KATOLISK	LISTi
„ Danic a" uhaja vsak petek na eeli poli, in velji po poiti za eelo leto 4 gl 60 kr., za pol leta 3 gL 40 kr., z» četert leta 1 gL 80 kr V tiskarniei tprejemana za eelo 4 gL, za pol leta 2 gL, za četert leta 1 gL, ako zadene na ta dan peaznik, izide „Daniea" daa poprej
Tedaj XXXIX.
V Ljubljani, 9. maL travna 1886.
List 15.
Govor
ob priliki posvečanja novega altarja v franfc. cerkvi v N. M. 1886.
Attar napravi... m
prevleči ga $ najčistejšim datowu 2. Moe. 30,1, 3.
Vendar je tu tako dolgo pričakovani dan! Tako je zdihnil pač Že marsikdo, ki ljubi tukajšnjo prijazno cerkvico. Znano mi je, kako ae je popraševalo, kedaj se bode postavil novi altar, ko ae je bil lanako leto odpravil prejšnji leseni. Delalo ae je pridno. Prišla so krasna barvana okna; prišel je malar ter oslikal obok nad altarjem: pričakovanje je bilo še bolj živo. — Pripeljal se je lansko poletje oltar — miza — ktero so
K svetili, kakor Vam je dobro znano, 4. sept milgsp. ez in škof z velikimi slovesnostmi. — Komu pač ni ta dan v veselem spominu? — Sedaj se je smela zopet opravljati sv. maša na velicem altarju. Mnogi so mislili, da je to že ves altar; — in ako bi bilo tako, ne bil bi slab. Ali ko se je povedalo, da pride še kamnit taber-nakelj in drugo orodje altarjevo z lepimi podobami — jo postalo zanimanje še veče, — kazali so to obilni darovi sa altar! — In danes, preljubi, vidite delo do-veršeno pred seboj v vsej krasoti. Altar — altarna plošča, kar je prav za prav pravi altar naš, kajti oa njej se opravlja najsvetejša daritev, je uže posvečen. Milostjjivi prošt bodo danes blagoslovili še tabernakelj in pa podobe altarjevo, in potem se bode opravila na njem slovesna sv. maša.
Povabljen sem, naj vam spregovorim danes nekaj besedi pri tej lepi slovesnosti. Pa o čem mg govorim?
—	Pač no najdem bolj primernega, nego ako vam povem kaj več o tem, zarad česar smo se tukaj zbrali
—	o altarju. 8pregovoril vam bodem torej nekoliko
o daritvi in altarju, na kterem so opravlja.
Bog najvifii jo vstvaril vse iz nič; vstvaril je tudi človeka ter mu dal prekrasne darove: um in prosto voljo. Voe mora služiti stvlrniku in sicer, kar nima razuma
—	šiloma po nespremenljivih zakonih; človek pa mu ima služiti prostovoljno, ker je pametna stvar. Pa kako tudi no? vsaj jo vso, kar človek je in kar ima, le dar božje neskončne ljubezni. Dolžnost je človeku, da se d4 Bogu z vsem, kar je in kar ima; kadar pa dela to, pravimo,_da daruje.
Tako popolnoma stvarniku vdati se bi bila morala uže Adam in Eva; — toda dala sta se satanu zapeljati, odrekla sta Gospodu dolžni dar — sv. pokorščino. S tem pa sta zgubila vse čeznstorne darove — zlasti milost in prijaznost božjo. Zastonj bi bil sedaj vsak vuaqji dar sam ob sebi, ker Bogu je človek odrekel pokorftčino svojega duha. Kaj naj koristi daritev brez svetosti dušo?
Toda človek se čuti po natornem nagibu od Boga popolnoma odvisnega: sili ga nekaka notranja moč, oebe in vse svoje Bogu darovati. A zveza o stvarnikom je bila pretergana; zato je bilo vse to brezvspožno. Pa glejte božjo ljubezen — precej v raju je obljubil stvarnik pomoč odrešenika, ki ima spraviti človeka po bridki svoji smerti z razžaljenim Bogov. .Tako je Bog ljubil svet.." Jan. 3, 16. Pri njem in v njem jo bila toraj pomoč; upanje vanj ja bila ubozim ljudem tolažba v serce; — in darovali so tudi po svojem padcu. Darovala sta perva sinova Adamova, daroval jo Noe stopivši iz barke, daroval Abraham, darovali oo preroki — s ono besedo: darovali so vsi otroci Adamovi — celo tisti, ki so zgubili pravega Boga ter molili malike. — Izraelskemu^ ljudstvu pa je Bog sam zapovedal daritve; določil natančno, kaj in kje naj se daruje.
Bile so pa te daritve dvoine: tervave in nekervave. Kervave se zovejo tiste, pri kterih je tekla korv, ko so se mu darovali junci, ovce, golobi itd., nekervave pa, pri kterih se ni prilivala kerv, ko se mu jo darovalo žito, vino, o\jo itd.
Te daritve, po Bogu samem ukazane, so bilo jako različno in mnogoštevilne. Opravljale so se iz čveteroega pamena. Toda same po aebi niso mogle izbrisati groznega zadolženja pred Bogom, kajti kako bi pametnega človeka opravičila kerv kozlov in juncev? Heb. 10, 4. Gospod jih je sprejemal le, ker so bile pred podoba daritve odrešenikove, — ker oo kazalo obljubljenega izve-ličaija in njegovo kervavo smert sa rod človeški, ker so vterjevalo Vero in upanje v njegovo zaalužeuje. To jo bilo pred vsem potreboo.
Darovati je moral človek kaj svojega; dotična reč se je darovala s tom, da oo jo uničila. Tako je (poznal darovalec, da je Bog res Gospod vseh reči, Gospod bistva v vsem stvarjenju;— s kervavimi jo pa darovalec spoznaval, da jo on sam zaslužil smert da pa Bogu mesto sebe kaj druzega zaupajo, da bo mogočni sprejel podarjeno zavolj daritve Odrešenilo ktero kaže v podobi.
Edino prava daritev namreč, ki nas je res spravila z Bogom, je smert Jezusa Kristusa na križu. On je Jagoje, ki je bilo po besedah sv. pisma zaklano od začetka sveta. (Apoc. 13, 8.) Z neskončno pokorščino, s ktero je dal samega sebe v sramotno smert na križu, je doveršil popolno daritev za nafte grehe. Bil pa jo darujoč duhoven ob enem daritev. Po njem se je spolnilo, kar je kazal v podobah aiari zakon.
Toda, kako dobivamo dobiček iz te daritve reši-teljeve? kako se je vdeležqjemo? Neskončna ljubezen Jezusova je našla sredstvo, pomočok,da nam jo to mogoče. Poskerbel je pri zadnji večerji, da se njegova daritev ponavlja do konca sveta s tem, da se v podobah kruha in vina resnično dsruje za naa pri sv. msši. Storil je to najprej on sam, pa dal isto oblast tudi svojim sposteljnom in njihovim naslednikom. Pri sv. maši se torej ponavlja ravno tista daritev, ki se jo nekdaj opravila na sv. križu.
Kjer pa je ta daritev, ondi je tudi altar — kraj, kjer se verši presv. opravilo. Oltar je bil vsigdar nekoliko vzvišen kraj, na kterega se je položila daritev ter končala Bogu v čast S tom, da je človek napravil altar nad zemljo povzdignjen, je tako rekoč kakor z roko Bogu podal svoj dar. — Altarje kakor daritve nahajamo pri vseh narodih, v vseh časih. Pričuje nam to sv. pismo: Ksjn, Abel, Noe so zidali altaije Vsegamogočnemu, isto je storii Abraham, David, Elija in drugi preroki. Po Mojzesu je Bog natanzo zapovedal, kakov altar naj se mu napravi, kakor nam pričuje druga Mojzesova knjiga. — Naš pravi altar pa je tudi vzvišan kraj — kamor ao povzdignili Gospoda, sv. križ. Tu se je darovala spravna daritev za grehe sveta. Ali nekervavo ponavljanje avoje kervave daritve pa je Gospod postavil na mizi. Miza je bila torej pervi keršč. altar. Tako so tudi aposteljni v začetku spreminjevali kruh in vino na mizi. Zato sv. Pavel najsvetejšo daritev naravnost zove »mizo Gospodovo*. (I. Kor. 10, 21.) Še dandanea se kaže v Rimu miza, na ktosi je daroval sv. Peter v hiši sv. Pudencija. — V pervih stoletjih so delali samo lesene altaije. Papež Silvester je dal okoli 1. 315 pervi napraviti kamnit altar iz naj lepšega marmeljna. Pozneje pa je bilo zapovedano naravnost, da morajo biti altarji ali čeloma iz kamna, ali pa vsaj verhna plošča, na kteri se preminja kruh in vino v telo in kri Gospodovo. — Ksmen pomenja namreč Jezusa, kterega so zidavci judje zavergli, pa je vendar postal vogeljni kamen, na kterem je zidana sv. Cerkev. (Djanj. ap. 4, 11.)
In tak prekrasen altar imamo tudi mi v tej cerkvi. Res veličastno delo — posvečeno, da se daruje na qjem Vsegamogočnemu telo in kerv neomadeževanega Jagnjeta J. Kr. v spravo za grehe naše. —
Altar io vse krog tebe, kako je vse lepo! Da, kako krasns, si ti mala kapelica, v vseh svojih delih! Kako prilične, kako pomenjive, pravim, so podobe, ki te krasijo!
Nad altarjem so blišči monštranca z Najsvetejšim: kaže ti. kdo da tu spodaj skrivnostno prebivs. Na desni vidite dobrega pastirja, ki tako ljubi svoje ovce, da je dal zanje svoje življenje, da jih nasitile in napaja s svojim lastnim mesom, s svojo lastno kervijo, — kar nam priča monštranca. — Na levi zagledate sv. Heleno s križem — svetnico, ki je nsŠla križ, na kterem se je daroval dobri pastir. Govori nam tako rekoč: Glejte, kako nas ljubi, ne le, da je umeri za nas, marveč zapustil nam je v spomin in hrano celo samega sebe v podobah kruha in vina. Zraven nje jo naslikan Mojzes, veliki prerok in postavodajalec — jasna predpodoba Zveličarjeva, ki je govoril poslavljajo se pred smertjo od svojega ljudstva: Preroka kakor mene vam bode obudil Gospod, njega poslušajte. (Deut. 18, 18.) Njemu
nasproti na desni se blišči mili obraz sv. Janeza Keratn., ki je v puščavi pot pripravljal Odrešeniku, ter s perstom pokazal na tega dobrega pastirja, rekoč: »Glejte Jagnje Božje, ki odjemlje grehe sveta.* (Jan.
1, 29.)
V prostorih sredi oboka vidite zopet štiri pred-podobe našega Zveličarja Jezusa Kristusa. In sicer imate pred monštranco „velicega duhovna judovskega. Na čelu ima hebrejsko zapisano: »Sveto Gospodu (Ezod. 39,29.) — Bil je predpodoba pervega velicega duhovna Jez. Krist, zlasti spravni dan, ko je šel v presveto O kervijo zaklane živsli ter spravil judovsko ljudstvo z Bogom; — kajti Jezus je res Sveti Gospodov, in od je spravil ne samo Judov, ampak ves rod človeški z Bogom, ne s kervijo zaklanega kozla, marveč s svojo lastno kervijo. — Zraven vel. duhovna imate Izraelce, ki jedo velikonočno jagnje. To jagnje je kazalo pravo jagnje Jezusa, kteremu niso zlomili nobene kosti, ko je bil zaklan na križu za spravo aveta! — Dalje vidite, kako Abraham hoče darovati svojega sina Izaka. Izak je bil «dini sin Abrahama, vse veselje, vse upanje očetu; sam je nesel na goro derva, na kterih je imel biti umorjen •in sežgan: res, kako lepo je naznanjal edinorojenega Sina nebeškega Očeta. Vsaj je pričal o njem Bog sam: »Ta je moj ljubi Sin, nad kterim imam dopadajenje. (Mat 17, 5.) Podoba Jezusova, pravim, je bil, ki je tudi nesel sramotni les križa na goro Kalvarijo, kjer je bil potem res umorjen.	(Dalje nasl.)
Križ — tolažilo grešniku.
Pred več desetletji je velika roparska derhal strah delala po velikem delu Indije.
Imela je sedež po brežinskih gorah ter se je skrivala po pečinskih jamah.
Življenje potnikov je bilo toraj v vedni nevarnosti. Večkrat se je pripetilo, da so se ti hudobneži skrivali med vejami košatih drevčs, ob potu, od koder so bliskoma planili na memogredoče, jim uzeli njihovo premoŽenje, jih pretepli ter jih pol mertve popustili.
Tej roparski četi na čelu bil je v tem času Keruba. Po svojih prešnjih delih je bil strah celi pokrajini. V njegovih rokah je bilo večkrat življenje 20 nedolžnih oseb, slabotnih žčn, zapuščenih otrok. Pa v sredi njegovih grozovitost, ko je njegovo ime bilo še glaailo groze, je tudi tam rasla moč evropskega gospodovanja, in roparji so se na svojih odhodih na plen tresli pred vojaki, ki so bili poslani. Keruba sam je zapazil, kako so se nekteri branili, njega nadalje na njegovih ropih spremljevati; drugi, ki so bili do sedaj prederzni roparji, so mu odločno povedali, da hočejo nevarno rokodelstvo opustiti, zadnji ostanek se je pa razgubil. Načelnik sam se je nato brez pravega sklepa in brez poguma po zelo zmedeni goščavi klatil. Slednjič je prišel tako daleč, da ni vedel, s čim bi si lakoto utolažil. Pred človeškimi stanovanji moral se je skrivati, ker so ga zaverženca poznali. Poleg tega se mu je zbudila mučivna vest, katera ga je neprenehoma terla 8 kervavimi podobami njegove pretekle grozovitosti. Večkrat se mu je dozdevalo, kakor da bi v svojih nemirnih sanj&h slišal vpitje ubogih žertev, katere je hladnokervno moril. Dozdevalo se mu je, da vzdigajo proti njemu žugajoče roke, da ga bodo raztergali.
Tako preganjan od spomina na sramotna djanja, bežal je s kraja v Kraj, ter je prišel iz okrajine, koder je tolovsjil, v kraj, kjer je upal, da ne bo več znan.
Tu se je slednjič naselil, je dajal od priropanega premoženja obilno miloščine ter je preživel dolge noči
* tem, d* je molil bogove svojega mali kovanja. Svojo telo je terpinčil, si je nakladal težko pokoro, tako, da ao prebivalci onega kraja mislili, da je to pobožen mož, kateri se je pri njih naselil. Tako preganja huda vest tndi nejevernika, kajti nihče ne cbeži pravici božji. Ska-zovali so mu pogani veliko čast, ker so se mu navadno ]e na kolenih bližali, če so priSli ga za svet prašat; pa njegova vest ni jenjala ga nadlegovati. Nič ni moglo oalabiti osti, ki ga je zbadala v spominu na zveršena huda dela, ga mučila noč in dan tako, da je komaj še zamogel molčati, kaj strašnega da ima na vesti. Pa strah pred smertjo je bil še večji v njem, kakor serčna brit-kost hude vesti. Tu se je spomnil sredstvs, kar je bilo pri onih ljudstvih splošno znano, da namreč valovi reke Ganges zbrišejo vsako kervavo zadolženje. Brez pomude podi se na pot proti zelo oddaljeni reki. Sicer je sam kaj malo verjel na moč onega sredstva, pa kljubu temu je sklenil poskusiti.
Bilo je neko nedeljo jutro; ko je prišel v veliko mesto, ter si je odmenil, ondi biti pri neki poganski svečanosti. Ko hodi po mestnih ulicah, zasliši nepre-vidoma glas, kteri zbudi njegovo pozornost. Bil je glas zvoni, kateri je naznanjal začetek keršanske božje službe. Radovedno popraša, kaj to pomeni, in odgovorilo se mu je na prašanje.
»Kaj so pa kristjanje?" Nikoli ni kaj slišal o teh govoriti. Vendar gre proti strani, od katere je zvoniti slišal ter pride do krasnega poslopja. ljudje se gojetejo v velikih množicah v prostrano cerkev in po kratkem obotavljanja se tudi Keruba prederzni vstopiti. Radovedno opazuje začetek božje službe.
Tedaj je stopil pridigar na lečo ter napovč besede reka: »Kri Jezusa Kristusa, Sina Božjega, nas je očistila vseh naših pregrčh." Pri teh besedah je bilo roparjevo serce globoko pretreseno in sledil je vsaki besedi pridigarjevi z največjo pazljivostjo.
Zdelo se je, da je govornik zapazil radovednega poslušavca. Pripovedoval je toraj, kako je pekel pravična kazen za grehe, kako je pa Bog tudi v svoji neizmerni milosti nam dal pomočke, s katerimi se moremo rešiti. Dokazoval j,e kako je usmiljeni Bog svojega edinoroje-nega Sina poslal, da je vse naše dolge na-se vzel, in kako je Bog na križnem lesu dobil kervavo poplačilo za naše grehe; kako da ima daritev Sina Božjega neizmerno veljavo, da zamore zbrisati vse grehe celega sveta, če bi bili še tako veliki. Tako se je Božji pravičnosti v neskončni meri zadostilo a tem, kar je Sin Božji za nas storil. In sedaj kliče vse k sebi, da se vdeležijo zelo bogatega zaklada njegovih zaslug, da se vdeležč ječnega življenja.	^. __
Pridiga je končana; poslušavci odhajajo iz Božje hiše. — Keruba ostane in sicer tako dolgo, da se tudi duhoven napravlja oditi. Sedaj pristopi k njemu, rekoč: — »Sahib (t. j. duhoven,^misijonar) je-li vse to rea, kar si govoril?"	^
»Gotovo*, odgovori, misijonar, »zakaj Bog sam nam je rekel."
»No tedaj, povej mi: ti si rekel, da kri vašega Boga zamore vse pregrehe zbrisati; zamore li zbrisati tudi roparjeve hudobije?"	__
»Da, tudi to zamore, ako ropar svoje hudobije obžaluje in veruje v Jezusa Kristnsa, ker Bog aam jo rekel, da vsak, kteri vanj veruje, bo dobil odpušanjo grehov*
»Dobro tedaj; pa povej mi, Sahib, ako je človek storil dva umora, meniš li, da mu tudi ti moreta biti odpuščena?"
»Gotovo."
»Če ai je pa pet umorov nakopal?" —
»Tudi še potom!"
Pa na primer: »nekdo naj bi bil deset nedolžnih živih poklal?" praša Keruba poln britkoati.
»Bog zamore tudi to kervave dolga zbrisati."
»Pa, recimo, da bi bilo dvajset umorov namesto deseterih?"
»Bog zamore celo tudi ta odpuatiti z ozirom na neakončno ljubezen in zasluge svojega Sina Jezuaa Kristusa."
»O, potem naj bo On moj Bog, Sahib!" je vaklik-nil Keruba, in temne oči ao bilo napolnjene a solzami, katere so se cedilo na rujavo lice in na šetinaato roparjevo brado. »O Bog!" ponavljal je večkrat, »namili so nesrečneža, kateri je več ko dvajset nedolžnih bitij umoril. Sahib, bodeš li, tudi za mene pri avojem Bogu proetl?"
Misijonar stisne ropaijeve roke v svoje, ga tolaži ter joka z njim, ko je skesani grešnik pravil, kar je njegovo dušo omadeževalo. Nobene svojih ostudnih hudobij ni zamolčal, temuč naalikal je po reanici grozno podobo avojega življenja. Pravil je, kako ga je vžigala vest s peklenskimi mukami in kako se je od tega čaaa zastonj trudil, da bi grozni pekleči glas udušil.
»Zdaj," rekel je jokaje, »sem v resnici našel Jagnje Božje, katero, kakor si sam rekel, je moje in celega sveta grehe na se vzelo. In čutim res tu v sercu, da si resnico govoril! O Gospod Jezus Kristus, na tebe samega se zdaj zanašam; tebi izročim vse svoje bolečine, o odvzemi mi moje grehe!"
Ravno so se prikazali žarki jutranjega solnca iz temnih oblakov ter je razsvetljevalo cerkvene prizidke. Obsevalo je zelo ganljivi prizor. S solzami v očeh ves skesan je pokleknil divji tolovajski poglavar na strani pobožnega opata. Skupaj sta molila za odpušanjo grehov njemu, ki je bil silovito ves pote rt Nato je hudodeinik prejel zakrament sv. kersta, in vstal je — v miru. Snčto mu je bilo s serca težko breme. Veselje mu je žaiilo z obraza in z njegovega pogleda dihal nebeški blagor.
Odrešenik Jezus Kristus je tudi njega odrešil in rešil obupanja.
Nato se je podal Keruba k svojim prijateljem ter je pripovedoval vse, kar je doživel. Vsi so stermeli nad njegovim govorjenjem in veliko jih je zahtevalo, da naj jih pelje k možu, kateri mu je tako čudovite reči storil. In kakor je Keruba poprej vse moči natezal, tovarišev za svoje roparstva si pridobivati, tako si je sedaj zvciil poklic k misijonarju voditi nesrečnih.
Sovražnikom in obrekovalcem papeža.
Cesar Napoleon I zasedel je francoski prestol, kot rešitelj ljudstev in zaščitnik papeža. Bil je srečen, tako dolgo, dokler ni sv. Očeta preganjal; pa pozneje je uzel papežu njegovo deželo, ali dedščino sv. Petra. Takrat stal je Napoleon I na verhuncu svoje moči; pa ni bilo dolgo in zgubil je prestol in krono, — umeri je posled-njič v pregnanstvu na otoku sv. Helene.
Napoleon III zasedel je francoski prestol, tudi on je bil takrat rešitelj ljudstva in zaščitnik papežev. Bil je srečen* dokler se ni papeža dotaknil. V dan, ko je papeža izdal kralju Viktorju Emanuelu, tisti dan, ko je francosko zastavo razvil v Rimu, dobili so Prnsi pervo bitvo proti Francozom na Spiherski gori pri Sar-brfickenu. Za tem zgubil je Napoleon bitvo za bitvo,
zgabil je prestol in krono in — umeri je v pregnanstvu na nekem otoku pri Angleškem.
Poglejmo dalje: Napoleon I imel je sina, ki bi bil imel biti Napoleon II. Toda velika pregroba očetoTa je bila tudi nesreča za sina. — Napoleon II ni nikoli vladal, umeri je prav mlad, in sicer na tuji zemlji, na Dunaji v Avstriji.
Nspoleon III imel je tudi sina, ki bi bil imel biti Napoleon IV; toda po pregrehi očetovi je bil tudi sin nesrečen. Tudi Napoleon IV ni nikoli vladal, živel je v pregnanstvu na Angleškem in je umeri tudi v cvetu svojih let na ptqji zemlji, umorjen od divjih Kafrov.
Tako so umerli štirje Napoleoni v pregnanstvu! — Dva izmed njih pregrešila sta se nad namestnikom Kristusovim, ki sta jih silno žalila in toraj zgubila prestol in kraljestvo. Njuna sinova nista nikoli zasedla prestola in umeriš sta tudi na tujem.
To so resnice zgodovinske, ki ne potrebujejo učene razlage, temveč premišljujejo naj jih tudi tisti, ki čertijo, obrekujejo pspeža in hudo zoper njega govorč.
Enoiklike papeža Leona XXII v posnetku.
Časnik „Acta ordiais Minorum" v Rimu je prinesel oosnetek ali obseg okrožnic sedanjega papeža Leona XIIL Ti posnetki kažejo veliko delavnost, učenost in doslednost sv. Očeta v njegovem delu kot naj vikšega pastirja sv. Cerkve Naj torej tudi »Danica4 za svoje umne čitatelje naznani te posnetke.
I.	Okrožnica vesoljna »Inscrutabili* od 21. aprila 1878. — Le-ta obžaluje povodenj huj&v in nadlog, ktere povsod stiskajo človeško družbinstvo. — Razkriva vzroke teh hujav, in ksže, da pomoč in zdravilo zoper vse to hudo se mora iskati v pokoršini in spoštovanji do sv. Cerkve in njenih zapoved. (Tukaj je pač opomniti, da dolžnost vsih šolskih naprav in odgojišč je pred vsim pač ta, da morajo mladino navdihovati z večim spoštovanjem do cerkve, cerkvenih oseb, cerkvenih naprav iu sploh do vere; brez tega se ne pospešuje omika ampak odgojajo se »mladi rudečkaiji",Jrteri so že zdaj kužljiva nadloga za človeštvo, v malem času pa bojo strašna šiba, kakor v Belgiji!) —
Ta okrožnica obnavlja pojasnovsnja in oporekanja, dane od Pija IX zoper obsedenje svetnega posestva apostoljskega stola io teptanje pravic rimske Cerkve; ob enem pa tuci obsoja razbuhtujoče zmote. — Okrožnica čestita škofom zarad prečudno edinosti toliko med seboj, kolikor z apostoljskim sedežem. — Omenja poslednjič naj lepše spričevala sinovske vdanosti, spoštovanja in hvaležnosti, ki jih dobiva precej v začetku svojega papeštva, in naznanja zato občutke svoje hvaležnosti.
II.	Enciklika rQuod Apostilici muneris" od 28. grudna 1878. — Le-ta govori o rudečkarskih svojatib, ktere občinskemu družbinstvu protijo vedno veči nevarnosti. Ksko jssno je modri Leon XIII pred 8 leti to previdil, kaže se posebno letos. To pričajo razdjanja v Belgiji, kjer so slepi rudečkarski delavci s pokončavanjem tovaren in druzih delavnic sami seli kruh pojedli! To kažejo vriši na Francoskem, Laškem in drugod. — Enciklika našteva več rimskih papežev, ki so obsodili skrivne družbe, ksdar so se na pervo prikazovale. Okrožnica le-t& odkriva skrivno in brezbožno rovanje rudečkarjev in pojasnuje njihove strupene vire in lastnosti. — Okrožnica kaže, kolike nesreče izvirajo od tod, ker se zatira vpljiv in oblast sv. Cerkve, ktera največ pripomore za popolnoma dobro vravnavo deželske vlade in za njeno ohranjenje. (Če kdo misli, da bi se bile tolike nezgode in nesreče veršile v nsj veče žaljenje poštenih prebivalcev po mnogih deželah, ko bi bile
vlade deržale s papežem in ne z lažiliberalci, — tisti se mino moti. In kdo je pri tem kaj pridobil ? Liberalci dostikrat še narmanj! Viktor-Emanuel io drugi, ki so s cerkvenim ropom na svoji vesti pred večnega Sodnika stopili, gotovo ne!) — Omenjena enciklika torej opomiuja vladarje in narode, da naj ne zaničujejo še nadalje preblagornega vpjjiva svete Cerzve.
m. Enciklika »Aeterni Patris" je od 4. vel. serpana 1879. — Ta okrožnica pojasnuje, da med tolikimi pošastnimi zmotami in pri tolikih nesrečah, ki tarejo in stiskajo ubogo človeštvo, je silno veliko do tega, da se prav mcčno pospešujejo nauki zdravega in čverstega modroslovja po šolah. — Obširno spričuje enciklika, kolike pripomočke so cerkveni očetje in uče-niki zajemali iz prave rabe modroslovja za brambo razodetega nauka. (Korist modre rabe modroslovja za občinstvo ksžejo tudi govori naših postnih pridigarjev po raznih krajih in sedaj v ljubljanski stoljnici.) — Enciklika močno proslavlja nauk pervaka in učenika školastikov sv. Toma Akvinskega in z naj tehtnišimi dokazi poterjuje, kako silno koristen da je ta nauk. Zato opominja vse višji cerkvene pastirje katoliškega sveta, da naj zlato modrost slavnega Toma Akvinskega zopet vstanovč in razširjsjo v šolah.
IV.	Okrožnica »Arcanum" od 10. svečana 1880 obširno obravnava katoliški nauk o keršanskem zakonu. — Čversto ovrača brezumne nauke tistih, kteri se pčhajo keršanski zakon opleniti vsake svetosti in ga izmakniti spod oblasti sv. Cerkve. — Dalje dokazuje, kolike zla in nesreče so vzrokovali posvetni ali bogoskrunski zakoni, in kaj žugajo v prihodnje hudega storiti za vse človeško družbinstvo. — Našteva tudi naj grozniše nesreče, ki izvirajo iz tega, ako se dajejo postave, ki dopustč zakonov razdiranje. — Modri papež »Lumen in coelo" opominja vladarje, načelnike in poglavarje po ljudovladah, da naj skerbijo, svete postave o zakonu nežaljene ohraniti, pa da naj se poprijemajo pomoči, ki jo daje sv. Cerkev v odvernitev nesreč, ktere pretijo človeškemu družbinstvu. — Poslednjič škofom priporoča, naj se z vso skerbljivostjo prizadevajo, da se katoliški nauk o keršanskem zakonu cšl in nepopačen ohrani, ter naj varujejo, da verniki ne bodo z zvijačnimi sklepi nssprotnikov v zmoto zapeljani.
V.	Enciklika »Grande munusa od 30. kimovca 1880 pripoveduje prestavne dela ss. Cirila in Metoda med slovenskimi narodi. — Pojasnuje, s koliko skerbljivostjo so se rimski papeži prizadevali, da pri teh narodih ohranijo versko svetost in občni blagor. — Sv. Oče razodevajo, kako silno jim je do tega, da to skerb-ljivost nadaljujejo in si zvy> "Bpftj" PrifiadAir||ni da se za narod SlflZqpQy {V SirSem namenili vy afcnri in po-rv»rKi Iratf »fln^ j fif^flT^V^	in vedno veči dušni blagor. — Da se pa tudi češenje ss. Cirila in Metoda bolj povzdigne in se njuno nebeško varstvo v vedno veči meri dosega, zimpzeddjsjosv. Oče, da naj se geti^daa-^aial.^af pana. kakor je bilo. določeno od Njihovega sprednika papeža Pii a DLnjun praznik vsako leto ohajala z obredom ,dupticfH minnris" ^ lastnim dnevnikom in lastno mašo. (D»rj/ ns»l.)
Is Fnrmahezjevih spisov.
5. Kratke molitve in zdihljeji o raznih priložnostih.
Že iz mnogih premišlevanj in pobožnosti, ktere smo do zdsj priobčili, se razvidi, da je bil ranjki g. Furmaher zares mož molitve. Občeval je tako rekoč vedno z Bogom. Povsod in pri vsih rečeh je Boga isksl in ga je tudi najdel, najdel z njim svoj dušni pokoj.
Ker ni vedel, kako bi z Bogom prav govoril, iskal je lepih in pripravnih molitev v sv. pismo, v cerkovnih očetih in pri druzih pobožnih pisateljih.
Tako si je iz sv. pisma prepisal sledeče molitve: 1. Molitev očaka Jakoba, 2. & 3. Dve molitvi Mojzesa; 4. Molitev Arona; 5. Molitev kralja Davida; 6. & 7. Dve molitvi kralja Salomona; 8. Molitev preroka £lija; 9. & 10. Dve molitvi preroka Daniela; 11. Molitev preroka Jona; 12. Molitev mladega Tobija; 13. Molitev Sare Ragelove hčere; 14. Molitev Juditino; 15. Molitev kralja Ecehija; 16. Molitev Nehemijove; 17. Molitev Onijevo.
Potem si je pobožni gospod spisal za vsaki dan v tednu posebno pripravo k sv. maši, ravno tako posebno zahvalo po sv. maši; vsaki dan tudi posebne molitve in premišljevanja pri obiskovanji sv. Reš. Telesa. Nadalje najdemo v njegovih spisih lepe molitve o Kristusovem terpljenji, o Jezusovem in Marijnem sercu, in to latinske, nemške iu slovenske.
Tukaj naj slede še molitvice in kratki zdihljeji pri raznih priložnostih.
1. Kadar se zjutraj zbudiš:
Spal sem, terdo sem spal in sem vstal, ker me jo Gospod sprejel (Psi. 3, 6.) — O Bog, moj Bog! s svitom vred čajem k tebi; mojo dušo žeja po tebi, kako gostokrat moje meso po tebi (Ps. 62, 2.) — Vstal bom in iskal njega, kterega ljubi moja duša (V. p. 3, 2.) — Gospod, bodi nsša roka zjutraj in naše rešenje ob času nadloge! (Js. 33, 2.)
2. Kadar se preoblačiš.
Stori me o Gospod belega, in očisti moje serce; da v Jagnjetovi kervi očiščen, večno veselje dosežem!
3. Kadar se umivaš:
Operi me, o Gospod, čez dalje bolj od moje krivice, in očisti me od moje pregrehe; ker spoznam svojo hudobijo in moj greh je vedno pred menoj (Ps. U), 4 & 5). Mod nedolžnimi hočem svoje roke umivati (Ps. 26, 6). Kristus nas je ljubil in nas opral od naših grehov v ovoji kervi (Skr. razd. 1, 5).
Ali pa tudi:
Daj, o Gospod! moč mojim rokam, da odperem vsak madež, ter čist na duši in na telesu tebi služim.
4. K adar se češeš, lase ravniš:
Spomni se, o človek, da si prah in v prah se boš spremenil. (Gen. 3, 19.) Ne prisegaj pri svoji glavi, ker ne moreš ne enega lasu belega aH černega storiti. (Mat. 6, 36.) Ne bojte se; vaši lasje na glavi pa so vsi raz-šteti. (Mark. 10. 30.) Nikomur zmed vas ne bo las poginil z glave! (Dj. apst. 27, 34.)
5. Kadar se oblačiš:
Obleci me, o Gospod, novega človeka, kije vstvarjen po Bogu v pravičnosti in resnični svetosti (Efež. 4,24). — Verzimo od sebe dela teme in oblecimo orožje ovitlobe. (Rim. 13, 12.) Oblecimo Gospoda Jezusa Kri-stusa in ne strezimo mesu v poželenji. (Ravno tam.) — Gospod me je oblekel v oblačilo zveličanja in me je ogernil z obleko pravičnosti. (Js. 61, 10.)
6. Preden pričneš jutranjo, ali kako drugo
molitev:
Gospod! odpri moje ustnice in moje usta bodo tvojo hvalo oznanovale. (Psi. 1, 17. — Prepeval bom tvojo moč in se koj zjutraj razveseljeval tvoje milosti; ker si moj sprejemnik in moje pribežališe ob dnevu moje stiske. (Psi. 58, 17.)
7.	Preden kaj premišljuješ, ali kaj pobož-
nega bereš:
Govori, o Gospod, tvoj hlapec posluša. (L Kralj. 3, 10.) Kako sladke so tvoje besede mojemu gerln, bolj kot mčd mojim ustam! (Psi. 118, 103.) — Gospod, ti sam imaš besede večnega življeqja. (Jan. 6, 69.)
8.	Kadar se z blagoslovljeno vodo pokropiš:
Pokropi me, o Gospod, s hisopom in bom očiščen, Operi me in bom bolj bel, kakor sneg. (Psi. 50, 9.)
9. Kadar od doma greš:
Gospod! pot svojih postav mi pokaži, uči me tvoje postavo; krivično pot odpravi od meno, in polji me na stezo tvojih povelj, kar želim (Psi. 118.)
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Novo mesto, dnč 27. marca. Čestokrati se je že omenjalo v poprejšnih letnikih „Zg. Danice" o popravilih, ki so se tekom dvajset let veršili v tukajšni cerkvi čast očetov frančiškanov. Krona ter verhunec tega popravljanja je sedaj postavljen. V 25. dan marca je bil slovesno blagoslovljen tabernakelj. Predenj kaj več povčm o tej redki slovesnosti, a še redkejšem kinču kake cerkve, naj omenim nekoliko iz zgodovine te cerkve.
Pervotna stavba, prezbiterij, je jako stara; skoraj gotovo že iz 14. stoletja. Imel je namreč na tem kraji Kostanjeviški samostan cerkvico, zidano v gotiškem slogu. Ko so se leta 1469 iz Bosne pregnani frančiškani naselili v Rudolfovem, podaril je čč. oo. redovnikom to cerkvico, posvečeno sv. Leonardu, Kostanjeviški opat Egidij, s tem, da naj opravljajo službo božjo meščanom, ki še niso imeli to dobo lastne fare. Pozneje so k go-tiškemu prezbiterij u prizidali ladijo v jednakem slogu z lesenim stropom. Leta 1664 je ogenj skoro do čistega pokončal mesto. O tem požaru je bil pogorel tudi frančiškanski samostan s cerkvijo, v kateri se je pokvarilo tudi mnogo starih spomenikov.
Za te dobe je živel v mestu blag mož, vešč v vseh strokah znanstva, Matija Kastelic, ki je bil kanonik v kapiteljnu. S svojim imetjem je popravil kvaro, katero je cerkvi in samostanu vzročil požar. Kot izversten arhitekt je vodil tudi sam stavbo. Pravi okus pa je bil za te dobe še pokvarjen; k gotiškemu prez-biterju so prizidali ladijo v drugem slogu. V 18. stoletji se je z altarjem pokvaril ves krasno zidani prezbiterij. Tudi okna so bili zazidali, razun jednega. Sploh je bila cerkev zanemarjena.
Tako pokvarjeno stavbo so jeli polagoma popravljati pred kakimi dvajsetimi leti. Leta 1866 je stavbeni mojster G. B. Pascoli izdelal jako okusno lice (fasade), ki je 21 metrov visoko. Tudi po cerkvi se je mnogo popravilo in olepšalo.
Nekaj let že so bili za samostan gledš dohodkov milejši časi. Radi tega je zamogel sedanji prečast. o. predstojnik izveršiti jako zaslužno delo ter dati krasnemu prezbiteriju pervotno lice. Kako lepa stavba je, videlo se je še le, ko so bila rebra očiščena raznega beleža in 168 let stari oltar, porušen 20. julija 1. leta.
Okna krasijo podobe na slikanem steklu. V srednjem oknu je podoba cerkvenega patrona, sv. Leonarda. predstavljajoč jako ginljiv prizor iz njegovega življenja; v stranskih altarji pa je videti podobe sv. Frančiška in sv. Anton s in pa sv. Klare in sv. Elizabete.
Delo je oekerbela firmo Neohooser v Inspruku no Tirolskem. Ker je delo jsko lepo in solidno, in ceno tndi ne pretiraoa, zamore so z lahko vestjo priporočati vsakemu, ki potrebuje jednakega dela, — če tndi nekateri inostranske manj čislajo. Menda le radi tega, ker so ravno inostranske.
Kamnoseška dela, ko je ssmostanski predstojnik dobro pretehtal načert, je prevzel Ljubljanski kamenosek g. Feliks Toman.
Delo je toliko napredovalo, da so zamogli milostivi knezoškof dr. J. Misija o svoiem kanoniškem obiskovanji po Dolenjskem posvetiti (konsekrirati)oltar(menso) 4. dan meseca sept lanskega leta. Vže takrat človek ni včdel, bi se li čudil krasnemu, lepo pisanemu mar-meljnu, ali pa lepemu čistemu, čisto natančno zverše-nemu delu.
Ko pa je bil oltar, ki meri 5m. 45cm., res odgernjen našim oččm, moram terditi, da je kar očaral nam oči. Nismo se nadejali toliko doveršenega dela, če tudi smo pričakovali kaj jako lepega. Cestokrat se kakov oltar vidi v načertu jako lep, v resnici pa ni takov. To pa je ravno nasprotno. Izdelano je vse jako natančno do najmanjše kamenene rezbarije. Ne hote se vsiljuje gledalcu miael, da ima pred očmi jako lep«; razraščeno cvetlico; — tako primerno se vzdiguje jeden del iz drnzega. — Jako omikani ljudje, hodeč gledat delavce, popraševali so radovedno, od kod so ? Zvedevši pa, da so domačini'iz Ljubljane, čudili so se, češ, kedo bi si bil pred nekaj leti še nadejal, da dobimo tako spretnega mojstra tudi v tej stroki. — Kedor bi menil, da pretiramo stvar, ima priliko prepričati ae z lastnimi očmi. Meoi seveda se najbolj čudno zdi, da je tudi vže priprost narod dobil nekakov okus za pravo cerkveno lepoto; poprej mu je rada vgajala le pisana šara. Tudi priprosti ljudje ne morejo prehvaliti krasnega kinča. „Ko bi tudi hotel opisati lepo delo, godilo bi se mi, kakor onim Indijanom, ki so bili pri slovesnosti povodom 7001etnice sv. Frančiška. Prišedši domov pripovedovali so svojim bratom in znancem:
„Bilo je lepo, bilo je lepo!" — tako nekako je označil mil. g. prošt v napitnici to krasno delo.
Če bodemo potrebovali umetna dela za hiše božje, ni treba več iskati umetnikov po inozemstvu. Imamo domačih umetnikov — kamnosekov g. F. Toma na, ki umč terdemu kamenu vliti podobo lepe cvetlice. Za-toraj bodi gorko priporočen onim, ki potrebujejo jednakih umetnikov.
Slikarijo na opresni zid in za oltar je zveršil tudi domači umetnik g. Ogrin z Verhnike. Ornamentika po oboku je posneta deloma po oni v votivni cerkvi na Dunaji.
Vže slike v medalijonih po oboku, predstavljajoč - predpodobe Kristusove v stari zavezi, kazale so nam dobro izurjenega akademičnega slikarja, ki ume podobi vliti dušna čutila. Še bolj pa so nas iznenadile slike sv. Jožefa, sv. Alojzija, sv. Bonaventura in sv. Ljudevita škofa iz reda sv. Fraočiška, ki na zlato podlago slikane dajo oltarju še le pravo živost. Upati je, da bode jed-na k o mojstersko do spomlsdi doveršil slikarije tudi po stranskih stenah, za katere je bilo lansko leto vže prepozno. Kakove bodo, hočemo poročati kot dodatek o svojem času. — Kakor oam svedočijo te slike, posvetil ae je naš umetnik strogo cerkveoi slikariji.
Jednako so pokazala že tudi droga dela, ki jih je zveršil ta umetnik. Tu pa si bodo postavil stalen spominek. Vsak, ki bode videl to delo, bode ga gotovo sam todi izbral za jednaka dela, ko jih bode potreboval.
Pač smemo biti ponosni, da imamo vže tako iz-verstne domače umetnike! Pač ni treba več jednakih del naročevati is inozemstva!
Kskor je bilo vže omenjeno, blagoslovil je v praznik oznanjenja Device Marije milgsp. prošt P. Urh taber-nakelj in oltarne slike. V ta namen je bilo ob 10 duhovno opravilo v tukajšnji cerkvi, mesto v farni kapiteljski, C. g. dr. J. Marinko je imel slovesnosti primeren govor; potom je sledila pontifikalna sv. maša, med katero sa tukajšni pevci — dijaki —.pod vodstvom samostanskega predstojnika in pevovodja pOli v cerkvenem duhu. Videti prod seboj krasni oltar* in slišati lepo cerkveno pelje, prišla je navzočemu ne hotč mod službo božjo misel, češ, kakor ima izversten okus sa cerkveno petje, jednako tudi sa cerkveoi kinč.
Nsj k sklepu še omenim, da se je za blage dobrotnike, ki so k temu v nepričakovani meri pripomogli, brala že marsikatera sveta maša in se bodo še, da bi jim Bog stotero povernil na duši in na telesu, kar so dobrega storili za hišo Božjo.	—t—
Iz Sarajeva, 28. sušca. (Poterdilo. Zbirke za zvo~ nove in za druge naprave nadstolniČne. Šole. Spodraščaj duhovnov.) Še le sedaj poterjujem, da sem prejel denarje poslane mi za razne namene (za stolnico v Sarajevu 13 gld., za cerkve v Bosni 2 gld. 40 kr., za bosanski misijon 5 gld. 45 kr., za naše zavode 15 gld. za »Srce" 8 gld. z listom od 5. sušca.)
Silno nas veseli, da se je že toliko nabralo za naše zvonove. Naj bi zgled verlih Slovencev zbudil Hervate, pri kterih ukljub odborov in sej in govorov nabirke za veliki oltar nič prav ne napredujejo. Želimo, da bi 4 zvonove imeli, in ko bi mogoče bilo še mertvaško zvonče. Cerkev bo do jeaeni pod streho, tudi zvonika bodesta gotova. Radi poznejšega notranjega olepšavanja in ko se bo mogel »kor" dodelati, bi želeli, da bi se zvonovi še letos na- jesen obesiti mogli.
Počasi nabiramo denar za nadbiskupov prestol, sa kanonikov in druge klopi, pa za zmalanje cerkve. Gled6 oken smo dosta srečni. V presbiteriji ima biti 5 velikih malanih, po 800 gld., in vseh pet je že oddanih; v la-diji bodo na vaaki strani po 4 okna, po 250 gld., od kterih so tri že zagotovljene. Toraj še pet stranskih oken in pa „zvezda" na pročelju cerkve (500 gld.) čaka na dobrotnika. Za orgije so nabirke nekako prejenjale* Najbolj so se zanje zanimali vojniški krogovi, a odkar je Presvetli zabraoil, da se v naši cerkvi ne smš maše vati za nekega samcmorca (ki je bil sin generala Ch.)> se je vse popustilo. Prižnica in 1 stranski oltar na čaat sv. Cirila in Metoda nam se je obetal za gotovo; a drugi stranski Immaculatae morala bo Bosna dati. Za mašno obleko, sv. posodbe, svečnike pa mora Bog preskerbeti.
Sestre iz društvo Božje ljubezni marljivo delajo. Blizo 200 otrok hodi k njim v šolo. Okoli 30 otrok povse zastonj vzgajajo v svojem zavodu; drugim dajejo, o poldne hrano in po šoli kruha. V lani smo počeli pripravni tečaj za učiteljice, da si izvježbamo dobre sestre za naše bosanske šole in pa da tukajšnjim šola-ricam damo priliko za daljno naobrazbo. Tudi v Tuzli imajo žensko, v Broškah pa žensko io moško šolo (nad 100 Bošojakov je v 1. in 2. razredu). Davno iščem ka-teheta za naš zavod, pa ga dobiti ne morem. Upam, da bodo milostni škof ljubljanski zadnjo mojo prošnjo uališali. Posla imamo silno moogo, a premalo nao je duhovnov.
Tudi sestre miloserdnice iz Zagreba lepo delajo in nam mnogo koristijo. Sedaj se bodo v Berčki naselilo, da tudi tam katoliško šolo vatanovfc.
Domačih svetovnih duhovnov še ne bo tako kmalo« Pervi so še le v 4. gimn. razredu v Travniku. Deško semenišče v Travniku bo letos dodelano. A bogoslovsko semenišče? Na skoro bo treba, da se zida — a zemljišče, denar... od kod?
Serčna zahvala za ves trud in Vaše dobrote! Bosno in naše zavode Vam še za naprej prav toplo priporočam. Terkajte z molitvijo pri Bogn, da vsem zašije solnce edino-prave vere rimokatoliške. Pozdravljam Vas. V Sarajevu, 28. sušca 1886.	Dr. Ant. Jeglič.
Kaj je ljudstvo brez vere?
To kaže to-le iz poslednjih dni: Blagajnik mestne davkarije v Terstu, ki je iznevčril 70.000 gld. — C. k. kancelist v Gorici, ki ga premsajo za 2.200 gld., ki so iz pisarno zginili, ko je bil on kancelist — Dva tolovaja, ki sta v nedeljo • večer v Latermanišču zaklala paznika, ki je bil v službi pri c. kr. vojnem založišču.
—	Šolske knjižnice, ki so boje polne kužljivosti zoper nravo in omiko in tudi zoper Avstrijo, ktere je zato na-učni minister po vsi pravici io dolžnosti nkazal trebiti,
—	pa tudi nekteri „subjektiM in „predikati", ki se temu potrebnemu opravilu ustavljajo!
Gospod, pri nas ostani!
Ko nas satan zalezuje In grešiti napeljuje, Gospod, o Ti nas brani! Boka pelje naj nas Tvoja Zmagovalno proč iz boja — . Gospod, pri nas ostani!
Ko nas svet hudobni skuša, In v nevarnosti je duša, Da greh jo kje ne rani; Ti v pomoč Gospod nam bodi, Milost Tvoja naj nas vodi, — Gospod, pri nas ostani!
Kedar hudo poželjenje Nam greniti če življenje, Nam stoj Gospod na strani! Da bo čista naša duša, In zla grehov ne okuša — Gospod, pri nas ostani!
Grehe naše in razvade, Upe prazne, prazne nade, Gospod nam ti odstrani! Ko obda nas grehov tmina, Ti pomoč si nam edina — Gospod, pri nas ostani!
Ko vse zlo nas če zadeti, Milost Tvoja naj nam sveti — Gospod, Ti nas ohrani! V sili vsaki in nezgodi Tvoja roka naj nas vodi — Gospod, pri nas ostani!
Ko povelje se naznanja: „Daj poštšv za svoje djanja!" Ob uri nam neznani; ... Zadnja ura ko nam bije, Pot mertvaški nas oblije, — Gospod, pri nas ostani!
Milostljiv Gospod nam bodi, Sin ko Tvoj vse ljudstva sodi, — Da smo na desni strani. — Da srečni bomo vekomaj, Da srečno pridemo vsi'v raj — Gospod, pri nas ostani!	I. Z.
Razgled po svetu.
Iz Kaire. Listič za srednje sfrikanski misijon, s imenom „NigriziaM, v Veroni, piše: Prevzvišeni nadvojvoda Oton, vnuk avstrijanskega cesarja, ki popotuje po Jutrovem, je šel tudi skozi Kairo, in 7. sušca je bil pri sv. maši v cerkvi naše naprave za srednje-afri-kanski misijon. Peli so naši zamurci. Naslednji dan, v obletnico smerti nadvojvoda Franc-Karola, očeta sedanjega cesarja, in starega očeta njegovega, je zopet prišel k černi maši, ki jo je najel za imenovanega ranjcega. Zamurci so tudi ta dan za černo mašo verlo peli.
Oba dni je bil mladi nadvojvoda v resnici položno pri sv. opravilu in skazoval se je pravega dediča po-božnosti Avstrijanske hiše.
Angleško. Kako se godi na Angleškem, kaže med drugim tabor delavski, ki so ga bili pred nekimi tedni napravili v Hvdeparku pri Londonu v najhujšem mrazu. Do 50,000 ljudi se je bilo zbralo. Dvč diviziji policajev je čakalo v bližnjavi, da pritisnejo, ako bi bilo treba, in minister za notranjstvo je čakal v kočiji, da bode v potrebi dajal povelja. Trije socijalisti so imeli govore, ki so bili osnovani precej po znanem kopitu. Vsa množica je gromovito ploskala. Naredili so sklep do vlade, da naj kar precej prične javne dela, da delo dobi 300,000 brezdelnih v Londonu in 5 milijonov prazno-valcev po deželi. „Nič milošnje, ampak delo hočemo!" tako so klicali.
Proti pol-šestčm so kolovodji hotli zopet na drugi kraj se podati, da bi tam nadaljevali; kar neprevidoma pridirja policijska četa na konjih razganjat ljudstvo. Mnogo oseb je bilo pri tem na tla poteptanih in znatno poškodovanih. Množice, s tem razdražene, začno kamenje metati na okna, štacune in hiše. Nevarnost je bila velika; pomnožena policija je poslednjič ljudi razperšila.
Angliji se pač utepa, ki je že od davno vsakteri sodergi in hudodelnikom dajala pribežališč in torej potuho.
Čudni so Angleži! Sredi te silne reve in nadloge po Angleškem so pa ravno tisto nedeljo, ko se je v Londonu to godilo, imeli v Altkaru pri Liverpool-u neumno pasjo ježo, djal bi, ukljub gospodujoči lakoti in pomanjkanju. Pišejo namreč, da perva tekavska para (z imenom „Miss Glendyneu) je dobila premijo 10,000 mark, druga 4,000, in dve po 1,000 mark!
Svčtu se vedno meša iu v svojo lastno nesrečo kljubuje previdnosti Božji. Po druzih krajih ob času, ko hujave žugajo, na postne petke, sobote napravljajo plese, da drugi dan še k temu sv. mašo zaspe in dvakrat prederzno delajo zoper zapovedi sv. Cerkve.
Kako se zaničevalcem cerkvene zapovedi utepa, imamo dokaj zgledov. V St. Osvaldu na južnem Bavarskem je neki mož bil precej ponosen na svojo nejevero, in rekel je, Če je Bog ali satan, naj mu dasta to občutiti; kupi si v kerčmi klobaso in odide proti domu. Po poti pa je zgubil ta zalogljej; verne se nazaj in zopet kupi enako popotnino. Ko pa jo je potem jčl jesti, mu je kosec od nje v gerlu obtičal in zasramovalec se je zadavil. Groza te dogodbe se je še pomnožila s tem, da je mertvi bogoskrunec pri pokopovanji padel z no-silnic in iz mertvaške rake. (Frebg. Kirchbl. 1873.)
Iz Palestine in Sirije. Znani misijonar Tirolec J. Gatt iz Svete zemlje v „Vaterldu.u naznanuje masiktere zadeve, kterih znamenitiše naj tu posnamemo. Za sta-rinsko-slavno mesto Balbek v Siriji je gerško-katoliški patrijarh posvetil novega škofa msg. Gerazima Maakad-a. Tudi v Banijas-u v Galileji, ob velikem Hermon-u, je vstanovil novega škofa; ta kraj je starodavna Cesa-reja Filipova, v evangeliju zelo imeniten kraj; imenovalo se je mesto tudi Paneas (po maliku Pan-u), od tod sa-
dan je ime »Baniaa" Novi katoliški škof se imenuje Butros (Petros) Džsridži in stanuje t Rsšaji.
V	Bejrutu so napravili plinovo svetljavo in govori se celo o železnici, najberže od ondod t Damask itd. V tem meatu je veliko katoliških napr&v, od todi tolik napredek; po druzih mestih in krsjih je toliko bolj mertvo (letargija), kolikor manj kristjanov, celo v Dsmasku in Jeruzslemu. Bejrut ima namreč tri katoliške nadškofe in tri univerze, jezuitovsko t;skarno itd. — V Sajdi (Sidon v Feniciji) je požar pokončal vso notrsnjo cerkveno opravo maronitovske (katoliške) cerkve, — zgorel je tudi leseni tabernakelj; toda kelih s posvečenimi Hostijami je ostal nepoškodovan. — Melbitiški (katoliški) škof v Sajdi je 1.1886 obhajal svoj škofovski jubilej.
V	Jeruzslemu bila je pervo adventno nedeljo 1885 posvečena novs farna cerkev najav. Odrešenika pri čč. oo. Frančiškanih. Ta je druga v Jeruzalemu posvečena cerkev (ne aamo blagoslovljena, kakor je navadno po misijonih zarad nevarnosti oskrunjenja), in je tudi ena naj lepših na Jutrovem. — Gerki v unih krajih so vedno prederzni in išejo si svetiš v last spraviti; v začetku letošnjega leta so se polastili na Oljski gori krsja »Bori Gslilej" in so ga obdali z obzidjem, če tudi so Lstinci in Armenci oporeksli in zdaj pravda teče. To je kraj, kjer se je bil Gospod apoateljnom prikazal po vstajenji , in Galilea.tt — V Betlehemu je bilo pred nekimi leti odpadlo nekaj katoličanov v prepiru oziroma na pokopališe; sedaj so se povernili v sveto Cerkev, morsli pa so se cerkveni (očitni) pokori podvreči.
Ob Gazi, blizo Jaffe, je v začetku sušca eden sngleških parnikov pri naj lepšem vremenu o večernem mraku na breg terčil. Vlada (turška), ki je imela žito na parobrodu, ima škode za 6.000 turških zlatov. Turki nočejo blaga zavarovati zoper škodo, to je pri njih „haramM, greh, češ, da ae sega v previdnost božjo; ljudi in deželo v pogin pustiti, to pa, kakor se zdi, ni „haram"!
Na Jutrovem treba bi bilo nekaj čverstega dežja, potem bi se smela pričakovati dobra letina. Zima letos je bila nenavadno mehks. Setve in zidsnja hiš zima tukaj nič ne preterga; sicer druge opravila pa zastajajo, kakor drugod.
Vlada to dobo dopušča konje za bskšič si dajati in ima jih že lepo število v Palestini in Siriji.
V	Armeniji se prav pogosto godijo spreobernjenja, daairavno latinski misijonarji ondi imajo marsikaj terpeti od turških vradnjj, kakor je znati. Katoliški Armeni so nedavno *udi v Egiptu vstanovili novo škofijstvo in so škofa tje poalali. To velji tudi o katoliških grekih.
Bratovake zadev«.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprodnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vaih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezveratvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Mladeneč, da bi bil obvarovan neke zadrege. — Obupljiv človek za poboljšanje in pomoč. — V nogah zelo bolna žena se prav posebno priporoča Naši lj. G., sv. Antonu Pad. in av. Valentinu, da bi še ozdravela, če je Božja volja. — Sestro, ki veliko terpi od kerčev, priporoča brat — Oseba, ki že več mescev na nogi prehudo terganje terpi in zdaj že več hoditi ne more
ter bode morala službo popustiti, ako so ji ne zboljša kor tudi nobene zdravila ne pomagajo, ae prav živo priporoča vsim bratovskim udom v molitev, da bi na prošnje N. lj. G., av. Jožefa, sv. Antona, sv. Deodata in duš v vicah Ijnbi Bog ji podelil zdravje. Ako bo uslišana, se hoče očitno zahvaliti za to veliko milost.
Zalmde.
Moja soproga ozdravela je od težke nevne bolezni na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca, sv. Ane in sv. Antona Padov. Po obljubi zahvaljujem se tu očitno in objavljam to vsem prijateljem in bralcem „Zg. Dan." A. S.
Koledar sa prihodnji teden: 12. mal. aerpana. S. Zenon. — 13. S. Hermenegild.
—	14. S. Justin. — 15. S. Anastazija. — 16. Matere Božje 7 žalosti. — 17. S. Rudolf. — 18. Cvetna nedelja. S. Apolonij.	_
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše Škofije: S Šent-Jurja p:>d Kumom 20 gld. 50 kr. — Hermina grofi oja Auer-spergovs 6 gld. — Z Vač 12 gld. 25 kr. — Od Belo cerkve 37 gld. 40 kr. — S Tople Rebri 5 gld. 60 kr.
—	Iz Slavine po č. g. Jak. Strupi-ju 50 gld. — Iz Leš 5 gld. — Iz Bruanic 13 gld. — Iz Šent-Jurja pri Šms-riji 28 gld. 50 kr. — Po čč. gg. Uršulinaricah 13 gld. 41 kr. — Z Berda 13 gld. 38 kr. — S Kamne gorico 26 gld. 40 kr. — Z Verhpolja pri Moravčah 17 gld. — S Čateža pri Savi 15 gld. — Od Bele cerkve zopet 4 gld. 36 kr. — Z Ljubnega 10 gld. — Iz Kočevja po č. g. J. Smrekarj-u 47 gld. — C. g. župnik Jož. Jereb 1 gld.
Za zvonove v Sarajevem: J. in M. Šimunovič v Vinici 10 gld. (oddala v kn. škofijski pisarni). — Neim. 1 gld. — Iz Brusnice 7 gld. — Od sv. Jošta pri Polhovem gr. po č. g. župn. Ant. Hočevarji 4 gld.
Za študentovsko kuhinjo: čast. g. kapi. Val. Ali-jančič 2 gld. — Neimenovane dobrotnice 2 gld. — C. g. župnik Jož. Jereb 3 gld. — Neka dobrotnica po preč. g. m. župniku J. Rozmanu 5 gld. — J. Z. R. 10 gld.
—	M. Š. 3 gld. — Čast. g. župnik Ant Hočevar 2 gld.
—	Msr. M. P. 10 gld. — Polona Galjot 2 gld. — Neimenovan 2 kupona, t. j. 4 gld. 20 kr.
Za sv. Detinetvo: Iz Šmartina pri Kr. po č. g. V. Alijančiču 5 gld. — Msr. M. P. 10 gld. — Polona Galjot 10 gld. — C. g. župnik Jož. Jereb l gld.
Za sv. Očeta: Msr. M. P. 10 gld. — Polona Galjot 5 gld. — Neimenovan 2 kupona, t j. 4 gld. 20 kr. — Od sv. Jošta pri Polh. gr. po č. g. župn. A. Hočevarji 4 gld. Za cerkev sv. Martina na ZUski Bistrici: L. R. 1 gld.
—	Msr. M. P. 10 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Polona Galjot 5 gld. Za MarijanišČe: Polona Galjot 10 gld. Za olje pri oltarji N. lj. Oospč presv. Jezusov. Serca : Ana Š. 30 kr.
Za afrikanski rmstjon: Dobrotnica po preč. g. m. župn. J. Rozmanu 5 gld.
Za Ameriko: Dobrotnica po preč. g. m. župn. J. Rozmanu 5 gld.
Za oo. Trapiste v Bosni: L. R. 1 gld. Za hišo kat. družbe rokodelskih pomočnikov:' Msr. M. P. 10 gld.
Za družbo ev. Bonifacija: Msr. M. P. 10 gld. Za razširjanje ev. vere: Msr. M. P. 10 gld. Za PariSco bratovšino za duše v vicah: Msr. M. P. 10 gld.
Za misiton v Bolgariji: Msr. M. P. 10 gld. Za misijon v bos*i: Msr. M. P. 10 gld.
Odgovorni vrednik: Lika Jeraa.
— Tiskarji in založniki: Jošei Blaziikovi laslediiki v Ljubljani.