DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. lika,a kot pr%loga .Sl.OVHSCV' tvtitr tlak prri m tre{)t četrtek menca. Ako j* la dan praimk, iiid« .DOMOLJUB• dam poprej Cena mu ji ho kr. ia eelo leto — Spin in dotnn naj te poUljajo uredništvu .DOMOLJUBA', Ljubljana, v leme-nlikih ulicah tt. 9. Naročnina m MHirati pa opravniltvu .DOMOLJUBA• Vodnikov* ulic* It $ - Natnanila M v»prtjtma,o M plačujeio po dogovoru. fcteT. 84. V Ljubljani, 20. deccmbra 18K4. Letnik VII. I Ved novim letom. /i »pel se bližamo koncu leta. Veseli božični prazniki, kutere kmalu obhajamo, nas spominjajo rojstva Odrešenikovega. nas spominjajo onega dne, ko je dobilo I>ele božje ime Jezus — V lem vsemogočnem imenu bomo tudi mi pričeli novo lelo, kakor končujemo scd^jni letnik. Illagoslov božji nas je pri »Domoljubu« očitno spremljal, nadejamo sc, da se ga bomo veselili tudi v prihodnjem novem lete. To leto bodo v marsikaterem oziru zelo važno-Najbrže sc bode v tem letu v naši državi vsaj nekoliko spremenila volilna pravica. V novem letu bomo imeli volitve is deželni zbor. Treba si bo izbrali poslancev, ki bodo v resnici skrbeli za blagor svojih volilce« ter se povsod zavedali svojih dolžnosti kot katoliški in slovenski možje. V novem letu se bode odločilo, ali dobijo štajerski Slovenci tudi v Celju svojo gimnazijo ali ne. Ako bi vlada ne izpolnila te zahteve, potem sloven.-ki poslanci v državnem zboru ne bodo več podpirali vlude. Po našem Dinenju bodo morali naši slovenski poslanci že tedaj izstopiti iz konservativne zveze, kadar bi se poka/alo, da *l«da ne misli pri preosnovi volilne pravice skrbeli tudi »»to, da bodo kmelje imeli v državnem zboru več poslancev. To je zahteva vseh kmetovalcev, ki vedo, da •e ravno zato za kmeta kujejo tako slabe postave, ker J'h je le malo, ki bi n;ihove razmere poznali in čc jih poznajo ki bi hoteli jih zagovarjali v državni zbornici. Tako dr. Kerjančič, ki je poslanec kmetskih občin na Notranjskem namesto, da bi se potegoval za koristi svo-Jefa okraja, raje zabavlja proti svojim slovenskim tovariše® v državnem zboru. To ni lepo, to naravnost iko-d"J« Slovencem. Talto malo je že slovenskih poslancev v državnem zboru, če se pa še ti med seboj v zbornici prepirajo, potem se naj nikdo ne čudi, ako nimajo no-en® veljave ne pri zboru ne pri vladi. — Včasih so v«ndur že sedaj zine kaka koristna za ubožnejše ljudi. Koroški krščanski poslanec Pe.tler je predlagal, da bi se odpravile službe notarjev in da bi to opravljali uradniki pri sodiščih. Drugi koroški poslanec je stavil predlog, da se zniža pristojbina pri prepisninah V tem oziru treba bo v naših postavodajalaih zbornicah še mnogo storiti, preden bodo zadovoljene te|je delavskih stanov. Delavskim stanovom, v/lasti kmečkemu jc zato trebit, da ee vedno tesneje poprimejo drug druzega in skupno povzdignejo glas za svoje pravico. Sedaj, ko sla se stavila omenjena predloga, bi bila lepa priložnost, da razna društva in občine v policijah na državni zbor poved6 avojo misel. Prav bi bilo, da bi se v ta namen sklicevali tudi ehodi. Oglasiti sc jc treba in eicer krepko, potem se kaj doseže. Novo lelo nam nujbrže prinese ludi novo vlado, ker sedanja ima podpornike, ki so si pa vedno v laseh; liberalci nc morejo skriti svojih rogov, konservativci ne smejo zatajili svojih krščanskih načel, in tako je zveza le za silo, nenaravna, katero pretrga lahko najneznatnejši dogodek. — Na Sem tik'em bodo v novem letu huje pritiskali socijalno demokrate. To bo delo zastonj, zakaj proli socijalistom ne zadostuje sablja, treba je tudi križa. — Na It >UJanakem gredd vedno večje sleparije na dan, ki kažejo, da so pri goljufijah v neki banki zapleteni ministri, med njimi ludi hinavski Krispi. Toliko milijonov so brezbožni Lahi pograbili cerkvi in papežu in vendar je revščina vedno večja, nobenega ni, ki bi imel v roki vladno krmilo. Tako se kaznive krivica že na tem svetu. — Iz bojišča na Kitajskem ni posebnih novic. Želimo le, da bi tudi ta vojska prenehala, v/lasti da bi se pokorile sovražne moči povsod Kristusu in njegovim zapovedim, ker polembomo radostnih are peli božični slavospev: Čast Dogu na višavah in mir ljudem na zem|ji, ki so dobre volje! Kaj je novega Kranjsko. V Cerknici sc jo osnovah* »Katoliško slovensko izobraževalno druitvo. Tem., prvemu poliUč nemu druitvu na Notranjskem želimo obilno blagoslova pri delovanju. - V Krikom jo bil izvoljen » župana advokat dr. J. Mencinger. - V Kranjski gori je umrla 7. dec. gospa Marija Hribarjeva, iona ondotnega poštarja. — Gospod I. Cudcrman. ki s« je nedavno pnmhl v Begunje, ostal hode kakor se nam je poročalo — v Kranjski gori ie dolgo v blagem spominu zaradi svojega vzglednega delovanja — V RadoljiH so na praznik Brezmadežne 8. dec mil stolni piv.« dr. Klofuiar blagoslovili novo podobo lurike Matere božje ter opravili ta dan službo božjo. Slovesnost je bila zelo lepa posebno procesija se jc /vršila prav vz|*>dbudno Ha doljiška cerkev je po skrbi č. tr. župnika J. Novaka krasno prenovljena ter je ena najlepših cerkev v na4i škofiji. — V Zagorju ob Savi je 3 dec umrl lila gajnik bratovske »kladnue Fr. VaM«\ podpredsednik katol. delavske družbe. Lep pogrvh je kazal, kako raili so imeli ljudje pokojnega, kateri naj v miru počiva. Na sv. Štefana dan ima delavska družba mesečni shod. — Tri občinski volitvi na Krtini jc izvoljen za župana J. 1'irnat. svetovalca sta J Kom pare in A Zamik. — V Po d gor i je izvoljen zn župana J. Steh iz Mtluvaai; svetovala pa J. Zevnik in A Hočevar. — V Mirni peči je izvoljen za župana Al. Novljan; svetovalci »o A Spendel, I. Krivec, A Kos. M. Dolar. Jos. Ilarbo in J<# Rus. — V Dobrepojjah je izvoljen za župana IV. £ui«larSič iz Zdenskevasi: svetovalci so Fr. Benlavs z \'idina. I. Erčulj iz Podpeči in J Skulj iz Ponikve — V K a m n i gorici je 10. dec. umrla Marija pl. Kapusova, blizu 81 let stara, blaga in pobožna gospa — Na Brezovici pri Ljubljani so 8. doc. blagoslovili novo podobo rožen-venike Matere božje za ondotno cerkev. Poleg tega imajo v cerkvi prenovljen tabernakelj. popravljene orgije, uro v zvoniku itd. I>epo je, kjer ljudje in duhovni tako lepo složno delujejo kakor na Brezovici. Blagoslov božji jih spremlja. — V ("rnomlju je za župana izvoljen g. J ftvajgcr; svetovalci eo A. Lakner, Avg. Kune, J. Puhek in K. Mdller. — V Akofjiloki ec jc osnovalo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov; dne 10. dec. je bil prvi shod; za predsednika je izbran mestni župnik č. g J. Tomažič, za predsednikovega namestnika pa staroloiki kaplan g. Avg. Ainkovec. Bog daj novemu društvu prav veliko udov rednih in častnih. V Loki in okolici sc ne manjka vrlih poitenih mladeničev in postavnih značajnih mojstrov. — Iz Budanj. 13. dec.: Prvi adventni teden obhajali »mo tukaj pod spretnim vodstvom misijonarjev sv. Vincencija Pavlanskega, čč. gg Karola Heidrich, Alojzija Pogorele in M.he Klančnik sv. misijon, katerega so se v vzornem redu in z veliko vnetostjo udeleževali nc le vsi farani brez izjeme, ampak tudi sosedni duhovnijani v tolikem itevilu, da je bilo do tieoč obhajancev v domači cerkvi. Kakor pa je bila .»jdelelba in vnetost vaeaplolna, Uko je tudi vsesplošna po Slovenskem? zalivalnost. ki plamti v srcu vseh udeleiencev do duhovnih dobrotnikov, požrtvovalnih gg. mlsijonaijav. ka terim se usojata podpisana ta čut v Imenu vseh faranov in občanov javno in slovesno izražiti, želeč in pro«.-{ jim stotero božje plačilo za njihov tukajšnji trinl in n8jK,r _ Janko Sk var ča . župnik — Josip Ker jančič. župan. Iz Les k ovca se nam jtoroča; Dne 13. d« c. ob II uri dopolnilne je nmrl č g Matija L a v rič. župnik na Studencu. Kajni je bil rojen l. IH17, posvečen leta 1871, ter bil mnogo let župnik na Slu. dem u. Bil je vnet duhovnik, razumen gosp. .dar, vzlast. vinogradnik, vnet /a večstranski napredek svojega naroda; tudi našemil listu je bil zvest naročnik in d<>p;gnik Pn ran je grob. kamor so prcblagoga pokojnika polotili 15. t m. Naj v miru pičiva' S Štajerskega IVedsedniMvo »Slov. društva jh». zivlje vso slov kmetske oličine. naj |mi svojih p »slannli vložijo državnemu zboru prošnjo, da se domovinski zakon tako preosnuje, kakor je pn>«llagala vlada. Vsak priseljenec naj ima domovinsko pravico tam. kjer je sk .zi pet let plačeval din-ktni davek, ali deset I« t miriK' in pošteno prebival Slovenske oličine na noge ' — < »Im'iih-trgov in vasi: Braslovče, Ljubno. Velenje, Vransko, tudi okrajni zastop vranski. okolica Celje, St. Pavel. C»riž«\ Vel. 1'ircšica. Dobrna, škofija vas. Marija Gradec ia druge, ter nekateri hišni posestniki, obrtniki in davkoplačevalci « elj*ki so prosili državni zbor, da se usUnovi slov. gimnazija samo in edino v Celju, kot naravnem središču slov. štajerskega —(Iospod dvomi svetovalec vitez plcm. Heck je z dovoljenjem okr. šolskega »veta v Celju osnoval na Plovni blizu žalos ennrazredno šol« z otroškim vrtom; podučevale bodo čast. iolske sr*tre. — Mestni zastop v Ormožu hoče imeti jioscbno nemško Solo. Kako bodo le dobili posUvno število nemikih otrok? — V Brežicah »e jc osnovala slov. posojilnica ki začne poslovati z novim letom. — Trapisti v Hajhen burgu nameravajo napraviti tovarno za izdelovanj«1 čokolade; stroje bode gonila Sava. — V Slov. C,rade" se delajo potrebne pripravo, da so ustanovi okrajna bolnišnica. — Pragarsko grajfičino je kupil g dr Jernej Glančnik. slov. odvetnik v Maril>orii. — Nadžupnijtks cerkev sv. Jerneja v Rogatcu jc dobila lepo novo p" dobo svojega patrona in nov tabernakelj; veliki aBarje okusno prenovljen. Delali ao domači; tako jc pr*v - Dne 9. t. m sta darovala prvo sv. mašo čč. gg Andr. Pavlini« pri sv. Tomažu blizu Vel. nedelje in minorit o. Karol Beliek v minoriuki cerkvi v Ptuju. — V r,radi'u so napravili železnico iz mcata na grad. V kratkem dobijo po mostu električno razsvetljavo. Nedavno sc Je sosUvil v Gradcu poseben odbor, ki nabira doneske » velik cesarjev spomenik, kateri Be ima postaviti 1- l898 v spomin SOletnico vladanja našega presvetlega resarj« — Neko društvo namerava graditi železnico od Pur* (potuje na progi Radgona Spielfeld) čez Ptuj v Krapih na HrvaUkem. — Dnč 4, t m. jo v Maribom umrl rodoljub, |KJMoatnik in prodeodnik »Čitalnico« g, Janez '/.upan. — V Mariboru ao vjeli Mihaela Htraner, ki je pobegnil od 7. poipolka v Celovcu tor po Mariboru kradel. — V Konjicah »ta ac obcaila krojač Lcbio in neka ničvredna ženaka. — V ribniku gmfa llcrberstcin pri Ptuju ao nalovili 1 J.000 klg. krapov! Povriina rib- nika pa tudi mori 28 oralov. — Duliovniike apremembe: Župnijo na Kepici jo dobil č. g. Mat. Strnad ; prestavljeni ao: čč. gg. Al. Cilunluk kot kapelan upravitelj v Stoproo, Al. Rožman kot kapelan v Kostrivuico, Mat. Vavpotič, na Ponikvo in Al. Arzcnšek kot provizor k av. Križu v Trbovljah. Cerkev MiatUoni. VII. Kitajski misijonarji. Ako primerjamo, kako obljudene e<> glavne tri vzbodno-azijake drŽave Japonska, Koreja in Kitajska, vidimo, da je v poslednji najmanj ainov sv. Cerkve. In vendar so bili tu prvi misijoni! V začetku 14. stoletja je bil v kitajskem glavnem meatu Pekingu že katoliški nadftkof, na strani pa so mu stali trije pomožni škofjo. Knatjanov toraj ni moglo malo biti. A le malo časa je cvetela prava eorkev. Ko je odsvonilo na Kitajskem gospodstvu Mongolcev ter so ai otresli tuji jarem, pokopano je bilo skoro popolnoma tudi krščanstvo, izginile ao pred kratkem ustanovljene krščanske občine. Ostala pa je sv. vera v •nebeškem re*ars\u», ka koi imenujo Kitajec svojo rodno zemljo; ko so prišli očetje Jezusovo družbe dvesto let pozneje razširjat božje kraljestvo na zemlji Pač ima ludi tukaj cerkev burno zgodovino: bili ao vladarji, ki ao podpirali blagovcslnikc, jemali jih celo na svoj dvor dajali jim največje častne službe, zlasti povzdigovali jih nad domačimi učenjaki, — pa prišli so tudi vladarji, ki so pripravljali cerkvi hudo ode spominjalo dete še v poznih letih teh srečnih počitnic' Pri nadvojvodi pa Se ni s tem konec praznovanja. Ko je bil nadvojvoda v Lvovu, Sel je vsako leto na sveti večer okoli U. ure v samostan gospej sv. Srca, opravil av. izpoved ter z vso svojo družino pristopil k sv. Obhajilu. Najlepši spomin na Gospodovo rojstvo, ko »e je tudi v njem rodil (iospod! Kako vspodbudna boži-čnica v danasmh mrzlih Časih: Ni čuda. da žalujejo Lvovčani po nadvojvodi. ^"»vnvnn 22. Oderuh. V mestecu K. živel Je bogat zaaebnik Stiskovec kateremu se Se nikoli ni bilo treba truditi za vsakdanji krub, ampak je živel le od denarja, ki ai ga je vedel pridobiti z oderuitvom in z drunm. nepoštenimi sredstvi Marsikaterega someščana, Se več p. kmetov iz okolice spravil js bil na beraško palico in zatorej ni bilo čadoo da ao s« ga vsi, ki so ga poznali, bali m sovražili Nekega lepega poletnega dne je imel nekaj opraviti v vasi D., ki je oddaljena od mesta dobro uro. Pot do te vasi drži »kozi gozd. Ze je bil skoro na drugi strani gozda. ko zagleda pred seboj častitljivega očeta kapucma, čegar samostan je bil v tem gozdu. Stiaiavec ga apoštljivo pozdravi in reče: .Častitljivi oče, kobkrat Vas vidim, moram se Vam zahvaljevati za Vašo požrtvovalno ljU. bežen, katero ste v toliki meri akazovali mojemu umrlemu Tončka za časa njegove dolg« bolezni.« •To malo. kar sem atonl, storil sem rad, odvrne kapucinec »upajmo, da dobri Tonček, vsled božje unmi-Ijenosti sedaj za nas moli ! VpraSali sem Vas hotel te poprej, kara da ste sedaj namenjeni?« »V vas 1». grem po opravkih.« odvrne Stiskavec. »Potem greva skupaj,* reče oče Jožef, »v tej vasi imam več bolnikov obiskati, mej temi tudi jednega dečka, ki je toliko star. kakor Vas Tonček, in ki ravno za tisto boleznijo hira, kakor VaS sinko; tudi je ravno tako pobožen in v Božjo voljo vdan; samo v tem je razloček med njima, da. ko je VaS Tonček zdravil in vsega v izobilju labko imel, je ta tako reven, da ai se skoro najpotrebnejšega ne more privoščiti. V raztrgani koči. konec vasi stanujejo njegovi starisi. njih bolni sinko pa leži na slami, za silo * cunjami pokrit; pomoči skoro ne dobi noben« in le najpotrebnejša zdravila kupijo se mu iz občinske blagajnue« Pri leh besedah segel je Stiskavec v žep in izročil ka pucinu dva goldinarja, rekoč, da naj jih izroči ubogi družini, ne da bi imenoval darovalca. Ali ga je k temu privedel spomin na svojega, nedavno umrlega sina ali pa revščina uboge družine, ali pa «>če Jožef, ki ie znal tako govoriti, da se je Stiskavec sramoval se brezsrčnega pokazati, to je težko vedeti. '/. veselim srcem sprejel je kapucinec dar. •Zakaj pa Vi toga daru nočete sami prinesti ubogi družim? Pojdite z menoj in videli boste nepopisno bedo in pravo krščansko potrpežljivost. Oč« tega dečka je dninar Adam, morebiti ste že kedaj kaj sliSali o njem V« • L>ninar Adam,« vzklikne Stiskav-c prestr»Sen, »tega obiskati mi je pa naravnost nemogoč«. Pred dvema letoma dal sem mu hišo in vse prodati, da aem dobil ns ta način nazaj, kar je bil on dolžan. Od lega časa me ima on za prouzročitelja vae svoje n«ar«č.« »Gospod Stiskavec,« reč« nato milo oč« kapucin. •po človeških postavah sle takrat morebiti popolnoma pravično ravnali, vendar po Božjih bi pa ne bili »'«eli popolnoma usm ljenja v nemar pustiti. Toda poglejte. Sedaj se Vam nudi najlepša prilika, da popravite to, kar ste bili takrat zamudili. Prosim Vas tedaj pojdite z menoj v Adamovo kočico.l« Uorebiti, da je bil od«ruh zadet od žarka Božje milosti, kajti Sel je za kapucmom brez"ugovora v kočo Ko je Stiskavec \id«l in spregledal vao revščino, ki je vladala v hiši, trpečega dečka in od akrbi pnhuljeno mater njegovo, tedaj se j« jela tajati okoli njegovega arca trda skorja brezsrčnosli. Boječ« pozdravila nla ga ""U ia sin, ki sta ga takoj spoznala. Duhovnik uročil je denar »a povedal ime darovalca. Od nepričakovan« pomoči J«l» ata man in aia jokati in zahvaljevati dobrotnika. Stiakavec je bil čisto ganjen in j« obljubil, da hoče poslati še dobro posteljo in živeža v njihovo stanovanje. Mali in sin sta ae od veselja jokala in nista mogla nujti besedij, da bi se dostojno zahvalila. V tem vstopi Adam ; na obrazu videlo se mu je, da je vajen revščine ; bil je ves bled in zbegao. Mali ia sin jela sta mu pripovedovali, kaj se je bilo zgodilo. Adam jo nekaj (asa nemo poslušal, nato pa rekel s tresočim glasom: »Usmiljeni Uog obvaroval meja pred groznim hudodelstvom. Od nekega soseda sem zvedel, da bodete Vi, gospod ^n>ka-vec, danes k njemu prišli, vsled denarnih opravkov. Ko sem to slišal, sklenil sem Vas v gozdu napasti. Dobro sem vedel, po kateri poti da pridete in skril sem se v neko grmovje ob poti z debelo gorjačo v roki, kajti hotel sem Vas ubiti ali pa vsaj težko ranili. Seda) pa pridete Vi po poti z očetom Jožefom, našim velikodušnim prijateljem vseh atiakanih in trpečih Slišal sem, kako Vam je pripovedoval o moji veliki bedi in videl, da ate mu nekaj dali za mojo ubogo družino Skušnjavec umakni1 se je v tem trenutku iz mojega sn a in palica mi je padla u rok. Sedaj se Vam pa srčno zahvaljujem in Vas /ugotovim, da je vsa mržrga in vae sovraštvo do Vas izginilo iz mojega arca.« Ves prestrašen poslušal je Stiskavec te besede in kn je Adsm končal, spustil se je na kolena in rekel: •0 u«ntiljeni Uog. koliko ljudij sem z oderuštvom in na druge načine v nesrečo spravil in Ti m<> nisi kaznoval, tukaj sem pa jedno samo dobro delo storil in ti me obsipaš z dobrotami. V tem svečanem trenolku prisegam, da hočem vso storjeno krivico poravnali in od sedaj drugaOe živeti.« Prvi sad trga sklepa je bil. da je Stiskavec k sosedu Luki šel. Temu je bil on pred več leti posodil neko svuto na jako visoke obresti in ker Luka ni moge. vsled slabe letine in druiib nezgod niti vseh obreaU plačati, je dolg jako narasel. Stiskavec je dobro vadel, da bode v kratkem času on lastnik Lukovega premoženja. Luka ja vedel, da pride danes Stiskavec zadnjikrat po denar in se oi nič dobrega nadejal. Ali kako se začudi, ko mu oderuh, v sobo stopivši, reče: »Ljubi prijatelj' sprevidel sem. da sem Vam dosedaj veliko krivico delal, ko sem od Vas tolike obresti jemal. Prosim Vas zavoljo tega odpuščanja; videli bodete, da jaz popolnoma pošteno z Vami mislim. Kolikor sem do sedaj od Vas preveč vzel, naj se od glavnice odračuni in ostali dolg naj ostane z obrestmi, kakoršne ao pri nas v navadi in ne več z onimi, pretiranimi.s »Uog Vam povrni stotero«, reče oče Luka. »ne vem kakemu slučaju ali kateremu dobremu prijatelju se mi je zahvaliti, da ste se tako spremenili?« »Čaatitljevemu očetu Jožefu,« odvrne Stiskavec in nato je pripovedoval Luki vse dogodke današnjega dne, samo. da ga je Adam mislil umoriti, je zamolčal iz krščanske ljubezni do bližnega. »Kako veliko krivico sem pač jaz dosedaj delal temu č&stitljevemu očetu in sploh vsem kapucioom; imel sem jih le za postopače, ki nič koristnega ne store na svetu. Dosedaj sem sploh le malo skrbel za svojo dušo in ae le za posvetno brigal, od sedaj bo to drugače,« reče Luka. Stiskavec se je svoje obljube vestno držal in njegova žena mu je pri tem pomaga a. Ko je vse povrnil, kar si je bd z oderuštvom pridobil, ostalo mu je še zmiraj toliko, da je lahko živci in tudi še reveže podpiral. Adama, kateremu je sin čez nekaj dnij umrl, je popolnoma odškodoval in ga podpiral toliko časa, da se je la zopet na trdne m>ge postavil, in vsi so hvalili očeta Jožef«, ki je toliko družin znal osrečili. Gospodarske in obrtnijske stvari. i. Kumar«, kako jih obvarovati jtretl *luno? Pozne kumare, za katere ms je bati. da bi po-ntrznile, se nekaj časa slane obvarujejo s tem, da ee šc drobne vtaknejo v steklenico, kjer do velikosti ste kl, •niče lahko vzraatejo. Seveda a«; mora potem steklenica razbiti, zato se jemljejo le malovredne ali počene •teklenice. Trti, na katerej rastejo kumare, pa mraz itak veliko manj škoduje, nego kumaram. II. Moit, kako najbolje vre 'f Znano jo, da kadar mošt vre ali kipi, ne sme biti veha zabita, sicer b' poaodo razneslo. Vendar preveliko zraka k moštu ludi ne sme dohajati, kateri rodi kislec in mošt bi se vsled U-ga akisal. Zato imajo v vinskih krajih posebno pripravo iz hele kovine Ipleha), katera se enako svetilki za olje pritrdi na veho, da akozi njo po malem izhajajo plini » dohaja potrebni zrak. Ker take priprav® na kmetab "i. volja tudi pokriti veho ob vratju z brajdnim listjem ln to potožiti e kakšnim jabolkom. Tudi ee v U namen priporoča napraviti majhno vročico, napolniti jih s peskom in devati na veho, dokler mošt kipi. Tako kipelemu moštu se ni bati, da bi ee skisal, ako le ni zato kakšnega druzega vzroka, n. pr. gnjilo ali nezrelo sadje, nečedna posoda itd., na kar vho je treba paziti. III. Muhe, kako jih najlaie poloviti ? Velikemu staremu loncu ac izbije dno, nato se lonec namaže od znotraj a čem, kar muhe ljubijo. Zdaj se lonec obrne narobe, okoli roba doli obrnjenega pa b« pri vežo žakelj. To se postavi na svetel kraj in ko aa muh obilno nabere v loncu, ee lonec od časa do časa potrese, da popadajo muho v žakelj, iz katerega ker lonec na strani ob žaklji stoji, ne morejo. Če ac to tudi ponavlja več dnij, vendar ako vrečo iztreaež, ne najdeš muh živih, temuč same perutnice, kajti muhe ee v ječi samo jedna drugo pokončale. 2 V. Kis, kako ga naHaie iu hitro napravitif Nabori druzgakc (črnih malic, kj na bodočih trtah ob mejah rastejo,) dani jih v posodo ter polij z vodo, da so pokrito. To postavi na gorak kraj in ko čez par dnij odcedii, imaš prav okusen in močan ki« V. Bemiino orodje, kako se najboljše spozna 5» Koao, arpi itd. ae na aojmi najlažje »poznavajo po barvi. Vijoličasta barva kaže mehkoto, bakrenaata pa trdobo jekla. Če pa je barva izlikana, najlažje spoznavaš blago po teti. Lahke kose pomenjajo trdo, težke pa mehko blago. Nsjgotovejo pa še se spozna blago, ako imaš pri rokah kaj izredno trdega n. pr kresilo od noža. s katerega robom lahko rož«-* in poskušaš blago. Mehko jeklo se da precej zarezali, dočim se trdemu lak poskus niti ne pozna Nože pa tudi na sledeči način spozna vajo: Dahne se v klinjo in ako meglica z jekla kmalu izgine, je znamenje dobrega, ako počasi, pa slabega jekla. VI. Arnika. zdravilo za rane V rastlinstvu se v občo najdejo najboljša zdravila za ljudi in živino. Tako se tudi za rane priporočajo mnoga zdravilna zelišča. vendar najboljša mod temi jo gotovo arnika. Njo-noga cvetja meseca |umja je treba nabrati, natlačiti v tanko steklenico in na aolncu imeti, dokler ae cvetje nekako skali in da nekaj kapljic črnommenega olja. To olje ima veliko zdravilno moč za vsakojake rane. Kadar omočiš z njim rano, malo zaskeli; |>a prepričan bodi, kmalu bode se celila. Nekateri tudi priporočajo korenine od arnike izkopati in )ih v pravom vinskem žganju namakati. To pa je jako izvrstno zdravilo za razne vdarce in otekline, katere od vdarca izvirajo. — £e drugi namakajo cvetje od arnike (ali tudi od lilije) v pravem lanenem olju ter hvalijo to k"t jako zdravilno mazilo. VII. Zeleno sadfe, v kaj naj se porabi'f Močan veter mnogokrat otrese s sadnega drevja obilno sadja, katero ljudje večkrat ne vedo, kako porabiti. Dobro jc tako sadje dajati svinjam, ker pospešuje prebavi janje in je posebno v zgodni jeseni zdravilna hrana, kadar svinje najraje bolehajo. Ali še boljše je napraviti iz njega kis. kar se posebno lahko in hilru zgodi. Na brano takšno sadje se zmečka, potem dene v kad in nalije nanj vode To atoji na aolncu par tednov, potem spreta in v par tednih pozneje imamo kis, močnejši od onega, kjer se je namakalo drožje tropine). Vlit. Moi ta, kako ga dosti napraviti ? Dandanes mora kmet povaod paziti, kako si bolje more pomnožiti dohodke, ko mu stroški vedno rastejo, kakor gobe po dežju. To se tudi lahko zgodi pn moštu in kakor sem skusil, z dobrim vspehom. Drožje (tropine ki so se prvič morda nekaj rahleje iztisnile, se razkrhajo in zopet premečkajo. kakor prej sadje. Zraven se prilije toliko vode, kolikor je morejo popiti. Sedaj se shranijo v kadi kacih 12 do ti ur. na kar se zopet in to močneje od prej stisnejo. Na u način se dobi še skoraj enkrat toliko mošta, kot z navadnim enokratnim stiskanjem, blago pa akoraj ni slabše od tega. Kdor pa se boji, da bi takšen mošt imel premalo aladkora v sebi in bi mu potem manjkalo alkohola, lahko ob vretju mu doda nekaj aladkorja; miaiim da to ga bo »e zboljialo. Tropine dvakrat iztisnjene ee pa vae eno ie dado namočiti za kis. samo nekaj manj vodo smo ac nanje nalili in dalj« naj bodo namočene. IX Konjska oprava, kako »e čedir Ako j« oprava že zelo zgubila barvo, ali če ae kak dol nje nov prišijo, treba ga počrniti in izlikati. V U namen kupi v prodajalnici tako imenovanega »plavega losa- (Hlauhoho za kakih 10 kr. Ta ae kuha kake pol uro. potem vnmi krtačo ali čopič, s katerim tekočino maže« na opravo To napravi na uatiju. leeu in celo železu lepo črno barvo. Sedaj skuhaj navadnega luga. s katerim io gorkim umivaj zamazane in zaprašene dele na opravi. Ko »« to posuši, šele namaži z navadno mažo za usnje, kar je dobro večkrat storiti, da oprava dalje trpi. -Y. Kako odpraviti tno/Hu grenkostf Marši katero sadje daje sicer dosti mošta, pa preveč grenak je. kadar se zavri Temu je lahko |M>mapati, č« kupimo v dotični prodajalnici nekaj sladkornega izvlečka, ime novanega Saocharin, in sicer so prodaja v zavitkih po 30 kr. Jeden zavitek zadostuje za 50 do I (Ml litrov moita po razmeri grenkosti, ter ima aladu za kilo na vadnega sladkorja in ae lahko tudi drugje mesto Hlad korja rabi. Treba pa jo natopiti v kupico mošta, nato mu dodati po jodon prašek tor čakati, da se staja in iolo potem vliti v polovnjak. Seveda to je svetovati le prt takem moitu, ki je od narave grenak. ne pa da bi bil oikast. iSacchann prodajajo po večjih krajih p. prodajalnioah XI. Kako odvzeti porojeni slanini » litarf Solitar je za ohranjenje slanine neobhodno po treben. vendar pa oatane njetra okus pri »beljenju jako zoprn. Temu se lahko pomaga s tem, da slanino prej prekuhamo. Med kuhanjem pade namn-č solitar v loncu na dno in slanina se ga popolnoma iznebi Nato se lahko slanina kakor po navadi seeeka. koža porabi za zabelo v juho itd, kakor jc marsikje na kmetih na vadno. Tudi se ni bati, da bi vsled kuhanja slanina se tajala, kajti dotična juha se naj postavi na hladno mesto, kjer maščoba se strdi in zbere na vrh. Ta si lahko posname in porabi, ostalo v loncu pa je vreči svinjam Sadjarji pozor / JSamnanujt* Akodo storjeno po sajelh! Zopet je slišati mnogo o škodah, katere je naredil zajec po dreveanu«h in vrtovih. Dasiravno nismo prijatelji tožarenja. vendar v tem slučaju svetujemo sadjarjem, naj ae potegujejo za svojo pravico, naj zahlevajo odškodnino za drevesa vničona po zajcih. Da ae pa bodo sadjarji vedeli ravnati, podamo jim glavne točke sedaj veljavne postave od 19. maja 18«9. glede povračila ikod. storjenih po divjačini. Škodo je dolžan poravnati zakupnik lova Pravico do odikodnine ima le tisti, ki dokaže, da jo drevesa vsaj tako zavaroval, kakor jih zavaruje v dotičnem kraju dober gospodar. Ako torej sadjerejec drevesec ni prav nič zavaroval, ne s kako ograjo, ne s trnjem, ne a kakim mazilom, ne bode dobil povrnjene škode. Zavarovati mora drevesca vaa| tako, kakor jih najboljii gospodarji v občini zavarujejo, bodi že na lukorion način koli. V štirinajstih dneh potem, ko je ikodo opazil, ac mora sadjar priloiiu pri svojem okrajnem glavarstvu, bodiai pismeno, bodiai ustno. Ako bo v Štirinajstih dneh no pritoži, 110 hode nič opravil. Ni pa oškodovance dolžan naznanjati »kode zakupniku lova. Okrajno glavarstvo mora v pravem času dati Škodo ceniti po nepristranskih zvcdcneih. Čas cenitve škode hc mora oškodovancu naznaniti. Lovaki zakupnik mora no aamo Akodo povrniti, ampak tudi vse stroAko. katere je iinel sadjar /.a pota iu pisarije. \ko jc pa zakupnik lova pred cenitvijo »kode ponujal odškodnino, odškodovance jo pa sprejeti ni hotel, potem sc ]>a pri cenitvi dokaže, d« Akoda niti polovico tolika ni l r pride med ljudstvo na liirmovanju. '/.ato spremljajo njegovo delovanje /. iskrenimi molitvami za njegov blagor, za srečo, da nam takega Akofa mili Ik>g ohrani še mnoga, mnoga leta v blagor sv. cerkve in našega narod.i i Katoliško društvo za delavke! se je (»snovalo v Ljubljani. Predalnik je kanonik in župnik pri Sv. Ja koliu, č. g. J. I! oz m a u, podpredsednik vikar gospod Matija Mrak DruAtvo ima nad »00 članov. Prevzvi-leni gospod knezoškof so podarili društvu 100 gld., za kar jim Uog plačaj stotero. Pazite 1,1 Samo Sc do novega leta 1893. veljajo '»ko imenovani »štirci« (kupreni drobiž po 4 kr.), dvajsetice (srebrni drobiž po 20 kr.) in pa papir-n>l« goldinarji. Po novem letu ni nihče dolžan, »prejeti takega denarja, i.e Se pri c kr. blagajnah bo mogoče I 1895. te preklicanc denarje zamenjati za druge, od novega leta 1896. naprej pa bodo Stirci. dvajsetire in papirni goldinarji popolnoma ob veljavo. State Sestice ,llJ kr.) in srebrni goldinarji ostanejo Sc. (Amerikaiuke novice ) Sprevoda č. g. dr. Hernarda 1'Očnikarjn dne 14. novembra t. I. se je udeležilo 120 ^hovnikov, med njimi 3 Škofje. Izmed slovenskih duhovnikov so bili navzoči č. gg Kr. Trobec, J. Starilia, ^Ince, A. Ogulin, A. Plut in M. Bilban. Ogromna Jožica Pogrebcev, okoli 2500, med njimi prav veliko •ovencev, so glasno molili rožni venec. Sprevod je pač očitno pokazal, kako občno priljubljen je bil opat Ber-^»j v miru počiva! — Slovensko podporno društvo •Jodnota« prav dobro napreduje na vae strani. Da bi vendar kmalu večina delavcev pristopila k temu proko-ristnemu društvu' Kako žalostno je namreč, ker se tolikokrat poroča o ponesrečenih Slovencih, ki niso bili vpisani v nobeno podporno društvo. — Delo po tovarnah se počasi zopet pričenja, tako da za delavce nastopajo boljši časi. lDevet let je imel neževo Apee v glavi.) V Tatka iiarkani-ju na Mažarskcm jc nekdo pred devetimi leti Mihaelu Magiaru med pretepom nož tako hudo zasadil v črepinjo, da se jo zlomil in da jc Spira v glavi obtičala. Ha na sc je zacelila, pa tudi Apica jo ostala v glavi. Valcd tega jc Miha velikokrat trpel hude bolečin« in trganje. Tc dni jc pri-*el mož za par tednov pod ključ, kjer sc je zdravniku posrečilo, da mu jc vzel 1'/» cm. dolgo špico i/, črepinje. Mož jc sedaj popolnoma zdrav in nam je živa priča, da imajo Mažarji res trde buče. (Zanimiva odločba glede Itaiffeiseu posojilnic) Trnovska posojilnica jo v smislu dotičnih postav vložila pri linančni direkciji v Ljubljani prošnjo, da se ji priznajo postavne olajšave gledč kolekovanja zadolžnic itd. Finančna direkcija pa je odbila to prošnjo, češ, da pravila nc ustrezajo popolnoma dotičnim postavnim do-h»čbam in da je tedaj pred vsem treba pravila nekoliko premeniti. Zoper to odločbo vložila je trnovska posojilnica po gosp. dr. 1. Šuštcršiču pritožbo do finančnega ministerstva. Tej pritožbi je ministerstvo p o p o 1 n m a ugodilo in trnovski posojilnici priznalo zakonite pristojbinske olajšave. A ministerstvo storilo jo vsled tega rekurza še dalji korak. Izdalo jo šo poseben ukaz ti o vseh finančnih direkcij, da naj Raiff. posojilnicam ne delajo nepotrebnih težav, marveč zaprošene oprostitve oziroma olajšave kar dovoljujejo. Tako jo rekurz vrle trnovske posojilnice prouzročil tudi važen načelen ukrep ministerstva, ki bode vsem RailT. jHDSojilnicam v korist. — Pristavimo šc, da jo v tej zadevi pri lin. ministerstvu posredoval "državni p o- s 1 a n oc goap. vodja Povio, ki »i j« na U način »tekel posebne zaslugo za proapeh Kaifl. posojilnic sploh. (tilasnik) ima v svoji tretji Številki raznovrstno zanimivo vsobino. Žc iz poaamnih odstavkov lahko iz-previdijo naSi bralci, da vstreza svojemu namenu. »Sta novanja in delavci« jo naslovljen prvi članek 3 it. govoreč o aredatvih, kako bi so dalo rediti to ulevaJ.no vpralanja. Pod naslovom »naia organizacija« sc raz pravlja kričansko-aocijalno gibanje med Slovenci, zlasti med delavci. »Politika po svetu« seznanja z najvažnejšimi dogodki v tej zadevi. V »razvedrilu« beremo milino povest: Odkrito ho; v »aocijalnih pogovorili« sc razpravlja delavsko vpraianje; v »zdravju« pa imamo iz strokovnega peresa lepo in poljudno pisano razpravo o žganjcpiiju. Konečno ju prinašajo »drobimo« razne zanimivosti. Prepričani smo, ila bo vsak n<<\i naročnik s tutim vesoljem hral list. kakor ga Ikt-i tl< -otlanji. Želeti je le, tla lli«ki Sluvciui in mu pomagali, da bo tem vspcAneje branil mnogobrojni ticlavski stan. proti najsilnejieniu sovražniku človvkko družbe socijalni demokraciji. Mala naročnina HO kr iia leto daje priliko, da sc list čim bolj razširi. P« g daj. tla bi sc vrcsničile lieaode, ki jih beremo v .'t. M. t ilasnika: »Pričakovati smemo, da bodo nas in nafto organizacijo, ki vedno p o v il a r j a vzajemnost in skupnost delavskega obrtnega in kmečkega stanu, podpirali vsi, katerim je količkaj ua srcu blagur Avstrije in s r o č a alovenakega naroda, ki imata svoj obstanek zagotovljen samo v obstanku imenovanih treh stanov. (Vabilo aa naroibo.) Ob novem letu vabimo stare naročnike .Domoljuba', da kmala ponovi naročnino: aelo bi bili veaeli. ko bi nam tudi kaj novih naročnikov pridobili. Vsak naročnik naj polije naročnino o pravem času. razločno naj aapiie avoje krstno ime in priimek ter kraj in aadnjo pol to. kjer ti vi Tudi naj naanani, ali Je nov naročnik ali itar. V sam naročnikom: Veaele praanike! Srečno nove leto! Tržne eene v Ljubljani dn6 19. dtc«mbra. t Tuloega trta javljamo. da je ui L- ,- anprof in oft gospod ' Anton Zaje. peaestsii is iapaa aa pataka pri n Ivanu da« 16. t. aa. po kratki a mafoi bol«x= v M t fcueasM mirno v Gotpoda taspal Dragega pokojnika pr^roiaa; t a:crce, aapeta« igli 134 prodaja in ima v aalogi 19 la Fr« Čuden t I.JablJaal Mestul trg, na»pr. ratuila Ptpravila tudi najtrZavorjia iivrt^« trkrra 11 dni; —Za blago pri njem knp I eno isUilako aa nalanloo popravo jiir.ti OsMTi jHidotumi ao f ran ko na razpolago. Na p»ve> Najnij« Nj. c. in kr apoatol*k«(ta v«Ili*»w«. Bogat« o*krblj«na po e. kr. ravnateljatva lotenjtkik dohodkov is, »me* na XVII. državna loterija aa skapae vajalke dobrodelae namene. aiSS dobitkov v vknpnana anaaka 170.000 (ld. is sicer I glav«. dskitek a M 000 gld. z drama pe«4d«kitfciau is (nai pad«kitk«aia k BOO «ld . I glavai d«Mek a >0 000 gld, , z I preddakitkam is I p«d«bitkta ps tM gld, t dakstka p« 1 10 000 fdd., 10 dobitkov pu 1000 s Id IS dobitkov po MO gld., 104 dobitkov po 100 gld n»po»l«d serij.kl dobitki v »kupnem ine.kc 30 000 a Id - Žrskaaj« aa ka vriH« Mprakltea« dad M decamkra 1894 - Sr«dka itaae 2 gld. avitr valj PMrohoejfo določila ima izralni na.'-rt. ki *e dobiva brn t.a.-Bo * vre i ml i pn od Jelka ta driavn« loUnj« Danaj. I.. b.*»»re».'K 7 II Stoek, im J.Uberhole kakor ladi po mnogih prodajalaieak - Srsdk« is paUtjaja penise prsata Na Dasaja. v septembru 1894. 618 6—'» C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov, II« 5-.% od d sla k dr lavna loterije Samo HM Iti*, stane I liter izvrstnega vina. iu I«*, stane l liter dobrega močnega vina. i ali črnega dalj« ipecijaloa vina kakor dolenjaki cvet. asMaika. Uran««. »ladki prosakar itd. prav po ceni. »amo v pr«M»..«»i m , rmtno knrjavs arejani Kranjski vinarni v Ljubljani __Rlasave allee »t. »2. W Za pristnost te Jamči > 1000 (ld Podrobni ceniki na razpolaco 636 <5-3 Pribedaja »t*i.ka „ DOMOLJUBA" iti I« da* 3 )anuvari|a 1895 zvečer L,otnry»UB ■rf^lic. Pnn.J lf> det.mhra 19. 3, fifl. 79. Oradee. l'> d<"»mlT» 1"» "t, IX. 8, H«*. 7 decembra: 4«. »>"' C". 2. Tr«t. 7 deeeaibis: 47. 6% J* 2«i 18 HI. 6. Sajccncj&i in najbolj.i i vir nakupovanja ! Ubald pl. Trnkdczjf lekar zraven rotovfa v Ljubljani priporota: Ovit iop«r trganj« 'Githif.nl) 1».»* in pre-(4i,j« b«i«tee v krila, aefah ia rekah — Steklenic« bf> kr 6 »ii-kien* 2 (Id »6 kr ■artjlaoaljeke kaplji«« s led«o — 8lfki.DK« 20 kr.. klmie 1 (Id. k — Zavojček i ra- > premi «lrop za »draM«*« io • traka; raztvaria »lit ia li)4a b*Wcn« n pr prt kaMji. — Steklenica 66 kr, 6 it*k>nic 2 (Id. bO kt. Odvajalna ali dtatUae krogljloe iiitij« l«l«d«c pri zakasasjl. »kil« ••■ leted«l. — Škatul.a II kr. jed»o uvojf.k l 6 lkatul»mi velja 1 |ld. 6 kr. B«4ilaa Ata pa aa Urimo za a« Iraaj« pstrab« pr* kravah. k««pb ia t bilnim na«»iom vred velja le 50 kr . 6 zavojčkov aamo 2 (Id. Ovat ta konj« Najbolj«' mazilo ta konj., pom«(a pri pr«t«f« lil, atakaaii a««, «trp-aaaji v b*ka, v krtt* itd., i kratk« pr« vaanjib bolezaih i« hibah. — Steklenica i ra-bilmm navodom vred »lan« te 1 (Id, pet ateklemc i ra-bilnim oavodom vred 1« 4 (Id. Via U rvaJtela in vsa druga idravilna iredalva m dobijo v lekarni L iMaplTM-ia f IjiMjai zrma ntitii in ae viak dan a prvo poAto razpol^ajo. 144 (5M-16) VII. zvezek: -1 O V E ST I Andrej iziel je ravnokar ter se dobiva komad 20 kr., po pošti 23 kr. v Katoliški Bukvami in TIskarni v IJublJanl. — Tudi III. in IV. zvezek sta ae v zalogi. X /?Vsi s A"" II Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo ia aeitaratnl »atCi^a. vna. titan beat ata o la. a.i*Mtie«i anaMama UaMnia* u .ta« tlatiloic« ca s«dj« lO^HELLEa DUNAJ ^ Cm n * rnnvtoT**jjgSfin£gjS^ Podfoafornaato-kiali apneno-železni sirup prireja lakaraldar JaltJ H«rb«bny na Daaajl- T« t« ti lat i na,<»'jim «»p.b«m rablj«ai. «d mnogih adrat-nik«T najbolj* prunmi in pnpor«aai arami artp raataplj« sl«a, epokejoj« kaialj, faajdnj« pet daj« alaat do Jedi poapadoj« prabavljaaj« in radllmoat, ulo j«61 tn kropL U\no. U j« v airab« v labko n prtrva,a)o*i ebhkl. j« >>ku korutno ta aarajaaj« krvi, raatip !;iv* faa-formo-apmaa« soli, ki m v nj«m p« poaebno pn al«b«trnih otroolk aarajaaj« koatlj Česa Mklonid H*r- b«bnyi«v*(a a(,n»n»-l»'..in»r» nrap« j« 1 rld. t5 kr, po polti tO kr v«? i« i»m|»oj«. (P«lovieaih *»kJ«nir ni | ^vnriln' St»r4«0 I**4 P*" n v urili). ur^jUai. ki m po;acl>< o pod ,*« gt prodajaj« v C»lj«; J. ktpfm-acbmied Baamt^bon d«di«i. aa lUki J &minr, S ^ daa. A 8tbiodl«r. Aat uiub l«karni«»r f. Prodam. ^*-Muiam drof , v Br«tab A B«pp«rt; aa 8«v«dj«« : K. Maller. v C«lov«a: P. H«a««r. P. Bir«b«ebw J. Kt-m »tur, A Kgfftr v NovamrnaMa A. pl 8iad«vi« ; » 8t »^r A. B«ieb«l; a« Trtiia; A. Siatfl: vtwta: I ! tlaa. B. BUmUtf. J. S«r«vailo. B f. LtmUm^ P M Bavadal; v BaljO.. I.IMi * ! J. Blalak ; v V«Ukct«sJ, Jsfe«; » Wstf*srp : J. HsU. £M„ Objavft« iD naalednikov v StodlM-gu^. nj. ««• • ^ detki morodajno prednost, .1« ima J»'H d|]okjllr0. torej najbolje 'V poro.iopoUK.rnH o Um. t Jat torej morem vsakemu pripore«« fv d in zdravi Katbrelnerjevude . k m 'ffi&ju aem uradi teh prednosti) dal «MWd* liuoi zrnih. pravico, pod mojim dlL^ir«. jedi .eVr.Urr prodajati, zatorej nema nobena druga nnasje«.. p postntevMtl .e mojega imena. S. Kne.pp, ss«. F Tudi kbt dodatek k navadni kavi ae KalhreinereO Koeipp« »ladui ka *i odkazuje prvo »e..., ker .nu avoj.lv«, katerih doaedanji surogati nikogar nimajoi - • Vzemite le bele originalne zavitke a |k |||*4kl(HkI'. podobo goap. Kneippa in x imenom Malo ilrtiiji Ni luliko in z mulimi stroški sleherni more povsod ustanovili. 1H< SO-7 Lep dobiček zagotovljen Krankovana pi«ui* i lu kr.) j. fL.»ilj»ti pod mi>!bvom ■ Eggart Comp, Milan (lulija S ( » s" 1 zadnja oena K. Hlklauc v Ljubljani. Špitalske ulice itev. 5 Zaloga vsake bsie gvuiitnepi Mapi za možke iu ženske 181 77 kakor ludi vse vrste koce. kovtre, arajee, Jop«, nogovlce. svilene In cajgaste rute itd. W po ni\jni>Ji ceni. zadnja oena | Mii<»roletwn^Trl7kiitrn»HfniiU>T>in Priporočilna molitvena knjiga Marija sedem žalosti Dobiva ae do 80, 90 kr. ter po gld. 1, in gld. 1*10, 1-20 Po poiti 6 kr vei pri J. Jfonaču li kt\)iyoiezu v Ljubljani. t;t7 Kivl/.ilov 11 ia I«1 proti protliiu hj-in 0«r»|N iijo,'' i« vritun e po dolgotrajnem l»k«nju ^ K'wiz27 Kwl/.dov flta 1 a 1 proti protliiu. 8 | Glavna zalaga ima Okretna lekarna v Kerneuburga | Pri statem drl. Jabolka. J. PSERHOFER Zlito goldenen Ketebaapfel. lekarnar ua I>unitju, I., eingcrNtriMHe in, Krt Olaatllno ltrofgljtce, popra; unlversslae krogljtoa imenovane .o ,i«o mano pravilno sradatve- U mnogo da*tLiij k, i. krogi;,, .ploino rjftjeV., nmr^Tdra n.k .h zapisu,.;., in je rodbin, v katerih ni mala »log. tega i,vratnega domalga .dr.n , - od uh krogljio valja: 1 ikatljloa s 15 krorUloaml 31 kr. 1 zavoj a 8 au.tiiin.Ji i »ia a J- » starrs hti SSr s SiiiSa t^r^rj^^s^^^^^ primarno ranam, oteklinam itd 1 lonftak 60 kr.. S "Ik^SLt -fikr ti l,e u d * i' * ' sol A. W. Bollrtok-a. Domak zdrav.lo proti pmledioani alabes a , UaUV"ln» Stilna Baian tukaj omenjenih Ud.lkov ima i« v»e v tv«n,/k,h T..f. , J,njV 1 1 K«, firmaoavtiine apeoijaliuu in m vai pradma " ki bMIh S, S?^T*™ io prahtj - MT JPotUlatra do »o*ti v!..^'' totoo in do ueni pr«akrb< - AT PoUlJatre po poiti iv* w Lbitnfc nUi, >" po oeni prou poTietju. - 6aa. d.aar £ap?ej poilje JS^iČJ^^1 £ do«U alija, saga pri polUJa Jaka poTaeuii.* ,4tMj J« poatnln* Zgoraj baeaevase apadjallteta do^aj, „ «odl ,^nbIJ(ml pr, Q ^^ fr. hras ksattt, Jedino priatna Knelppova sladna ksvi bratov Ols v rudnih, «tiri»gUtih »itkib ae d biva v Ljubljani pn M ttagnrrjerl Tdovl in v vseh ll'eccTij>kib in konaumnih pro dajalnicah. ISA (»' ur Vsakdo -m kateri rabi odlikovano le-lodievo tinkturo lekarne Ptoooll-Jeve pri ,aayelja' v Ljubljani, *i ohrani zdrav in krepak talodeo, lahko prebuvlja Jedila in ae obrani zaprtjo telesa. Cena steklenici je 10 sevoav Vnanja naročila ras poti Ija proti povaatju sncaka 14S 84 1C Tlaka .Katolika Tlaksraa'