sokolsko. Sokolstvo pa naj bode tudi na straži, da se sokolsko dostojanstvo in vpliv v krogih Sokolstva ne izkorišča v politične osebne cilje posameznikov, da se ne greši pri tem na račun osebne naklonjenosti članstva ali na rovaš discipliniranosti članstva, ki velja samo za potrebe sokolskega življenja. Sokolstvo zavrni vmešavanje kakršnekoli politične osebne častiželj- nosti ali agitacijskih gesel v notranji sokolski ustroj ali v njegove izjave in nastope na ven, naj si bo to že za posameznika ali za katerokoli stranko. Tako ostani Sokolstvo zvesto in vdano sokolskemu delu tudi v političnem pogledu edino za narodno celoto! iz slovenskih krajev. Iz Šmarja pri Ljubljani. Naši čuki se že kregajo, kar seveda ni čudno za tistega, kdor pozna njih inteligenco. Vsivpametnejši fantje so jih že zapustili. Čuki jih zdaj obrekujejo, da so bili — izključeni. Kakor vse kaže, bo slavne čukulade v Šmarju kmalu konec. Izza Šmarne Gore. Kakšni prijatelji kmetov so klerikalci, kaže dovolj jasno sledeči slučaj: Pred, kakimi sedmimi leti zgradili in uredili so na Skaručni tamošnji samostojni gospodarji svojo mlekarno. To zares koristno in dobro idoče podjetje začelo je v oči bosti vodiškega župnika. Začel je delati zgago iu skušal mlekarni in naprednim kmetom škodovati s tem, da se je lotil umazane konkurence. Nalovil je v Vodicah nekaj one vrste zabitih kmetov ki so še žal tako omejeni, da se čutijo srečne ako jih »žegnani gospod* pohvalijo. Na račun teh kmetov je sezidal svojo mlekarno v Vodicah. A sedaj čujte! V tem ko skaruška mlekarna plačuje kmetom mleko liter 13 v., izplačuje župnikova vodiška mlekarna le po 10 v liter. Kmetje, ki so se vsedli župniku na lim, so hitro uvideli, da so zelo opeharjeni. Nekateri so potem — zlasti kar jih bilo bolj premožnih — župnikovo mlekarno opustili in pričeli raje odvažati mleko v Ljubljano. Glejte ljudje božji, kakšni naši prijatelji so črnuhi. Gorje onemu, kedor jim gre na led! Toraj kmetje, proč od žlindrarjevl Iz Vrhnike. Dne 7. t. m. popoldan je g. notarju Komotarju ubila strela na njegovem posestvu v »Račjih mlakah* enega 700 K vrednega konja in 20 letno delavko Marijo Prek, hčerko Lenarčičevega majerja, hlapca pa, ki je stal pri tem konju, je omamila. Vedrili so pod tam postavljeno uto, ko je treščilo; konj in delavka sta bila takoj mrtva, hlapca pa je po dolgem trudu spravil k zavesti slučajno tam navzoči notarski uradnik g. Ignacij Kunstelj. — Sreča je bila, da je strela prizanesla drugim vedrilcem, med temi g. notarju, ki je stal tik ubitega konja, kakor tudi drugemu konju. — Nesrečni Prekovi rodbini ob bridki zgubi vzorne hčere naše sožalje. — (Op. ured. Dobro bi bilo ako bi nam podal veščak svoje misli o razvadah te podnebne prikazni, zlasti o tem, kako naj bi se pred njo skrili.) Iz Žirovnice. Jakob Prešeren, posestnik in trgovec s čebelami iz Vrbe je bil 5. t. m. obsojen pred deželnim sodiščem v Ljubljani na dva meseca zapora, ker ga je fanatični klerikalec Svetina tožil, da se je baje pri neki priliki izrazil, da je imela mati božja več sinov in hčera, kakor je on to nekje čital. Izvir te hudobne klerikalne denuncijacije je treba iskati v gostilni LISTEK. MICHEL ZEVACO: Ljubimca beneška. pohoiTproti^Benetkani. k<> * h"0” Kate”a£i0 dVigni‘ n°V nipoJf £rčlpred Poh?d°m se mu je prikazal Satan, zaščitnik njegovter mu svetoval nujno, naj ostane doma. ne!{i? i® zarenčal razbojnik. Zakaj naenkrat ne bi smel obnoviti svoje zaloge lepih bab za svojo posteljo, dobrega vina za svojo klet in zlata za svoje ljudi? *• Te^a ** ne morem povedati, je odgovoril Satan; toda sveti Marko mi je strogo prepovedal. In to veš, da je sveti Marko, ki je vzel Benečane pod svojo zaščito, mogočen svetnik, ki bi me poteptal, ako ga ne ubogam. — Dobro! Pišita me obadva, ti in sveti Marko! Storil bom po svoji glavi. Satan je potrto zmajal z glavo in izginil kakor ponavadi, to je, pogreznil se v zemljo z dimom in ropotom. Katenačio se je vkrcal s svojimi vojščaki, premagal Benečane kljub hrabri obrambi, in plenitev je trajala ves dan in vso noč. Drugo jutro je Katenačio s svojimi divjaki ostavil požgane m razrušene Benetke in odvedel s seboj kakih petdeset mladih žena in deklet. c .. Na dvorišču gradu si je ogledal nesrečnice ter si izbral po °Ji stari navadi štiri najlepše izmed njih. mkn !na^or !e,biIa nieSova ostudna šega, je prijel takoj eno za Benetkam° S seboj v stolP> ki Je gledal proti ji je bUoPlifes\mreU.rn° dV°ran°’ ^ JC živda nesrečnica’ ki KSaJf v .k°tu, z bodalom v roki. , in j? njo, ki jo je imela nadomestiti, je vztrepetala in se jedva premagala, da ni zakričala. 7riaf ™ te irrirltA? Katenačio, dobro me poslušaj 1 Zdaj pa je vzdrhtela nova jetnica, ki ni bila nihče drugi kakor Marko, Marijin lepi zaročenec, ki se je po bitki preoblekel v žensko, hoteč priti na ta smeli način v grad. — MarijaI je zakričal Katenačio, poslušaj me! Branila si se me dolgo časa s pomočjo tistega prokletega bodala, ki ga imaš menda od samega svetega Marka! toda tvoja zadnja ura je prišla: če te nisem mogel posiliti, te vsaj zakoljem! Tako je Marko izvedel — in bralec si lahko predstavlja, s kakšnim veseljem da je njegova draga zaročenka ostala devica. Nato se je Katenačio obrnil k njemu! — In kako je ime tebi, baba? — Takoj izveš! je odgovoril Marko z zvonkim glasom. Obenem je vrgel raz sebe svojo žensko obleko ter se Dokazal v bleščečem oklepu, z mečem v roki. — Ime mi je Marko, je nadaljeval, in poslan sem od svetnika, ki nosim njegovo ime, da te kaznujem za vse tvoje grehe S temi besedami je planil nad Katenačija, preden se je mogel ganiti v svoji osuplosti, ter mu zapodil svoj meč v grlo. Katenačio se je zgrudil v mlaki krvi, in Marija se je vsa drhteča vrgla v naročje svojega zaročenca in osvoboditelja. Takrat pa se je prikazal Satan, sklonil se nad baronom, ki je hropel v smrtnem boju, in vzkliknil: — Kaj sem ti rekel? — Prav si imel, je odgovoril Katenačio. Odnesi me, kakor je pisano v najini pogodbi. Satan se je strašno zakrohotal, prijel Katenačia za lase, udaril z nogo po tlaku, da se je odprl, ter se pogreznil v globočino zemlje. Zidovje prokletega gradu pa se je še tisti hip s strahovitim gromom razsulo na vse štiri strani; valovi so požrli grad in pečino, na kateri je stal. Marko ih Marija sta se znašla po nevemkakem čudežu v barki, ki je pristala v Benetkah. Zaročenca, ki so ju tamkaj slavnostno sprejeli, sta se poročila in rodila mnogo otrok. Pravljica poroča nadalje: Duša Katenačijeva je bila obsojena, da blodi vekomaj po pozorišču svojih zločinov. In dokler je eksistirala velika laguna v svojem prvotnem obsegu, so ribiči pogostoma videli pošastno barko in slišali z nje strašno kričanje poglavarja. Ih kadar so jo zagledali, so bežali na vsa vesla, kajti pošastna barka jih je pre- ganjala. — Morski strah je ugrabil njegove žene. Minila so dolga stoletja. Pesek je izvršil svoje delo, laguna se je deloma zasula, kopnina je nadomestila morje tam, kjer se je nekdaj dvigala Katenačijeva skala. Nato je zrastel med Mestre in bregom mo;ja cel gozd — gozd, o katerem ni danes več duha ne sluha. Toda nihče naj ne misli, da se je Katenačio tako poceni odrekel svojim zločinom. Prej je bil Morski Strah, zdaj je postal Gozdni Strah; namesto da bi jadral za nesrečnimi ribiči, je tekel za njimi. Loteval se je najraje žena in deklet, dovolj neprevidnih, da so se spustile same ponoči v gozd. Preganjal jih je od grma do grma, od goščave do goščave, in gorje jim, kadar jih je došel. Ljudstvo je naštelo mnogo deklet, ki so izginila v gozdu; in vse te zagonetne slučaje je prištevalo Gozdnemu Strahu. njeni Bianka je bila trdnega in krepkega duha. Toda v nocojšnji zbeganosti jo je premagalo praznoverje. Padla je na kolena, zakrila si obraz z rokami in zaklicala z glasom, polnim groze: — Gozdni Strahi . . . Gozdni Strah me preganjal . . . Koliko časa je preteklo tako ? . . . Ura je utegnila biti dve ali tri zjutraj, ko se je vsa zmrzla opotekaje zopet spravila na,pot. Naenkrat pa je začula za svojim hrbtom korake. Nagle besne korake. To ni bila več iluzija strahu. Zdaj je res nekdo tekel njo za Ali jo kdo preganja? ... Mogoče 1 Bianka je zbrala vse svoje moči. Stekla je naravnost naprej; nič več ni upala uteči Gozdnemu Strahu; sledila je samo skrajnemu nagonu, ki je obudil njene zadnje moči. Rezki in pošastni krik čuka je prekinil molčanje. Temu kriku, znamenju nesreče, je ona odgovorila s krikom obupa; in zopet se je zgrudila na kolena, čuteča dih Gozdnega Strahu že na svojem tilniku. (Dalje.) gospe Keržišnikove v Žirovnici, ki je sama strastna klerikalka, a razun tega se zbirajo v njeni gostilni sami notorični klerikalni špijoni, ki prisluškujejo, kaj govorijo neprevidni naprednjaki in potem takoj napravijo iz muhe slona, kakor je to pri vseh špijonih že navada. Sicer so pa sploh čudni naši klerikalci; imenovana gostilničarka postane kar besna, ako zve, da kdo čita kak napreden list, ako pa kdo pred njo najgrše kvanta, je njen najboljši prijatelj. Klerikalci so pač povsod enaki in naprednjaki storijo najboljše, ako se izogibajo družbe takih fanatičnih klerikalcev, ki komaj čakajo prilike, da bi svojemu bližnjemu, ki je slučajno drugačnega političnega prepričanja, škodovali in se ne bojijo niti krivega pričevanja, samo da bi svoj umazan in nekrščanski namen dosegli. DNEVNE VESTI Nekaj za naše klerikalce. Klerikalna stranka je danes v kranjski deželi na krmilu; sama trdi, da je vsemogočna in da se vse stori, kar le ona hoče, pa tudi, ko bi ona tega ne trdila, vemo sami, da deželnozborska večina kolikortoliko lahko upliva na vlado, ali klerikalci dovoljujejo vladi vsa njena naravnost izzivajoča zapostavljanja slovenskega jezika v deželi, ki je s 95 °/o slovenska. Nov dokaz za to je neki dvojezični razglas c. kr. deželne vlade kranjske o živinskih kugah v Bosni. Na razglasu se blišči nemščina na prvem mestu in samo nemško besedilo je popolno, ker v slovenskem jeziku niso naznačeni kraji, v katerih vlada živinska kuga, nego stoji samo v oklepaju opomba: glej nemško besedilo 1 In ti razglasi naj služijo v orientacijo slovenskemu kmetu, ki naj čita imena krajev v nemškem besedilu, tiskana — z gotskimi črkami! No, vsegamogočni klerikalci, zastavite svoj vpliv v to, da ta anomalija izgine! Dvojezičnost je za nekaj časa izginila z napisnih desk, reklamnih tabel itd. v Ljubljani. Nekaj časa smo imeli samo slovenske in nemške napise, kar je bilo tudi edino prav, ker Slovenci niso čutili potrebe po dru-gačn h kot samoslovenskih napisih, Nemci so pa lahko imeli nemške napise — so jih Slovenci vsaj poznali. Pa dolgo te edino pravilne razmere niso tra;ale; dvojezičnost se že zopet pojavlja na vseh koncih in krajih in sicer se je poslužujejo ravno ljudje, od katerih bi to najmanje pričakovali. Nekateri ljudje res ne morejo živeti brez »drugega deželnega jezika“, tako jim je prešla dvojezičnost v kri in meso. Je pač še zelo močno vkore-ninjeno pri nas nemškutarstvo. Narodna nezavednost v naših letoviščih. »Slovenec* se je pred par dnevi obdregnil ob nas, ker smo po zaslugi ožigosali narodno nezavednost mnogih slovenskih gostilničarjev v naših gorenjskih letoviščih. »Slovenec" nas je naravnost nahrulil, češ, da ne razumemo položaja teh gostilničarjev, da oni morajo biti vljudni in prijazni s tujci, ki jim prinašajo denar in da bi narodne »štenkarije" samo škodile našim letoviščem. To je res in mi bi bili zadnji, ki bi priporočali našim gostilničarjem narodno nestrpnost, ali tako daleč se bi oni vseeno ne bi smeli spozabiti, da Slovenec v slovenski gostilni n. pr. na Bledu ne bi mogel biti postrežen v slovenskem jeziku, kakor se je to zgodilo še pred nedavnim našemu glavnemn uredniku, ki ga natakarica v nekem slovenskem hotelu na Bledu ni hotela razumeti, ko je slovensko govoril in je prišla slovenska natakarica šele potem, ko je naš glavni urednik to izrecno zahteval od lastnika hotela, za to je moral pa poslušati ves čas, dokler je kosil, kako je nemška natakarica nekemu nemškemu gostu pri sosednji mizi zmerjala blovence. Naši gostilničarji naj le bodo prijazni in vljudni s tujci, ali — z domačini tudi, ker slovenski denar je menda tudi nekaj vreden! O znani Siomškarici Odlazkovi smo zvedeli iz Mojstrane jako zanimive stvari. Gospodična dela zabavne partije po Gorenjskem z nekim ljubljanskim dušnim pastirjem. Na Mangartu sta bila kar tri dni; hudobni jeziki pravijo, da sta se tam prav posebno dobro imela. Gospodična Od-lazkova je ena najbolj zagrizenih Slomškaric. Spominjamo se še, kako je nastopila proti učiteljski »Zavezi", češ, da nasprotuje »verskim principom". Gospodična, ali vaša zabavna romanja po Gorenjskem ne nasprotujejo vašim »verskim principom" ? Bivši deželni mlinar in odstavljeni finančni minister dr. Lampe se je v sobotnem »Slovencu" izkazal velikega prijatelja Ljubljane ter našteval različne točke, ki naj bi kori-ristile naši metropoli; tako bogata in srečna bi bila Ljubljana seveda le tedaj, če bi ljubljansko meščanstvo zlezlo pod Lampetovo peto. Ampak to se ne bo zgodilo. Ljubljana se Lampetu za njegove dobrote prav lepo — zahvaljuje. Dozdaj si je, pa si bo tudi vnaprej pomagala brez klerikalnih darov. Takšnega nekrščatiskega šundra v šentjakobski cerkvi nikdo ne pomni, kakoršen je bil preteklo nedeljo. Teden prej je bilo žegnanie, na tisto se župnik Barle ni veliko zmenil. Zdaj pa nekaka »nova maša", pa taka reč. Ob treh zjutraj so začeli zvoniti in so zvonili skoro brez prenehanja do poznega večera. Ljudi so že kar ušesa bolela od tega naravnost blaznega zvonenja. Ali so se zvonovi kupili za take neumnosti in za nadlegovanje ljudi? — V klerikalni gostilni pri Kamničanki so se etablirale Marijine device. Pelo in pilo in plesalo se je prav po ajdovsko. Harmonika je neutrudno hreščala — sploh veselje je bilo veliko. Slišali so se tudi razni kupleti, in Marijine device so skriv-nostno-sladko ginjene žingale: Ti si moja, moja, moja, Milka moja, moja, moja itd. Kaj poreče neki temu škof Bonaventura, ki mu ravno godba in ples in petje tako tiči v želodcu? Za tujski promet. Pod tem naslovom so javili naši dnevniki, da so se od raznih občinskih svetov na progi Ljubijana-Trbiž in pa od »Dramatičnega društva" v Ljubljani vložile prošnje na ravnateljstvo c. kr. drž. železnic v Trstu radi premembe voznega reda v prilog posetiteljem gledaliških predstav in koncertov v Ljubljani. »Dramatično društvo" je zraven te prošnje vložilo še posebno, naj bi se, ako je prememba z ozirom na svetovni promet, nemogoča, vsaj tovornemu vlaku št. 1772, ki odhaja pozno v noči iz Ljubljane priklopila dva vagona II. in III. razreda za Čas zimske gledališke sezone. — Na to vlogo je odgovorilo ravnatellstvo c. kr. železnic v Trst takole: C. kr. drž. želez, ravnateljstvo v Trstu. Štev. 13/V/148. Slavno »Dram. društvo" v Ljubljani. C. kr. želez, ravnateljstvo žal ne more ugoditi prošnji, da bi se izrabilo tovorni vlak št. 1772 za prevažanje oseb.—Tudi z ozirom na pozno lego (čas) tega vlaka, odhod iz Ljubljane ob 12 uri 55 min., prihod v Kranj ob 2 uri 34 min. ponoči, na Jesenice ob 5. uri zjutraj, bi bilo s tem interesom obiskovalcev gledališča pač komaj vstreženo. Za c. kr. ravnatelja drž. železnic: 'Auredniček, m. p. Sedaj imajo naši gg. poslanci in oni gg. v železničnem svetu odločilno besedo, da se prošnjam radi osebnega vlaka vlaka ob 10. uri 10 min. ponoči kolikor le mogoče ugodi! Čuki in telovadba na deželi. Klerikalci s pobeglim lemenatarjem Terseglavom na špici, ki ga je častniški častni sod vrgel iz svoje družbe, organizirajo po kmetih mlade ljudi za — cerkvene namene in štafažo. Če izvzamemo par telovadcev v Ljubljani in tu in tam v kakem mestu na deželi, ne vedo ti ljudje o telovadbi prav nič, k večjemu »šrit držati"! Pobalinska svojat v uredništvu »Slovenca* pa vselej, kadar se Sokolov izlet kje dobro obnese, piše in zabavlja čez prireditev in vso družbo kot kak pouličen smrkavec. Kdo pa naj na deželi uči kmečke fante, in kdaj resno telovadbe, če nimajo klerikalci niti sposobnih ljudi niti telovadcev iz šole! Ali bodo te kmečke utrujene fante učili kaplani ali taki učitelji kot sta Štrukelj in Jaklič v Dobrepoljah. »Slovenčev" pisač ponižuje zadnjo slavnost domžalskega * Sokola" ker ga ne more nihče za ušesa prijeti. Kadar pa kdo dr. Lampeta, Moškerca ali vedno klofutanega Štefeta zaradi jezika osuva in oklofuta, so pa ti falotje lepo tiho. Pa si človek ne more večje sodrge misliti, nego so ljudje ki pišejo »Slovenca", »Našo Moč", »Domoljuba" in »Mladost*! In taki ljudje hočejo ljudstvo izobraževati ? I Izobrazite najprej sebe in svojega robatega in prismojenega škofa, potem govorite o izobrazbi 1 Le žal za sokolske srajce, di smejo ti smrkavi ljudje delati ž njimi sramoto Sokolom! Mežnarske kiklje oblecite in srajce iz platna s širokimi rokavi, da boste notri — svoje nosove obrisavali! Kdaj bo v Ljubljani konec draginje? Klerikalci pravijo, da bo cestni zakon za vse sloje prebivalstva prava »dobrota*, ker po potrjenem tem zakonu dobi kmet dobre ceste in pota, ki jih rabi za izvoz in prevažanje raznih potrebščin, drv, živeža, živine itd. Ko bo kmet po teh urejenih novih cestah lahko vse hitro brez težav dovažal v mesto (!), se bo naenkrat vsem dobro godilo: kmetu in meščanom! Tako slepe dr. Lampetovi gramofoni ljudi v Ljubljani in zunaj Ljubljane. O denarju pa, ki ga bodo te ceste vsled novega zakona požrle največ mestu, pa ti Lampeti in Štefeti molče kot egiptovska mumija v deželnem muzeju. To je ravno tako slepilo kot pri tržnicah! Odiralo se bo konsu-mente kot se jih zdaj, še le pri volitvah bodo ljudje lahko odločevali o svoji usodi in draginji! Politična zrelost, ta bo draginjo odpravila, ne pa klerikalne fraze. Kaj pa se briga kmet za dr. Lampetove članke, kadar pripelje v Ljubljano na trg svoja piščeta, krompir, fižol in sadje! Ljubljanski lemenat bodo zunaj in znotraj prenovili. Potreben je že bil v resnici olepšave in — snage. Ali, zdaj naj bi djali tudi škofa Bonaventuro nekoliko v žehto, ker je žajfe zelo potreben. No, pa škof je naredil zopet lep »gšeft*: večino stroškov za lemenat bo država nosila, kajti, škof ljubljanski je zaradi zapravljanja v Gornjem gradu pod kuratelo, in zato mora za lemenat vlada prispevati. Zato bi bilo najbolj potreba še škofa Jegliča prenoviti v — Kristusu kralju, drugače ne bodo lemenatarji nič — na boljšem! Tužna nam majka! Prejeli smo: Kar se dogaja med gotovimi naredniki 17. pešpolka v Celovcu, presega že vse meje. Ako človek pride v družbo teh gospodov si predstavljati, da je zašel v pangermanski brlog. Ti ljudje se naravnost sramujejo govoriti v svojem materinskem jeziku, pač pa kvakajo v blaženi nemščini, kakor kaka mlada žaba, ki še ne poseda vseh glasov. Ni jim sicer zameriti, ker so ti čudaki tudi še večinoma sami na novo pečeni naredniki. Nimamo namena, da bi s tem delali krivico starejšim narednikom, ki se razun par izjem, zavedajo svoje narodnosti ob vsaki priliki, pač pa si štejemo v dolžnost, da ožigosamo počenjanje ostalih njihovih kolegov, ki se udeležujejo »SUdmarkinih* prireditev, si brezvestno natikajo na prsi nemške trobojnice in mečejo svoje, ne posebno lahko prislužene groše za potujčenje svojih rodnih bratov. Ni čuda torej, da so potujčeni docela tudi njihovi otroci. Ni nam pa še treba posebej omenjati, da ravno ti ljudje postopajo z moštvom ne najsurovejši način. Po svetite raje svoj prosti čas v duševno izobrazbo in ne v razne zahrbnosti, s katerimi si gotovo ne boste priborili častnih svetinj! Saj se razumemo, kaj ne g. Jaklič e tutti quanti! — Eden izmed štiriperesne deteljice. Podoknica se je priredila predvčerajšnjim, dne 7. avgusta cenjeni gospici, Anici dr. Jenkovi, v čast njene promocije za doktorico modro-slovja v Pragi, ki je kot Slovenka prva v Avstriji _ dosegla to visoko častno stopnjo. Čestitamo najiskreneje. Prešernova ulica se modernizira. S prizidanjem Wutscherjeve hiše za banko se obogati ta ulica za eno celo poslopje. Dalje pa ne pridemo s to fronto, kajti ostale kramarske prodajalne v onih nizkih poslopjih so pod zaščito stare servitute in noben človek ni v stanu jih odstraniti. »Vodnikova* odborova seja se vrši danes zvečer ob 8. v prostorih Čitalnice. Ker pridejo na razgovor za občinske volitve važne stvari, se vabijo vsi gg. odborniki ter zaupniki, da se te seje polnoštevilno udeleže. Štefka je zadela kap. Vsem prijateljem in znancem modrasov, gadov ter druge strupene kačje zalege naznanjamo tužno vest, da je ob priliki prvega nočnega lova pod Toškim Čelom ujetega modrasa nepričakovano zadela kap. Takoj na lice mesta poklicani izvedenec je konstatiral, da je kap povzročila prevelika razburjenost; ker je pokojni zvedel, da se ga je krstilo za Štefka, je od same jeze crknil. Preskrbeli pa bomo za nadomestilo. Toliko na znanje brez posebnega obvestila. Kaka razlika je med ljubljanskim škofom in brzojavnim drogom ? — Odgovor: Brzojavni drog je prismojen od spodaj. Trmoglavci, trmo iz glave vun! Se 6 dni imajo Spodnji Siškarji časa, da v volilnem imeniku popravijo, kar je treba popraviti. Vsaka zrela politična stranka vporabi ta čas za resne predpriprave za boj, ki se ima izvoje-vati na odločilen dan, ko volilci oddajo svoje glasovnice. Volilni imenik je za vsako politično stranko merilo, po katerem meri število svoje armade in po katerem tehta težo zanesljivosti vsakega posamez. Ko ste županstvo ne ravno junaško zapustili, je bila blagajna — prazna. Kam je šel denar, ki ste ga prevzeli, kam je šel denar, ki je občini dohajal, za časa Vašega županovanja? Vi se seveda sklicujete na knjigo in pravite, poglejte v knjigo, pa boste videli, da denarja nisem zaprosil. G. Pogačnik, .Vi ste trgovec in sicer kot izkušnje pri vodovodu kažejo, jako dober trgovec za svoj žep namreč, in Vi dobro veste, da se denar zapravi lahko na več načinov, ne da bi tistega, ki ga je zapravi), smeli zapreti. Na kak način se je občinski denar zapravljal pod Vašim županovanjem, o tem se bode dalo še govoriti, na to se lahko že kar naprej pripravite. Tukaj bi se radi le nekaj malega z Vami pomenili, namreč z Vami, kot načelnikom vodovodne zadruge. Vi, kot vsi Vaši vodovodni bratci, plačujete vodo (če jo sploh plačujete), 1 vinar ceneje, kot jo plačuje zadruga vodovodni centrali v Ljubljani. Kako pa plačujejo vodarino drugi odjemalci vode? N. pr. poglejmo stranke v Vaši hiši. Vi imate veliko strank v hiši in vsem tem strankam ste dali napraviti baje samo eno pipo. Plačevati pa morajo vodo tako drago, kot bi imela vsaka stranka za se pipo napeljano. Na račun vode ste strankam zvišali 30—50 K letne najemnine. Pri tolikih strankah, kot jih imate Vi, je to že lep denar ... G. Pogačnik, Vi ki pravite, koliko ste storili za blagor občine in soobčanov, povejte no, kam pa denete ta denar, kar ga dvakrat preveč zahtevate celo od tistih strank, ki pod Vašo streho stanujejo? Ali ga žrtvujete v korist občini, ali spravljate take dobičke, okoli katerih mi ne moremo najti posebne časti, le v lastni žep ? Vidite g. Pogačnik, predolgo časa ste grešili, zdaj je prišel čas, ko se boste za svoje grehe pokorili. — Tako se nam poroča in mi nimamo povoda, g. Pogačnika braniti dokler sam ne dokaže, da je — nedolžen. Šišenske rože reklamirajo. Poroča se nam: Čital sem »Jutro*, v katerem hvalite in grajate šišenske rože. Ker sem prijatelj cvetlic, me je to zanimalo in sem si ogledal dotične v »Jutru* omenjene z rožami okrašene hiše. Res tudi meni so ugajale. Opazil pa sem v »Jutru* ne omenjeno Megličevo hišo v Novi ulici; prvo nadstropje te hiše je jako lepo okrašeno z rožami in zelenjem. Tudi me je zanimalo izvedeti, katera gospodinja ima toliko okusa za tako pri-srčkano okrasilo svojega stanovanja. Izvedel sem, da je dotična živa roža gospa Jenkova. Želeti bi bilo, da bi se po njenem vzgledu tudi druge »žive rože in rožice" ravnale. — Od druge strani se nam še poroča: Pri v »Jutru* omenjenih hišah, ki imajo okna okrašena s cvetjem ali okoli katerih se sicer opay okus za lepoto domovanja, pogrešamo hišo štev. 68. na glavni, Celovški cesti. Mala lična hišica ima spredej lep vrtiček, na katerem se skozi celo leto vidijo rože razne vrste. Tudi okna te hiše so lepo in okusno okrašena s cvetjem. Ta hišica naj bi bila vzgled vsem tistim velikim hišam, ki imajo toliko prostora, pri katerih pa zastonj iščemo smisla za olepšanje svojega doma. — Kakor iz teh reklamacij vidimo, se v Šiški polagoma poraja zanimanje za to, da bo Šiška sčasoma izgledala, kot bi jo »iz škatljice vzel". Velik požar v Kalu. V petek popoldne je nenadoma izbruhnil v velikem dvojnatem kozolcu posestnika Mišmaša v Kalu požar. Ogenj se je s kozolca, ki je bil ves lesen s slamo Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo ki je edina 'slovenska ter najboljša zdravilna ln namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plaža podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov: TolstovrSka slatina, pošta Guštanj, Korofko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojimi ToMovrško slatino MALI LISTEK. Mednarodna revija. V Bruslju je izšla pred nedavnim prva številka nove francoske revije »Le Monde". Program ima dosti izviren: nova, mesečno izhajajoča revija naj bi bila avtologija iz revij vseh dežela, ker ima priobčevati prevode in ponatise zanimivih in važnih člankov, ki izhajajo po resnih francoskih in drugojezičnih revijah. »Le Monde* hoče prinašati tudi članke z polja mednarodne politike, književnosti, umetnosti, vseh strok znanstva, narod, gospodarstva in mednarodnih združenj. V prvi številki je priobčen na prvem mestu članek polkovnika R. Gaedkeja o miru in razoroženju (prevod iz M c. Cl u r ’ s Magazine, ki izhaja v New Yorku). Pisatelj opisuje, kakšno višino dosegajo bremena za vojno oboroževanje, ki neprestano narašča ter nepravilnost metode, ki hoče mir zagotoviti z oboroževanjem. Ljubosumnost med Angleško in Nemško, Angleško in severno Ameriko je glavni vir oboroževanja, čegar žrtve so ogromne. Vojska med germanskimi plemeni bi mogla bela plemena oropati dosedanje nadvlade. Nato sledi članek o Diirerju kot slikarju rastlin in živali od prof. Killer-manna (iz Natur und Kunst), v katerem so tudi lepe podobe slavnih Dtirerjevih risb rastlin in živali, ki so jako mojsterske in natančne. V razpravi R. Peaseja, tajnika Fabijanske združbe (iz T. P. M a g a z i n e) je podana slika razvitka socijalnih stremljenj, nastalih po impulzu prof. David-sona, ter sedanjega stanja družbe, ki ki je tako značilna za angleško soci-jalistično gibanje. V članku o imperijalistiškem vprašanju (prevod iz Unšted Empire) podaja vojvoda Marlborough svoje nazore o angleškem imperijalizmu ter o potih, po katerih bi se ga dalo doseči. Zagovarja mnenje, da ima angleško pleme nalogo civilizirati in da mora v tem smislu prilagoditi svoje kolonije, ne jih pa samo trdno skleniti s pomočjo vladne moči. H. Kerschen-steiner navaja spremembe, ki so se dogodila v nazorih na bistvo in metodo zdravništva (preloženo iz S U d -deutsche Monatshefte) od tedaj, ko so bili merodajni nazori Virhovega. Iz časopisa »D e r C i c e -r o n e" je vzeta razprava N. L. Mayer-ja o starem španskem slikarstvu na razstavi v Heinemannovi galeriji v Monakovem, z lepimi podobami. Ame-rikanec Archibald Henderson, profesor za višjo matematiko na vseučilišču v Severni Karolini, opisuje svoje dojme izza bivanja na Angleškem ter hvali znamenite lastnosti Anglije in posebno Londona, ki more biti Amerikancem še vedno v marsikakem oziru za vzgled. Iz Revue Contempo-r a i n e je preložen Agovega članek o ruski književnosti 1. 1910. Francis Baucroft razpravlja (prvotno v listu The English women) o vzrokih, zakaj prepadajo črnci bele ženske v Južni Afriki, ter pripoveduje, kako je naval pustolovcev v tamošnje rudnike ponenravil črnsko ženo in s tem tudi črnskega moža. Sredstvo za obrambo bele žene vidi v njeni po-vzdigi, zlasti njenih politiških pravic. Iz angleške, poljudno-znanstvene revije Knowledge je vzet Mortonov članek o žarkih in njih porabi v praksi, Serge Chessin podaja izvrstno poročilo o rusko-kitajskem konfliktu (iz Revue Contemporaine), s katerim je do gotove mere v nasprotju predavanju doktora Vu Tink Fanga o probujanju Kitajskega in njegovem pomenu (iz Analsof The American A c a d e m y of Politikal and Social Seience). Dočim opozarja Chessin na nevarnost, ki nastaja vsled propadanja osrednje oblasti na Kitajskem in vsled naraščanja revolučnega in odplačilnega ljudskega gibanja, je Vu Ting Fang optimist in upa, da se dobre lastnosti Kitajcev vzdrže vkljub »probuditvi Kitajskega" in da rumene nevarnosti ni. Kitajci so miroljuben narod in v njih nravnosti gre pravica pred močjo, pravičen in čednostni človek pred močnim in oblastnim. Preuredba vojaštva je le v zvezi s potrebo obrambe. Zahodne dežele se od Kitajcev morejo marsičesa naučiti, kot n. pr. velike ljubezni do starišev in poštenosti. Oswaldov znani članek iz U m-s c h a u o preosnovi vseučiliškega poučevanja kaže, v kakšni smeri naj bi se razvijale visoke šole. Vseučilišča bi se morala posvečati učenju, bi morala pripravljati za popolnoma gotove znanstvene (ali uradne) poklice, razen njih bi pa morali biti posebni zavodi, ki bi bili posvečeni samo znanstvenemu delu. Njih ravnatelji bi ne bili obvezani podučevati, mogli bi se popolnoma posvetiti raziskovanju. To je tudi ideja nedavno na Nemškem ustanovljenega zavoda cesarja Viljema. Na potrebo posvečati pri vzgoji večjo pazljivost čutni strani opozarja Pavel Schelltas v članku o vzgoji čutov (D a s N e u e B1 a 11), Paque (La Tribune horticole) poroča o elektrokulturi, namreč o poskusih poročnika Bastyja o vplivu slabih električnih tokov na vspevanje rastlin. Svetovni produkciji premoga se posvečena razpravica M. Langerja iz An na les du M us že Social. Iz istega časopisa je vzeto aktuelno poročilo M. P. Geroaisa o položaju viničarjev na Francoskem. Hale poroča o Koloniji Indov, katere so pred leti poklicali kot delavce v britsko Guyano. Indi so se znamenito obne- sli in so sedaj že kulturen činitelj v tej naselbini. So mnogo izdatnejši, kot črnci, in Angleži nameravajo tudi druge svoje naselbine z Indi naseliti. E. Cuny je napisal v časopisu L’Education članek o Tolstem in šoli v Jasni Poljani, katerega sedaj ponatiskuje »Le Monde". Posvečen je Tolstega vzgojeslovnim nazorom in njegovi jasnopoljanski šoli. Pisec sicer zavrača Tolstega utopizem, toda poln občudovanja je za njegovo vzgojno delovanje. Leposlovje zastopa v novi reviji povest indijskega pisatelja Sarat Kumar Grosta »V tigrovem žrelu" (iz španske revije Por Esos Mun-d o s), ki je indijski naravi tako blizu kot Kiplingove povesti. Prva številka šteje 160 str. in prinaša 12 listov slik. Naročnina znaša za celo leto 35 frankov in se pošilja na naslov »Le Monde* 47 Rue du Fosse-aux-Loups, Bruselj, Belgija. — Dobro bi bilo, če bi se tudi iz slovenskih listov kake primerne prevode priobčilo v Le Monde. Premožnejšim Slovencem in večjim čitalnicam na-ročbo toplo priporočamo. Kot člani izdajateljstva so podpisani: dr. soc. ved M. Adolf Rut ten, Charles C h a r g o i s, profesor na svob. vseučilišču v Bruselju, Edvard Coremans, ravnatelj v ministerstvu za vedo in umetnost, in dr. Edvard G i 1 m o, konservator v Mednarodnem muzeju za upravo. Po »N. L." v« Podjetna natakarica se sprejme tako) v trajno službo. Vpraša naj se pri Franu Renko v Opatiji. . 3—1 Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila m Metoda! krit in poln poljskih pridelkov, strahovito naglo razširil na sosednje hiše. V kratkem je bilo 15 hiš in gospodarskih poslopij v ognju. Kmetom je pogorelo vse, kar so imeli spravljenega in tudi nekaj živine. Zažgal je Mišmašev 9 letni sin s cigaretami. Škoda znaša nad 85 000 K, z zavarovalnino kritega je pa samo 26.1000 K. Živinski semenj bo v četrtek, t j. jutri, v Dobu pri Domžalah. Velika narodna slavnost bo v nedeljo dne 13. t. m. v Trstu pri Sv. Jakobu. Tamošnja »Čitalnica" proslavlja desetletnico svojega obstoja, obenem pa razvije tudi svojo ■društveno zastavo. Spored je zelo raznovrsten, a sodelovaia bodo mnoga narodna društva iz Trsta in drugod. Vstopnina* k slavnosti bo 50 vin. za osebo. Društvo za otroško varstvo, in mladinsko skrb za sodni okraj Žužemberk priredi v nedeljo, 13. t. m. ob 4. uri pop. ljudsko veselico na »Velikem vrtu“, v slučaju slabega vremena pa v notranjih prostorih gostilne g. Fr. Pehani. Spored: 2 šalo-igri s petjem, komični prizor, šaljiva pošta, ribolov itd. Med posamezn mi točkami sodelujeta tamburaški zbor ajdovškega pevskega društva. Prijatelji otrok takrat vsi na veselico v Žužemberk. Čisti dobiček je namenjen društvu. Posebni vlak v Postojno dne 15. t. m. je ravnateljstvo južne železnice z ozirom na kolero odpovedalo. Redni občni zbor akad. ferijal-nega društva ^Bodočnost" se vrši v soboto dne 12. t. m. ob pol 4. pop. v »Narodnem domu“ v Ptuju z običajnim sporedom. Ker se bode razpravljalo na tem občnem zboru o važnih društvenih zadevah so vabljeni vsi tovariši, zlasti še abiturijenti, da se zanesljivo udeleže. Gostje dobrodošli ! O. BERNATOVIČ Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe in otroke. Najnižje cene, solidna postrežba. »Slovenske filharmonije" popflln orkester koncertira danes in vnaprej vsaki dan od 7. do 11. zvečer v park hotelu »Tivoli". Vstopnina 60 vin. Vožnja z avtomobilom tja in nazaj z vstopnino 1 K. * Anarhija v Mehiki. V Mehiki se razmere niso zboljšale. V imenu svobode so prognali iz dežele starega trinoga Porfirija Diaza, ali zaradi tega niso na boljšem. Pijani svobode se zdaj pobijajo zmagovalci med seboj, požigajo in ropajo po ceii deželi, in elementi, ki so prišli do vladnega korita, si dele plen. Vsa vstaška tolpa je izgubila ves čut odgovornosti, ako ga je sploh kdaj imela. Zmagonosni revolucijonarci ne poznajo, kar je moje in kar je tvoje, pa so vrh tega tudi brezobzirni nasproti inozemcem. Poročila o krvavih izgredih v Puebli so dokaz za to Boljši elementi, ki so vsled revolucije prišli kvišku, so brez vsake moči nasproti roparskim elementom. Kar se zdaj godi v Mehiki se še pod Diazom ni zgodilo. Diaz, , ki je poznal svoje ljudstvo, je dobro vedel, da še ni zrelo za svobodo in zato je je z železno roko držal k tlom. Idealisti, ki so vprizorili proti njemu revolucijo iz čistih nagibov, niso mogli tega gledati in.ko so zmagali, je sledila za trinoškim redom v državi anarhija. Vseh teh homatij v Mehiki pa je končno kriv le bivši predsednik Diaz, ker ni ljudstva privadil na red, ki je podlaga in predpogoj svobode. Mehihanski problem ob meji Zdr. dr. bo dal še mnogo skrbi, in sicer v prav kratkem času. Veliki manevri Avstro-ogrski se bodo letos vršili na severnem Ogrskem. Načrti so že končani. Vdeležilo se jih bo 118 batalijonov pehote, 98 šva-dronovov konjenice, 288 topov in 150 mitraljez. * Število promocij na vseučilišču v Krakovu. Promoviranih je bilo v min. letu 170 slušateljev »Jagellonske” univerze v Krakovu. To je najvišje število odkar obstoji univerza. * Dr. Hinkovič se preseli v Pariz. Znani zagovornik v »veleizdaj-niškem“ procesu, dr. Hinko Hinkovič, namerava — kakor poročajo »Hrvatske Novosti" iz Zagreba — zapustiti Zagreb ter se naseliti v Parizu. * Veliko češko-amerlkansko slavje v Chicagu. 29. julija je bil z velikimi svečanostmi odkrit spomenik velikemu češkemu politiku Karlu Hav-ličku-Borovskemu v Douglars-parku v Chicagi. Slavnostni govor je govoril češko g. J. Košar, starosta sokolske zveze Ftigner-Tyrš, a angleški prof. J. Zrnrkal; poleg teh sta govorila še: guverner države Illinois in župan mesta Chicaga, g. Harrison. Oklic na ameriške _ Cehe — v Ameriki živi do 500.000 Cehov — je spisal predsednik »Češko-amerikanskega narodnega sveta" g, E. S. Vr4z. Spomenico je uredil dr. Jaroslav E. Salaba-Vojan. Izšel bode v češkem in angleškem jeziku. Došlo je mnogo brzojavk iz stare domovine. Protektor slavja je bil češko-amerikanski »Narodni svet" v Chicagu. Spomenik je delo pražkega umetnika Strahovskega. * Cela svatovščlna ubita. V Ymena na Turškem je eksplodirala zaloga smodnika v tovarni za smodnik, ki je last nekega Žida. V tovarni se je ravno obhajala svatba, Ženin in nevesta in vseh 26 svatov je ubitih. * Operacija ob svitu vžigalic. Zadnjič so imeli v bolnišnici v Harth-fordu (država Connesticut) zanimivo operacijo. Trije kirurgi so začeli neko operacijo. V tem pa ugasnejo vse električne luči — ravno, ko je bilo najbolj težavno delo. Vsi so mislili, da je bolnik izgubljen. Tu pa prižge eden izmed slug vžigalico, ostali so mu sledili, in zdravniki so ob svitu vžigalic srečno dokončali nevarno operacijo. Redek ponos. Znani pariški zdravnik dr. Meunier je zadnjič odklonil dedščino 2 milijona frankov po svojem stricu. S tem je v zvezi ljubezenska dogodba iz zdravnikove mladosti. Dr. Meunier se je zaljubil v svojo sestričino, toda bogati stric ga je odklonil in prisil svojo hčer, da je vzela nekega njegovega prijatelja. Dr. Meunier je potem z rodbino prekinil vse stike. Zdaj, ko je stric umrl in mu je zapustil 2 milijona, je tudi to dedščino odklonil, češ, da od svojega strica ne sprejme ničesar, ker mu to brani njegov ponos. Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu veliko zalogo cvirnatih in sviljenih rokavic. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Nnckarsulm Motor 5'/2 HP. z širokim stranskim vozom, dvojnato prestavo lepo tapeciran se ceno proda pri A. Fortiču, strojnik mest. vod. Kleče p. Ljubljani. Šolske deklice 7. in 8. razreda iz boljših hiš se sprejmejo na dobro hrano in stanovanje. Poizve se v osmih dneh Mestni trg 10/111. v Spod. Šiški se odda s 1. novembrom v najem. Več se izve pri g. Maver, Metelkova ulica 2. Radi preselitve se proda nova sobna in kuhinjska oprava (pohištvo). Kje pove uprav-ništvo .Jutra “. Absolvent Malirove šoie išče primerne službe. Ponudbe na Absolvent, poštnoležeče Ljubljana. Otročji voziček, bel, s streho in gumi-kolesi v dobrem stanju se proda za ugodno ceno. Poizve se pri E. Dobovišek, trgovec, Prisojna ulica št. 3. Gospodična z boljšo izobrazbo, stara 18 let, bi rada dobila pri boljši rodbini službo odgojiteljice ali kaj sličnega. Ponudbe poste restante Ljubljana pod naslovom „ Gospodična ‘. Meblovana ali nemeblovana mesnčna soba z uporabo kuhinje in vrta se odda takoj. Poizve se na Sv. Petra cesti štev. 28. 487/3—1 Korespondenca. Zora. Ni rešeno — brez skrbi D. P. Kdor išče ali oddaja kako službo, kdor hoče kaj kupiti ali prodati, doseže to najložje, ako inserira v Malih oglasih „ Jutra“. Za besedo < se plača samo 5 vinarjev. kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe OLIMPIA >v za slabokrvne in prebolele 1 & ®.'e zdravniško priporočeno črno UL ^L/dalmatinsko vino Ku< najboljše sredstvo 0 kg fronko K 4-50 Novakovič* Ljubljana. Simpatičen trgovec v 30. letu z dvema jako dobro idočima trgovinama v Ljubljani se želi poročiti z značajno izobraženo, mlado gospodično ali vdovo ki ima veselje do boljše trgovine ter 20—30 tisoč kron premoženja. Gospodične izven Ljubljane imajo prednost. Le resne ponudbe s sliko, ki se vrne, se sprejemajo do 20. t. m. pod „Trgovcc“, Ljubljana 1911, glavna pošta, poštno ležeče. Tajnost zajamčena. Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka. Franc Čuden, Parlamentarizacija kabineta. Lvov, 8. avgusta. „Gazeta Večerna* javlja iz Dunaja, da se bo parlamentarizacija kabineta izvršila v jeseni, kajti nemški poslanci iz Češkega žele, da pogajanja glede sporazuma med Čehi in Nemci na Češkem posreduje parlamentariziran kabinet. Na novo zasedla se bodo sledeča ministrstva: trgovinsko, za javna dela, za uk in bogočastje ter za Galicijo. Dosedanji gališki minister Zaleski ostane v ministrstvu, prevzame pa drug ressort. V ministrstvu ostaneta Hochenburger in Wickenburg. Novi člani gosposke zbornice. Dunaj, 8. avgusta. Med novimi člani gosposke zbornice bodo bivši minister Schreiner, bivši minister Du-lemba in bivši predsednik zbornice Pattai. Klerikalna agitacija proti univerzam. Solnograd, 8. avgusta. Društvo za katoliško univerzo v Solnogradu je izdalo v 4000 iztisih ilustrirano brošuro, v kateri napada svobodne državne univerze. Ta brošura je povsod vzbudila veliko ogorčenje. Drohobič. Lvov, 8 avgusta. V Samboru so bili pred sodiščem spet trije demonstrante izza Drohobičkih dogodkov. Eden je bil oproščen, dva pa sta bila obsojena v večmesečno ječo. Minister Schonaich. Dunaj, 8. avgusta. Minister Sch8n-aich odstopi koncem tega meseca. O njegovem nasledstvu ni še nič znanega. Jugoslovanski železničarji. Trst, 8. avgusta. Tu je bil shod jugoslovanskih železničarjev, katerega ?ta se udeležila tudi poslanca Mandič in dr. Ravnihar. Shod je sklenil, da se sedanja organizacija razpusti in osnuje nova splošno jugoslovanska’ ki se bo konstituirala oktobra meseca. Sestavila se bo tudi parlamentarna sekcija za varovanje interesov jugoslovanskih železničarjev v parlamentu. = urar — :::::: Ljubljana, Prešernova ulica 1 samo nasproti Frančiškanske cerkve - je delničar ===== največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane Popolni fotogr. aparati, dajoči zajamčeno dobre slike, s ploščami, papir-)em> kemikalijami in učno knjigo: velikost slik 6X9 \ cm K 1'90, 9X12 cm K /J g \ 3-30, 5-70, 9-70 itd; (pošt- bh I \ nina Posebe))- Eksaktni |f[ /.j; I 1 krasotni aparati in dvojni \j$jg fig t ; anastiginati nedosežno j; poceni. Rabljeni aparati in objektivi znanih tvrdk po zeio zmernih cenah. Glavni ceniki 130 strani debeli in zaznamki priložnostnih nakupov zastonj. ALPINA URE z matematično preciznim kolesjem*— v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti. Elfr. Birnbaum, tovarna fotogr. aparatov, Hirschberg, 327, Češko. Naznanilo. Slav. občinstvu, ozir. cen j. gostom vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro gostilno , Jutro4 se prodsuavTrstu p«* O vinarjev v ra-eusledLmj Hi. toloalraamali.: Becher ulica Stadion, Bruna, ulica del Rivo, Trevisail ulica Fontana, Bubnič, ulica Sette Fontane, Pipan, ulica Fabra, Gramaticopulo, ul. Barriera, Bevk, trg Goldoni, SpOder, nlica Barriera, Vovk, Ulica Carducci, Lavrenčič, Vojašnični trg. Sekovar, VojaSniČni trg, Benusi, Greta, H rast Poštni trg, Kidiel, Rojan, Možt, alica Miramar, Bajc, ulica Geppa, Magolo, ulica Belvedere, LuzattO, ulica Acquedottoy Geržina, Rojan, Segltlin, Ulica Industria, Raunacher, Čampo Mamo* Lug, ulica S. Lucia, Bruna, ss. Martin. Zidar, Sv. M. Magdalena, Ercigoj, ulica Massimiliana, Hreščak* ulica Belvedere. Roilčelj, ulica s* Maroo, Cechimi, ulica deli’ Istra, na Valvazorjevem trgu 4 Točil bom pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — Mrzla jedila na razpolago. — Velik vrt pripraven za balincanje. — Točna in solidna postrežba zajamčena. Se priporoča Franc Volčič, gostilničar. Slovenci darujte za »Sokolski dom“ v Borovljah, Naznanilo. Vljudno naznanjam, da sem svojo trgovino z bandaži in moderci preselila na Sv. Petra cesto št. 28 in se priporočam za nadaljno zaupanje. Minka Kocjan. mšmgmmmšmsm Lastnik, in glavni urednik Milan Pint. Odgovorni urednik Y. M. Zalar. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer. Steklena stena (komptoar), steklena omara za knjige, pisalna miza in več zabojev se proda v trgovini s klavirji Breznik, Kongresni trg 13. Naročajte in kupujte JUTRO! »Angleško skladišče O. BernatOvič Ljubljana, Mestni trg 5 priporoča radi minule sezije v okasiji £ obleke za gospode £ Iz listra ali pralne v barvah od K 10— naprej ter panama klobuke in slamnike. „JUTRO“ se prodaja v Ljubljani po O vinarjev T7- ra-eLsledLnjaJa. Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor. Blaž, Dunajska cesta. Sever, Krakovski nasip. Plchier, Kongresni trg. Češark, Selenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šnbic, Miklošičeva cesta Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica, Šenk, Resljeva cesta. Kotnik, Šiška. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Sušnik, Rimska cesta. UŠeničn!k, Židovska ulica. Kleiiistein, Jurčičev trg. Križaj, Sp. Šiška. Wisiafc, Gosposka ulica. Kuštrin, Breg. Tenente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg Sitar, Florjanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagode Mestni trg. Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta Štravs, Škofja ulica Likar, Glince. Strkovič, Dunajska cesta Klančnik, Tržaška cesta. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ijub^jana, Židovska ulica št. 1. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi geometer Lisec Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih. najhitrejše izvršuje po najnižji ceni. Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! Splošni naslovnik za Kranjsko, Sp. Štajersko, Koroško in Goriško izide koncem leta. Naročila za oglase sprejema in daje pojasnila anoneni oddelek tvrdke Pisarna-UnivCFSdl-agenture M. MULLEY, V Ljubljani, Sodna ul. 4. Rezervni zaklad |nad pol milj ona kron Kmetska posojilnica = ljubljanske okolice = • i » — 1 mmmmm \ ▼tog dvajset! milijonov kron reglatrvMUM Mtdrnga i nenacjeno mm v lastnem zadružnem domu v LJUBLJANI Dunajska cesta §tev. 18 CD .9 0> "M MB a o