Poštnina plačana T gotovfaL Leto XIX., št. 20$ Ljubljana, nedelja 4* septembra Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—■ Za inozemstvo Din 40.—_ Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon fit. 2455. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1* telefon št. 65._ Rokopisi se ne vračajo Kaj bo storila Amerika Od izbruha sudetske krize, ki je postavila med verjetnostne račune možnost oboroženega spopada v samem osrčju Evrope, se miroljubni svet ni nehal ozirati na London, ki je bil v vseh poslednjih evropskih krizah središče naj različice jših diplomatskih akcij za zavocrovanje ogroženega miru. Kakor v abesinski in španski krizi, tako prihajajo tudi sedaj predvsem iz Londona vsa ona pomirjevalna poročila, ki jim na izkušnjah bogati svet morda še ne zatrpa v celoti, ki jih pa sredi neprestanih novih vznemirjanj vendarle sprejema z občutki znatnega olajšanja. Morda je London v prejšnjih krizah zares razočaral pretirana pričakovanja v posameznih konkretnih primerih, toda politiki miru v okviru stvarnih možnosti, s katerimi je moral realno računati, se ves ta čas ni izneveril. V sudetskem primeru pa je pre-močrtnost angleške politike vsaj doslej popolna in odkrito moramo priznati, da ni London v svoji kočljivi diplomatski akciji, ki jo izvaja v posebno težkih razmerah, zagrešil nobene takšne napake v presoji in meri, da bi zmanjšal svoje izglede za uspešno zaustavitev nasilja, ki bi vrglo Evropo v nov bojni vrtinec. Akcije angleške diplomacije pa ne moremo pra^ vrednotiti, ak0 ne upoštevamo na eni strani velikih notranjih naporov za oborožitev, ki potekajo vzporedno z vsemi zunanjimi prizadevanji za ohranitev miru in ki zahtevajo toliko večjo pospešenost kolikor večja je biTa doslej angleška zamuda v tem pogledu, na drugi strani pa enako pomembna zunanjepolitična prizadevanja za čim tesnejše sodelovanje s prijateljskimi in zavezniškimi državami, ki naj povsem neprisiljeno in v primerni, kolikor mogoče nerazdražljivi obliki podpro njeno delo za ohranitev miru. Tak se je prav v razpletu sudetske krize kazala vedno večja solidarnost Anglije in Francije, še presenetili ivej še pa vzporedno poglabljanje sodelovanja z Zedinjenimi državami Severne Amerike v vseh splošnih miroljubnih akcijah, ki naj bi obstoječim evropskim krizam odvzele nevarnost. Te zasluge angleške diplomacije bo mogoče pravilno oceniti šele čez čas, kajti naivno bi bil0 misliti, da "ta Hull in Roosevelt v najodločilnejših trenutkih vskočila v razvoj in podprla angleška prizadevanja za omiljenje napetosti sam0 iz osebnih pobud. Svarila. ki so prišla iz Amerike, 9o v neposredni zvezi s samim razvojem angleške zunanje politike v zadnjem času in jih zato lahko smatramo za povsem naraven odmev uradnega angleškega spoznanja, da so meje Angliie v današnjem, po modernih tehničnih pridobitvah tako skrčenem svetu daleč na evropskem kontinentu. Odločilen korak v preusmeritvi angleške zunanje politike v to smer je bil storjen tedaj, ko se je London v spoznanju resnosti položaja v srednji Evropi ter v prepričanju, ki ga je že 24. marca izpovedal premier Cham-berlain. da namreč vojne v osrčju kontinenta ne bi bilo mogoče lokalizirati, odločil za direktno akcijo v Pragi s posredovanjem lorda Runcimana. Od tega trenutka dalje je bilo tudi odgovornim čini tel jem onkraj oceana jasno, da bo usoda Zedinjenih držav v primeru kakega konflikta tesno povezana z usodo sosedne Kanade, ki je britanski dominion in ki bi v primeru angleškega posega v evropski konflikt ne mogla stati ob strani Ako vse to upoštevamo. se nam zde razne izjave Londona in Washingtona, ki smo jih slišali v zadnjem času, samo naravna in logična posledica onega prvega angleškega koraka, ki ga je narekovalo novo spoznanje o pravem mednarodnem položaju Anglije in njenega imperija. Na liniji tega spoznanja so bile po vrsti podane naslednje izjave: dne 16. avgusta izjava ameriškega državnega tajnika Cordella Hulla, tri dni nato izjava prezidenta Roosevelta na kanadskem vseučilišču v Kingstonu, 26. avgusta izjava angleškega letalskega ministra Kingsleya Wooda o namenu angleškega oboroževanja ter končno £?o-vor ministra sira Johna Simona v La-narku dne 27. avgusta tega leta. Sir John Simon je povezanost Anglije in Zedinjenih držav Severne Amerike v skupni akciji za ohranitev miru še posebej javno manifestiral z značilnim sklicevanjem na Hullov in Roo-seveltov govor: »Čitali ste zel0 zanimiv govor, ki ga je pred kratkim imel ameriški državni tajnik Cordell Hull. Kar je Hull tedaj dejal in kar je nekaj dni nato izjavil Roosevelt v Kanadi, mora sprožiti v srcih britanskega naroda globok odmev.« Washington je bil zelo zadovoljen s to aluzijo in Cordell Hull je v novi izjavi novinarjem celo izkoristil priliko in znova pouda NEMŠKA ODLOČITEV PRELOŽENA V NURNBERG Po Heiitleinovem povratku iz Berchtesgadena nadaljujejo voditelji sudetsko-nemške stranke s svojo nejasno politiko Praga, 3. sept. n. Henlein se je po povratku iz Berchtesgadena v Marijinih va-rih sestal z ostalimi voditelji sudetsko-nemške stranke ter jim podal kratko poročilo o razgovorih, ki jih je imel s Hitlerjem. O vsebini teh razgovorov se čuva največja tajnost. Objavljeni komunike pravi samo, da so funkcionarji SDP popolnoma odobrili Henleinov postopek. Snoči se je javil v Marijinih varih član Runcimanove misije Ashton Gwatkin ter imel s Henleinom dolg razgovor. Očividno razočaran se je Gvvatkin vrnil v Prago. Henlein ni hotel z jasno besedo na dan, temveč je vztrajal na stališču, da odločitev ni pri njem, da je bil njegov razgovor s kance! ar jem Hitlerjem le informativnega značaja in se .je po dosedanji metodi izogibal konkretnim izjavam. Navzlic temu prevladuje v praških poučenih krogih prepričanje, da je odločitev že padla in da se je kancelar Hitler sedaj končnoveljavno odločil glede nadaljnjega postopanja. Gotovi znaki dokazujejo, da bo odločilna beseda izgovorjena na niirn-berškem kongresu, ki pričen ja ta teden. Sodeč po razpoloženju, ki se je danes opažalo v vodilnih nemških sudetskih krogih, bodo zahteve, ki jih bo postavil Hitler v Niirnbergu glede rešitve sudetsko-nem-škega vprašanja, daleč presegale okvir skrajnega popuščanja, na katero je češkoslovaška republika pripravljena. Današnji diplomatski stiki med Prago Londonom in Parizom so bili jako živahni. češkoslovaški službeni krogi se kažejo zadovol jne z uspehi teh razgovorov. Poudarjajo, da bo češkoslovaška republika do skrajne granice, ki je dopustna s stališča obstoja in varnosti države, ustreg- la zahtevam sudetsko-nemških voditeljev. Preko te gTanice pa ne bo šla za nobeno ceno in je pri tem sigurna, da sme računati na polno razumevanje in na polno solidarnost prijateljskih velesil. Akoravno torej danes položaj izgleda zopet poostren in se tudi v nemškem časopisju zopet brezobzirnejše pojavlja znana protičeška propaganda, se pa vendar smatra, da je neposredna vojna nevarnost prebrodena, ker je obrambna fronta okrog češkoslovaške tako mogočna in strnjena, da bi vsak poskus nasilne rešitve sudetsko nemškega vprašanja nemmovno izzval oborožen odpor, ki ga nihče ne bi mogel streti. Danes se Gwatkin zopet sestane s Henleinom Praga, 3. septembra, h. Današnji dan je bil v Pragi zelo živahen. Prezident dr. Beneš je ob 11. sprejel ameriškega letalca polkovnika Lindbergha, ki mu ga je predstavil ameriški poslanik Car. Popoldne je sprejel lorda Runcimana, ki je nato ob 18, uri s svojo soprogo in z nekaterimi člani svoje misije odpotoval na grad Brežani, last praškega nadškofa kardinala dr. Kas-parja, 30 km od Prage. Giad je bil prva leta po ustanovitvi republike poletni sedež ministrskih predsednikov. Kardina1 dr. Kas par, čegar gost bo Runciman. je češkoslovaški patriot ter deluje zvesto skupno s prezidentom in češkoslovaško vlado. Popoldne ob 18. je sodelavec Runcimana G\vatkin odpotoval v Jirkov ter se bo jutri na gradu Rothenhaus, ki je last princa Hohenloha, zopet sestal s Henleinom. češkoslovaški problem v odločilni fazi Po francoski In angleški sodbi je položaj slej ko prej resen — Henderson povabljen za Četrtek k ft&fobentropu Pariz, 3. septembra, h V francoski prestolnici prevladuje siplošno mnenje, da je češkoslovaški problem stopil v novo fazo. Sedaj, ko je imel voditelj sudetskih Nemcev Henlein uradni razgovor z nemškim kancelarjem Hitlerjem ter je z njim konfe-riral o položaju, ne gre več za spor med Prago in sudetsko-nemško stranko, temveč za mednarodni problem, ki mora zanimati vse evropske države. Ta ugotovitev je po mnenju merodajnih francoskih krogov zelo važna za razjasnitev položaja. Ne da bi zanikali resnost položaja, ki se slej ko prej označuje kot težaven, vendarle menijo, da se bo laže našla rešitev, ker je češkoslovaško vnrašanje postalo mednarodni evropski problem. To dejstvo je docela jasino vsem odgovornim državnikom. V tem smislu piše pariški »Temps« v svoji današnji večerni izdaji med drugim naslednje: Ker je prezident dr. Beneš razpravljal tudi več ur z zastopniki sudetsko-nemške stranke se je postopanje tudi s češkoslovaške strani preneslo na mednarodni tir. Sedaj je pričakovati, da bodo sudetski Nemci, ki imajo uradno podporo od Hitlerja, skušali doseči kolikor mogoče velike koristi za sebe, ne da bi prišlo do preloma v pogajanjih. Na koncu poudarja list da je bilo stališče Ang'ije v zadnjem govoru sira Johna Simona tako jasno definirano, da si nemška vlada o tem ne more delati nobenih iluzij. London, 3. septembra, h. Angleški uradni krogi nikakor ne delijo optimizma, ki se opaža danes v nekaterih angleških listih. Splošno presojanje situacije se more označiti več kot skeptično. Nadaljevanje proti- češke kampanje v nemških listih m v brezžičnih postajah se označuje kot slab znak. Informator zunanjega ministrstva ie danes napram inozemskim novinarjem govoril o navideznem pomirjenju. Dokler London ne bo imel zanesljivih infacionistov, da bi govorila bolj konkretno, toda okoliščine, v katerih sta oba podala svoje izjave, ne morejo nobenega pustiti v dvomu glede namena, ki so ga te izjave zasledovale. Zato ni težko uganiti, kaj sta hotela ameriška državnika doseči s svojima govoroma: podprla sta angleško miroljubno akcijo, ko je bila ta zaradi napetosti v srednji Evropi najbolj angažirana. Cordell Hull je govoril o »nevarnih, strahotnih pojavih razpadanja mednarodne skupnosti« in je kot primere navedel »vpade na ozemlje suverenih držav, rušenje priznanih vlad, vmešavanje v notranje zadeve drugih držav, kršenje pogodbenih obveznosti, posku- se reševanja mednarodnih sporov z orožjem« L dr., končal pa je z «opozorilom ameriškemu ljudstvu, naj se ne predaja iluzijam, da bi mogla Amerika ostati nedotaknjena od pretresov, ki bi zajeli svet drugod. Roosevelt je bil v Kingstonu enako jasen, ko je dejal: »Mi na zapadni polobli vemo, da ne ležimo več na zapuščenem kontinentu, ki bi ga konflikti od onstran Oceana v dobrem ali slabem ne dosegli.« Zaključek, ki ga lahko iz vsega tega napravimo, pa je: Položaj je slej ko prej resen, vsekakor bolj resen kakor pred kakimi šestimi ali celo tremi meseci; toda pozicija treh velikih zapad-nih držav in ž njimi vseh, ki žele pomagati češkoslovaški v njenem boju za ohranitev neodvisnosti, je močnejša danes kakor je biJa pred šestimi ali še celo tremi meseci. Amerika v eventualni evropski vojni ne bi ostala ob strani. Njene ogromne materijalne moči bi od prvega trenutka služile zapad-nim zaveznikom. Njena silna vojska — ali bi trajno ostala doma? Dobri poznavalci raizmer pravijo, da odgovor na to vprašanje ni težak za nikogar, ki zna poslušati in razumeti, kadar govorijo Angleži in AmerikancL, ga angleškega koraka utegnil vplivati v Berlinu vzpodbudno, v ostalem postavlja navedeni eotrudnik naslednje tri ugotovitve o trenutnem položaju: 1. še vedno se opaža v Nemčiji vpliv ekstremnega krila v stranki. 2. Poljska je v zadnjrm času znatno spremenila svoje dostdanje stališče in je sedaj že tako rekoč gotovo, da bi se v primeru resne krize odločila najmanj za nevtralnost, verjetno pa bi se pridružila zapadnim demokracijam. 3. Sudetski Nemci, vsaj najbolj trezni med njimi, že začenjajo polagoma uvidevati, da so samo sredstvo v rokah zaledja, ki zasleduje svoje posebne namene, glede katerih marsikdo že spoznava nedoslednost, ki se kaže v različnih stališčih nasproti posameznim nemškim manjšinam. Stališče Italije Rim, 3. sept. o. Tukajšnji listi objavljajo danes brez komentarjev poročilo rimskega dopisnika »Timesa«, ki tolmači rezervirano stališče Italije glede na češkoslovaški spor. Poročevalec pravi, da trenutno službeni krogi še niso dali nikake-ga pojasnila, spričo katerega bi bilo mogoče razumeti, da Italija noče postopati enako kakor britanska vlada in da si to- Male antante in Madžarske, ki je bfla poleg angleške in francoske nedvomno uspešna, že sama po sebi potrjuje, da stremi italijanska vlada po ureditvi razmer v srednji Evropi. »Gazzetta del Popolo« sodi, da je imel Hitlerjev sestanek s Henleinom povsem pozitivne rezultate. Prezident dr. Beneš bo imel na prošnjo Runcimana govor, v katerem bo podal vsebino načrta za reorganizacijo češkoslovaške države. „Times" o poljskih zahtevah London, 3. sept. b. Stališče, ki so ga zavzeli oficiozni »Times« o zahtevah češkoslovaških Poljakov, o katerih je list mnenja, da zaslužijo enako izpolnitev kakor zahtev© sudetskih Nemcev, češ da se tem ne more več priznati kakor onim. je bilo v Varšavi zelo simpatično sprejeto. Pisanje londonskega lista in nagla poljska reakcija v znamenju naznačenega ugodnega odmeva se v poučenih krogih tolmačita kot nov dokaz, da «> se odnosa ji med Poljsko in Anglijo izboljšali in da se Foljska skuša približati Londonu. Grandi pri Hali£axu London 3. sept b. Zunanji minister lord Halifss ie sprejel italijanskega poslanika Grandija, ki se je v torek vrnil iz Rima- Kakor se doznava, sta v razgovoru izmenjala misli v mednarodnem položaju, ne da bi se dotaknila posameznih perečih vprašanj. Angleški poslanik pri Becku Varšava, 3. sept b. Zunanji minister Beek je sprejel angleškega poslanika v Varšavi. Niun razgovor se je nanašal predvsem na -ej ne želi mirne ureditve češkoslovaškega J poljsko stališče v češkosiovaško-nemškera problema. Italijanska akcija za zbližanje sporu. Tretji Hodžev načrt velika čsl. žrtev „Temps" poudarja, da je pot do kompromisa še dolga in da je pričakovati novega zavlačevanja pogajanj Pariz, 3. sept. b. V tukajšnjih političnih krogih, ki spremljajo z veliko pozornostjo razvoj dogodkov na Češkoslovaškem, je zbudilo veliko pažnjo poročilo praškega poročevalca oficioznega »Tempsa« o sedanjem položaju v Pragi. Poročevalec opozarja najprej na tretji Hodžev načrt, ki ga ocenjuje kot veliko češkoslovaško žrtev. Toda vprašanje je, pravi nadalje, ali bodo te nove koncesije, pa naj bodo še tako daljnosežne, zadovoljile sudetsko stranko. V dobro informiranih krogih so mnenja, da Henleinovi zastopniki ne bodo kratko-malo zavrnili tretjega Hodževega načrta, ker vedo, da mu je tudi lord Runciman naklonjen, izjavili pa bodo. da se ne odrekajo svojim karlovarškim zahtevam, kar pomeni, da bodo hoteli izsiliti od praške vlade še nove koncesije. To napoveduje novo zavlačevanje pogajanj, kajti pot do kompromisa je še dolga. V sudetski stranki je precej zmernih elementov, ki ne bi nasprotovali mirni ureditvi spora in s tem nemškega problema v ČSR, žal pa ti elementi molče ali sploh ne pridejo do besede zaradi pregla-šujočih izjav ekstremistov. Slej ko prej velja seveda, da bo končna odločitev padla v Berlinu. Nevarnost je potemtakem dvojna: Na eni strani skušajo ekstremisti, katerih glavni zastopnik je poslanec Frank, zbuditi v narodu vtis, da so vse nove koncesije praške vlade samo bluf in da je tudi toli opevana odločnost in borbenost češkoslovaškega naroda samo narejena. Malo verjetno je, tako zatrjujejo ti ekstremisti, da bi Praga vzdržala v primeru ultimata. Na drugi strani je v Nemčiji še vedno dva milijona vojakov pod orožjem, ker je razen vpoklicanih rezervistov ostal v vojašnicah tudi letnik, ki je te dni odslužil kadrski rok. Odkar sem v Pragi, nadaljuje poročevalec, nisem še naletel na najmanjši znak malodušja, panike ali nediscipline, nasprotno, povsod srečujem samo jekleno disciplino in presenetljivo ubranost vseh češkoslovaških sil. Narod povsem zaupa svojim voditeljem, ker ve, da nikdar ne bodo od njega zahtevali, da naj se odreče svoji svobodi in neodvisnosti. Na Hrad-čanih so razpoloženi za sleherno koncesijo, ki je še v skladu s suverenostjo češkoslovaške države. Tretji Hodžev načrt je najboljši dokaz tega spravljivega duha. V Pragi tudi popolnoma zaupajo zapadnima velesilama, toda ne glede na njuno nadaljnje zadržanje bi bili vsi prej pripravljeni umreti kakor pa odstopiti od skrajne meje svojih koncesij. V Pragi je danes nekakšno husitsko ozračje. Češkoslovaški narod se zaveda, da ne gre samo za ohranitev republike, temveč tudi za obdržanje demokratične vladavine. Tudi v tem je del tako zvanega sudetske-ga problema, kajti bivši veleposestniki, ki so na splošno pripadali nekoč ponemče-valni aristokratski plasti, se čutijo prizadete z agrarno reformo, ki jo je izvedla demokratična republika, in podpirajo zato kolikor le morejo sudetske zahteve. Spor ni potemtakem samo narodnega, temveč tudi socialnega značaja. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 565 malih oglasov. Enkratni poizkus z maitm oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če se Javi dvojno Mednarodna stran problema pa je danes že slehernemu jasna: Ako pade Češkoslovaška, potem so na stežaj odprta vrata proti žitnim zakladnicam in petrolejskim poljem vzhoda. Prav zaradi tega je češkoslovaški odpor dne 21. maja zbudil toliko simpatij po vsej Evropi. Položaj je danes nekoliko boljši, vendar se nihče ne more predajati preuranjenim iluzijam. Vsak trenutek se lahko pripeti incident ki vrže iskro v smodnik ... Nesreča čsl. vojaškega lovskega letala Praga, 3. septembra. AA. (ČTK). Danes dopoldne je pri Brandišu na Labi strmoglavilo neko lovsko letalo. Pilot poročnik Jan Frank se je ubil. Usodne posledice neurja na Moravskem Praga, 3. septembra. AA. (ČTK). Še zmerom prihajajo poročila o posledicah vremenske katastrofe zadnjih dni. Posebno hudo je prizadeta Moravska. Ker se je utrgal oblak, so reke prestopile bregove in so se še tako majhni potoki spremenili v hudournike, ki so ruvali drevesa in napravili neizmerno škodo. Mali pot^k Desna teče zdaj po strugi, široki 50 m. V Petroviči je cesta popolnoma uničena. V Rakotrni je hudournik odnesel mnogo kmetskih hiš. Desna je poplavila nešteto vasi, prav tako tudi reka Morava. Oblastva so izdala obsežne varnostne ukrepe in poslala reševat gasilce in vojaštvo. Niirnberški kongres N&rnberg. 3. sept. a. Kongres narodno-socialistične stranlke se začne v ponedeljek s Hitlerjevim sprejemom v niirnberški občinski palači. V torek bo otvorjeno zasedanje kongresa. Glavna toaka kongresa bo, kakor vsako leto, čitanje Hitlerjevega proglasa Zvečer bo seja kulturnega odbora in bodo pri tej priložnosti objavili imena nagrajencev letošnjih nacionalnih nagrad. Dne 12. septembra ee bo kongres končal s Hitlerjevim govorom. Letošnji kongres bo potekel popolnoma v znamenju priključitve Avstrije k Nemčiji in se ga bodo udeležile tudi vse narodnoso-rialdst.ične formacije iz bivše Avstrije. Uporniška letala nad Palestino Kairo, 3. sept. o. V poslednjih dneh so se pričeli arabski uporniki posluževati za propagando proti Angležem in Zidom tudi že letal, ki se od časa do časa nenadno pojavljajo nad posameznimi palestinskimi mesti in jih naravnost preplavljajo s proti-režimskimi letaki. Kakor so angleške oblasti ugotovile, so letake natiskali v Siriji. Letaki pozivajo upornike, da vztrajajo dalje in se bore do končne zmage. Spričo te letalske propagande se je pričel upor spet širiti. Vojaške in policijske patrulje so morale biti v nekaterih mestih znatno ojačene. V nekaterih predelih dežele so angleške oblasti izgubile skoraj že vso kontrolo nad arabskim prebivalstvom. V zadnjih dveh dneh je bila cenzura zelo poostrena Angleške oblasti so dognale, da poročevalci tujih listov dnevno odhajajo čez mejo, da bi tako lahko izigravali cenzuro. Britanske oblasti pa so jih danes opozorile, da morajo v vsakem primeru vpoštevati angleške cenzurne dekrete »JUTRO < št 205. Nedelja, 4. IX. 1938 Vsepovsod na straži Ustanovitev posebne atlantske eskadre ameriške vojne mornarice - Istočasni manevri z angleškim domovinskim brodovjem Wa»hington, 3. sept. o. Danes se je ustanovila atlantska eskadra ameriške - vojne mornarice. Ameriška vlada je izdala ta ukrep v p«polnem sporazumu z vrhovnim poveljstvom angleške vojne mornarice. Ka kor se je sedaj zvedelo, se je nova atlantska eskadra že odpravila na velike vojne vaje. Zanimivo je, da se bodo te vojne vaje vršile istočasno kakor vojne vaje angleškega domovinskega brodovja. Mnogo pozornosti je izzval tudi ukrep vojnega ministra Woodringa, ki je odredil, da se glavni stan ameriškega vojnega letalstva prestavi iz New Porta v Virgi-niji 1000 km proti zapadu v Scottfield v Illinoisu. Premestitev letalskega generalnega štaba je bila izvršena iz strateških razlogov. V Franciji ostanejo rezervisti pod orožjem London, 3. sept. o. Po informacijah agencije »United Press« je francoska vlada obvestila ansleško vlado, da bo zaradi nemških manevrov pridržala pod orožjem določene kontingente rezervistom. Francosko vrhovno poveljstvo bo odpustilo rezerviste iz službe takoj, čim bo tudi nemška rezervna vojska demobilizirana Izdani so bili nadalje še drugi varnostni ukrepi. Pariz, 3. sept. o. Po seji ministrskega sveta je Daladier kot minister za narodno obrambo sklical sejo vrhovnega vojaškega sveta, katere se je udeležil tudi zunanji minister Bonnet. Na seji je brl podrobno proučen položaj v Srednji Evropi. Sprejeti so bili nekateri sklepi, ki se smat^jo za zelo pomembne glede na razpet spora o sudetsko-nemškem vprašanju. Po seji vrhovnega vojaškega sveta je Daladier izjavil poročevalcu agencije »Usiited Press«: Dogovorili smo se o ukrepih, ki bodo izdani, oe bo to potrebno. Z vso pozornostjo sledimo razvoju dogodkov. Začasno je bila podaljšana služba rezervistov, ki so bili pred kratkim zaradi orožnih vaj vpoklicani k vojakom. Reforma francoskega letalstva Pariš S. sept. b. Francosko letalsko ministrstvo obvešča o stopitvi dveh dosedanjih letalskih zborov (lovskega in bombar-derskega)v en sam zbor, ki bo pod enotnim poveljstvom. Ta ukrep je bil Izdan v pričakovanju, da bo s tem sposobnost francoskega letalstva znatno zvišana. V svojem poročilu predsedniku republike navaja letalski minister G-uy La Chambre, da je novi ukretp že odobril vrhovni letalski svet, ker se je izkazal v dobi podvojenih naporov za povečanje francoskih letalskih sili kot nujno potreiben. Vrhovnemu letalskemu svetu se namreč ne zdi umestno, da hi obstojali druga poleg druge dve letalski hierarhiji, ko se na splošno uveljavlja težnja po poenotenju vojaškega vodstva. Anglija naročila 4.000 letal v Ameriki London, 3. sept. o. Med angleško vlado in letalskimi tovarnami v Zedinjenih državah in v Kanadi je bil dosežen sporazum o dobavi večjega števila letal za angleško vojno letalstvo. V Kanadi si je angleška vlada zagotovila za dobo prihod-jih let dobavo preko 4000 letal za skupno ceno 50 milijonov funtov šterlingov. Angleška vlada je naročila letala tudi pri tajnih letalskih industrijskih podjetjih. Daladierove težkoče Delavstvo je nezadovoljno z reformo 40 urnega delov nika in grozi s splošno stavko Pariz, 3. sept o. Le polagoma prihaja zmerom bolj konkretno do izraza huda reakcija, ki so jo izzvali Daladierovi ukrepi glede reforme 40-urnega delovnika in drugih socialnih ugodnosti, ki si jih je francosko industrijsko delavstvo pridobilo za časa Blumovega režima. V Franciji so nastali novi socialni pokreti in govori se že o možnosti generalne stavke. Na snočnjem velikem delavskem zborovanju v zimskem športnem stadionu, na katerem radikali niso sodelovali, so socialisti in komunisti silno ostro napadali vlado. Socialist Racamon, ki začasno nadomešča generalnega tajnika obče sindikalne zveze Jouhauxa, je izjavil med drugim: Ce nas prisilijo k temu, bomo alarmirali mase. Na zborovanju so govorili tudi o generalni stavki. Ko je bil shod zaključen, je takoj nastalo nekaj incidentov s policijo. Večje število ljudi je bilo pred zimskim športnim stadionom aretiranih. Delavstvo je navalilo na policijo in ji je are-tirance spet iztrgalo. Tudi v Lyonu je prišlo včeraj do resnih incidentov. Delavstvo tamkajšnje avtomobilske tovarne je izjavilo, da noče delati skupno z neorganiziranimi delavci ter je zahtevalo generalno stavko. Po zborovanju je skupina delavcev s kamenjem napadla Sodba v aferi Rašovič— Beograd, 3. sept. p. Danes ob 13. je sodnik poedinec na beograjskem okrožnem sodišču razglasil sodbo v kazenski pravdi proti narodnemu poslancu Milošu Rašo-viču, ki sta ga tožila bivši vojni minister general Ljubomir Maric ter kot zasebni tožilec Glišič. Rašovič je bil obsojen zaradi obrekovanja bivšega vojnega ministra generala Marica in generala Terziča v smislu členov 301 in 302 k. z. na 6 mesecev zapora ter poravnavo vseh pravdnih stroškov. Glede odškodninskih zahtev sta bila tožilca napotena na civilno pravdno pot. > , , : , • • ' - • - 4 '•„ , Y 1. ' , < V •■ • ' • . * ' • * " « . . t v. 1 > H» < "1 ? 1 ' v ' , ' . , , V ! t ( ' •i' » ' , - , : ' i 1 ■*■ a-^r-rg-' h . > 1 1 i' . . . - Letalske tekme MA v zadnjih etapah Praga. 3. sept. p. Letalski tekmovalci Male antante. ki so včeraj prispeli iz Beograda spet v Arad eo danes dopoldne nadaljevali svoje tekmovanje. Kmalu po 10. uri eo pričela letala prihajati v Kluž, odkoder so po kratkih presledkih odhajala dalje proti Kožicam. V Košice je do 13. ure prispelo že 34 letal, prvo med njimi letalo češkega tekmovalca dr. Mklenda. Iz Košir so letalci takoj nadaljevali polet proti Bratislavi. Tja je do 15.30 prispelo 33 letal. Napredovanja v državni službi Beograd. 3. sept. p. V 7. po>l. skupino je napredoval asistent tehniške fakultete v Ljubljani inž Janko ValentinČiC. V 6. poi. skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Daivorin Dežela v Dol. LogaJcu. Amalija Kavčič v Tulincih Cmursko-soboški srez), Marija Kramolc v Št. Vidu pri Ljubljani Franjo Samcin v Ptuju, Milica Zalar v Metliki, Antonija Za-vnšmk na Vrhniki. Zora Mleku ž pri Sv. Vidu v ptujskem srezu, Gabrijela Gabrovšek v Hotedršif-i. Jožica Korpar pri Sv. Lenartu v ptujskem <«rezu. Ana Gradišar v Brezovici, Dragica D-amjanič v Celju, Marija Vodopi-vec v Ljubljani. Ivan Pavlič v Gornjem Pe-trovcu (mursko-soboški srez), Amalija Ur-šič v Grižah. Rprta Žej>n v PeČaroveih, Marjeta v Kanmin pri Marilorn in Albina Lovrcucič v Kuzmi.(mur.sko-soboški srez). avto direktorja tovarne. Krajevni komunistični prvak, ki je vodil demonstrante, je bil aretiran. Kmalu nato je delavstvo poslalo na policijsko stražnico posebno odposlanstvo z zahtevo, naj ga takoj izpuste. Ker se to ni zgodilo, je preko tisoč delavcev obkolilo stražnico in že resno ogrožalo petorico stražnikov. Obkoljenim stražnikom je prihitel na pomoč večji oddelek varnostnih organov, ki so delavstvo pregnali. Tudi po drugih industrijskih centrih je položaj zelo napet. Minister dela se na vso moč trudi, da bi preprečil povsod napovedano generalno stavko. V pokretu je sedaj okrog 500.000 delavcev, ki so zaposleni v prometni, pomorski, gradbeni in tekstilni industriji. Ministru dela je uspelo odvrniti od stavke delavce v nekaterih premogovnikih in tekstilnih tovarnah. V Amiensu je tekstilno delavstvo zasedlo 25 tovarn. Delodajalci odklanjajo sleherna pogajanja, dokler se tovarne ne izpraznijo. V Lilleu je pričelo stavkati prometno osobje. V glavnem zahteva delavstvo povišanje plač in ureditev delovnika V nekaterih rudniških tovarnah je bilo mogoče stavko preprečiti le na ta način, da so delodajalci delavstvu zagotovili 6% povišanje plač. S fronte pri Hankovu šanghaj, 3. sept. w. V borbah za goro Lučang so japonske čete zopet napredovale. Uspelo jim je zavzeti precejšnje ozemlje na zapadu gorovja Lučang. Zavzele so goro Cenčan. Japonske čete so pognale v beg kitajske oddelke. Zaradi teh napadov Japoncev so morali Kitajci pregrupi-rati devet divizij. Tokio, 3. sept. AA. (Havas) Po pisanju agencije Domej so japonski oddelki, ki prodirajo proti Hankovu, zavzeli Hošang-ši 7 milj vzhodno od Kujančija. Kitajske čete se umikajo v neredu. Zadnji boji so bili posebno krvavi Japonska letala so očkrat bombardirala železniško progo in razne vojaške naprave na srednjem in južnem Kitajskem. Bombardirala so tudi Vu-čeu, veliko mesto v pokrajini Kuang, 600 milj zahodno od Kantona. Nova Francova ofenziva ob Ebra Bilbao, 3. sept. w. Na fronti Ebra so nacionalistične čete v prvih jutranjih urah pričele z obširnim napadom. Po kratki pripravi topništva in letalstva so nacionalistične divizije, ki so obstojale iz maroških vojakov in navarskih čet, napadle sovražnikove postojanke, ki je "odi popolnoma presenečen. Prišlo je do bojev na nož. že po nekaj urah so nacionalistične čete zavzele važne postojanke, katerih imena pa do sedaj še niso znana, ke,r se operacije nadaljujejo. V Italiji pripravljajo nove ukrepe proti Židom Rim, 3. sept. o. Italijanska vlada namerava, kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, izdati celo vrsto ukrepov proti Židom v smislu svojih plemensko političnih načel. Tako bodo prepovedani mešani zakoni, izdana bo odredba o obveznih izpričevalih o plemenski pripadnosti in ustanovili se bodo posebni uradi za plemensko statistiko. Kolikor je bilo mogoče doslej dognati, zadeva dekret o izgonu tujih zidov okrog 30.000 ljudi. Kompromis v petrolejskem sporu Wasl»ington. 3. sept. b. V znanem ameri-ško-mehikamskem petrolejskem sporu zaradi odškodnine ameriškim lastnikom mehi-kanekih oetrolejskih vrelcev, ki so biti razlaščeni, je bil dosežen kompromis. Predsednik Mehike Cardenas je sicer odklonil od Hulla stavljeni predlog o arbitražni odločitvi. vpndar pa je pristal na imenovanje ! fkiipnp komisije, ki naj ugotovi višino od- j škodnine. i Beležke Otroci naše preteklosti V Kopitarjevi ulici vneto molče o vse bolj živahni razpravi o bodoči notranji ureditvi naše države, ki jo je sprožil lanski oktobrski sporazum med beograjsko združeno opozicijo in dr. Mačkom Zato pa je tem bolj odločna in zgovorna »Samouprava«. V eni poslednjih številk razpravlja o danes zapostavljenih starih idealih »Slovenca« in njegovih pritiklin — avtonomiji. Vodilni organ JRZ pravi, da »zahtevajo avtonomisti pri nas avtonomi-stično ureditev države, ker žele z njo čim bolj upravno ločiti med seboj posamezne naše pokrajine ter tako ohraniti njihovo nekdanjo, tekom stoletij ustvarjeno duhovno in kulturno individualnost. Ti ljudje žele. da bi ohranile te naše pokrajine s pomočjo avtonomije tisto kulturno in duhovno ter deloma tudi politično stanje, v kakršnem so se nahajale do našega osvo-bojenja. To žele samo zato, ker so prežeti separatističnega duha iz naše preteklosti in ker žive v zastarelih, preživelih, ozkih pokrajinskih težnjah. Zaradi tega tudi ne morejo razumeti, da je ves naš narod ena nacionalna nedeljiva celota. Ti ljudje so otroci naše preteklosti po svojem političnem duhu in pojmovanju ter vzgoji. Zaradi tega tudi ne morejo sprejeti veliko in široko nacionalno jugoslovensko misel, kateri pripada naša bodočnost.« Kakor smo že ugotovili, pri »Slovencu« »Samouprave« ne čitajo. pač pa »Jutro«. Zato jim moramo mi od časa do časa citirati iz njihovega glavnega programskega organa eno ali drugo interesant-nejšo stvar. Za narodno edinstvo ali proti Glavni organ JRZ »Samouprava« riše konture bodoče politične borbe, ki se bo baje bila v znamenju gesla: za narodno in državno edinstvo ali proti. List našteva stranke, ki so se odrekle narodnemu edin-stvu in proti katerim bo povedla JRZ naj-odločnejšo ofenzivo. Pri tem ponovno poudarja, da sloni Jugoslavija na temeljih načela narodnega edinstva, za katero se bo borilo 80 odstotkov vseh jugoslovenskih državljanov. »Samouprava« je pozabila dodati, da li se bo borila v vrstah branilcev in pobor-nikov narodnega edinstva, ki pozna edinstveni jugoslovenski narod, tudi gospoda iz Kopitarjeve ulice. Iz zastrupljevalne kuhinje Doba pasjih dni in kislih kumaric je že za nami Doživljamo že prve jesenske dni. V Zagrebu pa mora vladati vsaj v »Ob-zorovi« redakciji še vedno tropična vročina, pod katero trpe že itak hudo senilni možgani čestitega zagrebškega starine. Siromak je namreč pred dnevi odkril, da hoče ljubljansko »Jutro«, kakor Brdavs svoje dni cesarske Dunajčane, pohrustati za malo južino vse Hrvate, kar jih prebiva med Sotlo in Zemunom ter Subotico in Jadranom. Tri dni se že bori proti tej grozeči nevarnosti, ki jo pana na vse mogoče načine v dolgoveznih in klobuštrastih uvodnikih! Stvar je silno huda in nevarna. V »Jutru« je namreč nekdo šegavo napisal: »Popraskaj malo Hrvata, pa se ti bo pojavil Slovenec.« »Obzor« smatra, da smo s tem odkrili strmečemu svetu svoje osvo-jiteljske namere. »Obzor« jih že davno pozna, ali sedaj nas je zalotil na delu. »Jutro« smatra vse Hrvate kajkavce za Slovence, Hrvati štokavci so Srbi in samo Hrvati čakavci so pravi in resnični Hrvati! Na ta način bi sedeli ubogi čistokrvni Hrvati samo na obalah našega Jadrana in deloma po njegovih otokih. Ti pa ne čitajo »Obzora« in komu naj bi potem zagrebški starina solil pamet ter delil svoje visokoučene politične nauke? Pa pravijo, da živimo v resnih časih! Seveda čisto šaljiva pa ta stvar vendarle ni. Gotovi zagrebški krogi poskušajo ob vsaki priliki zanašati med Hrvate občutek, da goje Slovenci do Hrvatov neke šovinistične, če ne celo imperialistične tendence. Zal kažejo razna znamenja, da je temnemu delu teh elementov res že uspelo zanesti med hrvatsko ljudstvo neko razpoloženje do Slovencev, ki ne bo koristilo niti Zagrebu, niti Ljubljani... Zborovanja JNS v Dalmaciji Banovinski odbor Jugoslovanske nacionalne stranke v Splitu je sklical za prihodnji teden celo vrsto shodov in zborov v ben-kovskem. šibeniškem, kninskem, sinjskem in splitskem srezu. Na vseh shodih in konferencah bodo govorili predsednik JNS g. Peter Zivkovič, prvi podpredsednik JNS g. Jovan Banjanin, senator dr Angjelinovič, bivša senatorja dr. Uroš Desnica in dr. Maj-strovič in narodni poslanec inž. Manfred Paštrovič. Požig hiše sokolskega delavca Sarajevska »Jugoslovenska poštam poroča iz Dalmacije, da so neznani zločinci zažgali hišo znanega sokolskega delavca Rakidija v Orašcu pri Dubrovniku. Svoj zločin so izvršili sredi noči ko je bil Rakidija odsoten v Dubrovniku. Nekaj dni pred požigom 60 neznanci izvesili na strehi Rakidijeve hiše črno zastavo ter najavili, da se todo maščevali nad njim, ker je eden glavnih dobrotnikov pri zidanju Sokolskega doma v Orašcu. Oblasti so uvedle preiskavo, ki pa je bik do sedaj se brez uspeha. Zadnje čase se sploh vrše vse bolj pogosto čini političnega maščevanja v raznih predelih Dalmacije. kjer neznani zločinci požigajo hiše političnim nasprotnikom, žagajo sadno drevje in sekajo vinograde. Tako so posekali nekemu jugoslovenskemu nacionalistu v eni sami noči 5000 trt, za kar je bilo potrebno najmanj deset zlikovcev, ki so morali sekati trte celo noč. Odprto pismo Gospod DR. WERNER SCHELIESSNIGG Gradec, J.......platz 26/IL V prigibu Vam pošiljamo zaprošene listine, ki jih tako nujno potrebujete za dokaz svojega arijskega pokolenja. Naša občina ne vodi Arijcev v posebni rubriki, zato Vam nismo mogli uradno potrditi Vašega arijstva. Na temelju zaznamkov, ki segajo nazaj do 1. 1788. potrjujemo, da med vsemi Vašimi predniki tako z očetove, kakor z materine strani ni niti ene osebe, o kateri bi se dala zaslutiti le bežna senca židovske primesi. Zahvalite se svojim prednikom: V Vaših žilah ni niti kapljice i židovske krvi, oprostite pa jim veliko na- I Jubilejni zbor Narodno-strokovne zveze Ljubljana, 3. septembra. Ob 15. se je v okusno okrašeni dvorani Delavske zbornice pričel jubilejni kongres našega narodnega delavstva za 301etnico obstanka njegove vrhovne sindikalne organizacije Narodno-strokovne zveze. Zbrani so številni delegati podružnic in strokovnih društev iz Slovenije. Zborovanja so se udeležili tudi ugledni predstavniki našega javnega življenja in pa šestčlanska deputacija bratske COD (Ceska Obec delnicka), v kateri so gg.: tajnik Voticky, blagajnik Konetovsky, člana predsedstva Sterba in Nemeček ter odbornika Boha-ček in Rejha. Goste in delgate je prvi pozdravil predsednik izvrševalnega odbora NSZ Rudolf Juvan, ki je hkratu podal kratko zgodovino dela, opravljenega v prvih treh desetletjih zveze. V imenu Delavske zbornice in nameščenstva sta jubilantki izrekla iskrene čestitke gg. Kosem in dr. Kosti, nato pa je predstavnik COD Ko- netovsky sporočil našemu narodnemu delavstvu pozdrave delavstva bratskega češkoslovaškega naroda, najprej v slovenščini, nato pa v češčini. Nato je tajnik COD Voticky v izčrpnem poročilu orisal pomen sindikalne organizacije v borbi za izboljšanje položaja delavskega stanu in njegovo vlogo v življenju naroda. Strokovni tajnik Makše je podal podrobno delovno poročilo zveze, blagajnik Ambrožič pa je orisal njeno denarno gospodarstvo. Na predlog revizorja dr. Koviča je bila soglasno izrečena razrešnica dosedanjemu odboru, nakar so sledile volitve novega izvrševalnega upravnega in nadzornega odbora, ki bo tudi v bodoči poslovni dobi deloval pod predsedstvom g. Rudolfa Ju-vana. Odobrena je bila še sprememba pravil, nato pa je bila z živahnim odobravanjem sprejeta resolucija, ki vsebuje glavne zahteve našega narodnega delavstva v borbi za bližnjo bodočnost. Zadoščenje bivšemu grosupeljskemu županu g. Alojziju Žitniku Ljubljana, 2. septembra Kakih 14 dni pred razpisanimi občinskimi volitvami v Grosupljah, ki so se vršile v maju 1. 1936. je dobil tedanji župan Alojzij žitnik od banske uprave v Ljubljani odločbo, ki ga je razrešila funkcije predsednika grosupeljske občine, češ da je zagrešil nečastna in po kazenskem zakoniku kazniva dejanja. Ta odločba je imela za posledico, da so se je žitnikovi politični nasprotniki s pridom posiužili v volilni agitaciji, češ saj volilci nač ne morejo ponovno voliti za predsednika občine moža, ki se je spozabil tako daleč, da ga je zapletlo v kazenske paragrafe. V kolikor ni bilo dovolj že te volilne gonje, pa so čakale razrešenega predsednika še druge neprijetnosti. Medtem, ko je visela še nerešena njegova pritožba proti odločbi banske uprave pri upravnem sodišču v Celju, je proti njemu in njegovemu sinu Alojziju žitniku ml. teklo pred ljubljanskim okrožnim sodiščem dolgotrajno kazensko postopanje, kjer je državno tožilstvo na podlagi ovadbe banske uprave vložilo obtožbo za kaznivo dejanje v smislu § 397-1. k. z., češ da sta potvorila neke uradne listine v zvezi 7. nabavo in uporabo smodnika za izvedbo javnih del in pa plačila mezd pri javnih delih zaposlenih delavcev. Na razpravi je bilo zaslišanih okrog 15 prič in sodišče je pregledalo vse poslovne ; knjige, na katere se je banska uprava v ovadbi sklicevala. Ko se je končno letos 18. junija vršila proti obema obtožencema razprava pred ljubljanskim okrožnim sodiščem, se je moglo sodišče na podlagi zbrane dokazne snovi prepričati le o popolni nedolžnosti obeh obtožencev in o njunem povsem korektnem in pravilnem poslovanju. Zaradi tega je oba popolnoma oprostilo vsake krivde in kazni. Razbreme nilno gradivo je bilo tako prepričevalno, da niti državni tožilec ni vložil priziva proti tej razsodbi. Medtem pa je tudi ljubljanski odvetnik dr. Marjan Zajec, pravni zastopnik bivšega župana g. žitnika, dobil iz Celja razsodbo upravnega sodišča glede pritožbe njegovega klijenta. Upravno sodišče je njegovi pritožbi v polnem obsegu ugodilo in razveljavile odločbo banske uprave o razrešitvi z dne 14. 11. 1936. Tako je tudi upravno sodišče v skladu z ugotovitvami kazenskega sodišča prišlo do skladnega zaključka, da se bivšemu županu žitniku ne more očitati prav nobene nepravilnosti. Po skoro dveh letih je dobil sedaj ta poštenjak končno popolno zadoščenje in njegovi prijatelji in somišljeniki so to vest o popravljeni krivici sprejeli z velikim zadoščenjem na znanje. Koroški drobiž Kakor poročajo iz Borovelj, bo tamoš-njo jeklamo prevzela država in jo priključila takozv. »Goringovim podjetjem« v bivši Avstriji. Ko.se je Goring spomladi mudil na Koroškem, je prevzel nad Bo-rovljami pokroviteljstvo. Mislijo, da je oživljenje in podržavljenje boroveljske je-klarne v zvezi s tem pokroviteljstvom. Delavstvo si od tega obeta znatno povišanje svojih plač. V Glinjah je umrl g. šuklič, pd. Dovja-kov oče. Bil je dober in pošten gospodar, ki je hkrati tudi odkrito spoštoval svoj narod. Zaradi svoje zna čajne narodne zavednosti je bil splošno priljubljen. Domačini so ga visoko cenili. V Borovljah je v hipni zmedenosti izvršil samomor sin upokojenega šolskega ravnatelja g. Jakliča. Našli so ga v nekem gozdu s prestreljenim srcem. V poslovilnem pismu ni navedel vzroka samomora, izrazil je samo svoj obup in misel, da mu ni več živeti. Sredi avgusta se je zopet odpeljalo 35 otrok iz velikovškega okraja v stari rajh na počitnice. — S 1. septembrom bo začel v Celovcu izhajati nov dnevnik pod naslovom »Karnt-ner Grenzrafobenem pa bosta ukinjena oba dosedanja celovška dnevnika »Freie Stimmen« in »Karntner Tagblatt«. »Karnt-ner Grenzruf« bo nekako službeno glasilo nar. soc. stranke za Koroško. Celovški jesenski sejem je bil otvorjen 25. t. m. in bo trajal do 5. septembra. Razstavni prostori so bih letos povečani. Iz državne službe brez pokojnine sta bila odpuščena bivši predsednik deželnega sodišča v Celovcu dr. Gustav Zigeuner in sodnik dr. Alois Karisch. Na Gradišfanskem bodo morali v bodoče delati tudi vsi delazmožni cigani. Zaenkrat jih nameravajo zaposliti v posebnih ciganskih oddelkih pri gradnji in popravi cest Podvrženi bodo strogemu nadzorstvu. Sprejemi pri predsedniku vlade na Bledu Bled, 3. sept. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel ameriškega poslanika Arturja Bri-ce-Laina, našega londonskega poslanika Dragomirja Kasidolca, rimskega poslanika Boška Hrističa in našega stalnega delegata pri DiN dr. Ivana Subotiča. Priprave za svečanosti . na kraljev rojstni dan Beograd. 3. sept. p Priprave za nadvse svečano proslavo roistntga dne Nj. Vei. kralja Petra so se v zadnjih dneh zelo pospešile. Na Terazijah so postavali štiri po 20 m visoke stebre z žarami, v katerih bodo na večer pred kraljevim rojstnim dnem prižgali velike ognje. V parku pri Moskvi so postavili vebko črko »P II« ter postavili na levo in desno ob njej prav tako po 20 m visoka stebra z žarama. Jutri bo glavna vaja beograjskih čet za parado na Banjiškem polju, ki ji bo smelo prisostvovati tudj širše občinstvo. Trije naši čolni v finalu Milan, 3. sept. o. Danes so se zaključile polfinalne tekme v okviru tukajšnjega evropskega veslaškega prvenstvenega tekmovanja. Naša 2 s krmarjem je premagala holandsiko in švicarsko. Naš double scoul je avtomatično prešel v finale, ker je švicarski odstopil. Čotvorka s krmarjem pa je vobče brez nastopa prišla v finale. Jutri bodo finalne tekme, pri katerih bodo nastopili tudi vsi trije naši čoln L pako, da Vam niso mogli dati niti kapljice one žlahtne krvi, ki jo predpisuje Rosen-bergov katekizem. Vaši dedje in pradedje, ki ste Vi vselej z rdečico sramu mislili nanje, Vas v Vaši veliki potrebi niso zatajili. Izkazali so Vam neprecenljivo uslugo s čistim slovenskim rodovnikom. Za zaničevanje našega jezika, sramotenje našega rodu in za sovraštvo do lastne krvi, po čemer ste se vedno odlikovali v vrstah naših nasprotnikov, Vam pošiljamo priložene listine kot dragoceno dediščino po Vaših prednikih. Predsedstvo občine Jelovo brdo. Občinski pečat. Janez 2eleznik, s. r. 6 prilog predsednik občine. Težka skala je udarila v dolino Šklendrovec, 3. septembra Te dni proti večeru se je rua vrhu Gra-ščice, 686 m visokega strmega hriba, utrgala velikanska skala. V dolini smo začuli, kakor bi bil nekdo ustrelil s topom da smo zaskrbljeni pogledali v višino. V tistem trenutku pa se je zaslišalo silno lomasta-nje. Iz višave se je kotalila mogočna skala, udarjala ob stene in odskakovala. Dostikrat se skala ustavi v mehki zemlji ali pa jo zadrži drevje in grmičevje, ki rase na podnožju Graščice. To pot pa je bil pozdrav iz višine preorjaški in se ni dal kar tako ustaviti. Skala je odrinila vse, kar se ji je postavilo v bran. Kotalila se jc z bliskovito naglico naprej po pobočju v smeri, kjer ima gostilno znani šklendrovski gostilničar g. Korinšek in kjer stanuje sokolski delavec g. Nace Fincinger. Malo nad gostilno je breg zasajen s starim sadnim drevjem. Kameniti kolos je zaradi udarcev ob skalovje poskočil večkrat med potjo po več metrov od taL Eden izmed udarcev je bil tako silen, da je raz-klal staro hruško. Skala pa se še ni 'ustavila. vendar pa je z zmanjšano silo drvela dalje in jc med potjo oklestila še nekaj drugih dreves. Blizu gostilne tik nad cesto, ki drži od reke Save v kumljanske hribe, hna gostilničar g. Korinšek obsežno uto iz močnih kolov. Skala mu je spodnesla nekaj opornikov pri uti, nato pa se je ustavila sredi ute. Ko so domači videli, da ni nobene nevarnosti pred ponovnim pozdravom z Graščice, so prišli v uto in so si ogledali neobičajni »meteor« z Graščice. Meri skoro meter v višino, tehta pa prav gotovo več kakor 500 kilogramov. Zdaj so povlekli skalo do roba ute, kjer bo za zgovorno pričo, kakšen pozdrav je poslala v dolino ka-menita Graščica, ki jo je ves avgust mehčalo deževje. Razpis prve transe 4 milijardnega posojila Beograd, 3. sept. o. Po zanesljivih informacijah bo pričetkom oktobra razpisan vpis prve tranše 4 milijardnega posojila za javna dela in državno obrambo. Vremenska napoved Zenransba vremenska napoved: Pretežno jasno v vsej kraljevini, nekoliko boij oblačno v zahodnih in ©evemozahodnih krajih. Jutrnje megle v dolinah rek in v kotlinah. Temperatura se bo nekoliko dvignila, le ponoči bo precej hladno. Zagrebška: Vreme se bo taivodrSo. Dunajska: Mogoče že danes prihod ževja, kasneje zopet manj oblačno, zmerno toplo. •Milijon romarjev na Oplencu Topola septembra. Oplenac, kjer je zadnje domovanje graditeljev in tvorcev naše države in naše nacionalne svobode, je postal po mučeniški smrti kralja Aleksandra Uedinitelja naše največje narodno sve= tišče, katero obiskujejo sleherni dan številni romarji iz vseh naših krajev, da prižigajo na grobu kralja Viteza in Mučenika sveče ter polagajo vence in cvet je. Milijon romarjev je doslej na Oplencu obiskalo grob kralja Uedinitelja. Prihajajo pa še dnevno novi v trumah. Romarji se poslužujejo vseh prometnih sredstev in ni kraja v državi, od koder še ne bi bilo kakega romarja. Takoj po kraljevem pogrebu so razgrnili v svetišču na Oplencu veliko knjigo za vpisovanje romarjev. Ta velika knjiga je težka kakih 10 kg in ima 500 listov. Do danes je popisanih že šest takih velikih knjig. V teh knfigah je nad 400.000 imen. Vsi romarji se seveda niso mogli vpisati, ker za to ni bilo časa. V teh knjigah so tudi imena predstavnikov mnogih tujih držav. V svetišču pa so romarji pustili tudi cele sklade vencev, podob in raznih drugih predmetov. Po približni cenitvi je bilo doslej položenih 24.000 vencev in nad 1.000 kipov in podob ter raznih predmetov iz metala. Teh spominskih darov je že za velik muzej. Med spominskimi predmeti so številno zastopane žare s prstjo krajev, od koder so prispeli romarji. Med venci je tudi venec iz srebra in zlata, ki so ga prinesli naši izseljenci iz Amerike in ki je stal kakih 8.000 dolarjev. TJprava svetišča ima tudi pregled o Številu romarjev v posameznih dneh. Iz tega pregleda je razvidno, da ni dneva brez številnih romarjev, so pa za- beleženi dnevi, ko je bilo romarjev na tisoče. Tako n. pr. je bilo letos 14. avgusta na Oplencu 4.700 romarjev. Pohlonitev našega obrtništva na grobu Viteškega kralja Priredi jo Zveza obrtnih društev ob priliki 1. jugoslovenske obrtne razstave v Beogradu. Zveza obrtnih društev dravske banovine v Ljubljani se je odločila, da izpolni obljubo, ki jo je dala ob priliki tragične smrti našega vladarja Uedinitelja, sedaj, ob njegovi 4. obletnici, V dneh od 15. do vključno 17. oktobra bo trajalo potovanje slovenskega obrtništva na naš jug, V nedeljo, 16. oktobra dopoldne se bodo poklonili spominu Kralja-Ju-goslovana, nato se bodo vrniti v Beograd, kjer bodo do ponedeljka zvečer. Ob tej priliki si bodo ogledali 1. jugoslovensko obrtno razstavo, modne revije ter znamenitosti mesta. Prirejen bo tudi sestanek s tamkajšnjimi obrtniki. Iz Ljubljane bo krenil posebni brzovlak. Kakor čujemo. vlada za potovanje veliko zanimanje, zato so priprave že v polnem teku. K potovanju se lahko prijavijo vsi stanovi. Tako bo to lepo priliko marsikateri prijatelj obrtništva izkoristil in se priključil njihovemu romanju na Oplenac. Naš list bo sledil organiziranju tega hvalevrednega pokreta Zveze ter bo svoje bravce informiral o nadaljnih pripravah za potovan je. Princa Tomislav in Aleksander v Kranju Kranj, 3. septembra Danes okrog pol 11. ure dopoldan sta prispela v Kranj z dvornim avtom brat Nj. Vel. kralja Petra II. princ Tomislav in njegov bratranec kneževič Aleksander v Zastopnik Nj. Vel. kralja general Dodič na fotografski razstavi Frlscitaiilov dom na Okrešlju 30 letnica ene najvažnejših planinskih postojank Celje, 3. septembra. Od leta 1893-, od ustanovitve Savinjske podružnice vso nadaljno 151etno dobo so bile oči podružnice neprestano obrnjene na Okrešelj, na to čarobno planino v osrčju Savinjskih Alp. Tam je bila skromna planinska kočica, ki jo je v sedemdesetih letih fcgradil pokojni graški profesor Frischauf, v poznejši dobi vnet prijatelj slovenskega planinstva. Kočico je upravljalo nemško planinsko društvo, a jo je zanemarjalo in le pod pritiskom Savinjske podružnice so kočico malce povečali. Ze leta 1394. je Savinjska podružnica prosila dovoljenje, da bi smela na Okreš-Iju postaviti svojo kočo, a je dobila odgovor. naj se z Nemci dogovori glede skupnega povečanja že obstoječe koče, češ, da bi se sicer porabilo iz škofijskega 'gozda preveč lesa. Takratni načelnik podružnice, pokojni Kocbek je izprva mislil, da bi bilo mogoče nemško »bajto« dobiti v posest, tembolj ker je bilo zemljišče, kjer je stala, last ljubljanske škofije. Pozneje Je izprevidel, da se to ne bo posrečilo. Ko so se Slovenci leta 1900. ponovno trudili, da bi škofija prodala za kočo po- treben svet, so spet naleteli na ovire. Škofija je bila mnenja, da sveta prodati ne sme. Tako se je morala podružnica odločiti za to, da si potreben svet vzame v najem. V tej obliki si je leta 1899. zgradila na Okrešlju majhno »kočico za delavce«, ki jo je pozneje tudi obnovila, ko je kočica pogorela. Pri tem je ostalo nekaj let; primanjkovalo je denarja, vrh tega pa se je odbor osrednjega planinskega društva postavil na stališče, naj se slovenske koče ne grade v bližini nemških. Leta 1907. pa je usoda Slovencem po-mogla. Snežni plaz je odnesel nemško kočo in tudi slovensko »delavsko hišico«. Iz ostankov podrte koče so si Nemci zgradili samo tako zvano »zasilno hišico«, do večjega načrta niso prišli, pa bi z njim pri škofijstvu tudi ne bili prodrli. S škofij-stvom je že stopil v stik odbor osrednjega društva, ki je pristal na sklep Savinjske podružnice, da takoj zgradi na Okrešlju mogočen planinski dom, ki naj nosi Fri-schaufovo ime. Tako naj dobi hkrati zadoščenje mož, čigar kočo pri Kokrskem sedlu so Nemci pustili propasti, da se z njo uniči ime, tako naj se hkrati počasti spremstvu dvornega vzgojitelja. Avto, katerega je šofiral kneževič Aleksander, se je ustavil pred Savnikovo veletrgovino. Seveda se je tu nabralo takoj polno ljudi, med njimi največ mladine, ki je hotela videti in pozdraviti mlada princa, V trgovini je princema postregel trgovski uslužbenec Lazar. Princ Tomislav je izbral žepno svetiljko in tri baterije, dočim se je knezevič Aleksander odločil za »Mer-klin«, pripravo z vijaki za sestavljanje raznih igrač. Po nakupu sta se princa pričela zanimati tudi za ostale stvari, nakar ju je g. Lozar odpeljal v prvo nadstropje in jima razkazal zaloge ter šivalnico. V šivalnici je princa najbolj zanimal avtomatski stroj za šivanje gumbnic in gumbov. Po ogledu sta odštla princa v trgovino, kjer sta plačala računa. Kraljeviča Tomislava je pri tej priliki zelo zanimala avtomatična blagajna in mu je g. Lozar moral razložiti delovanje mehanizma. Ko sta princa stopila iz trgovine v avto, jima je mladina napravila gost špalir in ju navdušeno pozdravljala. RADI PREZIDAVE PRODAJA ŠE CENE|ŠE ftennccki mož, ki je bil prvi in veliki pionir Savinjskih planin, mož, ki si je že več ko deset let želel, da bi na Okrešlju moderno planinsko kočo zgradilo baš Slovensko planinsko društvo, oziroma njegova Savinjska podružnica. Osrednje društvo je dovolilo znatno podporo. Škofijstvo je pristalo na daljšo, desetletno, obnavljajočo se najemninsko pogodbo in dalo les brezplačno na razpolaga Načrt je izdelal inž. Skaberne. Kocbek je določil prostor za stavbo na veliki moreni, kjer je bila varna pred plazovi. Franc Podbržmk se je v imenu podružnice pogodil s Francem Piskemikom, ki je prevzel gradnjo. 2e leta 1907. so bila izvršena pripravljalna dela in naslednje leto je bila gotova veličastna, spodaj zidana, zgoraj lesena planinska stavba—dostojna mestu, na katerem je bila postavljena, lep simbol narodne časti. Podružnica je zanjo mnogo žrtvovala, posamezniki so ji vneto priskočili na pomoč, ne samo z denarjem, ampak tudi s predmeti (Peter Majdič, dr. Josip Vrečko, Norbert Zanier) aH z vožnjo in oskrbo (Fr. Petek, H. Herle) oziroma pametnim nasvetom (Janez Ptskernik). V kočo so napeTjaR vodo iz 350 m oddaljenega izvrstnega studenca. Dne 2. aprila T908. je bila slovesna otvoritev. Kljub slabemu vremenu se je zbrala na Okrešlju odlična družba. Služba božja na prostem, za katero je bil določen kate-het Janko Mlakar, je morala zaradi dežja odpasti in vse slavje se je preneslo v notranjost nove koče. Kocbek je v svojem nagovoru pozdravil odlične goste, poleg dr. Fr. Tominška, predsednika osrednjega društva, predstavnike vseh podružnic, državnega in deželnega poslanca dr. Miroslava Ploja, državnega poslanca Franca Robleka. urednika Janka Lesničarja in še mnoge druge. Predsednik osrednjega društva pa je lahko s ponosom poudarjal, da rodi slovensko turistično delo lepe sadove. Frischaufov dom je izprva oskrboval njegov prijatelj Franc Piskernik, še isto leto pa je oskrbništvo prevzel Fortunat Herle (sedanji oskrbnik Piskernikovega zavetišča v Logarski dolini) in ga obdržal skoro dve desetletji. Bodoče matere morajo skrbeti, da se fzosme.io vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov. Opi rre S hr H Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje Ali morda fudi Vr le vedno ničesar ne ukrenete proti nevarnemu zobnemu kamnu? Ne čakajte, da se Vam bodo začeli zobje majati, uporabljajte rajši takoj Sargov Kalodon t! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinoleat, ki odstrani polagoma zobni kamen in prepreči, da se ne napravi na novo. SARGOV V zadnji dobi, ko se je planinstvo pri nas tako lepo razvilo, prihajajo leto za letom tisoči in tisoči ljubiteljev narave na Okrešelj, da tu občudujejo prekrasni planinski čar in užijejo nekaljeni gorski mir. Frischaufov dom nudi vsem zavetje, gostoljubno jim postreže Jaka Robnik, ki Dom oskrbuje že skoraj desetletje. Danes proslavlja Savinjska podružnica in vse slovensko planinstvo SOletnico važne planinske zgradbe, kjer se bo zbralo več sto slovenskih sinov in hčera, da počastijo spomin mož, katerih imena so povezana z imenom Frischaufovega doma in da se do dna srca poveselijo v čarobnem planinskem svetu. V Planici je jeseni najlepše Seveda je tudi Planica imela letos prav zadovoljivo sezono, ln kar je še več vredno: vsi gostje — domači kakor iz tujine — so bili s Planico močno zadovoljni. Le dež je nagajal in nedavno tudi pregnal precej gostov. Toda Planica se spet koplje v sonci, vsa planinska pokrajina dobiva čudovite barve, jesen tiho prihaja v deželo, ln zgodnja jesen je v Planici prekrasna. Zdaj se vsakomur nudi prilika, da (ob znižani oskrbnini 50 din) uživa oddih v pla-niški prirodi. Nudijo se najlepši izleti po Tamorju in na planine. k tromeji in čez mejo, k Belopeškim jezerom in drugam. Planica vabi in kdor jo bo zdaj obiskal, se bo kakor prerojen vrnil v delovno vsakdanjost. Pot stoletja ze delujejCMD, darujmo še za pol stoletja! Knjižita tržišča ljubljanskih srednješolcev Dni premišlja, ki so bili... Srednješolska učna knjiga je danes že skoraj neobhodno potrebna stvar, saj je ni več hiše, ki ne bi imela kakega dijaka ali dijakinje. Zaradi tega dosezajo naklade te vrste knjig številke, o kakršnih se Slovencem predvojnih časov ni niti sanjalo. V trgovinskem življenju velja dobro premišljeno pravilo, da mora biti blago tem cenejše, čim več ga prodajo, oziroma čim več je povpraševanja zanj. Le producenti naših učbenikov se za to pravilo prav nič ne zmenijo. Imamo učbenike, ki se že dvajset let venomer samo ponatiskuiejo, kljub temu se producenti še niso domislili, da bi jim cene vsaj kak dinaTČek znižali in na ta način olajšajli silno breme, ki tlači danes vsestransko iztmozgane starše. Producenti slovenske učne knjige se lahko nemoteno igrajo s komumenti zaradi tega, ker živijo ti kakor božji volki brez vsake čvrste organizacije. Res da obstaja društvo »Šok m dom«. Njegova naloga bi morala biti tudi ta, da varuje na knjižnem trgu stvarne interese staršev. Da se to ne godi, leži na dlani že samo, če pomislimo, da je v imenu tega društva beseda dom na drugem mestu. Spričo teh in takšnih žalostnih razmer ni čudno, da je povpraševanje po rabljenih, zato cenejših knjigah danes večje nego je bilo kdajkoli in da ima prometno redarstvo Ljubljane pred vsakim septembrom velike skrbi, kam naj dene čedalje več obiskovano knjižno tržišče. V stari Ljubljani je bilo vprašanje dijaškega knjižnega sejmišča kaj preprosta stvar. Vsi srednješolski zavodi so bili tedaj kar skupaj pod eno samo streho. Bili so v velikem licejskeim poslopju, tam za Vodnikovim spomenikom, na mestu, kjer ponujajo dames kmetice in branjevke ogromnemu ljubljanskemu želodcu v nakup krompir, zelenjavo in sadje. To staro šolsko poslopje je bilo do cesarja Jožefa II. samostan očetov frančiškanov; šele tedaj so se ti preselili z Vodnikovega trga v svoj sedanji samostan pred mostom. In kaj je bilo naravneje, kakor da so se tedanji, kaj maloštevilni ljubljanski študentje vsako jesen pred pričetkoffn šole, postavili pred svojo šolsko hišo ter si prodajali oziroma menjavali učne knjige. Veliki strah in silno spoštovanje, ki sta med sodobno mladino precej tuja pojma, ki pa so ju v veliki meri gojili do svojih profesorjev študentje prejšnjih časov, vendar nista dovolila, da bi se bili se jm ar ji postavili kar pred sama šolska vrata. Zato »o se pohlevno umaknili nekoliko bolj proti Poljanam, pred arkade bivše glavne vojaške stražnice, ki je na prostoru podrtega mestnega obzidja držala vsaksebi licejsko hišo od Mahrove. Ta prostor je bil za tržišče tem primernejši, ker je bfl v senci košatih divjih kostanjev — eden teh stoji tam še danes — in drugič še zaradi tega, ker je bil sedanji Krekov trg poln vrvenja kot glavno splošno sejmišče Ljubljane in je nosil od tega ime jkimairškega trga. Tam pred Haubohtorn (Hauptwache) so se torej sukali študentje starih časov in vneto tržili z obrabljenim orodjem svojega učenja. Ti študentje, vsi le moškega spola, pa po večini niso bili nikakšen mlad, mlečnozob drobiž v starosti od 10 do 18 let, kakršnega smo vajeni danes. Med njimi je bilo prav lepo število polnoletnih, resnih kmečkih sinov, navadno brkastih in celo bradatih, ki jim je bilo prekupčevanje deveta briga. Prišel pa je leta 1895. velikonočni potres, razmajal je tudi časti vredno licejsko poslopje. Učiteljišče se je bilo iz njega izselilo že kakih 20 let prej. zdaj pa so morali sezidati novo hišo tudi gimnaziji, prednici sedanje humanistične gimnazije. Ta nova hiša je bila javnemu prometu dolgo vrsto let precej od rok, saj sta do nje držali iz mesta le dve ulici, Tomanova in Pu-harjeva (reete Smoletova). Ves danes z visokimi palačami in z dorvebnikom zazidani prostor od glavne pošte do šole je bil obdan z visokim, mrkim zidom vojaškega »prefonta« (Proviantma-gazin) in novejšega Haubohta. Zato je razumljivo, da živahni šolski mladini ni moglo priti na misel, da bi s šolo vred preselila v Tomanovo udico tudi svoj knjižni trg. Licejska hiša je stala še par let na svojem mestu, bila pa je prazna in je služila le g svojima dvoriščema kot igrišče nižjih razredov gimnazije. Ali svojega po stari tradiciji posvečenega tržnega prostora pred njo se je držalo tedanje dijaštvo neomajno, dokler ga ni odrinila višja sila, ko so delavci L 1901-2. razmajano poslopje podirati. Tedanja studeč tarija se je p^ahu ra- se ne hiše sicer umaknila, aH umaknila se je samo na drugo stran ceste, na neprometni osrednji del sedanjega Krekovega trga, med cesto, Fabjanovo hišo in velikim vodnjakom, ki je stal pred Mestnim domom. O šolah rn drugih znanosti namenjenih zavodih, ki so bili nameščeni v prostornem licejskem poslopju, potem na razširjenem Vodnikovem trgu ni bilo več nobenega sledu. Velikega pomena, ki ga je imel nekdaj ta prostor za kulturni razvoj Slovencev, nas danes medlo spominjajo samo še 1.1858. postavljeni spomenik velikemu direktorju francosko-slovenskih šol in prvemu našemu pesniku ter imeni Vodnikov trg in Študen-tovska ulica, ki je bila tedaj glavno središče študentovskih stanovanj. Vendar živi spomenik stare licejske tradicije je le zrasel redno v septembru vsakega leta v obliki knjižnega trga v senci velikih pdatan na Krekovem trgu. To se je godilo nemoteno skozi celih 22 let do septembra 1934. Medtem časom je začela rasti sedanja Velika Ljubljana in se je zaradi nje živilski trg za Vodnikovim hrbtom silno razbohotil. Nasproti finančne direkcije je nastala postaja avtobusov za vzhodne in južne smeri. Dalje je postavila mestna občina na živilski trg prodajalne stole ter je bilo treba najti prostor, kjer naj bi čakali naše kmetice njihovi prazni vozički. Tem vozičkom, — izumil jih je bil šentviški župnik in pesnik Blaž Potočnik m so za Ljubljano nad vse značilno vozilo, — je prometno redarstvo določilo leta 1934. prostor na dotedanjem dijaškem tržišču. In ko so tega leta v septembru pri- ZNAMKICE V KORIST SLEPIH ŽENA IN DEKLET Pod Visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije prosi odbor gospa za zaščito slepih žena in deklet vse in vsakogar, da z nakupom novih umetniško izdelanih znam* kic podpre akcijo Odbora. Znamkice stanejo din 1.— komad in se nabavljajo pri administrativnem odseku Odbora v Beogradu, Alekse Nenadoviča ul. 36. ček. rač. pošt. šted. broj 57.846. šli nanj prvi dijaki z namenom, da tržijo s knjigami, so spoznali, da tu zanje ni več mesta. Tedaj so pritrdili na platano velik napis: Knjižna borza se je preselila k humanistični gimnaziji. To je zadostovalo, da so se že prihodnjega dne vsi prodajajoči in kupujoči dijaki in dijakinje znašli na križišču Gledališke in Gajeve ulice. Vendar rastoči promet v tem velemestnem delu Ljubljane ni dovolil.da bi se kupčije željna srednješolska mladina obeh spolov zbrala več ko v štirih septembrih 1934-3?. Letos se je tradicionalni dijaški sejem namestil na Bregu v senci spodnje vrste tamkajšnjih kostanjev. In reči moramo, da ima tudi ta prostor svoje slične tradicije. Tu je bil nekaj let že stalni starinaTski trg, ki ga vidimo danes na nasprotnem bregu Ljubljanice, kar je dajalo Bregu dokaj življenja. Izbira novega knjižnega tržišča pa še celo posrečena, če premislimo zgodovino hiš tamkajšnje okolice in se domislimo njihovih slavnih prebivalcev. Ves Novi tng, to je del stare Ljubljane, ki je zrasel nasproti Staremu trgu na dokaj strmi ježi tja do Grabna, Vegove oH-" ce in Dvorskega trga. je bil nekdaj glavno bivališče elite, ki je ni dičilo le golo bogastvo, temveč tudi velika ljubezen do vsake pisane ali tiskane knjige. To prebivalstvo 90 bdi plemiči, katerih grbe vidiš še danes na marsikateri tamkajšnji starinski hiSi. V Lontovžu (Landhaus^. sedanji hiši Kmetijske družbe, kakor tudi v do potresa njej nasproti stoječem Knežjem dvorca so začele še v 17. stoletja nsti ŠOLSKO NAZNANILO Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole): VPISOVANJE vsak delavnik med običajnimi uradnimi urami. Redno vpisovanje se vrši 10., 11., 12., 13. in 14. septembra. Sprejemni izpiti za one, ki nimajo dovršene nižje srednje ali meščanske šole, so dne 14. septembra ob 9. uri dopoldne. PRIČETEK POUKA je dne 15. septembra ob 8. uri zjutraj. VELJAVNOST ZAVODA IN IZPRIČEVAL: Trgovski učni zavod in njegov Enoletni trgovski tečaj je državno priznan na podlagi zakona, pravilnikov Ministrstva trgovine in industrije ter odlokov Kr. banske uprave. Izpričevalo tega tečaja ima vse po zakonu predvidene pravice. Vpis v ta Enoletni trgovski tečaj se vrši samo na naslov: Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Kongresni trg 2. Istotam se dobe ustno ali pismeno vsa pojasnila in prospekti brezplačno. Gospodarstvo K sklepa sodišča glede likvidacije Električne zadruge v šiški Dne 11. avgusta smo na tem mestu objavili besedilo sklepa okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani v zadevi likvidacije Električne zadruge v šiški. Prošnjo, da se vpiše v zadružni register likvidacija zadruge in da se imenujejo za likvidatorje sedanji člani načelstva, je sodišče odklonilo. Načelstvo je zahtevo po vpisu likvidacije utemeljilo s tem, da se je v skladu z mnenjem revizijskega poročila zadružnega revizorja Tirša postavilo na stališče, češ da zadruga nima več članov, ker dobavlja od 1. aprila L 1. vsem zadružnikom električni tok mestna elektrarna in po točki 4. zadružnih pravil preneha članstvo za zadružnika s pričetkom prejemanja električnega toka od kake druge električne zadruge ali elektrarne. Gornje stališče zadružnega revizorja ter načelstva je okrožno sodišče označilo, da nasprotuje zadružnim pravilom in logiki, kajti če bi obveljalo, bi tudi člani načelstva avtomatično s prenehanjem članstva prenehali biti člani načelstva in sploh ne bi bdi legitimirani k nobenemu predlogu v imenu zadruge. Določba čl. 4. zadružnih pravil pa je mišljena in more biti mišljena samo kot kazen za tistega člana, ki je pričel jemati električni tok od tuje elektrarne in bi s tem škodoval lastni zadrugi. V našem primeru pa ni noben posamezni član pričel jemati električnega toka od mestne elektrarne, temveč je načelstvo s kupoprodajno pogodbo prisililo člane, da morajo jemati električni tok od mestne elektrarne. Tak primer prenehanja zadruge ne predvideva niti zakon niti zadružna pravila. Po zakonu in po pravilih je predvidena razdružba zadruge le zaradi sklepa občnega zbora, zaradi otvoritve konkurza ali zaradi odredbe upravne oblasti, nikjer pa ni predvideno, da bi smelo načelstvo konstatirati. oa je zadruga prišla avtomatska v likvidacijo, ker nima članov; če bi veljalo to stališče, tudi člani načelstva ne bi bili več zadružniki in tudi ne več člani načelstva. Zato bodo morali zadružniki na občnem zboru sklepati o nadaljnjem obstoju ali o razdružbi in v poslednjem primeru o predmetih, naštetih v členu 43 pravil Iz vsega navedenega sklepa sodišče, da je napačno naziranje, da zadruga ne bi imela več članov in da je prišla v likvidacijo. Zato brez sklepa občnega zbora v tem primeru ne more priti do raz-družbe in je sodišče predlog zavrnilo, ker nasprotuje zakonu in pravilom. Dne 1. septembra torej tri tedne po objavi citiranega članica, ki je v vsej naši javnosti vzbudil veliko pozornost, se je oglasil revizor g. Tirš, ki mu je »dober znanec« prinesel, ko je prišel z dopusta, »Jutro« od 11. avgusta. G. Tire zatrjuje v uvodu, da je proti sklepu okrožnega sodišča vložila zadruga rekurz na apela-cijsko sodišče, nato pa skuša dokazati, da je njegovo stališče glede prenehanja članstva pravilno. Tako pravi, da načelsrtvo zadruge ni samo povzročilo, da morajo njeni člani sedaj prejemati tok od mestne elektrarne, češ, da je mestna občina že pred pričetkom elektrifikacije Šiške po imenovani zadrugi optirala vse naprave za sebe. Če bi to v resnici držalo, potem se mestna občina gotovo ne bi leta in leta pogajala z električno zadrugo. S;cer pa mora tudi g. Tirš vedeti, da je mestna občina z odkupom omrežja elektrarne Češenj, prevzela tudi pogodbeno obveznost, da bo trajno dobavljala tok Električni zadrugi po določeni ceni in da ne bo posegala v elektri-fikacijsko področje zadruge (ki je zaradi kršenja nedotakljivosti svojega področja že leta 1935. tožila občino). Tako si je občina sama vzela možnost izvajati na zadrugo kakršenkoli pritisk. To dejstvo samo zavrača drugi argument g. Tirša, češ da je mestna občina od leta 1930. zahtevala oddajo toka iz svoje elektrarne v okoliš zadruge. Zatrjevanje, da so si bil: vsi občni zbori na jasnem o tem. da bo omrežje treba izročiti občini nič ne dokazuje; vsi zadružniki pa so se zavezali, da jih k temu občina nikdar ne more prisiliti. Nadalje navaja g. Tirš, da je občni zbor leta 1933 sklenil spremembo pravil v oni točki, ki pravi, da zadružnikom član stvo preneha, če dobi kateri član tok od drugod. Iz okolnosti, da je bila takrat izročitev omrežja že aktualna, skuša g. Tirš dokazovati, da je bil s to določbo pravil urejen pravni položaj članstva za treno-tek, ko občina prevzame omrežje in so zaradi tega zadružniki izgubili članstvo s 1. aprilom t. 1. Da je to dokazovanje privlečeno za lase, nam dokazuje že sama okolnost, da sta obe prejšnji pogodbi z mestno občino (iz leta 1934 in iz leta 1936) predvidevali, da bodo preostanek premoženja razdelili zadružniki sami na občnem zboru. Glede načina razdelitve je zadružni načelnik g. šalehar še letos, ko je spoznal razpoloženje članstva, stavljal opoziciji ponudbe glede razdelitve premoženja in se torej sam ni zavedal tega, kar trdi g. Tirš, da so bila pravila leta 1933 spremenjena zaradi tega, da bi avtomatično prenehalo članstvo zadružnikom, čim prejemajo tok od mestne elektrarne. Pa tudi pogodba, ki jo je proti volji članstva sklenil, podpisal in uveljavil zadružni načelnik g. šalehar, pravi v dodatku, podpisanem 29. dec. 1937 da bo zadruga ob likvidaciji položila račun mestni občini s pripombo, da ostane glede sprememb prvotno besedilo pogodbe, če električna zadruga sprememb v dodatku ne M sprejela. Ta določba v dodatku pogodbe torej sama predpostavlja, da ima končno besedo le občni zbor zadruge in bi bila nepotrebna, če bi zares veljalo tolmačenje g. Tirša, češ da je bila izvršena sprememba čl. 4. točke 8. pravil zaradi tega, da bi ob prevzemu omrežja avtomatično prenehalo članstvo zadružnikom. Sprememba čl. 4., točke 8. je bila izvršena v času, ko zadruga še ni imela zajamčenega elektrifikacijskega področja in je mestna občina ali katera druga elektrarna (KDE) lahko vsak čas posegla v njen teritorij, kar bi bilo v resnici na škodo zadruge. Iz vsega navedenega tudi sledi, da ni res, da člani zadruge po izročitvi omrežja nimajo več nobenega interesa biti člani zadruge, češ da zadruga nima možnosti dela in zaslužka in se premoženje itak ne more razdeliti med zadružnike. V resnici imajo tudi po izročitvi omrežja člani zadruge velik interes, da ostanejo člani in da soodločujejo, kako se bo to premoženje razdelilo. Mnogi zadružniki so celo mnenja, da bi morala zadruga naprej obstojati in delovati na drugem področju (oskrba članov z električnim materialom, instalacije itd.). G. Tirš nadalje namiguje, da so pri vsem sporu odločilni »partijski interesi«, ne pa skrb za uboge in sirote. Temu nasproti moramo ugotoviti, da je ravno skrb za uboge in sirote najvažnejši argument v borbi zadružnikov proti sedanji pogodbi, saj se je po prejšnji pogodbi občina zavezala trajno vzdrževati zavetišče, ki naj bi se ustanovilo iz premoženja zadruge, po sedanji pogodbi pa se je le zavezala, da bo skozi pet let prispevala na leto 30.000 din, potem pa naj prebivalci Šiške sami skrbijo za vzdrževanje ubožnice in naj bodo postavljeni na slabši položaj, kakor prebivalci ostalega mesta. Ob zaključku pravi g. Tirš, da je značilno za zadružno moralo opozicije, ki je zahtevala v posebni vlogi sklicanje izrednega občnega zbora, da je bilo na tej vlogi »kar 17 nepristnih podpisov raznih članov«. Dobro bi bilo, če bi se g. Tirš malo točneje izrazil glede »nepristnih« podpisov. Pn teh podpisih ne gre morda za kakšne falzifi-cirane podpise, kar bi morda sodil površni čitatelj, temveč le za primere, kjer je za zadružnika podpisal kdo drugi (n. pr. zena 1---n zf*rke knjig v Ljubljani. V nekaj letih se bc v to staro knjigotljubno sredino prese-Pila rz pretesnih prostorov gimnazije na Poljanah v pravkar dozidano palačo Narodna ki univerzitetna knjižnica z vsemi svojimi zakladi knjig in rokopisov. Ta največja naša knjižna zbinka je našla svojega prvega dobrotnika na istem Novem trgu, namreč v deželnem svetniku Antonu grofu Lichtenbergu Ko je namreč leta 1774. pogorel pri Sv. Jakobu leto prej raz-Ijudeni jezuitski kolegij z vsemi premičninami, si je imenovani mož nadel plemenito nalogo, da reši ostanke jezuitske knjižnice. Nekaj knjig je še naše! nepoškodovanih v policah, dosti pa jih je moici| Na Bregu stoji tudi najstarejša ljubljanska tvoruica knjig. Univerzitetna tiskarna J. Blasnika nasl., ki je začela obratovati tam v davnih Valvasorjevih časih. Poleg te je bival in pisal v novejšem času veliki novelist in pravnik dr. Ivan Tavčar. Največji in zato tudi najbolj znani ljubitelj knjige je bival v paiači na vogalu Grabna in Brega. Bil je tr Žiga baron Zois, mož, ki je bil kakih 45 let osrednja osebnost vsega stlovenskega kulturnega stremljenja. In glejte, krona vseh kron kulturne in knjigoljubne Ljubljane je zrasia pred 20 leti v mejah istega Novega trga prav na nasprotnem vogalu Zoisove hiše, naša univerza, višek naših starih želj. skozi katerega bo usojeno hoditi tud> marsikateremu danes majhnemu sejmarčku. preden bo prišel na torišče javnega dela. Jk & I za moža ali slično, kar pa se vedno zgodi, ' kadar je treba v naglici zbrati večje število podpisov. Gospodu Tiršu vse zavijanje prav nič ne pomaga. Za njegovo repu taci jo kot zadružnega revizorja bi bilo mnogo bolje, 6e bi odkrilo priznal pogreško pri »Izredni in nenapovedani reviziji zadruge«, ko je ugotovil da je zadružnikom prenehalo članstvo. Gornji primer nam kaže. kako nujno potrebno je, da Glavna zadružna zveza čimprej predpiše pravilnik za izvrševanje revizij pri zadrugah in da v okviru tega pravilnika ypredpiše kvalifikacijo, pravice in dolžnosti revizorjev v pogledu izvrševanja revizije, kakor to nalaga Glavni zadružni zvezi zakon o gospodarskih zadrugah v § 97, ki med drugim določa, da mora revizor vršiti svojo dolžnost s skrbnostjo in opreznostjo rednega poslovnega človeka. Stanje klirinških računov z inozemstvom Poročali smo že, da je v tretji četrtini avgusta prišlo do popolne likvidacije našega starega klirinškega računa z Italijo in je v tem tednu celotni saldo naših terjatev nazadoval za 14.2 milijona din. Najnovejši izkaz Narodne banke po stanju klirinških računov od 31. avgusta pa zaznamuje v zadnji četrtini avgusta nadaljnje zmanjšanje naših terjatev za 3.9 na 99,3 milijona din. Naše klirinške terjatve v Italiji so spomladi znašale skoro 200 milijonov, sedaj pa so že padle na polovico tedanjega zneska. Dne 2. septembra je Narodna banka v kliringu z Italijo izplačala klirinške nakaznice do številke 16.097 od 12. maja t. 1. Saldo v kliringu z Nemčijo, ki je od 22. julija do 22. avgusta naglo narasel od 7.36 na 15.79 milijona mark, zaznamuje v zadnji četrtini avgusta prvikrat zopet nazadovanje, četudi v manjšem obsegu, in sicer za 0.83 na 15.41 milijona mark. Od ostalih aktivnih kliringov izkazuje kliring s Poljsko nazadovanje naših terjatev za 2.2 na 7.9 milijona din, kliring s Turčijo povečanje za 0.9 na 15.8 milijona din, redni kliring z Bolgarijo pa zmanjšanje za 0.2 na 1.4 milijona din. Med pasivnimi kliringi opažamo pri kliringu s češkoslovaško ponovno povečanje salda našega dolga za 5.8 na 171.3 milijona Kč. Saldo našega dolga v Madžarski se je zmanjšal za 2.0 na 40.2 milijona din, saldo našega dolga v Rumuniii za 1.2 na 7.3 milijona din. saldo kliringa s Švico pa za 0.03 na 5.39 milijona švicarskih frankov. Hmelj Žalec, 3. septembra. Obiranje je končano in je podoba, da ne bo pridelek prekoračil 14.000 metrskih stotov. Povpraševanje po srednjem in dobrem blagu je zadnja dva dneva precej oživelo in računajo, da je prodanih že preko 1200 metrskih stotov. Cene se držijo nespremenjeno ne višini 22 do 25 din za kg, po kakovosti in množini prodanega blaga. Zdi se, da vsi, tako hmeljarji kakor tudi kupci, čakajo kakSen bo uspeh obiranja na Češkoslovaškem, ki bo končano s prihodnjim tednom, ker menda ne bo dovolj v barvi lepega in doraslega blaga. Gospodarske vesti = Mezdno gibanje rudarjev v borskih rudnikih. Rudarsko delavstvo, ki je zaposleno v borskih rudnikih, je že več dni v mezdnem gibanju. Pri tem ne gre za običajen spor zaradi mezd. Pri podjetju, ki je last Francoske družbe borskih rudnikov, je zaposlenih okrog 7000 delavcev, čeprav ima družba vsako leto ogromne dobičke, vendar plača delavstvo zelo slabo in mu ne priznava niti kolektivne pogodbe. Mezdno gibanje je nastalo predvsem zaradi tega, ker zahteva delavstvo kolektivno pogodbo. Podjetje sicer ugotavlja, da so današnje mezde za 72% višje od minimalne mezde, določene po uredbi, ven dar je treba upoštevati, da znaša po uredbi minimalna mezda le 2 din in da znaša za 72% višja mezda tudi le 3.44 din na uro ali 165 din na teden. Zaradi sestave kolektivne pogodbe je konstituiran poseben anketni odbor. = Iz zadružnega registra. Pri Učiteljski tiskarni v Ljubljani r. z. z o. z. je bil izbrisan dosedanji predsednik upravnega odbora Mirko Dermelj. vpisan pa je kooptirani član upravnega odbora Alojzij Kržišnik. šolski upravitelj v Preski, p. Medvode; že vpisani član upravnega odbora. Ivan Michler je odslej predsednik upravnega odbora. — Pri Kmečki posojilnici ljubljanske okolice r. z. z n. z. je izbrisan predsednik načelstva inž. Vladimir Stare, industrijec v Ljubljani; zadrugi je naročeno, da glede na izstop predsednika poskrbi, da se ho načelstvo izpopolnilo in da v roku treh mesecev predlaga za vpis novega predsednika načelstva. — Pri Tiskovnem društvu v Kranju r. z. z o. z. sta izbrisana člana načelstva Matija Škrbec in Alojzij Šareč, vpisana pa sta nova člana načelstva Ciril Mohor, ravnatelj posojilnice v Kranju kot načelnik, in Pavel Košorek. faktor tiskarne v Kranju. = Iz trgovinskega registra. V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: »Tisaroba« družba z o. z. v Ljubljani (trgovina z živino in deželnimi pridelki, zlasti s porečja Tise; osnovna glavnica 200.000 din; poslovodje Maks Siebold, trgovec v Starem Bečeju, Ervin Adams, trgovec v Berlinu in dr. Alojzij Kobal, odv. v Ljubljani); »Ovitekt« družba z o. z. za izkoriščanje ovitekt-patentov v Mariboru (družba bo izkoriščala v tuzemstvu in v inozemstvu Ovitekt-patente za ambalažo jajc in krhkega ter lahko pokvarljivega blaga, ki je izum dr. inž. Gottfrieda Rue-benberga iz Diisseldorfa, osnovna glavnica 210.000 din; poslovodja Mr. Mavro Ses-sler, industrijec v Zagrebu); Tehniška poslovalnica inž. Oman Pero v Mariboru (trgovina s tehničnimi izdelki na drobno); Valeskini Ivan, trgovina in izvoz sadja, Maribor. — Pri tvrdki »Aurea« tvornici in veletrgovini za zlatnino, kovino in ure v Celju, družbi z o. z., je vpisano povišanje glavnice od 150.000 na 200.000 din. — Pri Cinkarni d. d. v Celju je izbrisan dan upravnega sveta Anton Knips, vpisan pa kooptirani član upravnega sveta Rade Slivar, zdravnik v Leskovcu. — Pri tvrdki L Biaznika nasl., univerzitetni tiskarni, litografiji in kartonaži d. d. v Ljubljani je izbrisan član upravnega odbora Albin Prepeluh, vpisan pa je član upravnega odbora Karel Puhar, strokovni učitelj v Ljubljani. — Pri tvrdki Steyer — Daimler — Puch, jugoslovanski trgovski družbi v Ljubljani, je izbrisan poslovodja inž. Pavel GStzI, vpisan pa je poslovodja dr. Georg Meindl, generalni direktor, Dunaj. — Iz trgovinskega registra je Izhrisana j podružnica Zadružne gospodarske banke v Kočevju. = Nemčija uvaja poštno-hranilni promet. V Nemčiji obstoja, kakor v drugih državah institucija poštnega čekovnega prometa, vendar pa Nemčija nima poštne hranilnice. Po priključitvi Avstrije k Nem čiji je nastalo vprašanje, kaj početi z avstrijsko Poštno hranilnico na Dunaju. To vprašanje je sedaj rešeno tako, da se v vsej Nemčiji uvede poleg obstoječega poštnočekovnega prometa Se poštnohra-nfini promet in da se avstrijska institucija Poštne hranilnice razširi na vso državo. Doslej Nemčija ni uvedla poštnohranilne-ga prometa zaradi odpora denarnih zavodov. Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.68 milijona din nasproti 7.49, 7.73. 7.31 in 8.52 milijon din v prejšnjih štirih tednih. Po znatnih fluktua. cijah v prejšnjih dveh tednih se je nemška klirinška marka v minulem tednu nekoliko ustalila, čeprav je znova za malenkost popustila od 14.50 na 14.35 do 14.40. DEVIZE Curih. Beograd. 10. Pariz 11.9875. London 21.29. New York 439.25, Bruselj 74.0550, Mogočna zdravilna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI Milan 23.10, Amsterdam 238.5250, Berlin 175.75, Stockholm, 109.75, Oslo 106.96. Ko-benhavn 95.0250, Praga 15.11, Varšava 82.30, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta, 3.25. ŽITO -K Chicago. 3. septembra. Začetni pšenica: za sept. 62.6250, za dec. 64.25. za maj 66; koruza; za sept. 50.50, za dec. 49, + Winnipeg, 3. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za maj 63.50, za ott. 60.3750, za dec. 59.75. BUMBA2 '+ Liverpool, 2. septembra. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: - n. sept 4.64 (prejšnji dan 4.62), za dec. 4.71 (4.69). Sebe je napadel in oropal Naglo razkrinkan fingiran napad Maribor. 3. septembra Ko se je neko dekle peljalo na kolesu po Ptujski cesti, je zaslišalo v bližini Rogoze klice >Na pomoč, Marija pomagaj, na pomoč:« Stopila je s kolesa in šla pogledat v smeri klicev, kaj se je zgodilo. V obcestnem jarku je našla vsega blatnega ta raztrganega 201etnega bivšega mesarskega pomočnika, sedaj mlekarja na Scherbaumovem velepo-sestvu v Roeozi pri Mariboru Josipa Pra-protnika. Ženska je stekla do veleposestiva in obvestila o tem domače. Toda že pred tem sta se g. Scherbaum in njegov oskrbnik začudila, ko je pridirjad na dvorišče sam konj z mlekarskim vozom brez Praprotni-ka. Pohitela 6ta proti cesti ln našla Pra-protnika na tleh ležečega in vzdihujočega. Srajca in suknja sta bili prerezani z nožem. Tuda oba jermena, na katerih Je visela torba za kasir&nje denarja, sta bila porezana to-be pa ni bilo nikjer. Sključenega sta odvedla Praprotnika, ki se je opiral na spremljevalca. na veleposestvo, kamor je kmalu zatem prišla orožniška patrola pod vodstvom g. Marka PopoviČa, ki je pričel s temeljitim zasliševanjem. Praprotnik je na dolgo in široko pripove- doval, kaj se mu je zgodilo. Čisto natančno je opisal oba razbojnika, ki da sta ga potegnila z voza. potem ko sta ustavila konja. Potegnila sta ga s ceste, mu prerezala jermena, na katerih je visela torba z denarjem, mu pri tem porezala suknjo ln srajco ter nato jadrno izginila. Tudi je čisto natančno opisal zunanjost obeh razbojnikov, ki sta ga napadla. Prvi je bil 20 do 25 let star s črnim klobukom na glavi in Črnimi brki, dočim je bil drugi približno Iste starosti, vendar povsem obrit. Dejal Je, da je bil eden od obeh povsem podoben zloglasnemu Kodru. Orožniki pa so šli pri zasliševanju v podrobnosti, pri katerih se je kmalu videlo, da prihaja Praprotnik glede svojih izpovedb v huda nasprotja. Sledilo je podrobno zasliševanje, ki je trajailo polne 4 ure in naposled je Praprotnik priznal, da si je vso zsodbo sam izmislil, da si je sam porezal jermena srajco in suknjo ter da je bil ves dogodek fingiran. Kakšnih 200 m od kra;a »roparskega napada.« je pokazal mesto, kjer so orožniki našli pod nekim štorom torbo, v kateri je bilo 1100 dinarjev gotovine. Kako je uspela organizacija mednarodne fotografske razstave Ljubljana, 3. septembra Razstava umetniške fotografije na ve-lesejmu je že tretja mednarodna v Ljub-ljanL Na nji razstavljajo svoja dela sloviti amaterji iz Anglije, Avstralije, Belgije češkoslovaške, Danske, Egipta, Francije Havaja Holandske, Indije, Italije, Japonske, Jave, Južne Afrike, Kitajske itd., skratka, zastopane so skoraj vse kulturne države sveta. Kdo bi se potem ne vprašal, kako je bilo mogoče organizirati ljubljanskemu klubu, ki ga niti naša javnost dovolj dobro ne pozna, mednarodno razstavo takšnega obsega in kako se jim je posrečilo pridobiti toliko inozemskih razstavljalcev. Tajnik Fotokluba inž. Lujo Michieli nam je na to vprašanje odgovoril: _ Samo po sebi se razume, da vsa še tako spretno pisana vabila mednarodnim organizacijam, naj bi poslala na razstavo dela svojega članstva, nič ne bi zalegla, če bi ljubljanski Fotoklub ne bil znan v svetu. Če bi naš klub ne razstavljal na številnih mednarodnih razstavah, in sicer stalno in z velikim uspehom, bi pač tudi ne mogel prirediti te razstave, ki je doslej največja. Na globusu v oddelku našega kluba je ponazorjeno, kje vse smo razstavljali vendar je globus premajhen, da bi lahko vidno označili vse kraje, kjer je ljubljanski Fotoklub delal propagando za Ljubljano in Slovenijo in v prvi vrsti za državo. Slovenija je zelo majhna, Ljutn ljana ni velemesto, ki bi ga po svetu poznali, zato bi ne mogli privabiti inozem-cev če bi se jim primerno ne predstavili na 'njihovih razstavah. Brez vsake baha-rije je treba priznati, da je težko najti pri nas organizacijo katerekoli stroke, ki bi toliko storila za našo propagando v svetu. — Naš klub obstoja šele 7 let, a verjemite da bo lahko dostojno proslavil svojo 10-letnico 1. 1941.. ko bo priredil jubilejno razstavo, ki bo, upajmo, še lepša od te. — Ljubljanski Fotoklub nastopa na mednarodnih razstavah vselej z deli svoje ga članstva kot enota; člani ne razstavljajo samostojno. Razstav se udeležuje že 6 let. Morda vam kaj pove sama ta številka: ljubljanski Fotoklub se je udeležil že 150 mednarodnih razstav. Pa ne samo udeležil; v paviljonu >M« je razstavljena v posebni vitrini naša žetev: zlate, srebrne, bronaste medalje, pokali, darila. Bitka za ta odlikovanja na svetovnih razstavah je ostra. Amaterji drugih velikih držav imajo pri rokah bogata sredstva, denarno vprašanje jim je postranskega pomena. V velikih državah so tudi umetniki fotografije premožnejši ljudje, medtem ko je naše Članstvo sestavljeno predvsem iz vrst malih ljudi, ki jim je pogosto eksistenčno vprašanje prvo. In zdaj pomislite, koliko so morali naši revni člani žrtvovati _ prav za prav pri trgati si od ust — da se je klub lahko udeleževal svetovnih razstav! če računamo samo režijske stroške, porabo materiala in odpravnino, za kar prispevajo člani, so v 6 letih žrtvovali najmanj 360.000 din! - — Javne podpore so majhne, z njimi samimi bi ne mogli ničesar doseči. _Kako je mogoče, da naše članstvo v tako kratkem času doseza tako krasne uspehe na mednarodnem torišču? To je v resnici najzanimivejše vprašanje. Znano je, da je treba naše fotoamaterje uvrstiti med najboljše svetovne, saj se prav uspešno kosajo z ameriškimi, madžarskimi, češkoslovaškimi itd. Tudi to je zasluga predvsem organizacijskega, smotrnega dela kluba. Klub nudi svojemu članstvu izvrstno šolo. V klubu zahtevamo od začetnikov že po nekaj mesecih v tehničnem pogledu brezhibne slike. To je pogoj za nadaljnji ' " da obvlada tehniko. Razen tega članstvo neprestano vzpodbujamo k boljšemu delu. Vsak teden prirejamo po dva članska večera. Prvi večer je namenjen za kritiko posameznih del tovarišev, drugi večer pa predavanjem, šoli. Obravnavamo vsa vprašanja s področja fotografije. Teh vprašanj je pa od dne do dne več. Fotografija se čedalje bolj uveljavlja na neštetih popri« ščih življenja, kar prikazujemo v paviljonu j>M«. Tam tudi vidite zelo lepa dela naših začetnikov. Nekaj del je takšnih, da bi bila gladko sprejeta na svetovnih razstavah. — Seveda, s prireditvijo razstave je bi-« lo ogromno dela. Samo korespondence je' bilo čez glavo. Priprave so trajale 8 mesecev. Sam klub je izdal le za poštnino 6 tisoč din. Približno toliko stroškov je imel s korespondenco tudi velesejem. Če naš klub prednjači drugim v državi? Nedvomno; ljubljanski klub ima sam več internacionalcev, to je razstavljalcev na svetovnih razstavah, kakor jih imata Zagreb in Beograd skupaj. — Z dosedanjimi uspehi razstave — deležni smo vsestranskega priznanja — smo lahko zadovoljni. Vendar je pa potrebno, da bi javnost znala čim pravilneje presojati ter ceniti naša stremljenja, da bi ne vladalo več med nekaterimi mnenje, češ fotoamaterstvo je igračkanje za zabavo; ne, to je zelo resno delo in zahteva zelo mnogo od vsakogar, ki se mu posveti res ves ter si pridobi primerno strokovno znanje — še več pa, če si pridobi razen znanja tudi priznanje. GLAVNA KOLEKTTJRA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE Din Din Din A. R E I N IN DRUG Zagreb, GAJEVA 8. HJOA 15, obvešča neobvezno: V V. razredu, 36. kola državne razredne loterije so bili dne 3. septembra izžrebani naslednji dobitki: Din 30.000.— št. 1429 22.000.-— št. 868 45764 15.000.— št. 50890 73743 95018 12.000.— št. 72150 po din 10.000.— 7495 45817 55269 68878 85799 86698 88641 po din 8.000.— 3758 10478 10988 12202 35276 72574 81478 99529 po din 6.000.— 6541 7315 16508 24804 25332 30158 432TS 43995 84143 51926 76457 93018 po din 5.000.— 2892 18056 24451 26918 29101 44181 5068« 55203 58978 73720 75743 77134 94441 99370 po din 3.000.— 14503 15586 26754 33377 33474 34382 39593 50280 54760 63451 70997 75214 78279 82587 V našem včerajšnjem telefonskem obvestilu je bilo pomotoma objavljeno, da jo številka 99.933, zadela 100.000 din. Nadalje je bilo izžrebanih še 1800 dobitkov po din 1000.— Popolno uradno listo dobitkov, izdano ia kontrolirano od same državne razredne loterije, torej brez vsaldh pogrečkov, po« šljemo vsakomur na zahtevo. Prfliodige žiefaauje bo dnefi. t. m Največje tehnično delo vseh časov Na reki Columbia v Zedinjenih državah grade velikanski jez, v primeri s katerim so Panamski kanal in egiptske piramide samo borni pritlikavci 0 r I Dobro - peri lo ra bi J \ dobro milo! Slabo mito uniči tkanino! Zato je treba pri izbiri mila paziti zlasti na kakovost. Dobro Schichtovo terpentinovo milo temeljito odpravi vso nesnago in podaljša trpežnost perila. SCHICHT™ TERPENTINOVO MILO pere bleščeče belo \ V državi Washington, ki je najbolj se-verozapadno ležeča država ameriške Unije, ako odštejemo Alasko, grade na reki Columbiji jez Grand Coulee, največjo zgradbo, kar jih je bilo kdaj postavljenih na svetu. Ta ogromna brana je večje in dražje inženjersko delo nego Panamski prekop in vsebuje trikrat več gradbenega materijala kakor največja egiptska piramida. Toliko betona bo tu zalitega v rečno korito, da bi z njim lahko zgradili 10 metro široko cesto preko cele Severne Amerike. Jez bo sicer samo 170 m visok — torej nekoliko nižje od znamenite Boul-derjeve dolinske pregrade v Kaliforniji, ki je s svojimi 222 m višine največja zgradba na svetu, toda v Grand Coulee bo dva in polkrat več gradbenega materijala. Tok reke Columbia na ozem' ">dinje-nih držav je dolg od kanadsk iC?je pa do izliva v Tihi ocean 1200 ki., Nekako sredi države Washington napravi reka velikansko pentljo, takozvani Big Bend. Ozemlje, ki ga oklepa ta pentlja meri 5000 kv. km in bi bilo najrodovitnejše v Zedi-njenih državah, ako ne bi manjkalo moče. Padavine bodo zdaj nadomestili z umetnim namakanjem in prav zaradi tega je bila potrebna gradnja jeza, o katerem hočemo v naslednjem podati nekaj podrobnosti, ker gre za zgradbo tako velikanskih izmer, da si jih naš človek pri naših skromnih razmerah niti prav predstavljati ne more. 244 km dolgo umetno jezero Preden naredi reka Columbia poprej tisto veliko zanjko. se gnete njeno vodovje v 80 km dolgem kanionu, ki je 180 do 300 metrov globok in 3 do 8 km širok. Ta ka-nion, ki ima še nekaj više ležečih suhih vej, bo v bodoče zaprt z dolinsko pregrado, z jezom, za katerim se bo voda nabrala. v 244 km dolgem jezeru s površino f32 kv. km, torej v umetno jezero približno tiste velikosti kakor je Zuidersko jezero na Holandskem. Gladina jezera bo ležala 107 m višje nego leži današnje rečno dno, Poleg tega jezera bo v suhi stranski dolini 85 m višje nastalo še drugo umetno jezero, v katerega pa se bo voda črpala iz nižjega jezera z ogromnimi električnimi črpalkami, kakršnih še ni videl svet. To gornje jezero je zamišljeno kot izenače-valni rezervoar za namakanje okolišnega ozemlja. Reka Columbia ima v celotnem svojem teku 400 m padca, kar predstavlja ogromno vodno moč. Na tistem mestu, kjer bo zgrajen jez, je rečna struga 250 m široka, dočim znaša širina celega kaniona poldrugi kilometer pri globočini 430 m. V umetnem jezeru za jezom bo akumulirane 12 kubičnih kilometrov vode, ki bo lahko proizvajala nad 12 milijard kilovatov električne energije. Za primer bodi povedano, da porabi Ljubljana letno komaj tisočin-ko te elektrike. Tretjina razpoložljive energije se bo porabila za črpalne naprave pri namakanju. Samo električne črpalke, ki bodo potiskale vodo v gornji rezervoar, bodo porabile letno nad 2 milijona kilovatnih ur. Šestkrat večja elektrarna od Dnjeprostroja Da bo jez lahko vzdržal velikanski pritisk vode, bi moral seveda imeti primerno veliko maso. V njem bo zazidanega približno 9 milijonov kub. metrov betona in 54 tisoč ton železa. V organični zvezi z jezom bosta na desni in levi ob njegovem vznožju zgrajeni električni centrali, v katerih bo postavljenih 18 turbin, vsaka z učinkom 150.000 konjskih sil s pripadajočimi generatorji po i20.000 kilovoltamper-jev. Ti velikanski električni centrali bosta pač še dolga leta ostali tako po velikosti posameznih strojev kakor tudi po celotni kapaciteti edinstveni na svetu, saj proizvaja n. pr. velikanska ruska naprava Dnjeprostroj samo šestinko te električne energije. Z gradnjo jezu Grand Coulee so pričeli pozimi 1933 in do danes so dela že tako napredovala, da bo zgradba v kratkem dosegla venec. Najtežje pri gradnji je bilo kopanje temeljev. Jez stoji na granitnih tleh, ki pa niso tako kompaktna, kakor so prvotno domnevali. Pri poskusnem vrtanju, ki je šlo mestoma do 250 m globoko, so odkrili velike votline in razpoke, ki so jih zalili s cementnim mlekom, Temelji jezu počivajo 9 m globoko v živi granitni skali in segajo pri straneh desetine metrov globoko v stene kaniona. 14 milijonov kub. metrov zemlje in skale je bi- Dne 10. in 11. septembra ima najstarejša in najzaslužnejša narodno-obrambna organizacija svojo letno skupščino v Ptuju. Ta dva dneva se bodo zbrali naši narodno-obrambni delavci Ciril-Metodove družbe, da podajo račun o svojem poslovanju, posebno pa, da na viden in svečan način manifestirajo in doprinesejo nove in prepo-trebne smernice za bodoče narod rt o-obrambno delo, ki je glede na sedanji mednarodni položaj nujno potrebno. Ker pa letos poteče 30 let od žalostnih ptujskih dogodkov ob priliki takratne skupščine družbe v tem mestu, bo pač vsakogar zanimalo, zakaj se je mirno slovensko ljudstvo uprlo proti krivicam in žaljivkam pangermanizma. Ptujski dogodki niso ostali samo v zidovih starega mesta, temveč so ljudstvo zdramili, zganili ga k delu, da se je zavedelo zgodovinske ure ter ustavilo pohlepnega tujca, ki je Slovencem že hitel kopat grob. Septembra 1908 se je Ciril Metodova družba odločila, da bo imela glavno skupščino v Ptuju. Ze po nastopu mladine v Bohinjski Bistrici (1907) je postala CMD trn v peti avstrijskih mogotcev, ker je pričela hoditi radikalnejša pota in prenehala pošiljati vdanostne brzojavke avstrijskemu vladarju in dvoru. Po sebi je tedaj razumljivo, da so avstrijska oblastva hotela na vsak način preprečiti zborovanje slovenske narodno-obrambne organizacije v knežjem avtonomnem komornem mestu Ptuju. V ta namen je imel neka i dni pred skupščino občinski svet pod vodstvom tedanjega župana Orniga sejo, da se posve- lo treba odkopati okrog bodočega jezu, razen tega pa v okolici pripraviti še 19 milijonov kub. metrov peska za beton. Celo vrsto pomožnih jezov je bilo treba postaviti in desetine kilometrov stranskih rovov izvrtati, da se je za časa gradnje odpeljala voda mimo gradilišča. Ledeni oboki proti zemeljskim usadom lnženjerji so zadeli med gradnjo na povsem nepredvidene težkoče, ki so se dcile obvladati samo z velikanskimi materijal-nimi žrtvami. Tako se n. pr. beton v jezu ni zadosti naglo hladil in se je bilo bati, da bi utegnile kasneje nastati nevarne razpoke. Zaradi tega so na vsako novo, poldrugi meter debelo plast betona polagali gosto mrežo cevi, po katerih je venomer krožila hladna voda. Te cevi so ostale vzidane v jezu in so jih kasneje samo zalili z betonom. Silno komplicirane pomožne zgradbe so bile potrebne, da se ne bi oviral prehod ribjih vlakov, ki so tu posebno močni. Velikanske preglavice so delali inženjerjem neprestani vsadi zemlje, ki so znašali do milijon kub. metrov. Na nekem mestu, kjer je jeseni 1936 grozil velikanski vsad zaradi razmočenega terena, so se po tem, ko so vse druge zavarovalne naprave odpovedale, odločili zgraditi leden obok, ki naj bi zemljo tako dolgo zadrževal, dokler ne bi bila solidno podzidana z betonom. Pripravili so hladilne stroje s kapaciteto 80 ton ledu na dan, zgradili pod ogroženim mestom velikanski oporni lok iz prsti in ilovice ter vpletli vanj gosto mrežo železnih cevi, skozi katere je mrazotvorna raztopina iz hladilnih strojev krožila 20 dni, dokler ni prsteni obok popolnoma zledenel in zadržal nizdol polzeč vsad. Preden so se inženjerji lahko lotili tega velikanskega dela, je bilo treba seveda opraviti še vsa pripravljalna dela. 48 km dolga železnica in prav tako dolg električni daljnovod, nekaj sto kilometrov novih cest, telegrafskih in telefonskih vodov in več mostov — med njimi 300 m dolg most preko Columbie — je gradilišče šele zajelo civilizaciji. Za delavstvo in inženjer-je sta bili pozidani dve mesti. Na levem Na današnjo angeljsko nedeljo imajo na Črnučah tradicionalno žegnanje, obenem pa slave dušebrižni jubilej župnika g. Antona Tomlja, ki je prišel 17. julija 1913, torej pred 25. leti, iz sosednjega Št. Vida na črnuče, kjer se je vsestransko uveljavljal. Lepe uspehe njegovega delovanja kažeta farna cerkev in posojilnica, dočim sta tako katoliška prosveta kot politika dali slabše rezultate, saj sta razdvojili farane v tej meri, da tudi na Črnučah ni več mogoče pričakovati enega hleva pod enim pastirjem. Ali, tako je zvečine povsod po Sloveniji. Poglavitna pozornost današnjega dne pa je dana otvoritvi nove narodne šole. Črnuče so imele doslej petrazrednico žal le na papirju, dejansko pa se je drenjalo nad 200 učenčkov v 2 šolskih poslopjih s po 1 učilnico. Prva črnuška šola je bila zgrajena 1.1847. kot borna enosobna hišica. Ponižno ždeča na eni strani ob Crnušnjici, na drugi ob bivši državni dunajski cesti in v senci košate lipe, ki spominja Crnučane na ženitev presvitlega cesarja Franca Jožefa, je »ta stara šola« vse do letos v svoji starodavni učilnici odgajala mladi črnuški zarod. Sprva so v njej poučevali cerkveni organisti, dokler ni 1.1867. nastopil pravi učitelj g. Duhnar. Pred 40 leti pa je bila dograjena še ena šola ne daleč od cerkve, toda vse bolj so pri učiteljstvu in uvidevnih možeh naraščali klici po novi večji šoli, ki naj nadomesti temačne in tesne stare učilnice. O posebni vnemi bivšega župana Cibaška za tako novo šolo ljudstvu ni nič znanega, tudi se pod njegovim županovanjem ni osnovalo za novo šolo nobenega stavbnega fonda, pravtako pa sedanja nova šola tudi ni delo sedanjega g. župnika, kakor to trdi »Slovenec«, nego so se začele Črnuče resno pripravljti za to šolo šele za župa-novanja g. Franca Pečarja, ki je vodil občino zadnjih 6 let, do združitve z občino Ježico 1.1933. in ki je s podporo predvsem naprednega delavskega sloja iz socialistične in iz krščansko-socialne skupine, zastopanega v občinski upravi in šolskem odbo- tuje, kako bi preprečil skupščino. Sprejeli so predlog občinskega svetovalca Plackega in ga razglasili meščanom Proglas se je glasil: »Občinski svet deželno knežjega avtonomnega komornega mesta Ptuja najodločneje protestira, da se je sklicala glavna skupščina slovenske Ciril-Metodove družbe v nemško mesto Ptuj in vidi v tem izzivanje miroljubnega nemškega prebivalstva. Občinski svet poziva nemško prebivalstvo, da proti temu navalu dostojno protestira.« Nemškutarji so seveda dobro vedeli, da beseda »dostojno« pomeni: s krepelci... Všeč ni bilo ptujskim nemškutarjem, — o pravih ptujskih Nemcih takrat še ni bilo govora —, da bo za skupščino prišlo v mesto mnogo Slovencev in zato so se zato že dneve pred njo pripravljali na njim lastni način za sprejem naše delegacije in gostov. Da pa je CMD sklicala skupščino prav v Ptuj, ni čudno, saj Ptuj leži na pragu Slovenskih goric in ravno v njem je bilo treba dati duška proti krivicam avstrijske vlade in v njem napraviti propagando za narod-no-obrambno delo. Na predvečer skupščine so nemškutarji korakali po mestnih ulicah ter si dajali duška z vpitjem ter razgrajanjem proti Slovencem. Tako so se »najdostojneje« pripravljali na »dostojen« sprejem za naslednji dan. Da bo Narodni dom v Ptuju čim lepše okrašen in pripravljen za skupščino, so šipe razbili in zidovje demolirali. Prav posebno je prišla do izraza njihova dostojnost naslednji dan (13. septembra 1908.), ko je drhal sprejela mirne skupščinarje na rečnem bregu je zrastlo Mason City za 15.000 prebivalcev, ki se razen s svojimi najmodernejšimi javnimi poslopji odlikuje po tem, da na vseh svojih hišah ne šteje niti enega dimnika, ker se greje in kuha vse na elektriko. Drugo mesto je bilo krščeno za »Coulee Dam« ali »inženjersko mesto« in prebiva v njem vse tehnično in administrativno osobje. To mesto je zamišljeno kot stalno naselje, dočim se bo delavsko mesto kasneje podrlo. 20 milijard za naselitev 300 do 400 tisoč ljudi H kraju naj omenimo še nekaj zanimivih številk o finansiranju te velikanske gradnje. Jez Grand Coulee z vsemi dodatnimi napravami za namakanje okolišne pokrajine bo veljal v našem denarju pri bližno 20 milijard, od česar odpade polovica na sam jez z elektrarnami in daljnovodi, druga polovica pa na zgradbe in priprave za namakanje. Posamezne etape v tej velikanski gradnji se oddajajo privatnim podjetjem in — kar je celo za Ameriko nekaj izrednega — se je izkazalo, da se je moralo po več velikih gradbenih podjetij združiti, da so lahko z razpoložljivimi sredstvi opravile delo v predpisanem roku. Dobavo cementa, jekla in gradbenih strojev si je pridržala država zase. Vlada je predpisala tudi delavske mezde, ki znašajo povprečno po 33 din za navadne in po 70 din za izučene delavce na uro pri 40 urah tedenskega dela. Letos gradnja jezu Grand Coulee nekoliko počasneje napreduje kakor prejšnja leta. Ni namreč treba, da bi bil jez končan pred 1942, ker bo šele tedaj mogoče dobiti dovolj močne odjemalce električnega toka. Cim bo ta prva etapa celotnega načrta realizirana, bodo pričeli z gradnjo prekopov za namakanje in z poseljeva-njem terena, ki je določen v ta namen. V 30 letih, računajo, da se bo v umetno namakanem bazenu pod jezom naselilo 25 do 40 tisoč družin s 300 do 400 tisoč člani, ki bodo v nekaj desetletjih odplačali polovico kapitala, investiranega v celotno izgradnjo Grand Couleeja, dočim se bo polovica amortizirala od prodaje električnega toka. I ru, osnoval gradbeni fond za novo šolo in ga do predaje občinskih poslov 19. januarja 1936 že zbral v znesku 298.773 din. V ta fond se je ves čas posebno zaganjala takratna opozicija, ki je postala sedaj »prijateljica« nove šole, tedaj pa je z mnogimi prizivi na banovino itd. srdito izpodbijala ta fond. Da ni bilo tedaj g. upravitelja Mi-helčiča in uvidevnega namestnika bana g. dr. Pirkmajerja, bi te spletke proti postavitvi nove šole bržčas uspele in Črnuče bi bile ostale še danes brez fonda za šolo baš po zaslugi teh, ki tišče vprav danes v ospredje. Tudi prve idejne skice za novo šolo, so bile v zvezi s tem fondom izdelane že tedaj. Napravil jih je g. Kunstelj iz Je-žice. Z graditvijo nove šole pa so bile še mnoge druge težave. Tako je n. pr. sreski načelnik g. Andrejka zahteval novo šolo za milijonski proračun na novem stavbišču, ki leži tik cerkve in je bilo last g. Janeza Rotarja. To krasno zemljišče je dišalo tudi drugim, zato je bilo treba onemogočiti nakup zemljišča za novo šolo. Spletka je bila v tem: eni so nagovarjali lastnika, naj drži visoko prodajno ceno, ki je občina ne bi mogla plačati, namreč po 40 do 50 din za m"2, drugi pa so ga plašili z uradno razlastitvijo, ki mu preti od strani občine. Tako ta najprimernejša parcela ni prišla v roke občine nego je bila na skrivnem kupljena za župnišče po 25 din m2, a ko je bilo nato nujno treba dokupiti par sto m2 te sosednje nove cerkvene parcele za pot k sedanji novi šoli in za njeno dvorišče, jo je župnišče odprodalo občini za 30 din m2! Sedanja šola kaže sicer na južni strani ugodno lice, toda severna stran (pročelje) je vse prej kakor okusna in posrečena. Velika in nepopravljiva pomanjkljivost nove šole pa je predvsem v tem, da nima prostora za šolski učni vrt. da nima stanovanj za učiteljstvo in hišnika, da nima ne kopalnice za mladino in ne telovadnice, pa niti ne poštene kleti, da nima centralne kurjave v sobah in da sploh nima peči za prostrana mrzla hodnika. Načrte, po ka- postaji. Kjer so šli po ulicah Slovenci, so jih pretepali s palicami, obteženimi z že-lezjem, bili so jih po glavah, vzeli svoje žrtve v sredo, pljuvali nanje, metali v nje jajca, napolnjena s črnilom, jemali in trgali Slovencem in Slovenkam klobuke in obleko ter na divjaški način kazali svojo kulturo. Pokojnemu dr. Žerjavu so vzeli aktovko s spisi za skupščino in si spise razdelili. Vse demonstracije je policija mirno gledala. Če se je kdo pritožil, je bil takoj aretiran in je poleg vsega zasramo-vanja plačal še občutno kazen. Tudi med skupščino nemškutarska množica ni mirovala, marveč je z divjanjem okoli Narodnega doma motila njen potek. Seveda so tudi na poti nazaj na postajo letele na skupščinarje žaljivke in zbadljivke. Tako je nemškutarska kultura pod zaščito policije reševala čisti nemški značaj Ptuja. Slovenci pa so se strnili proti nemškutarjem v boj, ker je kupa zapostavljanja, preganjanja in žaljivk prekipela. Ptujski dogodki so bili vsem Slovencem me-mento, da je treba prenehati z vsakim pardonom. Se odločnejši poziv, da bodimo Slovenci vedno na straži, je pa bil shod v Ljubljani. Slovensko društvo v Ljubljani je sklicalo 18 septembra 1908 protestni shod v Mestnem domu. Dva dni pred shodom so dnevniki prinesli poziv vsem prebivalcem, naj se shoda udeleže. Z velikim črkami so naznanjali oglasi, da bosta na tem shodu govorila deželna poslanca dr. Karel Triller in dr. Ivan Oražen. Kdor ima še iskrico narodnega čustva v sebi, mora priti na shod. Vsakdo naj smatra za svojo častno narodno dolžnost, da agitira z vsemi silami med svojimi znanci in prijatelji. Takega shoda do takrat Liubljana še ni videla. Dvorana Mestnega doma je bila polna. Prostrani trg pred njim pa je napolnilo do terih je šola grajena, je priredil arh. Tomaž štrukelj, prejšnje načrte g. inž. šela pa je občina zavrnila in si s tem naprtila do 20.000 din stroškov. Posebno praktični so bili v 3 varijantah napravljeni načrti g. arh. Navinška z gradbenega oddelka banske uprave, po katerih bi mogle imeti Črnuče za dosti nižjo vsoto dosti boljšo novo šolo! Navinškovi vzorni načrti zaradi katerih uveljavljenja je bilo zidanje šole sredi dela celo že ustavljeno za nekaj dni, pa kljub prvovrstnosti niso prodrli, menda so jih podrle razne dobre zveze domačih politikov na Ježici. Nova šola pa ima vendar vsaj to dobro stran, da ima 6 ličnih učilnic, vsako s po 3 velikimi okni, električno lučjo in parketom ter da ima udobna stranišča na tekočo vodo in obilen napušč. V poslopju je še troje sobic, za pisarno, zbornico in učila ter ozka klet za drva in ogromno prazno podstrešje. Tako res ni mogoče pohvaliti ureditve sedanje nove šole in prostora okrog nje in ne dovolj velike vsote denarja, ki ga je ljudstvo zbralo za tako novo šolo. Mnogo nevolje je v domačem kraju povzročil tudi izid licitacije del za šolo, katera je dobilo podjetje MavriC iz Ljubljane, dasi je dalo domače podjetje Erjavec za 2% nižjo ponudbo. Razen pri mizarskih delih domači obrtniki niso bili nikjer drugje upoštevani. Tako je šel domač denar v glavnem v ne-domače roke! Poleg zbranega občinskega fonda, ki znese 325.000 din, se je občina zadolžila še z 200.000 din posojila, dočim je banovina posodila 100.000 din brezobrestnega posojila, država pa je dala celih 10.000 din podpore za črnuško šolo. Ker bo stala ta šola domala 800.000 din. znašg torej državni prispevek komaj 1 Vi % vseh 10.000 ljudi, tako da so morali govorniki govoriti skozi okno. Shod je otvoril predsednik Slovenskega društva dr. Kokalj. Prebral je protestne brzojavke proti nem-škutarskemu nasilju, katere so poslale: Narodna delavska organizacija v Trstu, Politično društvo Edinost in druge organizacije. Prvi govornik dr. Triller je v glavnem izvajal: »Preteklo nedeljo je slavila nemška kultura svoj praznik. Tam ob Dravi leži slovensko mesto Ptuj. Bilo je vedno slovensko, kar priča arhiv stare čitalnice. Danes pa veje z mestne hiše prej našega mesta »frankfurterica«. Kdo je kriv tega? Teea je kriva naša popustljivost, največ pa naša avstrijska vlada. Dandanes so v Ptuju gospodarji najzagrizenejši nemčurji, ki bi pa morali v nekaj mesecih poginiti gladu, če bi jih ne podpirali Slovenci iz okolice. Ta kraj si je izbrala CMD, ki izvršuje prekleto dolžnost države in dežele, da rešuje slovenske otroke potujčevanja in raznarodovanja. Pripravljeni smo morali biti, da nas ne bodo sprejeli s kruhom in soljo v Ptuju. Pripravljeni smo morali biti na demonstracije. No, kar se je zgodilo, to niso bile več demonstracije, to so bila prava tolovajstva.« Govornik je končal z nagovorom mladim: »Kadar vam bo treba izdati krono ali vinar, glejte, da ne pride niti vinar v napačne roke, da ne pride v roke onega, ki spleta bič, kateri seka rane v naše narodno telo. Kadar izdate krono ali vinar, recite vedno: Spominjam se Ptuja!« Nato je govoril dr. Oražen. Krepko je poudarjal način bojkota. Govoril je, da morajo Slovenci pričeti boj na kulturnem in gospodarskem poprišču pod geslom: »Svoji k svojim«. Zaključil je z besedami: »Avstrija bo postala slovanska ali pa je ne bo!« Ker je drhal v Ptuju izkazala svojo blestelo kulturo tudi na nesramen način proti njenih stroškov! Ta nizka državna podpora pa sploh skopni spričo pomisli, da bo zaslužila država na samih kolekovinah obrtnikov več, kot znaša njena podpora črnuški šoli. Črnuče, celo one sedanje Črnuče, ki so že 3 leta tako zveste programu JRZ in občina Ježica, v čigar okrilju so Črnuče že tri leta, in ki ima za predsednika JRZ tako vplivnega in za Slovence baje tako vnetega moža, sta zelo razočarana spričo te skrajno nizke državni pomoči za prosvetne potrebe slovenske občine! Res! Novo šolo odpiramo mladini, vendar kljub temu važnemu kulturnemu dogodku na Črnučah danes ni pravega veselja in zadovoljnosti. Tako lepe, a tudi nesebične načrte smo imeli pred 10 leti, ko smo resno prijeli za delo za novo šolo, danes pa morajo zakasneli jubileji, ki ne spadajo k otvoritvi šole, in celi gozdovi mlajev opozarjati nase, da odvrnejo ljudi od razmišljanja o novi šoli. Vendar bo že bližnja bodočnost prinesla iztreznitev pa tudi poračunavanje pogrešk, ki so jih prinesle s seboj plitve krajevne politične razmere in majhni ljudje. Mimo vsega tega pa naj gre redno šolsko delo v novi šoli srečno svojo pot v dobro vzgoji in omiki. Odmaknjeno bodi to delo daleč od miselnosti majhnih ljudi in s srcem bodi zavzeto za velike misli narodne strpnosti, nacionalne enotnosti in domovinske ljubezni, ki so tako potrebne osnove moči in sreče Jugoslavije, kakor je telesu potreben vsakdanji kruh. Upajmo, da bo v novi šoli več dejanskega poguma in več povdarka za te vzvišene misli in da bo tedaj tudi v zadnjih letih tako pozabljena spominska »Petrova lipica« ob šoli spet dobila mladih častilcev, kakor jc bilo to še nedavno. Slovenkam, je v njihovem imenu govorila še ga. Franja Tavčarjeva: »Skeli udarec na ženskem telesu! Zastonj naj ne peče! Me matere in ve bodoče žene, ki dajemo krvni davek, ki ga daje Slovenka toliko, vzgojimo si tega, da bo ljubil le tisto, kar ljubi nas in našo domovino. Zavežimo se, da vzgojimo sinove, ki bodo dali slovenski zemlji slovenski Ptuj!« Nato je predsednik dr. Kokalj zaključil shod in se je množica pričela razhajati med petjem pesmi »Hej Slovani«. Ko je pa množica prišla mimo Nagyjeve trgovine z železnino, je priletelo iz te hiše črnilo na ljudi. V ljudeh je zavrelo. Sledile so demonstracije takega obsega, kakršnih Ljubljana še ni videla. Množica je drla po Wol-fovi ulici, predrla policijski kordom, pridrvela v Zvezdo ter razbila Kazino. Povsod so nemškutarji metali na Slovence črnilo. Demonstranti so nato razbili še Kranjsko hranilnico, nemško gimnazijo, Mahrovo hišo, otroški vrtec in nekatera druga poslopja Pri raznih nemškutarskih trgovcih so potrgali table z nemškimi napisi in jih vrgli v Ljubljanico. V tem pa je nastopA po ljubljanskih ulicah 27. p. »kanaiv čkov«. Vojaki so z golimi sabljami letali po ulicah in podili pred seboj ljudi kakor živino. Udirali so v zasebne hiše ter aretirali povsem mirne in nedolžne ljudi. Ta gonja je prenehala okoli druge ure 1» polnoči, ko se je Ljubljana pogreznila v spanje in v pričakovanje še večjih, krvavih" demonstraeji. Prišel je 27. september. Po ljubljanskih' ulicah 90 hodili vojaki in besno razganjali ljudi. Neposrednega povoda za to pa že ni več bilo. Kajti ljudstvo se je bilo že nekoliko pomirilo glede ptujskih dogodkov in poziv župana Hribarja in nekaterih vplivnih meščanov je pomirjevalno vplival na prebivalstvo. Odveč je tedaj bilo, Kako so črnuče dobile šolo Po raznih neprilikah jo bodo danes odprli Dogodki pred $0 leti Nekaj spominov ob bližnji skupščini CMD V Vojniku o tvorijo Sokolski dom Veliko pomanjkanje primernih prostorov, kjer naj bi 1. 1920 ustanovjeno sokolsko društvo Vojnik nemoteno in neodvisno delovalo na narodnem, telesno-vzgojnem in kulturno prosvetnem polju, je napotilo razne uprave, da so se začele baviti z mislijo, postaviti si lastno streho, trdnjavo, ki naj bi klubovala vsem viharjem in neprilikam, ki jih je in ki jih doživlja Sokolstvo. Društvo, katerega članstvo je raslo iz leta v leto, ni moglo biti več zadovoljno s šolskimi prostori in malo šolsko telovadnico in vsa dobra volja takratnega šolskega upravitelja brata Pera Jankoviča, tajnika društva, ni mogla več zadostiti težnjam in poletu društva. L. 1920 je bil osnovan prvi gradbeni odbor Sokola v Vojniku z nalogo, da zbere sredstva in zgradi primeren dom. Kljub raznim zaprekam se mu je posrečilo dobiti krasno stavbno parcelo za malenkostno vsoto in ustanoviti prvi gradbeni sklad. Do zidave sokolskega doma pa ni prišlo, ker društvo še ni imelo zbranih potrebnih sredstev in ne potrebnega poguma. Velika zamisel sokolske Petrove petletnice pa je dvignila zavest v društvu in so člani pričeli živahno pripravljati zidavo sokolskega doma. Po načrtu takratnega blagajnika in sedanjega staroste br. Ivana Gorečana je članstvo podpisalo obveznice za več tisočev in obenem pričelo z živahno nabiralno akcijo v denarju in materialu, ki se je le deloma posrečila. Zato je moralo društvo iskati malenkostno brezobrestno posojilo. V avgustu 1937 je prvič zapela lopata na stavbišču v soseščini šolskega poslopja v katerem je Sokol mnogo let užival gostoljubje. Dvignila se je ponosna stavba, sokolski dom, ki ga bo društvo slovesno otvorilo na praznik 8. septembra. Uresničile so se želje Sokolov in izpolnjena je obljuba, katere je položil vojniški Sokol v naročje Petrove petletnice. Sokolski dom bo nosil ponosno ime našega najvišjega pokrovitelja starešine SKJ Nj. Vel. kralja Petra II. K velikemu prazniku vrlih vojniških Sokolov vabimo vse sokolske edinice od blizu in daleč in vse narodno občinstvo. Na praznik 8. septembra, Sokoli, zbor v Vojniku! Zdravo! Danes je žegnanje v Zg. Kašlju Slavilo se bo, kakor vsako leto pri Gradu. Avtobusi vozijo danes in jutri izpred Mestnega doma ob &30, 3.30, 5.30 in ob 8. uri, iz Zg. Kašlja pa vsako uro od treh naprej. Domače vesli ♦ K proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. na Bledu vozi Putnikov avtobus 5. t. m. trt) 18. izpred Dalmatinove uli-ee. ♦ Nemški konzulat za dravsko banovino v Ljubljani. S 1. septembrom je bil ustanovljen v Ljubljani nemški konzulat za dravsko banovino. Konzulat je v hiši Blei-weisova cesta 34. Za vodjo konzulata je imenoval državni kancelar Hitler konzula g. Hansa Bernarda. + Kongres pravnikov v Novem Sadu. Društvo Pravnik objavlja: Legitimacije in spomenice so odposlane. Podrobni program dobe udeleženci v Novem Sadu Člani iz Slovenije odpotujejo v petek 9. t. m. ob 4.40 zjutraj, iz Maribora ob 2.50 zjutraj ki se pridružijo v Zidanem mostu ljubljanskim udeležencem. Kongres ee otvori 10. t. m. ob 10. dopoldne, popoldne istega dne delajo sekcije, ravnotako v nedeljo 11. t. m. dopoldne. Istega dne se kongres popoldne zaključi; zvečer bo banket, v ponedeljek je predvidenih več izletov. ♦ Staršem, ki nameravajo svoje otroke šolati na trgovskih šolah svetujemo, da se obrnejo na ravnateljstvo drž. priznanega enoletnega trgovskega ueilišca »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska »testa 15. Zavod izobrazuje za vsakovrstno pisarniško službo. Izpričevala služijo kot dokaz sposobnosti za nastoo pisarniških mest v raznih gospodarskih podjetjih in kot dokaz celotne učne dobe ter leto in pol pomočniške prakse, zato je (lana možnost otvoriti lastno trgovsko podjetje. Poučujejo Se predmeti državnih trgovskih šol, v glavnem v obsegu dvorazreunlh trgovskih šol po predpisanem učnem načrtu. Zavod je največji te vrste, potrjen tudi od mini. strstva trgovine in industrije, organiziran kot redna enoletna trgovska šola in je po ustroju najpopolnejši. Edinstveno eo urejene praktične pisarniške in knjigovodske vaje v posebnih učilnicah in tako se dijaki (-nje) že v šoli praktično pripravljajo za plužbo. Posebnost je tudi največja strojepisnima. 40 pisalnih in računskih strojev. Zavod je edini te vrste. ki ima lastno šolsko poslopje in kar je najvažnejše, zidano le v šolske namene. v mirnem kraju blizu mestnega središča, toda od cestnega trušča popolnoma nemoten. Ker ie v iastnem posjopju, ie šolnina najnižja. Manj premožni imajo popust. Osebne in pismene informacije, slikane prospekte daje ravnateljstvo brezplačno. Vpisovanje dnevno. Tu. di v nedeljo in na praznik. DVORNI SVETNIK proUsm d t. RS3LER GRAZ — Schillerstrasa* 26, telefon 3400, zopet redno ordinir* dnevno od 14.— '/216. * Smrt zaslužn ga srbskega rodoljuba iz Vojvodine, v visoki starosti 80 let je umrl v Sremskih Karlovcih Dušan Milic, ki je bil odličen predstavnik predvojne srbske generacije v Vojvodini, ki je žrtvovala vse. da bi se uresničile nade zedinje-nja in osvobojenja. Najbolj pomembno in zaslužno pa je bilo njegovo delovanje v Sremskih Karlovcih, kjer je bil od it ta 1902 do 1914 predsednik občinskega odbora ter je kot tak mnogo storil za napredek majhnega zgodovinskega mesta in predvojnega središča mnogih v:levažnih kulturnih ustanov. Skrbel je marljivo tudi za vsestranski napredek svoje občine in je mesto po njegovi zaslugi dobilo asfalt, električno napeljavo, novo lepo poslopje za osnovno šolo in še razne druge pridobitve. Kot srbski nacionalist je bil ob izbruhu svetovne vojne seveda takoj odstavljen in na njegovo mesto je prišel komisarijat. Tudi med vojno je bal njegov dom shajališče nacionalnih delavcev z obeh strani Save in Dunava. Zaslužni mož je zapustil pet sinov in dve hčeri. * Pri" zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice. * Vodstvo internega oddelka splošne državne bolnišnice v Ljubljani je po odloku ministrstva socialne politike in narodnega zdravja spet prevz=l docent dr. Ivan Matko. * Zveza absolventov kmetijskih šol za dravsko banovino vabi vse članstvo, da se udeleži članske skupščine, ki bo v nedeljo 11. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu«. Ljubljana, Gosposvetsika cesta. * Kongres pod šotori. Danes, jutri in na rojstni dan Nj. Vel. kralja bo imela Zveza skavtov kraljevine Jugoslavije svojo redno letno konferenco pri samostanu Rakovici pri Beogradu. Da bi izkazali svojo veliko ljubezen do svojega visokega zaščitnika, so sklicali skavti svojo letno konferenco tako da bodo lahko prisostvovali proslavam kraljevega rojstnega dne v Beogradu, potem pa poro-mali na Oplenac, k grobu kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Da ne bi bilo treba iskati stanovanj v Beogradu in lokala za kongres, so skavti pri samostanu Rakovici napravili v voje veliko taborišče in tam bodo pod šotori vsa kongresna posvetovanja. V taborišču so si ur dili tudi kuhinjo, tako da bodo prišli v Beograd samo v torek k proslavam. Poleg delegatov iz vse države je v skavt-skem taborišču tudi četa beograjskih skavtov, ki opravlja dnevno in nočno službo. Vsega skupaj se je zbralo pri samostanu Rakovici nad 100 naših skavtov. Mnogo so cenejše Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VEL Glej Velesejem paviljon »F«. * Za avtobusni izlet v Trst 10. t. m. sprejemamo prijave samo še v ponedeljek do 12. Javite se pravočasno v biletarnah Putnika. * Novi grobovi. Na Prulah v Ljubljani je umrla gospa Marija Treven, soproga šolskega služitelja. Ugledno pokojnico bodo danes ob pol 17. spremili k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Amalija Paulinova, poštna uradnica v pokoju. Pogreb bo danes ob 18. — V Ptuju je umrla gospa Marija POgrujčf-va, stara 72 let. Zadnjo pot bo nastopila jutri ob 17. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Prijavite se pravočasno v vseh biletarnah Putnika za avtobusni izlet v Beljak. Vrbako jezero in Celovec, ki bo 24. t. m. + Še eno potovanje v Pariz in London. Da bi omogočil tudi onim. ki ee niso mogli ta mesec udeležiti potovanja v Pariz in London organizira »Putmik« od 24. septembra do 3. oktobra še eno tako potovanje z najnižjimi stroški. To l2dnevno potovanje bo nudilo udeležencem morda nikdar tako ugodno priliko spoznati Pariz in London v času, ko ie tam najbolj živo. Pri tem ie predvideno tudi enodnevno bivanje v Benetkah in poldnevno v Milanu. Cene vsega aranžmaja za udeležence iz Beograda znašajo 3 490. iz Zagreba 3.340, iz Ljubljane pa 3.265" din. Prijave udeležbe bodo sprejemale tiletarnice »Putnika« nadalje do 10. septembra in dajale bodo vsa obvestila in prospekte brezplačno. * Interesenti trgovskih tečajev! Izbira šole je največjega pomena za, vse življenje! Vpisujte se v Legatov enoletni trgovski tečaj, ki obstoji že nad 25 let in je znan zaradi svojih odličnih učnih uspehov. Končno izpričevalo nadomešča vso učno dobo in eno leto in pol pomočniške prakse. Lastni dijaški internat. Vpisovanje dnevno od 9. do 12. in od 4. do 6. Šolski program in pojasnilo brezplačno. Začetek 9. septembra. Legatovo trgovsko učilišče, Maribor, Vrazova ulica 4. + Nekaj, kar še ni bilo! Težka flamizol in krep svila, dvojno šiToka. 200 desenov in barv. meter samo 29 din. Stermeoki — Celje. Damski svet iz cele Slovenije naj izrabi to ugodno priliko! * Pozor, kupci šolskih knjig! Tiskovna zadruga v Ljubljani je znižala ceno knjigi Raič: Srbsko-hrvateka čitanka na. 32 din. Cena. ki je tiskana na šolskih seznamih, kakor tudi na ovitku in na naslovni strani knjige, ni pravilna. Knjiga stane sedaj nova samo 32 din. * Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (prostori Dopisne trgovske šole) je dnevno med običajnimi uradnimi urami. Vsa pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago. da so avstrijska oblastva poslala na cesto vojaštvo, ki je brezobzirno podilo mirne ljudi. No, hoteli so pokazati svojo silo in z njo nasilje. Počili so usodni streli pred stolnico. Padla sta Rudolf Lunder, 221etni strojnik Narodne tiskarne in Ivan Adamič, 151etni četrtošolec. Krik drugih ranjencev je odmeval po Ljubljani. Nedolžna kri je zedinila vse pošteno misleče Slovence, da so pozabili na politična nasprotja. Kakor en mož so se strnili v vrsto za boj proti Nemcem in nemškutar-jem. Toda ta boj se ni več nadaljeval z izgredi, nadaljeval pa se je z drugimi izdatnejšimi sredstvi. Vemo, da fizična sila ne bi nikdar strla tujčeve premoči. Mnogo časa, dalj ko so zaslužili, je bilo tujcem v Ljubljani postlano z rožicami. Toda Ljubljana se je zganila, vsi tuji napisi so storili žalosten konec v Ljubljanici in bela Ljubljana je dobila slovensko lice Pokopane so bile žrtve vojaškega nasil-stva. Zvonovi so utihnili in gomila muče-nikov na ljubljanskem polju je bila pokrita s cvetjem Iz žalosti in ogorčenja, prepojenega s krvjo nedolžnih žrtev, je vzklila v srcih vseh Slovencev velika ideja, kateri je bila vodilna misel — osvoboje-nje. Trideset let že počivajo narodni mu-čeniki Lunder, Adamič in Vindišer v naši zemlji, za katere svobodo so doprinesli velik delež. Postali so seme, iz katerega je klila moč odpornosti poznejših junakov do L 1918. Marsikdo misli, da spomin na to dobo in te dogodke spada že v zgodovino. Res, trideset let je Ž3 minilo od tedaj. Toda, ali danes n? doživljamo zopet dobe, ko tujec preži na našo zemljo? Naš narod, nekoč izmučen, ni imel beseda, ni imel moči, da bi se bil dovolj uspešno branil. Zdaj mora ibiti teme konec. Zavedati se moramo ven- dar enkrat, da smo na svoji zemlji svoji gospodarji, ki znamo s trudom priborjeno zemljo, od davnih časov našo last, braniti, ker imamo pravico do svobode in življenja. V dneh skupščine Ciril-Metodove družbe v Ptuju a? spomnimo vseh žrtev, ki so padle do leta 1918. Imejmo pa tudi pred očmi delo mladih mučenikov, ki nam v kritičnih časih iz groba kličejo v sipomin oporoko: »Mladina, zdrami se, zavedaj se svoje moči, brani, za kar smo se mi borili in pad1'!« Rudi Z<>rc. VESELO NA DELO! (Plašče, površni/eep oble/ee krasne jesenske in zimske modele za dame in gospode nudi v največji izberi po zadnjih modnih kreacijah in nizkih cenah * Udeležite se enodnevnega Izleta na Koroško dne 18. t. m. Zahtevajte podrobne informacije v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice! Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. SIMANDL, Ljubljana, Dvofakova ul. 3. telefon 24-07. * Vpisovanje v Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru je ta teden dopoldne in popoldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne v šolski pisarni, Vrazova nI. št. 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Lastni dijaški internat. Začetek 9. septembra. — Državni uslužbenci in manj premožni uživajo daljnosežno znižanje šolnine! \i LittMSane u— Proslava 20letnice Jugoslavije v Mostah. Podružnica Kola jugoslovenskih sester Št. Peter—Moste priredi na prijaznem sokolskem telovadišču ob progi dolenjske železnice v Vodmatu v nedeljo 18. t. m. veliko proslavo 20!etnice Jugoslavije, združeno s propagandnim tekmovanjem narodnih noš in narodno zahavo. Narodne noše bo ocenila strokovna komisija pod predsedstvom gg. prof. Siča in Šantla Opozarjamo občinstvo že zdaj na to važno prireditev in vabimo vse, ki imajo narodne noše. k udeležbi. Vabila na prireditev se bodo razposlala v prihodnjih dneh. če bi bil pa kdo po pomoti izpuščen, naj to oprosti in gotovo pride. u— Vojnim dobrovoljcem! Vabijo se vojni dobrovoljci v Ljubljani, da se pol-noštevilno udeležijo proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ki jo priredi meddruštveni sokolski odbor 5. t. m. ob 20. v sokolskem domu na Taboru. Vojni dobrovoljci se udeležimo s praporom tudi svečanega sprevoda, ki ga priredi mestno poglavarstvo 6. t. m. Zbirališče ob 18.45 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Vojni dobrovoljci se v sprevodu uvrstijo takoj za aktivno vojsko. Reditelj tovariš Joco Žagar. — Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev. Ljubljana. Mnogo so cenejše Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII. Glej Velesejem paviljon »F«. — Redno vpisovanje v državno prizna no enoletno trgovsko učilišče »Christolov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. je sedaj v septembru vsak dan dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 2. do 7. ure. Tudi ob nedeljah in praznikih. Zavod je potrjen tudi od ministrstva trgovine in in dustrije. Pismene in ustmene informacije brezplačno na razpolago. Proslava kraljevega rojstnega dne v Ljubljani Predsednik ljubljanske občine je izdal oklic, v katerem poziva ljubljanske meščane, da na praznik kraljevega rojstnega dne izobesijo zastave ter se udeležijo cerkvenih slovesnosti in slavnostnega obhoda, ki ga priredi mestna občina s sodelovanjem ljubljanskih društev in organizacij. Z magistrata so bila za slovesni obhod ki bo v torek 6. t. m. ob 19.30, izdana posebna navodila, ki pravijo med drugim: Društva in organizacije se zbirajo na Krekovem in Vodnikovem trgu ob 18.45, in ricer: na Vodnikovem trgu med Jugoslovansko tiskarno in Vodnikovim spomenikom mestni svet ljubljanski ter bojevniške organizacije, med Vodnikovim spomenikom in Mahrovo hišo godba »Sloge« ter gasilska društva, pred sedaj mestno Mahrovo hišo salezijanska godba ter fantovski odseki in dekliški krožki, na Krekovem trgu pa po vrstnem redu od za-pada proti vzhodu godba s-Zarje«, ženska društva, godba z Viča, kulturna društva, poštarska godba, poštarske in železničar-ske organizacije ter narodno-obrambna in telesno-vzgojna društva, torej tudi športniki. Na zbirališčih bodo postavljene table z označbami posameznih skupin; za red in orientacijo pa bodo skrbeli posebni reditelji pod nadzorstvom mestnih uradnikov. Bakle bodo na zbirališču samem po 1 din komad, večje število jih pa razdeli tudi mestna občina. Sprevod krene točno ob 19.30, ko se priključi vojaškemu sprevodu; vsi udeleženci naj bodo zanesljivo najkasneje ob 18.45 na mestu. Sprevod bo šel po naslednjem redu: Vojaška godba s četo, bojevniške organizacije: dobrovoljci, invalidi, rez. oficirji, Legija koroških borcev, Zveza bojevnikov, državna zastava, župan in mestni svet, godba »Sloge«, gasilska društva, salezijanska godba, fantovski odseki in dekliški krožki, godba poštnih nameščencev, poštni nižji uslužbenci, Udruženje jug. nar. železničarjev in brodarjev, narodno obrambna društva: Branibor, CMD, Jadranska straža, Sedejeva družina, Udruženje četnikov, godba »Zarje«, ženske organizacije: Društvo kneginje Zorke, Društvo za varstvo deklet, Kolo jugoslov. sester, Ju-goslov. ženska zveza. Krščanska ženska zveza in društvo, Splošno žensko društvo, TKD Atena, — kulturna društva: Delavsko podporno društvo. Društvo rokodelskih mojstrov, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, Profesorsko društvo, Obrtniško društvo v Ljubljani, godba Prosvetnega društva Vič — spet kulturna društva: Prosvetna zveza. Rdeči križ. Ruska matica, Ruski Rdeči križ, Slomškova zveza, Združenje gledaliških igralcev, Zveza kmetskih fantov in deklet. Zveza kulturnih društev, Zveza naprednih akademskih starešin, Zveza slovenskih obrtnikov, Udruženje železniških uradnikov, Narodna čitalnica šiška, — telesno vzgojna društva: Jugoslovenska gozdovniška liga. Strelska družina, športna društva, Zveza skavtov in planink. Pevska društva se zbero neposredno na Mestnem trgu od spomenika kralja Petra I. proti Staremu trgu ob 20. Pri stiku na Mestnem trgu zapojo najprej pevska društva nekaj domorodnih pesmi, sledi pozdrav ljubljanskega župana, petje državne himne in razhod. V uniformah se udeleže sprevoda le gasilci ter zastavonoše posameznih društev in organizacij; vsi ostali v civilni obleki z društvenimi znaki. Proslava kraljevega rojstnega dne V torek, dne 6. septembra 1938, se obhaja rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot državni praznik. V proslavo tega praznika se bo ta dan ob 10. darovala v tukajšnji stolnici sv. Nikolaja slovesna pontifikalna maša. po kateri se bo zapela zahvalna pesem »Tebe Boga hvalimo« s pripadajočo molitvijo za kralja. V pravoslavni cerkvi se bo vršila svečana služba božja ob 9. uri, v evangeljski cerkvi ob 10. uri, v starokatoliški kapeli na Gosposvetski cesti št. 9 pa ob pol 9. uri. Istega dne sprejema gospod ban od 11.30 dalje v banski palači (Bleweiso\>a c. 10) poklonitve in čestitke. Kraljevska banska uprava dravske banovine Obiščite Velesejem in oglejte si v dveh razstavnih paviljonih BOGATE DOBITKE največje V DRŽAVI ki bo 2. OKTOBRA v KRANJU u— Društvo Soča-Matica priporoča svojemu članstvu, da se polnoštevilno udeleži proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. dne 5. t. m. ob 8. zvečer na »Taboru«. Mnogo so cenejše ^^^ Tovarna Lutz-peči, Ljubljana VII. Glej Velesejem paviljon »F«. u— Rezervni oficirji. Meddruštveni sokolski odbor priredi 5. t. m. ob 20. v veliki dvorani sokolskega doma na Taboru svečanost v proslavo rojstega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže te svečanosti. — Dne 6. t. m. služba božja ob 9. v pravoslavni, ob 10. v rimsko-katoliški cerkvi. Dolžnost vseh rezervnih oficirjev je, da se istih udeleže v uniformi, v civilu pa oni, ki nimajo uniforme. — Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže tudi svečanega sprevoda, ki ga priredi mestno poglavrstvo 6. t. m. Zbirališče ob 18.45 na Vodnikovem trgu ob Jugoslovanski knjigarni. Vrstni red za rezervne oficirje je za vojnimi invalidi. — Podobor udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. u— Vojni invalidi iz Ljubljane in bližnje okolice se pozivajo, da 6e v polnem številu udeleže proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. 6. t. m. Zbirališče ob 19. na Vodnikovem trgu v bližini Jugoslovanske knjigarne. — Krajevni odbor Ljubljana. u— Iz Legije koroških borcev. V torek 6. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. priredi mestna občina ljubljanska bakljado z obhodom po ljubljanskih ulicah. Ljubljanska krajevna organizacija koroških borcev se te manifestacije kor-porativno udeleži. Udeležba brezpogojno obvezna. Zbirališče ob x/z 19. uri na Vodnikovem trgu. Lu/eSc, Stritarjeva ulica CITATE LJE — KUPOVALCE »JUTRA« V ITALIJI zlasti one iz Julijske Benečije, ki bi radi dobivali »Jutro«, dostavljeno po pošti na dom, opozarjamo, da naj »Jutro« naročijo pri našem zastopniku GIOVANNI PAROVEL, TRIESTE 9, CASELLA POSTALE N. 593, VIA F. DENZA N. 3. Naročnina za en mesec znaša Lit 16, ki jo naročniki lahko plačajo osebno pri našem zastopstvu, ali pa naj jo nakažejo po poštni položnici (Servizio dei Conti Correnti Postali N. 11-1649, Giovanni Parovel, Trieste). Na hrbtni strani pripomnite, da je nakazilo namenjeno za naročnino »Jutra«. SSHHHS^ —u Obisk ugledne rojakinje iz Amerike. V našem uredništvu se je zglasila gospa Mery Smole (Smoltz). ki se že 20 let udejstvuje pri Slovenski narodni podporni jednoti in njenih ustanovah. Slovenska narodna podporna jednota ima. kakor znano, svoj sedež v Chicagu. kier izdaja svoj dnevnik ~Pro-svetoc Zanimivo je, da je gospa Merv prišla na obisk ne v svojo, temveč v staro domovino svojih prednikov. Rodila se .je namreč v Ameriki, njeni starši pa so prišli tja iz ribniške okolice. Njeno dolgo potovanje je pač naj prepričevalne jši dokaz, kako tudi .potomci naših izseljencev ljubijo domovino svojih staršev. Velike zasluge pri tej lesni zvezi med Slovenijo in izseljenskim življem ima gotovo Slovenska narodna jednota in njen tiak, pri katerem se zaslužno udejstvuje novinar in pisatelj g. Molek. Gospa Merv se je priključila ekskurzijii, ki jo je Slovenska ženska zveza v Ameriki priredila za Slovenijo. V Ameriko se vraža 13. t. m. Ugledni rojakinji želimo vso 6rečo. mnrnmiiim^^ Zobozdravnik-špecijallst za zobne in ustne bolezni M. U. dr. V. ČERČEK OTVORIL PRIVATNO ORDINACIJO v Gaje vi ulici 10. Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost, interesentov Stalna razstava — nizke cene FRAN JO KTTNOVAK, kamnoseštvo TeL 49-09. Sv. Križ — Ljubljana »Polito črnilo, to ni več hudo, drogerija »DANICA« pomagala bo.« Drogerifa »DANICA« LJUBLJANA, TAVČARJEVA 3. u— Krajevni odbor Jadranske straže v Ljubljani poziva svoje članstvo, da se udeleži manifestacije dne 6. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Zbirališče ob 19.45 pred Mestnim domom. u— 2 dijakinji, po možnosti višješolki, iz boljše rodbine, sprejmem na stanovanje in hrano z vso oskrbo. Vila, vrt, klavir na razpolago. Nadzorstvo po želji. Maistrova ulica št. 14. | Danes vsi na Velesejem j u— Preporodovci! Pridite jutri, v ponedeljek, 5. t. m. zvečer vsi na Tabor k proslavi rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II.! Predsednik Starešinske organizacije. h— Kolašice. udeležite se v čim večjem številu proslave kraljevega rojstnega dne. Zbirališče ob 3/4 7. na Krekovem trgu. jtriBV u— Pevski zbor Glasbene Matice ima zaradi dveh praznikov prihodnji teden vajo izjemoma v sredo točno ob 20. uri. u— Pevke in pevci ljubljanskih zborov, ki so posečali skupne vaje v minilem tednu, imajo zadnjo vajo pred nastopom v torek točno ob 19. v Glasbeni Matici. — Hubadova župa. u— Podporno društvo drž. in banovinskih uslužbencev dravske banovine se zaradi popravljalnih del v zg radii dosedanjih društvenih prostorov v Knalljevi ulici št. 9. preseli začasno — približno za dobo enega meseca — na Blei"weisovo cesto št. 13. pritličje. t (e pJimukrrtno fiojdi ce* cesto-fw<}fpf ph£j na feovpote/n se na clefhC / i u— Spored koneerta pevskega zbora Bi-nioki iz Leskovi-a. V I. delu zapoje moški zbor Milojevičev zbor Na vrelu bratstva«, nato Krstičevega »Legoh da spavam: in 2 zbora Biničkega >Jesen stiže; in 'Čuješ dušo*. V II. delu so zastopani hrvatski in slovenski skladatelji. Najprvo pride na vrsto Lholka z zborom »Banda udarala?. nato 2 Gotovčeva >Oj more dubokos: ln >Qj Marijane«. Na sporedu je zastopan tudi naš Emil Adamič s svojim zborom :>Bog daj k III. del koncerta obsega narodne pesmi in sicer 2 narodni iz Leskovca. 3 s Šare, 2 iz Velesa in odlomek iz Mokranjčevega I. rukoveta. Zbor vodi dirigent Stanko Viličie. Prodaja vstopnic za ta koncert, ki bo v vefcifci Filharmonični dvorani v j>etek 9. t. m. ob 20. je v knjigarni Glasbene Alatiee na Kongresnem trgu. u— Združenje gostilniških podjetij ▼ Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži pogreba umrle članice Kotarjeve Antonije, lastnice buffeta v Ljubljani, Medvedova cesta 4. Pogreb pokojne bo v neleljo 4. t. m. ob 17. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. u— Današnji promenadni koncert, godbe >Vič—Glince« v prireditvi Turističnega odbora za mesto Ljubljano, ki naj bi bil na Borštnikovem trgu. odpade saradi nepredvidenih težkoe. JESENSKA SEZONA! DOLENJSKE TOPLICE RADIO-TERMA. 38« C Od L IX. dnevna penzija v Zdraviliškem domu L razred Din 45.— s prehrano in kopelmi. V kopališkem domu 10 dnevna paušalna penzija Din 600.—, 20 dnevna 1.100.—. V pavšalu vračunan poleg prehrane, kopeli in perila, enkratni zdravniški pregled in vse takse. Izredni zdravilni uspehi! Krasni izleti y okolico. Zahtevajte prospekte. UPRAVA. kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18. Nove vloge vsak ias razpoložljive obrestuje po vloge proti odpovedi po 4 5 Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! n— K nocojšnji akademiji Slovenske see-ne mladih. Prejeli smo: Ko stopa nocoj Slovenska scena mladih prvič v letošnji sezoni na oder, je prav. da Se občinstvo malo seznani z delom in načrti te skupine. Slovenska scena« se je osnovala lani na pobudo g. Jožefa Borka, absolventa praškega konaervatorija, ki je zbral okrog sebe več mladih odrskih oblikovalcev. V svoj program si je stavila uprizarjati izključno domača slovenska dela in z njimi seznanjati v prvi vrsti občinstvo, ki mu zaradi krajevnih razmer ni dano. obiskovati predstav v gledališču. Da še bolj poudari svoja stremljenja po čim boljši izvedbi programa, je povabila k sodelovanju tudi nekatere člane gledališča. Kot taka ie bila ^Slovenska scena« deležna na svoji turneji lepih uspehov. Za akademijo v proslavo kraljevega rojstnega dne, je skupina naštudirala simbolični prikaz >Za »svobodo, domovino .. x ki spretno sl;ka z recitacijami, muziko, petjem, plesom, pantomimo vse važnejše dogodke iz 1. 1914.. 1918.. 1984. do danes. To bo prava revija na^ šega prizadevanja za osamosvojitev Jugoslavijo. ki bo po zamisli režiserja g. Emila Freliha efektno zakliučila slavnostno akademijo. Da bo spored pestrejši, je povabiia za ta večer priznane umetnike, in Bežigrajski pevski zbor. Spored ki je sestavljen samo iz slovanskih, del. bo nudil res umetniški užitek. Dolžnost občinstva Je, da z veliko udeležbo pokaže razumevanje za prizadevanje SSM. PROČ Z NEPOTREBNO MAŠČOBO Z GIMNASTIKO POSTANEŠ SLOKA IN LEPA ! Gimnastika za dame in otroke. ILSE DRUŠKOVIČ, dipl. učitelj, telovadbe, Kersnikova ul. 8. Pojasnila od 17-19. ure. u__Koncert vojaške godbe bo danes od pol 11. do pol 12. v parku »Zvezde«. u— Trgovsko bolniško in podporno društvo je zaprosilo za gradbeno dovoljenje za dozidavo sanctorija »Šlajmerjevega doma« in namerava že v bližnji bodočnosti pričeti z zidarskimi deli. u— »Neapelj v ognju poljubov« se imenuje francoski film, ki ga predvaja te dni kino Sloga kot svoj otvoritveni program. V njem poje priljubljeni pevec tenorist Tino Rossi, ki s svojim božaj očim glasom očara poslušalce. Film je poln veselih, vedrih in zabavnih domislic, deloma lju-bavne, deloma humoristične in zabavne vsebine, tako, da ga moremo priporočiti vsem ljubiteljem pristne francoske komedije. Lepi naravni posnetki, muzika in dobri šlagerji, lepe ženske v glavnih vlogah, vse to je tako privlačno, da bo imel sleherni obiskovalec tega filma mnogo zabave z ogledom tega dobrega francoskega filmskega dela. n— Pogreb pok. Antena Bnrtcla gimn. profesorja v pok. bo danes ob 15. Šolske predpasnike TELOVADNE HLAČKE nudi v veliki izbiri Ign. ŽARGI Sv. Petra c. št. 11 Modni atelje VERA NEBOTIČNIK VI, telefon 24-63 ZOPET REDNO DELA. BuSSe »Rio« *SoeS£TRava Btiife »Rio« zendvlčl po 1 Din. BiiiSfe »Rio« izredno dobra vina ZVOČNI KINO SOHOLSKJ DOM V SISK1, TELEFON 41-79 Velika drama v filmu Vztrajnost stotnika V gl. vlogah Lil Dagover in K. L. Diehl Predstave: v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri in v ponedeljek ob pol 9. uri V dopolnilo: Paramountov zvočni tednik SOKOLI! PoseCajte tn podpirajte Sokolskl kino ! Prihodnji spored: Uspavanka u— Staroznana gostilna odprta. Upokojencem in uradništvu tako priljubljena staroznana gostilna i-Pri Blagaju« na Šentjakobskem trgu je po premoru spet odprta. Sedanja lastnica gospa Lojzka Zupančičeva je okusno preuredila lokale in se založila z izborno kapljico. Res smo pogrešali te gostilne, ki je bil miren kotiček šentjakobskega okoliša in kjer smo prejšnje večere kramljali o starih časih in o stari Ljubljani. Prepričani smo, da bo gospa Zupančičeva, ki je domača v svoji stroki, naša dobra znanka, znala ohraniti in dvigniti sloves Blagajeve gostilne. Znanci in stari gostje ji želimo ob otvoritvi vso srečo in poln uspeh. Otvoritev sezije 1938-39 Marta Eggerth „čarobna igra" — Pat in Patachon „Otok smeha" • Kino Moste u— Od stare trgovske slave do modernega trgovskega obrata. V svoji hiši na Krekovem trgu 11. so Perdanovi dediči dali trgovske lokale, v katerih je delovala nekdaj po vsej Sloveniji sloveča Perdano-va tvrdka, v najem trgovcu g. Motohu, ki ima na Vodnikovem trgu 5. svojo izborno urejeno trgovino s špecerijskim blagom in kavo. Trgovec g. Bogomir M°toh bootvo-ril podružnico v novih lokalih, ki so po vseh zahtevah modernega trgovskega obrata preurejeni in opremljeni. Podružnica začne poslovati že jutri in bo v njej kupcem postreženo ne samo z najboljšim špecerijskim blagom, temveč tudi z najboljšo zmesjo kave. V trgovini bo nameščen najmodernejši aparat za p raze nje kave ter bo poleg ureditve nove trgovine in izborne kakovosti blaga tudi poslovni in strekovnjaški sloves g. Motoha porok najboljše postrežbe v domačem podjetju, kateremu moramo pač dajati prednost pred podružnicam' tujih podjetij. u— štirideset let vzorne službe priznani ljubljanski tvrdki I. C. Mayer ima za seboj trgovski sotrudnik g. Vinko Požar, doma iz Kapel pri Brežicah, izučen pa pri trvrdki Elsbacher v Laškem. Po dovršeni učni dobi je služboval g. Požar kot trgovski pomočnik v Logatcu, Krškem in Brežicah, v službo tvrdke I. C. Mayer pa je stopil, ko je bil star 24. let. še danes se odlično udejstvuje v službi s svojimi velikimi strokovnimi sposobnostmi in zgledno vnemo. Slavljencu, ki je zvest naročnik našega lista, iskreno čestitamo! Iz Celja e— Jugoslovensko akademsko društvo ima svoj redni letni občni zbor dne 10. t. m. v posebni sobi gostilne »Branibor« ob 8. uri zvečer. — Odbor. e— Sokolsko kresovanje. Jutri, na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II., ob 20. bo zažgalo Sokolsko društvo Celje-matica kres za Kalvarijo na hribu sv. Jožefa e— Vse članstvo Sokola, ki ima kroje, se obvešča, da je udeležba pri službi božji v torek 6. t. m. ob 8. v opatijski cerkvi obvezna v krojih. Zbirališče ob 7.50 pred cerkvijo. e— Okrožno nagradno strelsko tekmovanje celjskega strelskega okrožja bo na strelišču v Pečovniku pri Celju že v soboto 10. t. m. popoldne in v nedeljo 11. t. m. ves dan, ker bo 18. t. m. letalski miting v Celju. e— Letalski miting v Celju. Kakor je bilo že javljeno, je za danes napovedani letalski miting zaradi vremenskih nepri-lik preložen. Obveščamo občinstvo, da bo miting nepreklicno v nedeljo 18. t m. Podrobnosti bomo še objavili. Vljudno naznanjam vsem cenj. damam, da sem odprla MODNI SALON V CELJU, SAMOSTANSKA ULICA št. 8. Nudim Vam veliko izbiro najnovejših modelov elegantnih in športnih klobukov po izredno zmernih cenah. — Priporoča se ROMIH SILVA. e— Iz starokatoliške cerkve. Danes ne bo v Celju službe božje, ker bo ob 9. v Sokolskem domu v Trbovljah. V torek 6. t. m., na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., bo ob %9. zahvalna služba božja. Na praznik Marijinega rojstva 8. t m. bo zopet redna služba božja ob 9. _ "~KINO UNION. — Danes »POMLAD LJUBEZNI« (Magda Schneider — Ulrich Odemar). Matineji: »MEFISTO V OPERI«. e— Turneja moškega pevskega zbora »Sinički« iz Leskovca se je pričela včeraj z nastopom v Beogradu ter se nadaljuje danes v Borovem in v torek 6. t. m. ob 20.30 s koncertom v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Zbor je na umetniški višini in je žel na svojih dosedanjih turnejah velike uspehe. Pozivamo vse Celjane, da se udeležijo koncerta v čim večjem številu. Vstopnice so v knjigarni K. Gori-čarja vdove. ŽREBANJE 5. RAZREDA 36. KOLA DNE 31. AVGUSTA 1938. ££ 35%** 15751, 15797, 17404, 33070, 33099 44794 46143 46152 46165, 46173, 46174, 59698, 62017, 62030, 62075 75660, 95757 DNE 1. SEPTEMBRA 1938. Din 1000 — št • 5863 15717 15734, 22503, 22537 24813 33030 46138 53082 53090, 62009, 62019, 62043, 59682, 59690, 89857, 95797, ZADRUŽNA HRANILNICA - LJUBLJANA Dalmatinova ulica št 6« e— 4©dnevni pa rast os za pokojno go. Marijo K Rajerjevo iz Celja bo danes ob 10.30 v pravoslavni cerkvi sv. Save. e— Krajevni protituberkulozni lig! v Celja je daroval učiteljski zbor I. drž. deške narodne šole v Celju 165 din v počastitev spomina pokojnega očeta tov. šolskega upravitelja gosp. Franca Lužnika. Iskrena hvala! HOČEŠ BITI: stenograf f strojepisec knjigovodja korespondent tajnik pis. uradnik dober trgovec vpiši se nujnO v Trgovsko učilišče in stenografski institut ROBID A, Ljubljana, Trnovska 15, Čimprej* ker je število učencev omejeno. Iz Maribora a— Meščani! Njegovo Veličanstvo kralj Peter II. praznuje v torek 6. t. m. svoj rojstni dan. Da pokaže Maribor tudi na zunaj čustva ljubezni in vdanosti do svojega kralja, vabim meščane, da okrasijo že v ponedeljek popoldne svoje hiše z zastavami, kar bo storila tudi mestna občina na vseh svojih posflopjih. Obenem vabim meščane, da se udeležijo božjih služb, ki bodo v torek v se takrat zglase pri vodstvu na stopnišču v evangeljski cerkvi ob 10. url. Zupan: dr. Alojzij Juvan. 6. r. a— Nacionalni in sokolski Maribor se udeleži danes popoldne velikega sokolske-ga slavja v Slovenski Bistrici, na kraljev rojstni dan 6. t. m. pa sokolskega nastopa na Pobrežju, kjer razvije Sokol svoj na-raščajski prapor. a— Slavnostno zabavo prirejajo oficirji mariborske garniziije na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. 6. t. m. v prostorih Uniona ob 21. Obleka za gg. oficirje je svečana, za dame večerna obleka, za gospode pa temna obleka. Pristop imajo samo povabljeni. Kdor po pomoti ne bi bil povabljen, naj se obrne na majorja g. Cubeliča ali podporočnika g. Babica v meljski vojašnici. 45. polk. a— Na mesto dosedanjega upravnika mariborske glavne carinarnice g. Zivka Mihajloviča, ki odhaja na svoje novo službeno mesto v carinski oddelek finančnega ministrstva in ki si je v teku svojega službovanja v Mariboru stekel tople simpatije v vseh krogih prebivalstva, je imenovan g. S. Prpič, ki je doslej služboval pri fin. ministrstvu. a— Zveza Maistrovih borcev v Mariboru, vabi svioje člane, da se poLnoštevilno udeleže prijateljskega sestanka ob 51etnici obstoja Z. M. B., ki bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Žohar na Tržaški cesti 3. a— Vodstvo glasbene šole Glasbene Matice Maribor spre.iema naknadne prijave gojencev vsak dan v uradnih urah. ki so v pond., torek, četrtek in petek ob 15. do 16. ter v sTedo in soboto od 11. do 12. ure. a— Nova Rasbergerjeva opereta. Za »Prebrisanim Amorjem« in »Rdečimi nageljni« je plodoviti tvorec operet režiser P. Rasberger uglasbil svojo tretjo opereto in sicer »Zaroko na Jadranu«. Novo opereto, katere dejanje se godi na parniku »Jadran«, potem v Dubrovniku in v tretjem dejanju na Gorenjskem v gostilni »Pri skakalnici«, je avtor predložil gledališki upravi. a—Predstojništvo mestne policije poziva vse lastnike orožnih listov, ki še niso \ plačali predpisane banovinske takse na orožje za leto 1938, da to store takoj, najkasneje do 1. oktobra t. 1., ko poteče rok za plačilo te banovinske takse. Lastniki orožnih listov, ki ne bodo plačali takse do 1. oktobra 1938, bodo najstrožje kaznovani. a— Sprejem otrok v otroški vrtec. Mariborska mestna občina bo sprejela na svoje stroške 40 otrok revnih staršev iz IV. mestnega okraja, v nujnih primerih tudi iz I. mestnega okraja, v otroški vrtec šolskih sester v Samostanski ulici. Sprejemajo se le otroci od 4. do 6. leta. Revni starši, ki prosijo za sprejem otrok, naj se zglasijo ob uradnih urah v socialno-političnem oddelku mestnega poglavarstva, Rotovški trg 9 in sicer do 9. t. m. a— Gledališke novice. Narodno gledališče potrebuje za predstavo »Hudičev učenec« več odraslih moških statistov. Priglasi se sprejemajo dnevno pri blagajni. — Gledališka uprava vabi vse prijatelje gledališke umetnosti na abonma. Tudi letos je v svrho lažjega odplačevanja določenih 8 zaporednih mesečnih obrokov. Cene so lanske. a—Tragična smrt znanega mariborskega starinarja. V noči na soboto so našli obešenega v Mlinski ulici št. 1 znanega mariborskega starinarja 471etnega Franca Samuha, ki je bil znan zaradi svoječasne afere s ponarejenimi mrtvaškimi listi. Vzroki njegovega samomora niso točno znani. a— Koncert pevskega zbora >Bi,nidki« se bo vršil prihodnjo sredo v Unionski dvorani. Vstopnice pri Putrciku. a— Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru naznanja, da so prodajaln« kruha na državni praznik, dne 6. t. m. in na Marijin praznik, dne 8. t. in. popoldne zaprte. Iz Novega mesta n— Enoletni trgovski tečaj z vsemi pravicami. vendar najnižjo šolnino, vpisuje dnevno. Začetek pouka 9. septembra. Zahtevajte prospekte! „— jfa državni meščanski šoli v Novem mestu ostane vzporednica k I. razredu. Zato todo sprejete vse prijavljene in vpisane deklice. Deklice, ki so bile le prijavljene, bodo vpisane po sv. maši 9. t m. v pisarni ravnateljstva. Do tedaj si priskrbite potrebna davčna potrdila, ako jih še nimate. Upravitelj. 'ce n fl ttjpa jr, dkbfl W / J Iz Jesenic s— Zvočni kino >Radio« predvaja danes ob 3. pop. in ob pol 9. zvečer velefiVm >Prin- cesa korak z Ito Rino in Sv. Petrovičem v glavni vlogi. Film je bil posnet v Dalmaciji. Med dodatki tudi domač Zora tednik in Paramountov zvočni tednik. — Sledi za praznik film: Poleti, Sokol savi! Iz Kranja r—; Sokolsko društvo Kranj bo proslavilo rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v dneh 4., 5. in 6. t m. Danes bo ob 20. pred Nerodnim domom slavnostna akademija z nagovorom in nastopom telovadnih oddelkov. V primeru slabega vremena to akademija v torek. Jutri bo pred Narodnim domom ob 20. zbor društev, organizacij in javnosti za sprevod po meetu. Zastopniki društev naj se takrat zglase pri vodstvu na stopnjišču Narodnega doma zaradi razvrstitve sprevoda. Ob 20.30 bo odhod izpred Narodnega doma po Tvrševi, Jezerski, Vidovdanski in Ljubljanski cesti, po Savskem tregu, Tavčarjevi ulici in Mestnem trgu, kjer bo pozdrav in odtod pred Narodnim dom. Med povorko je vstopanje nemogoče, zato naj se vsi zberejo pred Narodnim domom. Po povorki se bo vršil v Narodnem domu družabni večer. V torek ob 11. bo slavnostni ztor v telovadnici. Sokolsko članstvo prisostvuje sprevodu in slavnostnemu zboru obvezno v slavnostnem kroju. r— Kino Narodni dom prikazuje danes ob 5-, 7. in 9. zvečer Heinz Riihmanna v velefilmu »Zmagovalec dneva«. Običajni dodatki. Iz Zagorja z—Za upeljavo lokalnega vlaka iz Ljubljane do Zagorja se je pričela velika akcija med zagorskim prebivalstvom. Zelja je, da bi vlak vozil do Zidanega mosta, da bi rudarski revirji bili deležni večje udobnosti. Vendar bi za druge kraje ne bilo toliko koristi kakor za zagorsko prebivalstvo, ki ima sleherni dan opravka pri raznih uradih in korporacijah v Litiji. Zelo bi bilo potrebno, da bi železniška direkcija upoštevala željo ljudstva ter podaljšala vožnjo vlaka do Zagorja, Saj bodo upravni stroški majhni, velike pa bodo ugodnosti zagorske občine, ki šteje okrog 8.000 prebivalcev. z— Kaj je z razpisom službe občinskega redarja? V letnem občinskem proračunu za 1938/39 je bila odobrena tudi postavka za nastavitev občinskega redarja Proračun je bil že pred več meseci odobren, vendar služba še ni razpisana. Številni interesenti so kajpada radovedni, ali ima občinska uprava sploh namen razpisati to mesto. Iz Trbovelj t— V počastitev spomina blagopokojne gospe mame, tovarišice Ruže Davidove, je poklonilo učiteljstvo dekliške šole Trbovlje — Vode din 155, za podružnico CMD, Trbovlje. Denar naj se dvigne v podružnici sJutra«. Iz Krškega kr— Kmečkega praznika in konjskih dirk ne bo. Glede na to, da bodo 8. t. m. velike konjske dirke v Zagrebu, so bile dirke na Krškem polju preložene na še nedoločen datum. kr— Ugotovitev identitete utopljenke. O utopljenki, ki so jo v torek dopoldne potegnili iz Save in o kateri je »Jutro« poročalo, se je dognalo, da je Marija Globočnikova, rojena Jakopičeva, 34 letna ločena žena, ki je v ponedeljek skočila v samomorilnem namenu v Savo v Sneberju pri Ljubljani. Narasla Sava jo je izredno hitro splavila clo Krškega, kjer so jo pokopali. Iz Slovenjega Gradca sg_ Odhodnica Ivana Lovšcia. V četrtek je šel iz Slovenjgradca v Maribor tukajšnji priljubljeni zakupnik restavracije »Sokolskega domač g. Ivan Lovše. G. Lovše se je marljivo udejstvoval v nacionalnih društvih. Kako zelo je priljubljen, so pokazale tri odhod niče. katere so mu priredili Obrtno društvo, gasilci in Sokol. V imenu Obrtnega društva se je poslovil od g. Lovše ta predsednik g. Štefan Veronik, v imenu gasilcev župni predsednik g. Leopold Kopač in v imenu Sokola starosta br. Ivan Rojniik in načelnik br. Jože Wresounig. G. Lovšetu želimo na njegovem novem mestu obilo sreče in uspehov. — Te dni odide iz Slovenjgrad-ca v Ljubljano tudi vdova po višjem veterinarskem svetniku ga. Pavla Peršuihova, ki je bila vsa povojna leta v ospredju našega družabnega in nacionalnega življenja. Društva bodo priljubljeno gospo zelo pogrešala! sg— Osebna vest. Od sreskega nacelstva v Kranju je bil premeščen na srečko načel-stvo v Slovenjgradcu g. Stanko Stadler. sg— Smrtna kosa. V slovenjgraški bolnišnici je po daljši bolezni umrla v 42. letu starosti gospa Berta Šerbakova, rojena Krajnčeva. soproga uglednega trgovca in posestnika iz Pameč pri Slovenjgradcu. Pogreb blage pokojnice, katerega so se udeležile ogromna množica prebivalcev in gasilci v krojih. je pokazal, kako veliko priljubljenost je uživala pokojniea. Naj počiva v miru! sg— Huda nesreča v tvoraicL V MikoE-čevi tvornici sta se med delom »porekla 19 letni delavec Franc Plešei iz TrObelj in 16 letni delavec. Ivan Krevh iz Smartna pri Slovenjgradcu. V prepiru je Plešej udaril Krevha po licu, a ta mu je vrnil udarec s kladivom na roko tako nesrečno, da mu jo je stri. Plešej je moral iskati pomoči v bolnišnici. Iz Ptuja j— Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes ob pol 19. in pol 21. uri film »Prinoeza Ostrig«. Pred predstavo tednik Alfa. j— Naši mali harmonikarji. Ob začetka šolskega pouka začnejo tudi naši mali harmonikarji z rednim poukom pod vodstvom učitelja g. Andreja Baše. Prve učne ure imajo v sredo 7. t. m. ob 15. v deski mestni šoK i— Kobila *a je pob»a. PosestnSk Pod-ptetnft Franc iz Sejancev pri Sv. Tomažu je pasel kobilo na travniku. Kar naenkrat pa je kobiio prijela božjast Posestnik, ki je držal žival za povodec, je pri tem padel, nanj pa se je vrgla kobila, ki n« je polo» mika rebra. Ni upa, da bi cfcrevai. Iz Gornje Radgone gr_ Ganrizija v nemški Radgoni ukinjena. Dolgih sedem let si je mestna otčina v Rodgoni prizadevala, da ei je pred nekaj teti priborila vojaško garnizijo. Zdaj pa je^bila spet ukinjena. Izpraznjena velika vojašnica Konrada Hotzendorfa se bo začasno rabila za zasilna stanovanja obmejnih nemških policistov. * gr— Tiskarski škrat je v nedeljski številki vtaknil vse gornjeradgomske novice pod naslov iz Gornjega grad«, kar eo Siatelji gotovo popraviti. gr— Za prevažanje poštnih pošiljk je-potreben zaprt ^oz. Ko se .je ta 1920. pa evakuaciji Radsone preselila pošta v Gornjo Radsono, je bil semkaj prepeljan tudi velik zaprt voz. Čeprav bi bil ta voz najpri-pravnejši za prevažanje poštnih pošljk odi pošte do železniške postaje, se uporablja le navaden odprt gospodarski voz, na katerem se prevažajo poštne pošilfke ob deževnih dneh pokrite 6amo s plahto. Ce plahta večjih paketnih pošiljk ne doseže, je blago izpostavljeno mokroti. Zato naj poštna uprava da na razpolago primerem zaprt poštni voz. gr— Zgradba postajnega poslopja počasi napreduje. Pri kopanju temeljev za zgradbo novega postajnega poslopja se je ugotovilo, da je teren dokaj neugoden, ker je precej prodnat in ilovnat Zaradi tega je železniška uprava oskrbela dolge lesene pilote. ki bodo zabiti v zemljo v izkopanih jarkih in na teh masivnih stebrih bodo nato zgrajeni temelji iz železobetona. Neprestano deževje zadnjih dni pa silno ovira zabijanje pilotov, ker so jarki polni vole. Ako bo vreme tudi v bodoče nagajalo, ni upati, da bi bila stavba zgrajena v določenem roku. gr— Osebne vesti, šef telefonske centrale pri pošti v Gornji Radgoni g. Pigner Ivan je s 6vojo soprogo poštno kontrolorko go. Marijo premeščen k pošti v Maribor. K davčni upravi v Ormožu je premeščen davčni uradnik g. Pahor Karel, na njegovo me« sto pa ie dodeljen semkaj g. Mallv Ernii-nold iz Maribora. Odhajajočim želimo na novih službenih mestih mnogo zadovoljstva. gr— Smrt starčka zaradi neprevidnosti. V torek je 831etnj preužitkar Janez Klemen-čič v Policah pri Gornji Radgoni pasel dve kravi. Vrv. na kateri sta bili kravi privezani. si je nataknil okrog vratu Pri paši je prispel s kravama na mesto, kjer je bila v zemlji osja zalega. Ose so planile v živinče* ti, ki sta ee jih izkušali otresti s tem, d« sta začeli divjati po travniku, pri čemer sta vlačili za setoj starčka z vrvjo okrog vratu. Vrv se mu je pri tem globoko zarezala v vrat in dobil je hude poškodbe, za katerimi je naslednjega dne umrl. gr— Gniloba v vinogradih. Po stalnem deževju zadnjih dni se opaža po goricah, da je začelo grozdje raznih vrst pokati in gni-ti. Vinogradniki v skrbeh pričakujejo lepega. vremena, ki naj omogoči dozoritev pomla di in v začetku poletja tako lepo obetajočega grozdja. gr— Mlada je začela. Ko se Je minilo nedeljo dopoldne vrnila od maše domov Ana Horvaitova, posestnica v Lutvercih. je opazila, da jo je v času njene odsotnosti pose-til neljub gost. Pogrešila je razno posteljno perilo, namizne prte, obleko in nekaj bele« Ca platna. Osumila je tu Loj svojo bivšo služkinjo 151et,no Katico iz Polic, ki jo je po enem tedinu službe odpustila. Ta njen sum se je izkazal za opravičenega. Orožniki so na podlagi prijave izvršili preiskavo na domu Katike. ki je sprva sicer tajila tatvi_ no, naposled pa je priznala. Ukradene predmete je orožništvo vrnilo oškodovanki, mlado pokvarjenko pa bo sodišče poučilo, da je na napačnih potih. ŠOLSTVO š— Objava šole ljubljanske Glasbene Matice. Vsi gojenci, ki so se v teh dneh vpisali v šolo Glasbene Matice, naj pridejo jutri v ponedeljek v Hubadovo pevsko dvorano in sicer gojenci za klavir ob 15., gojenci za violino ob 16. in gojenci za vse ostale glasbene predmete in inštrumente ob V2 17. V Hubadovi pevski dvorani zvedo, h kateremu učitelju so dodeljeni za tekoče šolsko leto, nakar gredo takoj v učno sobo, kjer se sporazumno določi natančni urnik. Kdaj se poučuje teorija in mladinsko petje, bo posebej objavljeno v veži zavoda. Oba predmeta imata toliko oddelkov in v različnih časih, da si lahko vsakdo sam izbira po svojem prostem času. Ravnateljstvo šole opozarja starše, da je vpis še vedno mogoč. š— Vpisovanje v brezplačno gospodinjsko nadaljevalno šolo Moste—Ljubljana bo 8. t. m. od 10. do 12. na osnovni šoli. š—Glasbeni poklic je danes gotovo upoštevan in uvaževan. Najvišjo glasbeno izobrazbo morete dobiti, ako posečate v Ljubljani drž. konservatorij, na katerem se poučujejo vsi teoretični predmeti in instrumenti. Ravnateljstvo sprejema gojence, stare in nove do 7. t. m. Novo vpisani gojenci morajo položiti sprejemni izpit, ki bo 12. ali 13. t. m. Redni pouk na drž. kon-servatoriju se začne 16. t. m. iriku, te ?« TisoCi rtm—ter MnoMo KOLIMOS aandl n^pre^T aSS-septtčnegfc to w*ne tafcterijeimi-UpocatH)a|te K« Opašite prigode dr. Staneta Rapeta Zakaj je moral naš fjnbljanski letalec odstopiti od letalske tekme MA PbroMJ cmo ie o ocarečl, Id je zadela sHV^^ffK^i oa letalskih tekmah Male antene dr. Rapeta, ki se um je pri Kluža v H«mimji jdomŽ propeler. O tej zaključni bal svojega poleta, ki se je sanj s tako smolo nam je dr. Rape pravil na- slednje sanjmrwe podrobnosti: »Kakor sem že povedal, se mi je na poti 71W pofcvarS propeler. Namesto no-Freje Stkramen in »K&ratner Tagbdatt-a* narodno-sociatistično glasilo % naslovom »K&rntner Grenzrufc Že naslov sam da sklepati na linijo Usta. Pred kratkim so potoži® temeljni kamen za meščansko šoto v Viti, sedaj 90 pa zaželi graditi novo meščansko šolo tudi v Čajni pod Dobračem. Oba omenjena kraja sta že deij časa izpostavljena močnemu po-nemčeveoju-. Pred celovško sodni jo sta se pretekli teden zagovarjate bivši namestnik deželnega glavarja Silvester Leer in bivši celovški policijski komisar Dr Jaklitseh. 19. in 20. septembra bodo na celovških srednjih šolah sprejemni izpiti. Redni pouk pa se začne 22. septembra. Kakor poroča jo bodo dosedanji gimnazijski A-raz redi ostali tudi zanaprej humanistični., dočim se bo v realnih gimnazijah uvedel predgBsaai uč-pi ~~ - - - - Na Zvrhnjem kotu pri Selah bodo zgradili novo šolo, ki bo stala 200.000 šilingov. Gradbene stroške bo krila država. Pri Pliberku je roj čebel napadel hlapca in konje pri oranju. Hlapee se je neprijetnih gostov otepel z vrečo, oba konja pa sta bila težko opikana, posebno na vratu, da je bila potrebna zdravniška pomoč,^ sicer bi živald poginile od oteklin na zadušenju. V Svečah je nenadno umrl Jože! Pak p. d. Vrbancelj. Pokojnik je bil zelo napreden in izobražen gospodar. Kljub težkemu delu je vedno našel časa za lepo knjigo in gospodarsko branje, tako da je veljal za najbolj izobraženega vaščana. Pri vsem tem pa je ostal vedno trden in zaveden Slovenec. Blag mu spomin! Zdravilno kopališče Lipik Malo je kopališč in zdravilišč v Evropi, ki bi bila (po zdravilni moči, legi in prijetni klima enakovredna kopališču Lipiku, ki leži v dolini ob desni obali potoka Pakre in je od vseh strani zavarovano pred vetrom in vremenskimi nezgodami. Tam se zgodaj začne pomlad, poletje ni pretoplo, solčna in dolgotrajna jesen pa ima miren, prehod v zimo, ki ni nikdar ostra. Okrog kopališča so veliki in lepi vrtovi mojstrovina francoskih in angleških vrtnarjev. Zdravilna voda je 234 m pod površino zemlje in prihaja na dan čista kakor kristal s stalno toploto 64 stopinj Celzija. Po izjavi slavnega dunajskega balneologa dr. Seegena je alkalično-jodni vrelec Lipika >unikum med zdravilnimi vodami Evrope«. Zdravilno kopališče Lipika je bilo znano že v rimski Bobi. Lipiški vrelec zdravi uspešno arterio-sklerozo, visok krvni pritisk, bolezni želodca in črevesja, žolčne kamne, proti n. astmo, ženske bolezni, sladkorno bolezen, malokrvnost, otekline žlez in razne živčne bolezni. Zdravstveni svetnik dr. Hinko Kern, ki je y Lipiku 40 let deloval kot kopališka va. Pristati je hotel onstran meje, pa eo bila tla pre močvirnata, zato se je spustil nekoliko južneje. Ni vedel, da je pristal na jugoslovenskih tleh. Bil je zelo začuden, ko je stopil iz letala in videli, da ljudje ne razumejo nemščine z izjemo posestnika Andreja Repa. Ni bil še nikdar ne v Gradcu, zato ga je Drava premotila. Startal je včeraj v Linzu ob 11.45. Orožniki so zastražili mesto pristanka, tako da ne sme nikdo blizu. Na kraju pristanka je bdla posebna vojaška komisija iz Maribora in pričakujejo tudi komisijo iz Zagreba. Po ogledu bodo letalo demontirali in odpremili preko meje. Neki mariborski Nemec je parkrat skušal priti z avtomobilom do nemškega pilota, da bi mu izročil večji znesek denarja, kar pa ni dopustno. zdravnik, je svoja dolgoletna izkustva in opažanja takole označil: >Ni bolnika, ki se ne bi bil v Lipiku rešil bolezni, katero zdravi močno učinkovita zdravilna voda, in ni bolnika, ki ne bi blagoslavljal čudovitega vrelca«. Zdravilišče Ldpilk ima za zdravljenje najrazličnejša in tudi najmodernejša sredstva. Med njimi tudi hidroterapijo, fizikalno terapijo, zdravljenje z električnima napravami, masažo in blatne obloge. Za zdravje gostov skrbi pet zdravnikov-specialistov. Vodstvo zdravilišča in kopališča pa tudi dobro skrbi za razvedrilo svojih gostov in so tako za letošnjo sezono najeli odličen salonski orkester, ki prireja vsak dan koncerte. Gostom je na razpolago tudi velika knjižnica in čitalnica. Prirejajo tudi gledališke predstave, predvajajo dobre filme, vrstijo pa se tudi razni koncerti in plesne zabave. Gostom so na razpolago prostori za šah, domino in razne družabne igre, dvorana z gla_ sovirjem ter lepa kavarna, na kopališkem posestvu pa je dvoje modemih tenis igrišč. Kopališče Lipik spada med najuglednejša a tudi med najcenejša kopališča v državi in ima vsako leto več gostov. Za grozdni teden v Ljubljani Ljubljana, 3. septembra. Nedavno je poslala Zveza gospodinj mestnemu pogalvarstvu spomenico o uvedbi grozdnega tedna v Ljubljani. Spomenica je bila sprejeta s polnim razumevanjem in se je nato vršilo v prostorih Zveze gospodinj prvo posvetovanje, na katero so gospodinje povabile odločilne činitelje. Posvetovanje je vodila zvezna predsednica. Letos se nam obeta izredno dobra letina grozdja in gospodinje želijo, da bi se pravilno porabil ta blagoslov božji. Pod vodstvom svoje marljive predsednice so gospodinje izdelale obširen in zelo idealen program o izvedbi grozdnega tedna, po katerem naj bi ne bilo pri nas otroka ali malega človeka, ki bi mu ne bilo omogočeno priti prav poceni do grozdja. Spričo težav, ki bodo pri praktični izvedbi programa vsekakor nastopile, se bo na široko zasnovana akcija morala najbrže precej skrčiti, vendar bo tudi taka še zmerom lahko veliko koristila. Glavni namen grozdnega tedna bi bil ta, da se zmanjša potrošnja vina v Sloveniji, da se grozdju znižajo cene in se na ta način poveča konsum erozdja Akcija zasluži tedaj z zdravstvenega in socialnega stališča vso pozornost odločevalnih či-niteljev, ki naj jo na ta ali oni način podprejo INSERIRAJTE V „JUTRU"! Danes si oglejte ob 1&* 17, 19. in 21. uri krasno kmetsko dramo po romanu KABLA C A P K A. — Češki film — ne pozabite si ga ogledati! LKINO UNION TEL. 22-21 I Danes si oglejte ob 1&* 17, 19. in ' I Hordubalovf i Važna akcija Bran-i-bora Ameriški gospodarski strokovnjak in sociolog Casson je v dobrodelne svrhe izvedel z najsijajnejšimi uspehi srečolov, pri katerem so Imele srečke najnižjo ceno, razne tvrdke pa so prispevale za dobitke te loterije svoje izdelke. Pri loteriji so tvrdke napravile najboljšo reklamo za svoje izdelke, uspeh pa je bil tolik, da je lahko organizator v mestih s kakimi 100 tisoč prebivalci poklonil dobrodelnim organizacijam do 80.000 dolarjev. Da zadosti važnim svojim nalogam, bo zdaj narodno obrambna organizacija Bran-i-bor presadila Cassonov načrt na domača tla v korist naše gospodarske delavnosti in v obrambo naših narodnih interesov Z velikopotezno loterijo bo realizirala ta načrt v Ljubljani kako nedeljo tega meseca ali pa oktobra, kar bo še pravočasno objavljeno. Srečke se bodo prodajale po 2 din. Načrt predvideva okrog 10 tisoč dobitkov, od teh deset odstotkov večjih. Srečk bo izdanih 30.000. Verjetnost dobitka bo torej 1:3. To razmerje bo pod uradno kontrolo zajamčeno vsakemu prodajalcu srečk. Sodelovali bodo vsi slovanski pridobitniki v Ljubljani in tisti, ki imajo poslovalnice v našem mestu. Imena darovalcev s številom dobitkov bodo objavljena še pred žrebanjem in bo s tem učinkovito podprt reklamni efekt vsake tvrdke, ki bo k akciji kaj prispevala. Nekaj pa le znamo! Ako se na velesejmu malo natančneje zanimaš za razstavljeno robo, naletiš tu pa tam na izdelke, za katere bi ne verjel, da so domačega porekla. Vzemimo za primer kojo tovarne Titan d. d. iz Kamnika. Kdo bi si mislil, da so vse te precizne avtomatične tehtnice za trgovine mesarije, za de-likatese in elične obrti doma izdelujejo. Naši trgovinski obrati se vse bolj modernizirajo in tisti med njimi, ki imajo mnogo opravka s tehtanjem, se v čedalje večji meri poslužujejo preciznih avtomatičnih tehtnic, s kateremi gre ta posel najbolj naglo od rok. In vse te tehtnice so se morale doslej nabavljati iz inozemstva Koliko denar-ia je šlo zanje po nepotrebnem čez meio. In zdaj imamo enakovredno, če ne še boljše blago doma. Titan je investiral težke denarje v svojo tovarno, da je uredil fabrike-ciio avtomatičnih tehtnic po najmodernejšem načinu in njegovi izdelki delajo res čast domačemu preciznemu delu. Pol^g tehtnic izdeluje Titan d. d. tudi vsakovrstne stroje za rezanje mesa, šunke salame. Poleg teh strojev vidimo razstavljene vsakovrstne mlinčke za kavo in semenje ter druge stroje za gospodinjstvo. Sleherni izdelek v odlični Titanovi kvaliteti, od elegantne in praktične kuhinjske tehtnice »Tip-top« preko že omenjenih avtomatov pa do najmanjšega kovinskega izdelka iz silno obsežnega produkcijskega programa kamniške tovarne. Vtisk, ki ti ostane po ogledu vseh teh lepih reči bi se dal še na j bol ie izraziti z besedami: »nekaj pa le znamo!« Naši Sokoli na delu Praznik obmejne sokolske trdnjave Planina, 21. avgusta Naša obmejna sokolska postojanka je v nedeljo 28. avgusta kljub »krajino nezanesljivemu vremenu dostojno proslavila svoj vsakoletni sokolski praznik. Dopoldne je sicer lilo in smo že mislili, da nam bo dež že drugič onemogočil naš nastop, vendar se je vreme popoldne ustalilo in tako smo celotni spored opravili kar najlepše in v splošno zadovoljstvo mnogoštevilnih prijateljev sokolske misli. Prihiteli so med nas bratje in sestre z Doljnega in Gornjega Logatca, Rakeka, Vrhnike. Zirov. Cerknice in drugih bratskih edinic. Ob 14. so bile skušnje vseh oddelkov, ob 15. pa povorka, v kateri je korakalo nad 250 sokolskih pripadnikov. Na čelu povorke so jezdili bratje iz Dolnjega Logatca z veliko državno trobojnico, za njimi gasilska godba iz Cerknice, sedem praporov, za članstvom v kroju pa so se uvrstili oficirji in članstvo v meščanski obleki z znakom. Po povodci se je takoj pričel telovadni nastop ob prav številni udeležbi gledalcev. Po pozdravu državni zastavi med igranjem državne himne je marljivi načelnik br. Kiau-ta nazdravil sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru D. in kraljevskemu domu med viharnimi ovacijami navzočnega občanstva. Toplo je pozdravil zastop. župe br. Šeni-co, zastopnike naše hrabre vojske in bratskih sokolskih društev. Pri javni telovadbi, ki je prav lepo uspela, je nastopilo s prostimi vajami 28 dečkov, 19 deklic, 18 dečkov z igrami in preskoki, 21 naraščajni-kov, 26 naraščajnic, 30 članov in 28 članic. Lep napredek je pokazala tudi vrsta članov na orodju. Vse vaje so bile prav dobro izvedene in zato občinstvo ni štedilo z dolgotrajnim odobravanjem Za zaključek je rem so izmenski tek 4 X 100 m pri katerem so tekmovali tri vrste moškega naraščaja. dve iz Dolnjega Logatca in 1 iz Planine. Pri teku je zmagala vrsta iz Dolnjega Logatca in si priborila kot nagrado lep kipec. Po telovadbi je bila prijetna zabava ob neumornem igranju odlične cerkniške godbe. Planina je v nedeljo pokazala, da je sokolska m da ob meji deluje marljiva sokolska ediniica, ki se v polni meri zaveda svojega poslanstva. Planinski Sokol: »Le naprej brez miru!...« Sokol Vič vabi svoje članstvo in naraščaj, da se v polnem številu udeleži jutri (v ponedeljek 5. t. m.) ob 20. proslave rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. na Taboru. Zbor članstva in naraščaja jutri ob 19. na vrtu sokolskega doma. odkoder bo skupen odhod na Tabor Člani in članice, ki imajo kroj se udeležijo proslave v kroju, vsi ostali pa v meščanski obleki z znakom Vsi točno -ti 7an*«mivn' — upniv* Poziv starejšim bratom Sokola 1. Tabor. V sredo, dne 7. septembra, prične oddelek starejših bratov spet z redno telovadbo ki je vsako sredo in petek od po| 19. do pol 20. ure, ločeno od ostalih oddelkov. Vpisovanje bo pred vsako telovadno uro v članski oblaeilnici. Ker «e je oddelek starejših bratov letos že doslej toliko okrepil, bomo napravili več vrst. Ena od teh bo sa začetnike in za brate, ki že dalje časa ne telovadijo. Kmalu bomo pričeli z vadbo prostih vaj za prihodnje leto, zato naj nihče, kdor misli začeti telovaditi, ne odlaša. Zdravo! Načelništvo. Sokolsko društvo Velenje priredi v nede* ljo 4. septembra ob 15. javni telovadni nastop. h kateremu vabi bratska društva in prijatelje sokolstva iz bližnje in daijnje okolice. Zveze z vlaki so ugodne. Počitnice v kopališču na zgornjem Jadranu OPATIJA (Abbazta): Riviera en vogue. BRIONI: polo, golf, yachting. GRADE2 (Grade): morska plaža, kure z morsko vodo. PORTOROSE: termalno kopališče, plaža. TRST: Lirična filmska predvajanja v gradu sv. Justa (Castello San Giusto). Obiščite Postojnsko jamo! Lirična sezija v areni v Puiju (Pola). Informacije: EMT, Petra Ročica br. 6, Beograd in vse zdraviliške uprave posameznih kopališč (Azienda di Cura). Naše gledališče OPERA Nedelja 4.: Gejša. Opereta. Premiera. Izven. Ponedeljek. 5.: ob pol 21. Ero z onega sveta. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. Izven. Torek, 6.: Zaprto. Sreda, 7.: Boris Godunov. Izven. Četrtek. 8.: Gejša. Opereta. Izven. Petek. 9.: Zaprto. »Gejša« je opereta starejšega datuma, izredno solidno muzikalno delo in je brez dvoma, da jo bo občinstvo z veseljem sprejelo. Delo je skrbno naštudfcano pod vodstvom kapelnika štritefa is režiserja Go-lovina. Kapelnik štritof je oskrbel tudi prevod, ki je dober in ima polno izvrstnih domislekov. Glavno vlogo poje ga. Ribičeva. Ljubljanskemu občinstvu se predstavi ta večer nova članica, gdč. Barbičeva, mlada simpatična igralka in pevka. Ostalo zasedbo smo že javili. Gledališki abonma za prihodnjo sezono se sprejema od ponedeljka dalje v veži dramskega gledališča. Občinstvo vabimo, da se v velikem številu odzove povabilu gledališke uprave, podpiše abonma in postane tako stalni posetnik našega Narodnega gledališča, kar naj bi bila sveta dolžnost vseh slojev našega mesta. Na abonma opozarjamo tudi občinstvo, ki stanuje izven Ljubljane, ob železniških progah, ker ima razmeroma ugodne železniške ali avtobusne zveze. Cene abonmaja so izredno nizke in se plačujejo v desetih zaporednih obrokih. Iz življenja na deželi PREVALJE. Sreska organizacija JNS za dravograjski okraj ie imela v nedeljo 28 avgusta v Preval jah svojo konferenco, na kateri je podal poročilo narodni poslanec g. Milan Mravlje. Na konferenci so bile zastopane vse občinske organizacije JNS in razpravljalo se je tudi o pripravah na volitve. RAKEK. Minulo sredo je zapustil naš kraj ravnatelj meščanske šole g. Tone Gaspari. S svojo soprogo Reziko, tudi učiteljico na meščanski šoli. je premeščen na novoustanovljeno šolo v Domžalah. G. Gaspari jg prišel na Rakek pred 12 leti in zasedel mesto ravnatelja na pravkar ustanovljeni meščanski šoli. Mnogo dela in truda je vložil v to edino in prepotrebno meščansko šolo na Notranjskem ter jo tekom let dvignil na dostojno višino, žal, da mu skromna razpoložljiva sredstva m tesni prostorj niso dovolili večjega razmaha in uresničenja vseh načrtov. S hvaležnostjo se ga bodo spominjali mnogi učenci in učenke, kakor tudi starši otrok in vse prebivalstvo. Poleg svoje šolske službe se je mnogo bavil s pisateljevanjem in urejevanjem »Razorov«. Bil je ustanovitelj in dolgoleten predsednik društva Rdečega križa in za zasluge na tem polju tudi odlikovan. Delal je na ustanovitvi dijaške kuhinja in zopet so bili krivi prostori, da ni prišlo do uresničenja te prepo-trebne ustanove. Kot vedno zaveden Sokol se je udrjgtvoval tudi pri sokolskem društvu na Rakeku in zavzemal v teku let razne funkcije ter je bil vedno in povsod pripravljen prijeti za delo in pomagati. Mnogo dela in skrbi mu je dalo tajništvo v odboru za postavitev spomenika blagepokojnemu viteškemu kralju na Rakeku in pred kolodvorom urejen park in v njem impozanten spomenik zaključuje to delo. Vedno veder in nasmejan, dobro razpoložen in zabaven družabnik je bil iskan in dobrodošel v vsaki družbi. V ospredje ni silil in iz skromnosti je hvaležno odklonil sokolsko odhodnico. Poslovil se je le v ožjem krogu svojih stanovskih tovarišev, ki ga b~do tudi pogrešali. Ko po 12 letih zapušča Rakek, kjer je preživel tudi svoja otroška leta, ga vse prebivalstvo s hvaležnostjo pozdravlja in mu žeil na nadaljnji življenjski poti mnogo uspehov, sreče in zadovoljstva. Vodnikove družbe! »ostani in ostani član i Samo še danes! — Najmlajši G-Meni na delu: — Velika dejanja malih ljudi v velefilmu KINO MATICA 21-24 — Ob 11., 15., 17., 19. in 21. uri! — Matinejska predstava! JUNAKI ULICE tO , »JDTECc M. 253. II Še predno začnemo misliti na večje je-»enske nabava, lahko osvežimo svoj lanski kostum z eno ali dvema novima bluzama, da se bomo v niih počutile kakor v novem. Poleg tople bluze z dolgimi rokavi iz volnenega blaga ali jerseya potrebujemo na vsak način še lepo popoldansko bluzo za različne prilike, ko mora kostum učinkovati bolj elegantno. Mnoge letošnje popoldanske bluze pokrivajo krilo preko bokov in so ob straneh lahno zadrgnjene, ob vratu pa drapirane ali nabrane. Seveda so prav tako modeme bluze, ki jih nosimo v krilo — tu se predvsem ravnamo po obliki postave: močnejšim damam se bolj poda bluza prekc krila, dočim se zdijo vitke bolj graciozne v bluzi, ki je skrila do pasu v krilu. Nove popol- danske bluze so iz satena, iz lameia, iz ripsaste kravatne svile, iz marokena ali tudi iz finega volnenega museiina. Jesensko učinkujejo nove barve, ki sledijo barvam v jesenski naravi: rjasto rdeča, rumena kakor odpadajoče listje, mahovnato zelena, vijoličasto modra, modrikasto siva itd. SPEC. DAMSKI ČESALNI SALON MESTNI TBG 3. Originalna pariška novost je mreža s precej širokimi zankami, ki zakrije nakodrano pričesko elegantne dame. Pa to ni mreža, ki jo nosimo čez noč, da ne bi med spanjem lasje izgubili svoje oblike — to mrežo iz srebrne ali zlate vrvice ali iz barvaste svile nosimo k večerni ali popoldanski obleki. Okrasimo jo z rožo ali s svileno pentljo, če je zlata ali srebrna pa jo nosimo brez vsega. Naredimo jo lahko same v »filet« tehniki in sicer v velikosti 25x25 cm ali 30 X SO cm — po dolžini naše pričeske. Robove te štirikotne mreže prišijemo na okroglo elastiko in jih obkvačkamo v barvi mreže. j. ■ r t- v - 1^,'ffivj v VELECENJENA! Gotovo opažate da Vaša trajna ondulacija vsled solnca in kopanja, ni več tako lepa, toda presenečeni boste, kako prenovljena bo Vaša pričeska, po temeljitem pranju in vodni ondulaciji iz našega salona: trajna vodiia barvanje blondiranje negovanje Jas modne pričeske mauikure prvovrstne moči Se priporoča K@S JEBNEJ DAMSKI FRIZEB telefon 47-68. Športne bluze nosimo večinoma v krilu, prehod med krilom in bluzo pa izpopolnimo s pasom matice, nagubani deli in male pentlje dajejo tem bluzam nekaj podobnosti s moškimi športnimi srajcami. Novost je športna bluza iz pralnega tvoriva s posebej naškrobanimi manšeti in ovratnikom — kar pomeni vsekakor velik vpliv moške mode. Tudi dolgi rokavi športnih bluz imajo preprosto obliko rokavov, ki jih vidimo na moških srajcah: ob zapestju so lahno nabrani in stisnjeni z manšeti. Kratki ali F" >v@ sezono attravja tvrdka LfiibSfaita, Mestni ta:g Prekomornik »Prezident Roosevelt« je bil s potniki in tovori na vožnji iz Mar-seillea proti New Yorku. Med najcdličnej-žimi potniki na ladji je bila tudi ru-ska kneginja Tatjana Vornovska. O tej ženski so pripovedovali, da so postali njeni starši žrtve boljševikov, nji edini pa se je posrečilo, da je pobegnila s pomočjo prijateljev in znaacev v ino-z mstvo. Bila je takrat še napol otrok. Prijatelji in znanci, ki so mali Tatjani pomagali na begu, so poskrbeli za to, da je potoval s Tatjano tudi rodbinski zaklad njenega očeta. Tako so bili sovjeti prikrajšani za lepo imetje. Tatjana Vornovska. pa ni bila samo imovita, ampak tudi interesantna ženska. Stephen Hull, kurir ameriškega poslaništva v Parizu je vsaj tako sodil. Tudi on je bil med odličnimi potniki na prekomorski ladji. Tudi on je sedel pri kapitanovi mizi in tako s=. je kmalu seznanil z Rusinjo. »Reci, ali nima čudovitih oči in las?« je vprašal svojega prijatelja Penningtona. Penningtcn se je zaničljivo nasmehnil. Polagoma se je zdelo, da se m d Hullcm ia kneginjo razvija nekaj človeško tajin-stv enega. Počiva:a sta v ležalki na kro-•vu ladje drug poleg drugega, obiskovala p ta bar na ladji skupno in strežaji na ladji so ju večkrat zalotili, kako čebljata v kakšnem napol skritem kotičku. Penningtonova žena je dejala svojemu možu: »Ah si že opazil, kaj se dogaja s Hui- lom? Kneginja mu očitno daje prednost! Nu, za njegovo diplomatsko kariero bi bila takšna ženska samo pridobitev.« j Pennington .je zaničljivo skremžil obraz, i Vedel je, da zija med flirtom in poroko agrom-n prepad. ' Stephen Hull pa je živel kakor v sedmih nebesih. Vsi moški so si prizadevali, da bi ugajali ruski kneginji, ena pa je odlikovala samo enega — njega, Steph;-ma Hulla. Zaradi družbe Tatjane Vornovske se je Hull celo jel odmikati od Panningto-na. Sarkazem, s katerim je slednji spremljal Hullovo poznanstvo z ladje, ni bil kurirju nič kaj všeč. Nekega večera je stal Stephen Hull na krovu ladje sam. Pod njim je vršalo črno morje, nad njim se je bočilo neoo z zvezdami. In tedaj se mu je približala Tatja-na Vornovska cisto nepričakovano :n ne-nadejano. Hullu je začelo srce močno utripati, posebno še, ko je kneginja dejala, da bi rada govorila z njim v neki važni zadevi... »Mister Hull«, je začela, »imam veliko prošnjo in bila bi neskončno srečna, če bi mi jo izpolnili! Ali boste? Saj me ne boste zavrnili, kaj?« Hullu je zaplala vroča kri v srcu. »Seveda«, je dejal, »vam ne morem odbiti ničesar.« »Hvala!« je rekla nato ruska kneginja. »Vidite, saj sem vedela, da me ne boste pustili na cedilu. Veliko zaupanje imam v vas. Gotovo menite, da se nahajam na zabavnem potovanju, kaj? Povedala mm tričetrtinski rokavi pa so razširjeni na ramenih s pomočjo drobnih, všitih gub. Zgornje tri bluze na naši skici učinkujejo športno. Prva je iz ierseya in ima na vsakem ramenu široko progo, ki iz nje izhajajo dolgi, moški rokavi Izpod teh prog prihajata tudi oba široka konca, ki ju pod vratom zavežemo v zavozljano pentljo. Mali žepek ima trikotno obliko (1. skica). Naslednja bluza je iz lahkega volnenega blaga v lepi jesenski barvi. Zapeta je z gumbi in s pasom iz istega blaga. Ovratnik ima štirikotno obliko in je ob robu dvojno prešit, život je nabran na kratkem sedlu (2. skica). Jako moderne so športne bluze z nagubanimi stranskimi deli. Bluza te vrste na naši skici ima na vsaki strani tri precej globoke gube, ki so zgoraj dvakrat vodoravno prešite. Pod malim ovratnikom zapne mo to bluzo z gumbi iz biserne matice, ozki pas pa zavežemo spredaj v pentljo (3. skica). Popoldanska bluza iz zelenega marokena ima okrogel ovratnik, obrobljen z drobnim plisejem. Prav takšen obrobek opazimo na NARAVKE ali NKSi Ako mislite, da ZMnorejo lnc^uo namazane ustnice, odeb.jene z veliko rdečkasto an ki-ito piastjo pridobiti in o ti raniti srce moške-a. tedaj ste v ve:iki zmoti. o*0'lr T^Jt^S moškim, to so lepe. toda zares lepo ustnice, mladostno sveže, suratka tafcne, -stori samo novo rdečilo »guitare«, neizbrisno ln brez sledov, t c%a.r sestavini se nanaj% Klssefis. Ne razmaie se in se ne GUbl. Za ves dan zadostuje, če se s«a po-Iuzite sr^fo zjutraj. Niti jed. niti pijača, ni« kajenje, niti plavanje, nič i*e pakvar. lepote ustnic. 2 raifr čllam »guitare« zamorete celo poljubljati brez strahu, da bi pustilo kako slea ono n*va»-juj« tisoče in tisoče žen Poskusite ga, pa boste navduaenl tudi VI. Prodaja se povsod v • enako prozornih in bležčečlh nijensafa ter v 8 novih tonih: »I rirodna lepota 193o« po. 30.— in 20 — din Poskusni komad, zadosten za enomesečno rabo. stane din 9.—. ^KMievis Bchon. oddelek N/6, Zai^eb. Jelačičev trg 1. Uspeh je absolutno zajamčen, \arujt« se powon* zaoliroženih prsnih žepkih ln na zaokroženih manšetih, ki zaključujejo kratke rokave (4. skica). Bluzo iz larnčja lahko nosimo popoldne, pa tudi zvečer na manjših prireditvah. Tak. šno dolgo in tesno bluzo, ki je postrani zanimivo drapirana, ob pasu pa stisnjena in lahno nabrana, predočuje naša predzadnja skica. Iz rumenkaste kravatne svile je bluza, ki se tesno oprime života in ki jo nosimo v krilo. Posebnost te bluze je dvojen »jabot«, ki je zvončasto všit v život in ki pri kostumu izstopi iz izreza. Mali, dvojno zob-čast žepek vrežemo v levo stran života (zadnja skica). V t 41 kme-ske ženske Med počitnicami me je pot zanesla v prijazno kmečko vasico. Pozornost so vzbujali predvsem nenavadno snažni vrtički poleg hiš. Ko sem jih pobliže ogledovala. sem opazila nekako smotrnost in urejenost v nasadih sočivja in cvetic, ki ni navadna po takihle kmečkih gredicah. Ko sem svoje začudenje izrazila dekletu, ki je stalo ob ograji, mi je odgovorila- »O tem nas je poučila naša učiteljica.« Med svojim bivanjem v vasici sem stopila v to in ono hišo. Zopet so me osupnile okusne m snažne zavese, namizni prti, posteljna pregrinjala. Vse je bilo preprosto, a lepo. Gospodinje in dekleta so žarečih oči pojasn jevale: »To smo napravile v vaškem krožku pod vodstvom naše učiteljiceNaletela sem še na razne primere, ki so kričali, da je tukaj nekdo, ki živi z ljudmi, ne le poleg njih. Kakšen blagoslov je taka učiteljica za našo kmečko ženo! Iz dna duše sem želela, da bi se množile vrste takih. Kako široko polje dela ima na vasi uči-teljica! Na njene nasvete čakajo kmečke žene, kmečka dekleta in kmečki domovi. Kako lahka je pot do njih! Po otrokih pride do materinega srca, s pesmijo si pridobi mladino. Kljub temu pa te poti marsikatera zlasti mlajša učiteljica ne najde: plaha je, ne ve kako začeti. Morda je mestno dekle, kmečki živel j ji je tuj, v soli je pa malo ali nič slišala o tem. Vobče je šolska izobrazba za resnično deio učitelja med ljudstvom silno pomanjkljiva. To priznavajo vsi, ki se skušajo resnično približati kmečkemu človeku in mu žele pomagati. Zato je verjetno, da se zlasti učiteljice le težko znajdejo in izmotajo iz vse navlake, s katero so jih natrpali ter stopijo iz višjih sfer na realna tla. kjer ne diši samo po nageljnih in rožmarinu, kjer se govori trda, preprosta govorica. Zato se mora učiteljica sama dokopati do tega. česar ji šola ni dala, a kar življenje nujno terja od nje. Zanimati se mora za vsa sodobna vprašanja, tudi gospodarska in politična, poznati mora vse pojave današnjega življenja. Predvsem pa mora spoznati strukturo vasi, njene specialne socialne, gospodarske, higienske razmere in potrebe. To pa si more prisvojiti v neposrednem delu in v specialnem študiju. To vrzel v učiteljski izobrazi skuša v okviru učiteljske organizacije popraviti in spopolniti zlasti učiteljski pokret, čegar člani se smotrno bavijo z vsemi temeljnimi vprašanji našega podeželja in z današnjimi potrebami našega naroda vobče. Svoje izsledke objavljajo v Učiteljskem tovarišu in njegovi prilogi Prosveti. Da postavijo svoje delo na stvarno podlago, raziskujejo higienske in stanovanjske razmere družin v agrarnih, pol-industrijskih in rudniških krajih Slovenije, ki zamorejo najbolje osvetliti socialni položaj širokih plasti našega ljudstva. Zanimive rezultate je pokazalo tudi raziskovanje zaposlenosti šolarjev v različnih delih naše dežele, čemur je sledilo raziskovanje o prehrani naših otrok. Za današnji čas gotovo najvažnejše delo pa so izvršili tisti učitelji, ki so se posvetili raziskovanju naših obmejnih razmer. Iz poročil, ki so jih podali v prvi letošnji številki Prosvete, je zavzela globoka rana našega narodnega življenja, saj smo iz teh poročil v šte\Hlkah zvedeli, kako gine naša narodna posest, kako malo je zaveden naš človek na naši severni meji, ki mu uboštvo in brezbrižnost poklicanih ne da. da bi prodrla vanj prava narodna zavest in spoznanje njego\>e rešitve. Ob tem vprašanju se mora ustaviti zlasti naša učiteljica. Slovenska učiteljica se mora s poglobljenim čutom odgovornosti zavedati, da stavlja današnji čas nanjo najvažnejšo nalogo: našim ženam vccpiti in ohraniti pravo narodno zavest, ki ni skaljena po nobeni strankarski demagogiji. Vsaka žena ima zlasti kot mati poglobljen odnos do svojega naroda m svojega jezika, ki ga mora, prav kakor svojo zemljo, ohraniti bodočim rodovom. Zaio pa žena z vsem svojim pn'obitnim čustvovanjem zasluti klic domovine, kadar jo potrebuje, ker je v nevarnosti. Učiteljica pa mora ta klic usmerjati, mora s svojim vplivom skrbeti, da bo zavest naših mater o njihovih narodnih dolžnostih živa tudi v njihovih sinovih in hčerah. Zlasti v tem mora biti danes učiteljica svetovalka naši kmečki in delavski ženi, ki ju mora privesti do prave narodne zavesti in spoznanja današnjih usodnih trenutkov za naš narod. Tudi kmečka in delavska žena morata razumeti, da more delovno ljudstvo doseči lepšo bodočnost samo v okviru svojega naroda, da je zato narodna svoboda ena temelinih dobrin, za katero se mora boriti delovno ljudstvo. ki ne sme pozabiti, da je samoodločba naroda prva in temeljna zahletfa prave demokracije, da je s\'oboden naroa tisti okvir, v katerem edinem mora vsak posameznik razvijati svojo osebnost. Zato mora tudi naša delovna žena spoznati, kako zelo je povezana njena usoda z usodo njenega naroda. Zavedla se bo, da bo pod tujcem dvakrat sužnja, zato bo gotovo med prvimi, ki bodo stopili v vrste tistih, katerim narodnost ni le fraza in sredstvo za sebične namene. Zadnja pokrajinska skupščina slovenskega učiteljstva je pokazala, da se slovensko učite!jstvo in posebej še učiteljice v polni meri zavedajo te svoje naloge spričo resnosti dananšjega časa. Odsek učiteljic se je pridružil odseku za obmejno šolstvo, ki si je nadel nalogo, skupno z učiteljicami vsestransko poživeti narodno obrambno delo, proučiti krajevne razmere na naši severni meji ter na osnovi s\>ojih izsledkov opozarjati merodajne činitelje na najnujnejše ukrepe ter na potrebo materialne pomoči revnemu prebivalstvu. Učiteljice pa se bodo še posebej posvetile delu, ki ipada predvsem v njihov delokrog. V zavesti, da je delo za narod predvsem v dviganju socialnih in kulturnih razmer naših kmečkih žen tn njihovih domov, so na skupščini tudi zahtevale, da se jx)uk na učiteljiščih reorganizira tako, da bodo bodoči učitelji in učiteljice dovolj poučeni o zadružniških in vobče gospodarskih vprašanjih, učiteljice pa naj bi bile še posebej deležne praktičnega pouka iz gospodinjstva in nege dojenčka. Razmere so namreč pokazale, da je omenjeno znanje tzvenšofskem najbolj potrebno. Ta k!ic učiteljic pomenja, da je v npk čedalje bolj živa potreba, da najdejo pravf odnos do tistih žen, v čijih sredini ivve in delajo. To pa morejo doseči le z lastnim prizadevanjem in z dobro vel jo ob neizogibno potrebni drugačni, printernejH izobrazbi. A. FL- gospodinjo česezs in imata sličen zdravilni učlsek kakor čebula. česen prežene iz telesa, posebno iz želodca in črevesja vse bakterije in zajedal-ce, če ga jemo spomladi in v jeseni. Največjo učinkovitost mu ohranimo, če ga jemo presnega. Dober pa je tudi nariban na vročem prepečencu, na katerega smo zaradi večje učinkovitosti potresli ščepec paprike. Drobno narezan por je priljubljen kot dodatek k solatam in zelenjavnim juham, okusen pa je tudi dušen kot prikuha bodisi sam ali pomešan z zeleno in podobnim. Slavki fasaež atl &©fsrec j je zelenjava, ki bi zaslužila večjo porabo, kakor pa je v navadi. To pa zaradi tega. Ker učinkuje poživljajoče na živce, želodec in črevesje. Mlad presen Koprec. narezan v kolute, dodamo k solatam, v clju pečea koprec pa začinimo s papriko. D2SŠ2 so najboljše, če jih pečemo v peči. Narezane pečemo z olupkom vred, toda brez začimb. Lahko pa pečemo buče tudi oiup-Ijene in narezane v koščke na olju, zaradi pikantnejšega okusa pa jim dodamo nekoliko drobno narezane čebule, paradižnika, paprike in lorberia. Vse vrste buč pripravimo lahko na opisane načine. Pametno je, če bučne pečke posušimo, olupljena zrnca pa v jeseni pojemo, ker so dobro zdravilno sredstvo proti bolečinam v ledvicah, pa tudi dobro sredstvo proti gli stam. čebtsla je po svojem svojstvu ena izmed najbolj dragocenih zelenjav. Je odlično zdravilna sredstvo proti prehladom vseh vrst. proti katarjem, zasluzenju in vnetjem v vratu. Pripravimo jo drobno nasekljano k ovsenim kosmičem ali k solatam. Okusna je tudi v olju dušena ali primešana k drugim zelenjavam. Dušici pa jo smemo le toliko,! da svetlo zarumeni, sicer je preveč dušen* čebula težko prebavljiva. Za otroke ie čebula zelo učinkovito zdravilno sredstvo, če jo pripravimo na ta način: na eno v drobne kolute narezano čebulo računamo 2 do 3 jedilne žlice rjavega sladkorja, ki ga zmešamo s čebulo in pustimo, da se preko noči v pokritem kozarcu iz čebulnega soka in sladkorja izloči sirup. Tega damo otroku zjutraj na tešče, od enem pa ga z njim nadrgnemo tudi po pršili. nasveti Madeže od sadja iz raznega blaga odpravimo na ta način, da prostremo zamazana mesta nad odprtino kakega lonca in jih potem polivamo z vrelo vodo. Madeži bodo izginili. IMadeže od malin izperemo z razredčeno klorovo vodo. Dobro pa so se obnesli pri odstranjevanju madežev od malin tudi posebni svinčniki, ki jih dobimo v drogerijah. Madeže raznih tint 'z perila ali platna izperemo s klorovo vodo ali pa s svinčniki za odstranjevanje tint, ki jih dobimo v drogeriiah. Odstranjujemo jih tudi s kislino vinskega kamna. Madeže od rdeče tinte namažemo z gorčico. Rdeča barva bo izginila, madež, ki bo ostal, pa izperemo z gobico. bom pa čisto resnico. Blizu Marseillea imam veliko imenje. Tam sem doslej hranila tudi rodbinski nakit milijonske vrednosti. Nedavno sem pa izvedela, da so mi sovjetski agenti za petami. Baje imajo naročilo od svoje vlade, da mi uropajo ta nakit in ga prineso v Rusijo. Ne vem, na kakš n način naj bi se to zgodilo, vendar ni dvema, da se bodo pri tem poskušali poslužiti zvijače prav tako kakor sile. To, vidite, je vzrok, da b žim v Ameriko. V Ameriki imam prijatelje iQ znance, pri ka^ terih bom že skrila zaklad. V ostalem sem preverj na, da me agenti tudi tukaj zasledujejo. Na vsak način mi bodo skužali iztrgati nakit. Zato ne sme nihče opaziti, da nosim to dragocenost s sabo. Ob prihodu v New York je, kakor veste, vsakdo dolžan pokazati dragulje, ki jih ima pri sebi. Cariniki odpro vsak kov-čeg in ga natančno preiščejo. Ce Jim pokažem nakit, je moje življenje toliko kakor izgubljeno. Izročena bom razbojnikom na milost in nemilost in ne bom varna niti golega življenja. V tem položaju mi vi lahko pomagate. Vaša prtljaga je deklarirana za fliplo-matsko prtljago. Prosila bi vas torej, da spravite med svoje stvari majhno fiatuljo z diamantnim nakitom. Samo toliko časa seveda, dokler bo opravljena carinska revizija, Potem bo nevarnost zame odstranjena, kajti agenti, ki me prav gotovo zasledujejo, bodo nedvomno sklepali, da «m pustila zaklad v Franciji. Jaz pa bom izročila diamante na ameriških tlesh v varne roke dobrih ljudi.« Stephen je v prvem trenutku osupnil. Kaj taksnega ni pričakoval iz ust lepe ruske kneginje. Pogovor v temni noči na samotnem krovu ladje si je predstavljal čisto drugače, z več strasti in manj razuma. Nu, vendar ji ni hotel odkloniti njene prošnje, saj se mu je ravno s tem nudila prilika, da pokaže svojo plemenitost in v likodufinost, s katerimi je bil napram nežnemu spolu vedno obilno založen. Kneginja Tatjana Vornovska se mu je za njegovo prijaznost zahvalila s toplim, mnogo obetajočim stiskom roke. Dogovorila sta se potem še. da bo Hufl pridržal fiatuljo v svojem hotelu, kamor pride kneginja ponjo. ie Stephen Hull se je v svojem hotelu ravno pripravljal na to, kako bo odprl kovče-ge. ko je nekdo energično potrkal na njegova vrata. Zmeden je v nagKci vrgel kup obleke na Satuljo s knegtojinim nakitom in odprt vrata. Vstopil je prijazen gospod, ki se je rahlo priklonil ter imenoval svoje ime: »Dobby, kriminalni inšpektor oddelka za tihotapstvo.« Istočasno je obrnil rever svojega jopiča in pokazal detektivski znak. Hull se je nehote zdrznil. »Želite?« je vprašal in pokazal došlecu stol, naj se sede. Kriminalni inšpektor je sedel in začel: »Prejeli smo poročilo o Rusinji, kneginji Tatjani VornovsUti, ki se izdaja tudi za grofico, a je v resnici nevarna tihotapka diamantov. Vkrcala se je v MarseiUeu s fiatuljo diamantov, ki pa jih nI prinesla v Ameriko. Pi4 carinski reviziji je bilo naše iskanje zaman. Našli ntemo nič. Zato smo zaslišali natakarje z ladje in smo po. izvedovali, s kom se je ta ženska stikala na ladji. Obstoja namreč sum, da je ia oseba prenesla diamante skozi carino. Povedali so nam, da ste bili vi tisti moški, s katerim se je tihotapka. največ shajala na krovu. To je storila seveda zategadelj, ker je dobro vedela, da kot kurir niste podvrženi carinskemu pregledu zaradi diplomatske prtljage. Mister Hull, če je moja domneva pravilna, vam nujno svetujem, da brez odloga greste na policijsko ravnateljstvo in tam prijavite zadevo. Diamante vzemite s seboj in jih oddajte. Recite, da ste fiele naknadno prišli na to. da vas je hoteta ženska izrabiti. Moje ima lahko zamoJčite!« Stephenu Hulla je planila kri. v glavo. Nekaj čaea je razmišljal: »Saj jo res mo-go6e tako. Nasedel sem pretkani tihotap-M, ki me je hotela izrabiti v svojo korist.« Inšpektor Dofoby se je srneflai: »Mister H-uSl, prišel sem k vera zato* gadelj, ker vam nočem povzročati »lepa.-: jetaosfci v vaši diplomatski karieri. Kadar je Oovek mlad, počenja vsakovrstne ne-, umaosti. če bi bili do kraja nasedli tej prepredeni ženski, todo ve. kako bi se končala vaša pot? Saj ste dovotj kaznovani že s tem, da se ji nasecHi. Stvar bosno zategadelj uredili pod roko.« Moža sta se spogledala » Bafl je rekel e hvaležnim glascmc »Hvala vam, g. inšpektor — pravica naj j bo zadoščeno!« Tako s3 je končala Stepbenna Hulla neizkušena IjUlbBMP. »JUTRO« št. 205. II Nedela, 4. IX. 1938 Blagoslovljen letni čas — Večna pomlad M uničila človeka—Krivulja delovne sposol skozi pnianjševako steklo — čas, skrčen na milijon' tinko njegove dolžine Sloviti ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Compton je izračunal, kakšna bi bila podoba zemeljske zgodovine, če bi mogli čas stisniti natančno na milijon tinko njegove dolžine. Rezultat ni samo zabaven, temveč tudi poučen, ker nam kaže nazorno, kako mlada so še vsa odkritja in vsi napredki človeštva. Na stisnjeni časovni lestvici vidimo, da je prešlo komaj leto ali dve, odkar je prišel človek na to, da se dado kamni, kakršne je našel, uporabljati kot orožje in orodje. Minul je potem ogromen čas, preden se je človek navadil te kamne predelovati za svoje namene. To se je zgodilo šele prete kli teden ... Istočasno se je človek naučil govoriti, toda šele predvčerajšnjim je izumil prv? preproste pisne znake, ki jih je mogel uporabljati kot simbole za medsebojno sporazumevanje. Včeraj je izumil abecedo, včeraj je bil bron tudi kovina ,ki jo je človek uporabljal. Včeraj zvečer se je razcvetela grška umetnost in znanost. Točno opolnoči je padel Rim in pokopal s seboj vrednote antične kulture. Davi ob 8.15 je Galilej odkril zakone padanja. Ob 10. so izumili parni stroj. Ob 11. so odkrili zakone elektromagne- tizma. Ob četrt na 12. so izumili zaporedoma brzojav, električne centrale, telefon m električno razsvetljavo. Ob 11.30 so prišli Rontgenovi žarki in radij ter brezžična te-fcgrafija. šele četrt ure so avtomobili prometno sredstvo. šele pet minut obstoji zračna pošta in šele pred eno minuto j? uspelo uporabiti kratke valove za radijske oddaje. In tako smo prispeli do današnje 12. ure, kjer se stisnjeni •'jas srečuje z navadnim. Nam se pa zdijo vse te stvari že tako stare ... V Surtanvilleu na Francoskem hranijo 200 let staro stiskalnico za grozdje. Naprava meri v dolžino 7, v višino pa 4 m Z elektriko molzejo krave Hitro delo, bigieničen postopek V Glinzendorfu, kakšnih 20 km od Du- j molži. Začudil se boš, ko boš videl, da se z naja imata brata Franz in Michael Maier i njo dobro razumejo. Mirno se dado po dve dve vzorni kmetiji, ki zbujata občudova- j zvezati z molznim strojem in dajejo po Simbol muslimanske vere je izdelek grškega klobučarja Letos je sto let, odkar so izumili značilno rdeče orientalsko pokrivalo, ki ga imenujejo v Turčiji fes, v Egiptu tarbuš, v Siriji in Tripolisu targie, v Alžiru, Tu-nisu in Maroku šešija. Ta fes, ki se imenuje tako po znanem maroškem mestu, od koder so prihajali nekaj časa najboljši izdelki te vrste, je predvajal pr-d sto leti prvič neki grški klobučar. Za vzor mu je nedvomno črno ,trdo pokrivalo grško pravoslavnega klerusa, ki nosi do danes nekakšne vrste črn fes. Sultan Ahmed H. je videl rdeči izdelek in mu je tako ugajal, da ga je uvedel najprvo v svoji armadi in potem splošn0 med svojimi podaniki, ki so se novosti spočetka upirali. Iz Turčije se je fes potem razširil v arabske dežela in preko Egipta v Severno Afriko. S tem je postal tako rekoč simbol niuslimanstva. Prva dežela, ki je fes po skoraj stolet- ZA HLADNO JESEN — TOPLEJŠA OBLAČILA! Oglejte si novo zalogo jesenskega in zimskega blaga za obleke, površnike, suknje itd. pri tvrdki DRAGO SCHWAB Ljubljana — Aleksandrova cesta štev. 7. Izgotovljena oblačila vedno na zalogi. Lastni izdelki! Lasten modni salon! nem obstoju prepovedala, je bila ista, ki ga je nekoč uvedla: Turčija. L. 1926. je Kemal Atatiirk prepovedal svojim podanikom fes. Ožigosal ga je kot znamenje nazadnjaštva. Kmalu potem je sledil temu vzgledu iranski šah. V Egiptu obstoji sicer majhna skupina ljudi, ki smatrajo tarbuš za nazadnjaški in za simbol preteklega tujega gospostva, namreč turškega, toda velika večina meščanov ga smatra vendarle za narodno pokrivalo. Podeželski felahi ga sicer n; nosijo. Najboljše tarbuše izdelujejo danes v — Evrcpi, in sic-r na Češkoslovaškem, ki ima posebne tovarne za to. Konkurentke so češkim nove egiptske tovarne za izdelovanje tarbušev, in to ž3 zaivoljo svojih nižjih cen. nje strokovnjakov od vsepovsod. Ena izmed posebnosti teh kmetij so njiju »električni hlevi«. V kotu hleva stoji malo opazen kompresor, ki je tako rekoč duša vsega, ker je neobhodno potreben za električno molžo, kakršno sta si brata izmislila, človek, ki obišče hlev, je seveda pred vsem radoveden, kaj »pravijo« krave o električni Petorčice so bolne Navzlic vsej skrbi in nadziranju se je kanadskim petorčicam zgodilo, da so dobile vnetje v grlu, in sicer vsa petorica hkrati. Dr. Dafoe. zdravnik, ki jih oskrbuje od prvega dne odkar so na svetu, je podal sicer pomirjajočo izjavo. Pravi, da je obolenje brez pomena in da so dekletca še nadalje prešerna. Samo Emily, ki jo je bolezen bolj zagrabila nego njene sestrice, so morali ločiti od njih. Si .5 stopinj vročine ?.e oo konca prejšnjega meseca teži nad New Vorkom in vsem vzhodom Zedinjenih držav vročinski val. ki je postal zavoljo hude vlage v zraku naravnost neznosen. Te dr>i s3 i< dvignil toplomer na 51.5 stopinje Celz;,n nfco zabeležili že mnogo let Zavoljo sončarice je umrlo mnogo oseb. Javna dela v New Yorku in okolici so ustavili. Na strehah, po parkih in drugod je na stotisoče ljudi, ki iščejo malo hladu. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vojna med mravljami Milijarde žuželk stoje v borbi na življenje in smrt V južnih državah severnoameriške Unije, pred vsem v Teksasu in Kaliforniji, je nastala silna vojna, ki je k sreči ne vodijo ljudje, temveč živali, že več tednov se mudijo znanstveniki tako rekoč kot »vojni poročevalci« v »vojnem ozemlju« in za- Moderen Pegaz sledujejo pcedine faze v tekmovalni vojni med mehiško in severnoameriško vrtno mravljo. že sedaj kaže, da prede severnoameriški mravlji slaba, kajti njene pcžrešnej-še nasprotnice jo izrivajo čedalje bolj proti severu. Milijarde mravelj so v vojnem stanju, ki se bo končalo po vsej priliki s popolnim uničenjem ene ali druge vrste. Kako resno je jemati to vojno, je razvidno najbolje iz tega, da so živalice na svojih dosedanjih pohodih prepotovale že na stotine kilometrov in da predstavljajo veliko nevarnost tudi za samotne farme. Kako nevarni utegnejo biti takšni pohodi, nam kaže primer neke odprave ameriških naravoslovcev, ki so se mudili ob reki Pari. Takrat jih je presenetil ogromen roj mravelj in le z veliko težavo so ušli nevarnosti, da jih niso požrešne živa-. Hce Snedie ob živem telesu. Velikanske množice mravelj so se zbrale na drugem bregu Pare in za njimi so prihajali neprestani novi roji, tako da je bilo obrežje od njihovih teles vse rjavo. Mravlje so poskusile na zadnje prečkati reko. Iz teles živih in mrtvih vrstnic so hotele najprvo 2®raditi most čez reko, toda vodni toM so ta most neprestano razdirali. Po mnogih ponesrečenih poskusih so stvori-11 tisoči In tisoči mravelj prave krogle, M so se počasi kotalile v vodo in jih je tok zanašal na drugi breg. čeprav so raz. Jskovalce te krogle iz živih in mrtvih mravelj z dolgimi palicami neprestano razbi-jaiEL, so se orjaškega navala ubranili na zadnje le na ta način, da so na ogroženem deiu obale izlivali vedra bencina in olja ter jih zažgali. Ta ognjeni nasip je napadalnost mravelj končno zlomil Usmerile so se na drugem bregu ob reki navzgor ta si poiskale drugo možnost za prehod. Se več dni jo bilo mogoče zasledovati njih Sled. njem prav tako potrpežljivo svoje mleko, kakor da bi se s tem trudil najspretnejši planšar. Prednosti električne molže so pred vsem v hitrosti, s katero se to delo opravlja, drugič je takšno ravnanje z mlekom dosti bolj higienično. Ena sama oseoa -po-molze« lahko brez vsakega strokovnega znanja istočasno dve kravi. Ker pa cbe kravi ne dajeta enako količino mleka, se da levi ali desni del stroja poljubno ustaviti . V kravjem hlevu je med drugimi še neka posebnost, ki nima z elektriko sicer nobenega opravka, a je vendar vredna omembe. To je samodelen napajalnik. V ploska, umivalnikom podobne posode priteče pod pritokom kravjega gobca vedno le tolike vode, ko.ikor je je živali treba, da si ugasi žejo. Prednosti tega načina napajanja napram staremu načinu so očitne. Drugače pa kamor pogledaš, povsod elektrika. Eno najtežjih del na kmetijah je spravljanje žitnega zrna v skednje in shrambe. Toda novi električni stroj za metanje zrna, kakor ga, uporabljata brata Maierja, spreminja to delo v igračo. Na uro spravi tako na določeno mesto 60 vreč ali 4000 kg zrnja in za nadziranje zadostuje šibak mož, dočim je treba za takšno delo po starem načinu treh korenjar kov. Elektrika poganja tudi mlin za debelo moko. ki napravlja kmeta v tem pogledu neodvisnega od mlinarja. Jasno, da poganja elektrika tudi rezalni "rtroj za živinsko krmo ki mlatilnico, ki je največji stroj v podjetju. Zla zadnji je treba 22 k. s. pogonske sile. če omenimo, da elektrika hladi mleko in mask) v hladilnici, da kuhinjo kurijo z elektriko, da elektrika segreva tudi vodo v kopalnici, dobimo majhen pojem o tem, kakšna je ta vzorna električna kmetija. ANEKDOTE Diogen je bil v tujem mestu. Na vratih neke hiše je zagledal napis: »Nič, kar ni dobrega, naj ne pride v to hišo.« Diogen se je zasmejal: »Kako bo pa potem lastnik sam stopil v to hišo?« ★ Veliki angleški igralec Garrick je bil v Parizu, kjer ga je njegov francoski tovariš PrevilLe povabil na svoje podeželsko posestvo. Garrick, ki je bil dobre volje, je predlagal. da bi se odpeljala tja z najemno kočijo, ki je vozila mimo posestva v Versail-les. Ko sta vstopila v kočijo in veleia ko-čijažu naj požene, je mož odgovoril, da sta dva potnika premalo in da bodo še malo počakali. To je spravilo Garricka na misel, da bi moža malo potegnil in obenem pokazal tovarišu majhno poskušnjo svoje spretnosti. Medtem ko se je kočijaž ogledoval za drugimi potniki, je torej izstopil skozi nasprotna vratca, obšel kočijo in stopil s spremenjenim obrazom pred kočija-ža, ki se mu je ponudil kot tretji potnik. Kočijaž res ni opazil prevare. Garrick je potem v drugič izstopil in kočijaž ga je v Previlleovo presenečenje sprejel kot četrtega potnika Sedaj pa se je Garrick v tretjič izmuznil iz kočije m nagovoril ko-čijaža. ki mu je odgovoril z nevoljnim glasom, da ga ne more sprejeti, ker je kočija že polna. Odpeljal bi se brez njega, če bi mu nc bil Preville s smehom zaklical. da je tujec vendar majhen mož in da se bodo v kočiji že nekako stisnili. Nato je kočijaž odpeljal dva moža, meneč, da jih ima pet... VSAK DAN ENA Uspešen ameriški pisatelj je opazil, da ima najboljše domisleke vedno spomladi. Ker je zaslužil toliko denarja, da si je to lahko privoščil, je sklenil potovati za pomladjo, pa si ga našel sedaj v Floridi, potem v Kaliforniji, v Južnem morju, v Srednji Evropi, v Egiptu, sploh povsod, kjer si obenem srečal pomlad. Po dveh letih je moral ugotoviti, da sploh ni sposoben več delati. Potoval je mnogo že prej, zato samo to ni mogel biti vzrok delovne nezmožnosti. .Večna pomlad rnu je bila zavdala in ko je opustil ta lov za pomladjo ter se vrnil v normalno življenje, si je v tesnici kmalu Opomogel in je lahko nadaljeval s svojim ustvarjanjem. Kaj nas uči ta zgodba? Da je naš Organizem vajen večnega ritma letnih časov in da mu nasilna sprememba teh pogojev ne de dobro. Jesen in zimo potrebujemo za obnovitev naših sil, ki bi jih večna pomlad prehitro izrabila. Bilo bi napačno, če bi delali samo vročino poletnih mesecev odgovorno za naše zmanjšane delovne sposobnosti. Bilo je dovolj let, ko nam ie te vročine zmanjkalo in bila so tudi leta, ko je september nadoknadi! to vročino in je bil bolj vroč od avgusta in julija. A tudi v takšnih letih je bila krivulja delovne sposobnosti enaka krivuljam drugih iet. Jeseni doseže ta krivulja najvišjo točko, v decembru malo popusti, v januarju in februarju doseže približno poletno višino. Petem pride pomlad, ki se ne uvršča tako preprosto v naša razmotrivanja. Znamenita pomladna kriza je bila predmet že mnogih znanstvenih raziskav. Danes razlikujemo med duševno prožnostjo m telesnim gibalnim gonom. Dočim je gibalna sila spomladi Dajvečja in potem v polnem poletju hitro uplahne, kaže duševna prožnost že od pomladi dalje do jeseni stalno nazadovanje. Z ENIM samim kosom odličnega domačega mila, operete večji kup perila kot sicer! Zato je v uporabi cenejše! A m e r i š k e zanimivosti Mnogi ne poznajo zgodbe o borbi dveh Szmed najvišjih nebotičnikov v New Torku. Chrysler Building in dties Sfervice Building sta nastala v medsebojnem tekmovanju. Ko je Chrysler dosegel višino S25 pedi in dties višino 965 pedi, so se graditelji zadnjega, nebotičnika ustavili in razobesili zastavo. Tedaj so po dvigalu v Chrysle rjevem nebotičniku poslali do zadnjega nadstropja ogromen vrh in ga hitro montirali. Odtlej ima Chryslerjev nebotičnik visoko zgoraj čuden zaključek, ki je podoben gobcu ribe sabljače. ★ Mnogi se čudijo, da se dviga na vrhu 102 nadstropji visokega Empire State Buildinga v New Yorku, ki je najvišja hiša na svetu, komičen jambor z vsakovrstno mašinerijo. Graditelj je hotel to poslopje napraviti res moderno in ga dal opremiti za vse primere, pa mu je nataknil še kompleten pristajalni jambor za — Zerapeline... ★ V Nev Yorku imajo posebno cerkev za igTaloe in pevce. Ko je L 1870. umrl igralec G-orge Holiand, mu je hotel neki prijatelj v neki cerkvi na Madisonski aveniji priskrbeti dostojen pogreb. Pastor pa je odločno izjavil, da njegova cerkev ni na razpolago igralcem, pa je možu svetoval, naj povpraša »soseda okrog vogla«, kjer je stala majhna cerkev. Od tistega časa se vršijo v tej »mali cerkvi okrog vogla« vse poroke in pogrebne ceremonije za odrski svet. ★ Xew York nima nič skupnega s pariškim Montparnassom — toda dvakrat na leto mu vendar v nečem shči. V prvem junijskem in zadnjem septembrskem tednu razstavljajo slikarji iz umetniške četrti Greenwich-V3Hage svoje slike na cestah in pesniki prodajajo svoje verae posamič in na debelo... ★ V New Yorku so naseljeni Kitajci v Štirih predelih. Vsi imajo le eno hrepenenje: da bi počivali v domači zemlji. Ker so pa prevozni stroški za trupla in sploh visoki, so si bistroumni rumenci izmislili posebno rešitev. Pokopavajo jiih na newyor-ških pokopališčih in tam počivajo nekoliko let, dokler ne ostane samo nekoliko kosti. Potem zaprejo te kosti v majhne kovinske škatle in jih odpošljejo na Kitajsko. V grobove pa pridejo drugi mrtvi Kitajci. Kupec; »Prosim par rokavic«. Prodajalka: »Kakšno številko pa imar te?« Kupec: >Y. 7385«. l&Bdens T^gacJ Jesen prinaša vsem ustvarjaj oči m ljudem višek delavnosti. Pesniki in misleci imajo tedaj najboljše domisleke. Lombroso je ugotovil, da se kaže to najbolje v maju, na drugem mestu pa je mesec september. Poleg teh po-zitivnih strani pa zaznamuje ta letni čas največje število samomorov in tudi v blaznice pride največ pacientov spomladi. Misel, da nas po nekoliko lepih septembrskih in oktobrskih dneh čakata turobni november in za njim dolga zima, go- tovo ni vabljiva, a baš zato, ker smo v naslednjih mesecih na višku zmogljivosti, se mečemo z vsemi silami v delo. Za zdrave ljudi velja v naših širinah v splošnem pravilo, da se počutijo jeseni najbolje. Bolezni taka pravila sicer lahko sprevrže jo, toda z naraščanjem zmogljivosti je opaziti tudi odpornost človeškega organizma do različnih bolezni. Nahod, ki se ga morejo mnogi le s težavo obraniti, se da jeseni n. pr. lažje prenašati, nego v drugih letnih dobah. Svetovna zgodovina Stekel maček oklal štiri ljudi V neki karpatski vasi blizu poljsko-ru-munske meje je ugriznil stekel maček nekega 50 letnega moškega, mlado dekle in dva otroka. Vse štiri so v skoro brezupnem stanju oddali v bolnišnico. Erioor s športnega vegbafiSča za Jahate v AthurOo Ctt& država New Kock Boljševiški milijonar Grška policija, je aretirala industiijca in lastnika tobačne tovarne Sigalasa, ki je bil član komunistične stranke v Ksan-teju. Mož je bil zelo bogat in je z velikimi vsotaimi podpiral komunistično gibanje v Solunu, KavaJD. in Ksantefla, Bivši podkovski mojster je dobil služIjo v trgovini s čevljL OEverybodyB weekly strašen, da je Milevoja stisnilo med dva, voza in ga ubilo. Milevoj je zapustil ženo in štiri otroke. V Zadru je bil imenovan novi mestni svet. V njem so pob g drugih Anton Ze-ravšek kot zastopnik industrijskih podjetnikov, Josip Marušič za trgovske nameščence in Josip Kronja kot zastopnik industrijskih delavcev. R D O Nedelja 4 septembra Ljubljana 8: Koncert tamburaškega sep-teta. — 9: Napovedi, poročili. — 9.10: Prenos proslave 20 letnico .lugcsirvije iz Kamnika. — 11: Otroška ura: Obi^k na velesej-mu (Striček Matiček). — 11. iO: Koncert lahke glasbe. Sodelujmo Trboveljski pevski iazz-kvartef in 2. Stanko Avgust (harmonika). — 13: Napovedi. — 13 20: Plošče po željah. — 17: Kmet. 'ira: vior-podareka navodila in tržna poročila — 17.30: Slovensko nerodne • ^or<'in '-*<-:niem Radijskega or-ke-sfra Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar, Poldka R upnikova. 22. -lean Franzl in Tone Petrovčič. — 19: Napovedi, poročila.— 19.30: Nac. ura: Pomen dela generala Maistra za. narodno osvobojenje (prof. France Koblar). 19.50: Samospevi g. Ladislava Rakovoa, pri. klavirju prof M. Lipovšek. — 30.30: Prenos godbe in petja z velese jemske restavracije Cesar. — 21.30: Pol ure za ples (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za odetih igra Radijski orkester. Ponedeljek 5 septembra Ljubljana 12: Dvorakovi Slovanski plesa (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nastanek hT-vatsko madžarske nagoibe L 1868. — 19.50: 10 minut zabave (g. Mirko Javornik).— 20: Beniamino Gigli poje s plošč. — 20.10: Poročilo o beneški razstavi (dr. Rajko Ložar). 20.30: Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. (Bežigrajski pevski zbor). — 22: Napovedi. — 22.15: Lahka glasba Radijskega orkestra. Beograd 16.45: Narodna glasba. — 17.20: Violinski koncert, narodne p*v>rni in orkestralne skladbe. — 20: Skrajšana opera s plošč. — 22.15: Laihka godba in ples. — Zagreb 20: Prenos opere iz gledališča. Praga 19.15: Narodnostna oddaja. — 20.15: Koncert orkestru in .solistov.— 21.20: Skladbe za violino in orkester. — 22.15: Plesna muzlka s plošč. — Varšava 19.30: Pester Sjoored. — 21.10: Kitara, klavir in petje. — 22: Plošče. — Sofija 16: Odlomki iz zvočnih filmov in narodne pesmi. — 19.15: Petje in simfonični koncert. — 22: Godba in ples. Torek 6. septembra Ljubljana 10: Prenos maše te stolnice.— 12: Iz naše domovine (plošče). — 1245: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20 Koncert jugoslovenske glasbe (Radijski orkester).— 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Bogastvo sladkovodnih rib v Jugoslaviji. — 19.50: Deset minut zaibarve. 20: Kolo za kolom se vije (plošče). — 20.10: Preureditev našega narodnoobrambnega dela (prof. Etbhi Boje). — 20.30: Koncert s so. dedovanjem Slovenskega vokalnega kvinteta in Radijskega orkestra — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Prenos godbe in petja is velesejemske restavracije Cesar. Beograd 17.05: Orkestralni koncert ter narodne pesmi in napevi. — 20: Zvočna igra. — 21: Koncert orkestra. — 21.45: Na^ rodne melodije. — 22.15: Lahka glasba. — Zagreb 19: Koncert godbe na pihala__20: Prenos iz Beograda. — Praga 19.25: Jugoslovenske zborovske skladbe. — 19.40: Zvočna, igra. — 21.10: Skladbe za orkester m gozdni rog. — 22.15: Lahka in plesna muzika s plošč. — Varšava 21.10: Koncert orkestra in solistov. — 22: Proslava rojstnega, dne jugoslovenskega kralja Petra II. — 22.30: Lahka glasba s plošč. — Sofija 18: Vojaška godba. — 1850: Orkestralni in pevski hm-cert. — 19.30: Klavirske efcfedbe. — 2fe Petje. — 20.55: Ruske romance. — 21.15: Lafrka in plesna muzika. — Dunaj 10.30: Vesela muzika — 13.90: Mali orkester. —» 15.30: Koračnice. — 16: Labka gtasfca. — 17.10: Urica zabave. — 18: Violinske in kfek. virske skladbe. — 19: Koncert dunajskih filharmonikov. — 2230: Lahka in plesna muzika. — 24: Koncert solistov in otfeestra. Beriia 22.30: Lahka m plesna Hamburga. — 24c SoM JACKSON GREGORT; 48 HČI SOLNCA Roman. Semkaj se je umikal s svojimi prijatelji in užival ob glasbi in pojedinah. Semkaj je prihajal z ljubljeno princeso, ki jo je bil ugrabil staremu te-pechpanskemu knezu. In ona je tu čakala njegovega povratka, kadar je moral spet v kraljevsko palačo v Tezcotzinco. Tu so pred štiristopetdese-tirni leti zagrebli pepel zlatega kralja in njegove princese in tu počivata oba do današnjega dne. Stopite za menoj, senor Americano, in si oglejte Zoraidin vrt, ki je po njem pripadel Montezumi in naposled Guatimozinu.« Kendrica je minila slaba volja. Čarobnost okolja mu jo je bila pregnala. Za Zoraido je stopal po široki poti, ki se je vila med nizkim grmovjem. Obakraj je bila obložena z enakomerno oblikovanimi karnenji v najpestrejših barvah, ki so se svetili kakor dragulji. To so morali biti izbrani, fino brušeni kalcedoni, jaspisi in obsidiani. Obšla sta steno pritlikavih ceder in sta prispela do jezerca, tako iriajhnesja, da bi mogel otrok kamen vreči čezenj; sredi jezerca je šumotal srebrn vodomet, voda se je usipala na kip vitkega, krasnega dekleta v naravni velikosti iz belega marmorja. »To je ljubica — princesa«, je šepnila Zoraida. Šla sta okrog jezerca, v katerem so se zrcalile zvezde z neba. Od časa do časa je zapljuskala voda; želva je zdrknila vanjo ali pa se je riba zagnala kvišku in padla nazaj. Šum je preplašil ptice, ki so gnezdile po vejevju; droben zajček jima je križal pot, podoben klobčiču volne. Vsa v senci je pred njima ležala glavna pot; s trto obrasla pergola ji je delala streho. Tako sta šla kakšnih sto korakov; povsod so se jima odpirali krasni pogledi skozi stene dreves. Tam je stal snežnobel steber, ki je v čudovitem reliefu slavil dejanja zlatega kralja ali enega poznejših vladarjev; onkraj grmovja je bilo videti obrise svetišča; korak za korakom je človek naletel na ostanke starih, davno zašlih dni. Sredi nežnega, razkošnega cvetja, šumotajočih voda in žvrgolečih ptic se je Kendric povsem nepričakovano znašel pred spomenikom, ki je najbolj živo ponazarjal naravo Acteka, plemena, ki je družilo v sebi do vrha prefinjeno kulturo in najokrutnejše barbarstvo hkratu; tega rodu epikurejcev, ki je za velike praznike iz zlatih skled užival človeško meso. Temu narodu se je zdelo povsem v skladu z naravo takšnega vrta, ovekovečiti v njem enega najstrahotnejših spominov: da je bila namreč kraljevska palača mesnica. Čeprav so bila ušesa Actekov vajena lepe glasbe, so se jim smrtni kriki mučenih in ubijanih vendar ubrano ujemali z njenimi akordi. Prav na najčudovitejšem kraju tega malega paradiža se je dvigala piramida iz tisočev človeških lobanj. »To so graditelji dvorca«, je preprosto rekla Zoraida. »Oni, ki so sledili ukazu tezcuškega kralja in ostvarili njegov sen, so bili po opravljenem delu na mestu žrtvovani. Po pet svečenikov se je menjavalo noč in dan, dokler ni bilo veliko žrtovanje končano. Poročilo o tem je še shranjeno tamle« — pri tem je pokazala v oddaljen kotiček vrta, kjer je bilo nejasno videti nekaj kamenitih stebrov — »jaz sem ga čitala in sem še sama dodala nekaj znamenj. Nič manj kakor deset tisoč vojnih ujetnikov je izkrvavelo tu.« Kendric je opazil, da ji je ponos zvenel iz besed. »Glejte, tamle je veliki žrtvenik.« Zoprno mu je bilo, a vendar je napeto pozoren stopil bliže. Nekaj korakov od piramide lobanj je ležal velik podstavek iz jaspisa. Zgornja ploskev mu je bila skrbno izglajena, da se je svetila kakor steklo. Nanj so drugo za drugim pokladali na desettisoče človeških bitij, krepkih mož, a morda tudi žena in otrok. Acteški svečeniki so jih krepko držali v kraguljih krempljih, najvišji duhoven pa je zavihtel svoj nož, z enim zamahom žrtvi odprl prsi, iztrgal še bijoče srce in si ga visoko dvignil nad glavo. Spet je Zoraida pokazala s prstom; na kamnu je še ležal stari žrtveni nož iz temnega, prosojnega obsidiana, trdega kakor kremen, plod vulkanskega ognja. Kendric je od groze umaknil pogled in se z novim začudenjem zazrl v Zoraido. Zatrjevala je, da izhaja iz stare mehiške kraljevske rodbine; na£xi je imela prav. Zmerom iznova si je zastavljal vprašanje, aE m morda blazna; zdaj je našel odgovor. Mar ni bila sama čuden, atavističen pojav, utelešen povratek značaja in nravi njenega pradeda? Če se je v njenih žilah v resnici pretakala kri princese, ljubice tezcuškega kralja, potem pač ni bila blazna, temveč je bila samo acteška ali tolteška žena, ki je prišla le kakšnih štiri- ali petsto let po svojem času na svet. Zoraida ga je ostro opazovala in je pač uganila del njegovih misli, zakaj skrivnostno se je nasmehljala. Zdelo se mu je, kakor da po tolikih stoletjih stoji acteška vladarica pred njim: opojna strast ji je sijala iz oči, a v njih je žarel še neki drug sijaj; morda je bil odsev žrtvenega noža. Vse na Zoraidi pa je potrjevalo, da se je izza svojih otroških dni pogostokrat mudila tu. Vse ozračje kraja je moralo nujno, mogočno vplivati na njeno mlado domišljijo. Temu nenavadnemu vplivu je bilo treba pripisati tudi njen značaj. Je bilo mar kaj čuda, da se je smatrala za kraljico, ki ji je naloženo, ustvariti novo kraljestvo? Kakršna je Zoraida bila in kar je počela, njene grožnje, strasti, njene kraljevske kretnje, njeni kakor rezilo ostri pogledi — vse to je bilo nekaj naravnega na njej. Zoraida ga je vodila dalje, proti zidovju, ki ga je bil videl skozi grmovje in drevje. Prišla sta do velikega, prostornega poslopja. Zid mu je bil pokrit z reliefi, ki so prikazovali svečanosti, triumfe in bitke. Skozi velika bela vrata sta vstopila. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tli«« I . „ ___ odgovor, priložite L?lil V TtiamKaBl Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. # J&jw /J* Postavljač keglev pošten, zdrav, dobi celodnevno zaposlenje izven < Ljubljane. DOBRO KUHARICO za vsa dela sprejme štiričlanska družina v centru Ljubljane. Oboje ponudbe z zahtevki plače na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost 77«. 21105-1 Restavracija »Zaka«, Bled igra vsak dan damska kapela. ■ "•' 20490-18 Gostilna Martine, Zg. Šiška Vara nud; dobro kapljico. ceneno kuhinjo in prijetno zabavo! Vsako nedeljo koncert! 20030-18 3 krojaške pomočnike za velike in maie kose dobro izvežbane sprejme S. Bedene. krojač Kranj. Kopališka 2. 20960-1 Danes prvikrat fine domače krva\ ice in pečenice .zato pridite •vsi v gosiilno k Panju v Vegovo ul. 10. toči se izborni dolenjski cviček in fina 'štajerska vina danes in vsak večer igra nje klavirja., petje itd. Zato vsi in vse v Vego vo ulico k Panju in na ljubljanski velesejem v paviljon grajska klet na veseličnem prostoru, kjer boste z raznimi dobrotami najbolje in najceneje postreženi Vas vliudno vabi in se priporoča TONE HUČ. 21094-18 Ne samo na velesejmu tudi pr; Kramarju na Dolenjski cesti je danes ples. Dospel je prvovrstni dingač. 20142 18 Vsi k Lasanu v Šiško domača zabava, prostoren Salon, dobra pijača, preskrbljeno za jedačo. 21127-18 Slaščičarskega pomočnika samostojnega, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičar«. 20533-1 Dimnikarja poštenega kot poslovodjo iščem. Potrebno nekaj kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jut.ra pod šifro »Samostojen in zanesljiv«. 20943-1 Šiviljo dobro in izurjeno za na dom iščem. Naslov v vseh posloval. Jura. 20961-1 Strojnika t izpitom za parno loko-mobilo, sprejmt parna žaga Neudauer, Gorn 3 Radgona. Strojni* mora niti ve-ščak za brušenje žag. Nastop službe 1 oktobra .1938. Ponudbe z zahtevki plače na gornji naslov. 20698-1 Gospodično mlajša moč vešča italijanščine dobi v pisarni stalno službo z oktobrom delo tudi v gospodinjstvu. Svoj nasl. pošljite na ogl. odd. Jutra. 20974-1 Elektromonterja za instalacijo in previjanje motorjev, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zmožen«. 21068-1 Iščem skladišče za prodajo premoga in drv v mestu ali bližini. Ponudbe pod »Premog« na ogl. odde. Jutra. 21070-1 Modistko sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna modistinja«. 21058-1 Plinski motor na oglje 25 k. s. v zelo dobrem stanju ugodno naprodaj. Naslov v \ seh posloval. Jutra. 21020-1 Mlekarja vestnega, ki zna dobro molzti sprejme oskrbni-št.vo kneza Windischgra-tea.. Slov Konjice. 21148-1 Kuharico pošteno z dolgoletnimi »pričevali sprejmem. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »1068«. 21159-1 Daktilografinjo z znanjem slovenščine, srbščine in nemščine, išče odvetnik dr. Joža Ravnik, žorža Kmema-n-soa 29. Nastop takoj. Ponudbe s podatki pošljite do 10. t. m 21033-1 Kuharico samostojno, spreimem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21101-1 Poslovodjo za manufakturo, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Investiram«. 21100-1 Dva mehaničarska pomočnika po možnosti s šofer--kim izpitom dobita ta koj mesto Brata Pepel, Laško. 2114)1-1 Zastopnika m Ljubljane event. tudi za vse kraje od Ljubljane do Maribora. ki je dobro vpeljan v trgovinah ape-cenje, z mešanim blagom in sličnim. iščemo proti proviziji za prodajo dobro vpeljanega znamkovnega predmeta za vsakdanjo rabo. Dc-tični dobi lahko tudi komisijsko skladjšče prori primerni kavciji. Pismene ponudbe z na.vedbo dosedanjega delovanja in na.edbo referenc samo v srbohrvatskem ali nemškem lezlku nod šifro »Eingeftihrt« na Publicltas d. d. Zagreb. Ilica 9. Dobro šiviljsko pomočnico sprejmem. Gorjanc, Nunska 3, I., druga veža 21111-1 Perfektno pletiljo za stalno išče »Luna« Maribor, samo Glavni trg24. 21162-1 Gospodinjo dobro in pošteno, katera je vešča vodstva gostilne, prednost ima 30 do 401etna. katera bi prevzela kuhinjo v lastni režiji: takojšnje pon. na podr. Jutra v Mariboru pod »Gostilna na deželi«. * "•"*"' ■ ...21163.-1 Plesalke in talentirane učenke l-ščem za plesno revijo. Predstavite se osebno od 20 do 21 ure v varieteju na velesejmu baletnemu mojstru Kaiskyju. 21128-1 Sedlarskega pomočnika mlajšega, takoj sprejmem. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21119-1 Izdelovalca glasbil išče tvrdka v Ljubljani. Naslov v vseh po-s'cvilnicah "utra 21134-1 Kleparskega pomočnika zmožnega samostojnega dela sprejmem. Koštn-maj Karel, klepar, Celje. 21143-1 Modistko spretno, sprejmem takoj. — Salon Novosel, Celovška c. 67, Ljubljana. 21126-1 Služkinjo ki kuha. išče štiričlanska družina odraslih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21129-1 Pletilje za stalno delo sprejme tovarna pletenin Savnik Anton, Škofja Loka, za takoj. 20483-1 Dekle pridno in pošteno sprejmem kot pomoč gospodinji. Dopise pod šifro »štiri osebe* na oglasni odd. Juta. Gaterista izurjenega, ki je tudi dobei brusač, sprejme parna žaga Neudauer, Gornja Radgona Nastop čimprej. 20699-1 Mesarskega pomočnika veščega sekanja mesa in klanja prašičev, sprejmem. Ivan Javornik, Domobran-tka cesta 7. 20691-1 Trgovski pomočnik modne in galanterijske stroke, dober prodajalec, vešč nemščine, dobi mesto takoj ali kasneje. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Ljubljana«. 20629-1 Šiviljo izurjeno v damski konfekciji, takoi spreimem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Šivilja 54«. 20583-1 Kotlarski pomočnik dobi takoj stalno mesto. — Franjo Urbas, Jastrebarsko. 20769-1 Urarskega pomočnika veščega vseh samostojnih del, za takojšen nastop — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urar«. 20737-1 Zdravo dekle čedne zunanjosti, vajena meščanske kuhe in vseh hišnih del sprejmem. Začetna- jjJača ,Din }00,—■ Oglasite se Kranj, Poljska pot 4. 20888-1 Pošteno osebo za dobro službo v Mariboru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutr pod »Potrebna kavcija«. 20866-1 Slugo k! ima veselje do trgovine sprejmem. Starost do 18 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Z nekaj kavcije«. 20896-1 Kotlarskega pomočnika sprejmem takoj za stal no. Urbas, Jastrebarsko. Hrvatsko. 20686 1 Prodajalko ali prodajalca za vodstvo konzuma i-iščem. Potrebna je daljša praksa, brezpogojna poštenost in kavcija Ponudbe brez navedbe zahtevkov se ne upošteva in nanje ne odgovarja. Ponudbe na Upravo Josipdol pri Rib niči na Pohorju. 2JS7M Trgovski pomočnik mlajša moč. po možnosti železninar, dobi mesto s 15. oktobrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Na deželi«. 20670 1 Brivsko-frizerski pomočnik dober delavec, ki je vešč trajne. vodne in železne ondulacije. dobi takoj mesto. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 20593-1 Mlinarja samostojno moč, treznega. nisoženjenega. z večletnimi izpričevali sprejme takoj Valjčni mlin Zupane, Sevnica. 20788-1 Tehnični risar dobi službo pri podjetju kovinske stroke. Po trabna je primerna šolska izobrazba Pogoj je odslužen vojaški rok. Prednost imajo tisti, ki govore m pišejo nemško. Lastnoročno pisa ne ponudbe s prepisi spričeval, življen.i * som in zahtevo plače naj se pošljejo pod značko »IVhnični risar 1000 Celje« na ogl. odd. Jutra. 20816-1 Gospodinja dobi mesto pri 301et-aem samostojnem gospodu. katera si želi stalni dom. Ponudbe s sliko na podr. Jutra Maribor pod Deželan-ka«. 20650-1 Vrtnarski pomočnik mlajši, dobi delo. Po nudbe pod »Pošten vrtnar: na ogl. odd. Jutra 20632 1 Pekovskega vajenca in raznašalea s svojim kolesom išče Ciuha Andrej, pekarna černuče 26. 20684-1 Brivski pomočnik dober delaivec. dobi stalno službo. Bari Ivan frizer. Slo. en j gradeč. 20675-1 Brivski pomočnik vojaščine prost, dober in soliden delavec išče mesto praktikanta za damsko stroko. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veliko zanimanja«. 20700-1 Vrtnar kateri bi poleg mojega sadnega vrta obdeloval tudi okoli 2500 kv. m. v lastni režiji, dobi me sto v industrijskem kra ju. Ponudbe pod »Odgovor takoj« na ogl. odd. Jutra. 20704-1 Drogerista poslovodjo, samostojno moč, veščega prodaje na deželi iščem. Cenjene ponudbe pod »Vesten« na ogl. odd. Jutra. 20721-1 Trgov, pomočnika vojaščine prostega sprejmem takoj v službo. O-ziram as samo na dobro agilno moč. ki je dobro izvežbana za prodajo manufakture in aranžiranja izložb. Josip Razboršek, Trbovlje. 20790-1 Zlatarskega pomočnika sprejme v stalno službo Mojse, Novi Sad, Masa-rykova ul. 1. 20724-1 Pekovski pomočnik mlad. raznašalec kruha, dobi službo. Stojan Josip. parna pekarna. Pi-šece 18. 20748 1 Prodajalko modne in galanterijska stroke z znanjem nemščine sprejmi? takoj ali kasneje Ivan Savnik. Kranj. 20810-1 Postrežnico zanesljivo, k samostojno pere, sprejmem. Levčeva nI. 7, pritličje 20688-1 Manufakturist siguren prodajalec in poznavalec blaga, z znanjem nemščine, dobi mesto v večji trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Manufaktura«. 20630-1 Tapetnika in dekoraterja mlajšega iz boljše družine iščem za trajno nameščenje. Nastop takoj Ponudbe s sliko in prepisi - izpričeval na Publicltas, Zagreb Ilica pod »5OTB2C. 20575-1 Frizerko dobro moč, po možnosti z znanjem nemščine sprejmem takoj v stalno službo Salon Higiena. Kočevje 14. 20812-1 Tehnika(-čarko) sprejme inž. D. Seraj-nik. Zglasiti s; med 3. in 6. uro. Pražakova ul 8-n. 20867-1 Izurjeno pletiljo sprejme takoj Parcer. Trnovski pristan 14. 20965-1 Frizerko dobro moč. rabim Služ ba stalna, nastop takoj nI; po dogovoru. Plača 350 din in cela oskrba. Filipovi? Franjo. frizer. Hrastnik. 20663-1. Zobotehniško vajenko s 4 razredi srednje Šole iz Ljubljane sprejmem. 1 "onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resna in pridna«. 20882-1 Vzgojiteljico z znanjem nemščine i-ščem za takoj k trem deklicam. Ponudbe z navedbo izobrazbe in referencami na ogl. odd jutra pod »Okolica Ljub ljiane«. 20848-1 Dva slikarska in plesk. pomočnika za takojšen nastop 1-ščem. Martin Gašper, slikarski in pleskarski mojster, črna pri Pre-valjah. 20847-1 Kuharico katera je sposobna samostojnega gospodinjstva, sprejmem takoj v službo. Angela Razbor. šek, trgovina. Trbovlje. __20791 1 Frizerko •sprejmem takoj. Salon Bernard. Laško. 20789 1 Izvrstnega tkalskega mojstra jacquardskega Za samo stojno delo v destnira nju. risanju ter verzira-nega v vseh tekstilnih strojih. kakor gladkih piatvah. listovkah. ja-cquard=kih strojih itd i šiemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod -Samo stojen tkalski mojster«. 20809 1 Kozmetičarko iščem. Glej oglas na aadnji strani. 9168-1 Krojaškega pomočnika za male in enega za velike komade sprejme takoj Gabrijel Stane. Trbovlje 20795-1 Postrežnico in raznašalko spiejmc salon »Klobuček«. Gajeva 3, I. oadstr. 20937-1 Izurjeno pletiljo sprejmem takoj. Cenjene ponudbe na ogl. od jutra pod »Samostojna pletilja«. 20986 Dobre kamnoseke in brusače sprejme kamnoseška in dustrija Alojzij Vodnik. Ljubljana. 20941-1 Službe išče Pletilec išče zaposlitve. Vešč na motornih, ročnih in links, links strojih. v,nen kombiniranja vzorcev ter popravljanja stroiev. Nastop takoj ali 15 septembra. — Se priporoča Janez Oman, — Podjelovo brdo št. 2. pošta Goi. vas nad šknitio. Loko 20414-2 Mladenič izučen kovač, 'šče službo šoferja, zmožen vseg.. popravila. Ponudbe pod šifro »Trezen in točen« na ogl. odd. Jutra. 20396-2 Sluga Dva čevljarska pomočnika za zbito in šivano delo sprejme Joža Keber, Tržaška 1. Pobrežje, Maribor. 20763-1 Akviziterja zanesljivega sprejmemo. Ponudbe pod »Akvizlter 2552- na ogl. odd. Jutra 20780-1 Modistinjo samostojno sprejme 1. oktobra modni salon »E-legance«, Maribor. Aleksandrova c. 13. 20771-1 Čevljarskega pomočnika mlajšega sprejmem takoj. Celovška c. št. 43. Ljubljana. 20836-1 Mlinarja sprejme Juvarn, valjčni mlin — Gameljne pri Ljubljani 20864-1 Urarski pomočnik prvovrsten, s kompletnim orodjem, dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana 9«. 20949-1 Čedno dekle dobi službo za pomoč v gospodinjstvu in gostilni. Kočar. Celovška cesta 66, Ljubljana. 20947-1 Samostojno kuharico sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Menza«. 20948-1 Mehanika radiotehnika za takojšnji nastop ščem. Ponudbe pod ^Stalnost 666« na ogl. odd. Jutra. 20803-1 Dva krojaška pomočnika Za malo in veliko delo st>rejmem takoj, Anton Medvešek, Trbovlje. 20793-1 Pomočnika manufakturista sprejmem takoj. Drago Rade j. Trbovlje. 20792-1 Krojaškega pomočnika za takoj, sprejme Kersnič Štefan. Ribnica na Dol. 19. Hrana in stanovanje v hiši. 20954-1 Šiviljske pomočnice kurjene, — sprejme takoj modni atelje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20966-1 Sposobnega slugo sprejmemo za inkaso in dostavo blaga. — Prednost imajo dobre delavne moči s kavcijo po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužek«. 20935-1 Natakarico tprejmemo takoj, sposobno moč s kavcijo. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gostilna Ljubljana«. zmožen vsakovrstnih opra vil, z lepo pisavo, tudi opravljanu vseh hišnih popravil in ravnanja s centralno kurjavo, išče mesca, — samo za hrano ir stanovanje — samskega stanj z retC' rencami. Pismene ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod Šifro »Zmožen popravil«. 20702-2 22 letna z gospodinjsko šolo in hotelsko prakso, želi službo kuharice, gospodinje, pomočnice ali natakarice. Na- stopi tikoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod š »Vsestransko poštenost«. 20753-2 Inteligentna gospodična Nemka, išče mesto vzgojiteljice za popoldan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra praksa«. 20709-2 Kuharica perfektna, srednjih let, s prvovrstnimi spričevali išče službe pri boljši družini ali graščini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna kuharica«. 20841-2 Dekle se išče za dopoldne k otroku in za malo pomoč pri gospodinjstvu. Dvorni trg l.-III. levo. 20850-2 Gospodična zmožna vseh pisarniških del kakor knjigovodstva, stenografije in strojepisja, išče nameščenja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20853-2 Vzgojiteljica z znanjem nemščine, gre čez dan k otroku. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«. 20891-2 Brivski pomočnik mlad, dober in soliden delavec, vojaščine prost išče stalno dobro mesto Drago Vučetlč, brivski pomočnik, Varaždtn, fepinčlčeva ulica, 40. 19931-2 Kuharica perfektna, želi premestitve. Ponudbe pod šifro »Dobra Služba« na ogl odd. Jutra. 20604-2 5000 din nagrade plačam takoj tistemu, ki ml preskrbi 30 _ let, stalno službo kakršnokoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5000«. 20590-2 Brivski pomočnik mlad. priden, išče aa-poslttve. Uršič, Zabjak Iščem službe v Ljubljani. Sem prvovrstni frizerski pomočnik. Delal sem v la beograjskih salonih. Na slov: Kovač Ida, Ljubljana, Studentovska ul. 3-II 20588-2 Dekle srednjih let želi pre-meniti službo pri samo stoj nem gospodu ali go spej najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pridno dekle«. 20576-2 Dobra pianistka se želi pridružiti k dobri stalni kapeli T Za_ grebu. Cenjene ponudbe na Pečnik M. Celje Tovairniška št. 5. 20557-2 Absolventka nižje gimnazije z malo maturo in dovršenim trgovskim tečajem. išč>e primerne zaposlitve. Gre tudi na d°želo. Ponud be na ogl. odd Jutra pod »Vestna 18'«. - - - - • 20872-2 Gospa srednjih let, vdova, dobra gospodinja in fina kuharica, želi priti k starejšemu gospodu alj dami kot gospodinja. Sla bi tudi kot samostojna kuharica v kak šno večjo boljšo kuhi njo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiva gospodinja« 20627-2 Šivilja dobro izurjena se po zmerni ceni priporoča cen j. damam na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra- 20639-2 Gospodična Nemka spretna in varčna išče mesta v hiši brez žene. Ponudbe pod iTiichtige Hausfrau« na ogl. odd. Jutra. 20673-2 Mlad šofer vajen vseh del .išče službe k tovornemu avtomobilu, gre tudi za pomagača Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20730-2 Trgovski pomočnik manufakturist, verziran mešane stroke, šofer, želi menjati sedanje mesto. Išče mesto pomočnika. potnika, prevzame podružnico, zmožen kavcije. Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Nastopim takoj«. 20739-2 Učiteljica, vzgojiteljica perfektna v slovenžčLnt ln nemščini in z znanjem francoščine 16če mesto vzgojiteljice oz. domače učiteljice k šoloobveznim otrokom Zg popoldan. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »K šoloob vernim otrokom«. 20710-2 Kuhar dobro lzvežban v topli ln mrali kuhinji, žiefl nastopiti službo v bolj-Sl restavraciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Dober kuhar«. _ 20878-2 Mesto blagajn ičarke ali v pisarno želj poštena s trg. predfeobraZbo Rade volje M tudi nekaj mesece* prafctlclra-la. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Veselje do dela«. 20660-2 Absolvent srednje tehnične dole, strojni odsek, vojaščine proet. Išče primernega zaposlen.}a. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent 666«. 20614-2 Gospodična s trgovsko šolo in triletno prakso T psarcn, velikega trgovskega podjetja na deželi. išče primernega mesta v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kavcije zmoioac. V*- \ v h V -v W korespondentke ali slično. išče gospodič na, perfektna v nemšči ni, finega vedenja. Ponud pod »Boljša moč« pa ogl. odd. Jutra. - 20910-2 Mizarski delovodja samski, večletni vodja lesne industrije, vešč mizarstva, risanja, kRi kulacije, lesne manipulacije, išče odgovarjajoče mesto. Nasl v vseh posloval. Jutra. 20902-2 Šiviljz z dobrim okusom, poceni izdeluje obleke, kostume, za dečke in deklice ter perilo. Gre tudi na dom. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20849-2 Trgov, pomočnica zmožna in vestna, želi pre-meniti mesto, najrajši v Ljubljano ali okolico Ljubljane. Nastopi lahko 15. septembra ali oktobra. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna prodajalka«. 20851-2 Kuharica dobra in poštena išče službe s 15. septembrom 'Naslc»Jl v viseh pasi. JutraJutra. 21159-2 Uradnica z večletno prasso zmožna vseh pisarniških del in stenografije, želi na-meščenja v pisalni. Gre tudi kot blagajničarka. £»onudbe na ogl. od. Jutra pod >Izurjena-. 20078-2 Dekle pridna in zanesljiva Išče zaposlitve aa dop. ure. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva l11 točna«. 20987-2 Mesarski in klob. pomočnik iSče službo. Gre tudi na deželo. Joško Veranlč. DogoSe pri Mariboru. 20768-2 Pošlo vodkinja z večletno prakso žen mesto podružnice. Dopise na podružnico Jutra v Oelju pod »Prvovrstna moč 720« Mi&ti j c :aven moški absolven: trg. akademije, s 61etno prakso in perfc-kinim znanjem nemškega jezika, stenografije in strojepisja, išče v Lfubljani primerno . zaposlitev v večernih urah. Prijave na ogl. odd. Jutra pod »štev. 44«. 20928-2 Gostilniška kuharica zmožna prvorazredne ku he in samostojnega vodstva želi mesto v večji gostilni ali menzi. Pon. na ogl. odd. Jui-ra pod »38«. 21000 2 Brivski pomočnik zmožen vseh del Išče primerno službo. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra v Ljubljani pod »Dober«. 20992-2 Starejše dekle vešča kuhanja dobre meščanske hrane želi službo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21154-2 Trgov, pomočnica s 4 razredi realne gimnazije in malo maturo, vajena gostitaie. samostojnega gospodinjstva ln šivanja išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Zanesljiva« 21158 2 Dve prodajalki želita spremeniti službo taikoj ali pozneje. Ena zmožna vseh pisarniških del ter nekoliko znanja nemščine. Pon. n^ ogl. odd. Jutra pod »Spretni in prikupljlvl«. 21046 2 Pekovski pomočnik mlad, priden in vesten, ki raznaša tudi knA, — išče službo. Najrajši ▼ Ljubljani. Ponudbe oa ogL odd. Jutra pod »Imam svoje kolo«. 21132-2 Fina šivilja gre poceni šivat na dom Ponudbe na ogL odd. Jutea pod »Zadovoljstvo«. 20942-2 Hotelska sobarica išče službo. Govori slovensko, nemško in italijansko. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V mestu«. 21072-2 Knjigovodkinja popolnoma samostojna moč z dolgoletno prakso, vešča strojepisja in stenografije, želi tpraoeaiti nameščenje. Cenj. ponudbe na ogl. odd. " isti ta«. 21080-2 Jutra pod »Bilancistk Plačilna natakarica mlada, perfektna v nemškem jeziku in serviranju, samostojna, želi mesto takoj ali po dogovoru, izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Zmožna 3«. Zanesljiv šofer pošten, t daljJo prakso — tudi v avtodelavnici, spremeni službo k osebnemu ali tovornem« avtomobila. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Trezen šofer 66«. 21090-2 Trgov, pomočnica vajena tudi gostilne, želi premeoib službo. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jotra pod šifro »Zanesljiva in dobra moč«. 21084-2 Gospodična s trgovsko šolo in neka? prakse, želi službo v pisarni, gre tudi na dežiek). Pi.-sm\ie ponud pošljite na polr Ju'ra v Celju pod »Vestna«. 21144-2 Vafenci(lce) iisBuraiiiasr Vajenec za špecerijsko stroko se išče v Ljubljani z potrebno šolsko izobrazbo za takoj. Ponudbe na og! odd. Jutra pod »Špecerija«. 20843-44 Brivskega vajenca sprejmem tikoj. Druškovič, Ljubljana—Moste Zelena HUM. Avtomehanične obrti za katero ima izredno veselje, bi se rad Izučil močen fant, ki je pravkar končal dva razreda meščanske šole s prav dobrim uspehom. Oče je pripravljen prispevati za brano m stanovanje po zahtev^ in dogovoru. Naslov: Faj-mut Kino, Črna pri Prevaljah. 20666-44 Učenko iz boljše rodbine z dobrimi spričevali sprejmem za trgovino. A. Kassig, Ljubljana, Mi-fc.06ice.va cesta 17. 20417-44 Deklica 14 let, revnih staršev, bi s® rada izučila v trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hvaležna 14« 20807-44 Vajenca sprejme trgovina z mešanim blagom. J. Kle-menčič, Kamnik. Stajio vanjie in hrana v hiši. 20811-44 Tapetniškega vajenca 20773-2 6prejme Anton čerin Maribor, Pristaniška ul. 3. 20767-44 .11 Glasbila Dober inštruktor inštruira za vsako oskrbo ali za honorar. Naslov v vseh poelovalni- . . , , . _ _ cah Jutra. 20785-4 rJav. ohranjen, kupim Na- I slov v vseh poslovalnicah Jutra. 20584-26 Pianino Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje Klavir profesor dr I kratek, rujav Stelzhammer svoboda Etoonska C. 2! zfla dobro ohranjen pro- dam zaradi pomanjkanja zu&ao-* 1 prostora Nasiov v vseh poslovalnicah Jutra. 20623-26 Nemščino praktičen pouk in kan verzadjo nudi poceni iz Rušenja učiteljica. Naslov v vseh poslovalnicah. Ju tra. 20899-4 Klavir lep, brezhiben, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20585-26 Italijanščina konverzacija, literatura^ gramatika, trgov, korespondenca se poučuje. | Mirje 15, visoko priti, (četrta vila za rimskim I zidom). 20859-4 */* violino zelo dobro prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 20881-26 Prof. Šlajs poučuje violiniste od najnižje do najvišje izobrazbe. Poljanska 15, stopnišče VIII. Pianino rjav. ohranjen, kupim. Naslov v vseh posloval nioah Jutra. 20584-26 Mesarskega vajenca iščem za takoj. Janko Abranovič, Aleševčeva 22 Ljubljana. 20996-44 Trgovska vajenka 2 dve leti učne dobe, išče mesta za nadaljnje učenje. Ccnj. ponudbe na ogl. od dclek Jutra pod »Pridna učenka«. 21071-44 Aranžerskega vajenca praktikanta sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Risar«. 21060-44 Pekovskega vajenca za takojšen nastop išče parna pekarna v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krepak in pošten«. 21064-44 Učenca zdravega s primerno izobrazbo sprejme trgovi rta z mešanim blagom. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Učenec«. 21005-44 Krojaškega vajenca sprejme salon Šefic Vinko, Sv. Petra nasip 29- 21120-44 Ifcaslužek 2500 din potrebujete, da zaslužite 1000 din mesečno. Pišite ANOS, Maribor, Orožnova usl. 296-3 Tisoč dinarjev in več zaslužite z delom doma na mesec. Pošiljam materijal. pre vzamem gotovo blago. M al kapital potreben. Zahtevajte prospekte, priložite znamko za odgovor. Hemipa, Pan-čevo. Trg krailja Aleksandra 3. 19406-3 Zastopniki dravske banovine tvrd-ke Emašar. Zagreb. Bo-skovičeva, se v lastnem interesu naprošajo, da pošljejo svoje naslove na ogL odd. Jutra pod »77«. 20628-3 Pianist absolv. drž. konservato-rija in mojstrske šole v Pragi poučuje od 1. septembra dalje klavir in teorijo po primerni ceni. Kari Dernovšek. Ljubljana, Beethovnova 2-1. 20131-4 Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino. klavir. Grem tudi na dom. Informacije od 10.—11. in od pol 5. do 7. -ure. Dollar, Mestni trg 5, II. nadstropje. 20915-4 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13, 11. nadstropje. 20892-4 Akademik ln&truira vse predmete gimnazije. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zmeren honorar«. 20734-4 Tečaji nemščine Prečna ulica št. 6-1. pri Kolodvorski). Dnevni in večerni, začetniški in nadaljevalni, za mladino in odrasle. 21140 4 Za francoščino nemščino, latinščino, i-ščem zanesljivo moč Za celo leto k sedmošolcu. Po-nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Siguren«. 20833-4 Pouk v angleškem jeziku želim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Angleščino«. Vijolina 20634-4 | Klote original, ugodno naprodaj. Ogled na ve-lesejmu, paviljon P št. 136. 20827-26 Kratek klavir ali pianino vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najem«. „ , I 20005-26 Ravnik Anton profesor drž. konserva- I Gramofon klTvfrskT^uŠ 5pofun Hfs Masters V°ice zadni; I modd. poceni prodam radi odpotovanja. Tyrseva 69A I. nadstropje, desno 20938-26 sk cesta 5, H. stop. 21032-4 Abiturientka inštruira za stanovanje in Pianino hrano v Ljubljani. I maj0 rabljen, prodam. — Pon. na ogl. odd. Ju- Kos, Idrijska 3. tra pod »Odličnjakinja« 21115-4 Potniki 20923-26 Klavir original Stingl, — prodam radi premestitve. Kap. Sto-janovič, dravska radionica, Kobaridska ul., Bežigrad. 20920-26 Marljivo osebo išče beograjska firma za prevzi-tje glavnega zastopstva za dravsko banovino za angleške e-lektričnie aparate britje brez mila, vodie Itd., za nemške medicinske aparate za leče-nje 12 najbolj razširje nih bolezni kot: astma, kašelj, hripa, migrena, glavobol itd. Prodajna cena din 35, kakor tudi | ?;5.°J?„ dobavlja_ — IVAN Klavir dobrem stanju in pod za | ceno prodam. Ljubljana, — Pokopališka35, Moste, 21075-26 POZOR! J PIANINE moderno izdelane Prodajna 10.000, HARMONIJE din _______akor tudi 2-500 dobavlja — IVAN za drugie proizvode. Po- KACIN, Domžale. Spreje- trebno 2.500 do 10.000 mai° se popravila, uglaše- din za blago. Javiti se nie> prenovljenje: Ljublja- v torek in sredo: Clip- na> Komenskega ulica 26-11. shave, Ljubljana, Slap- Zahtevajte ilustrirani cenik ničarjeva ul. 7. 21077-26 20868-5 Klavir Bosendorfer, dobro ohra-prodam po ugodni ceni. Več pove Ivan Kacin Otroško posteljico [Spalnice, jedilnice, prodam. Naslov v vseh j kuhinje I v vseh poslovalnicah Jutra. 20760-6 Trgovska stelaža stekleni drsniki, pripravna za vsako trgovino ali mlekarno poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. po danih tn lastnih na trtth po Jako ugodni ce a i. Strojno mizarstvo D. Lancoš. WolXova 12 219-12 Spalnice, jedilnice kuhinje lahko v veliki iz- Opel »Blitz« | Financiera tovorni avto z novimi s 150.000 din iščem na 4 tonski, večkratno kritje z 20 od- gumami, 3 e na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kšeft«. 20908-16 Nudi se prilika gospodu ali gospodični, da pristopi k lesni trgovini, prodaja drv in premoga z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sijajen zaslužek«. 21069-16 Mojstrica kozmetike išče kampanj on ko s kapitalom. Slava G. Kri ževniška 5-1 levo. 21018-16 Pletilne stroje raznih širin in debelin. Navij alni stroj in razne potrebščne za pletilstvo po zelo ugodnih cenah proda Henrik Franzl, — Privoz 17, LJubljana. 20732-29 Uradniška posojila do 5000 din na večletno odplačevanje brez porokov državnim in javnim nameščencem ter vpoko jencem. Informacije da je Fr. L. Klemen. Ljubljana, Gosposvetska 10. 21015-16 Kolesarji! o._ ~ • - j- prvovrstno in naravni. Sle se ze prepričali domači malinovec vsako Ko obiščete velesejm. oglej' da Vam je »SLAVIN« j>ri množino po konkurenč- te si snaženju štedilnika, jeiil- I ni ceni dobavlja Homan I nega pribora, emajliranih gv. Petra C. 81, telefon predmetov, steklenine, me- | 35.39. 16762-33 denine itd. neobhodno potreben? »SLAVIN« Vam vse to osnaži brez drugih pripomočkov. pri svojem trgovcu samo domače čistilo »SLAVIN«. 21061-6 Kislo zelje, repa Zahtevajte | in cele glave za sarmo, novo, prvovrstno dobavlja po brezkonkurenčni ceni znamenita francoska kolesa »A I G L O N« VIKTOR BOHINEC, Ljubljana, Tyrševa cesta 12 (dvorišče). 20610-11 Kolesa Otroški voziček globok, dobro ohranjen, naprodaj. Milčinskega ul. 66. 21122-6 prvovrstno, Gustav Erklavec, Ljubljana ... Povšetova ul. 47. telefon ?dl. kon" JL"!'^ P° ,znl ao7 1, zani ceni REMEC Oskar, SU/"5S I Dolenjska c. 5. 21107-11 25-91. Vino z otoka Visa od kmeta, Žensko kolo 20178-26 Iščem zastopnike banovinske in sreske za I n,en naš svetovni, edinstve- £5"'-„ . ni, epohalni, sodobni, | "omzale-brezkonkurenčni predmet. Prodaja in zahteva . _ ,, . v masah. Strokovno | Godbenih mstru-znanje ni potrebno. Zaslužek dnevno od 400 do 1000 dinarjev. mentov na pihala _________ Stalna I kupimo kompletno seri- večletna eksistenca in (cciL 16 do kom.) dober zaslužek. Za pre- Cenj. pon. pošljite na: vzetje potrebnega skla_ Lipnik Rupert, Maribor, dišča je potreben kapi- Gosposka 23. tal v gotovini od 3 do I 21153-26 18 tisoč din. Interesenti naj takoj pošljejo I Klavir obširne pismene ponud- kratek, zelo dobro ohranjen, be pod »50796« na Publi prodam. šiška, Fr»nkopan-cit&s, Zagreb. Ilica 9 ska 9. 21125-26 20744-5 1 Zastopnik vpeljan pri privatnih strankah z garancijo dobi mesrto proti provi- Prodam Ugodno prodam nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Agilen«. 21003-5 ziji pozneje fiksno. Po- 2/2 okna s šipami ter stoki z vratmi, v dobrem stanju. Poizve se: Gosposvetska c. 4, od 10. do 11. ure. 20560-6 Košnjo otave bom prodajal v nedeljo 4. septembra ob 3. uri popoldne na moji šupi na Ižanski cesti. Janko Predovič. 20551-6 Dragocenosti Vsakovrstno zlato tcupaje po najvlSJib cenab CERNE — jnveflr, I Kadi in sode jubljana, VVoHova Ul | proda C. L. Socher, Celje, Frajnkopumava 7. 19769-6 Marmor I velike plošče, rdeč, francoski, za oblogo ali mize cca 20 kv. m, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 20617-6 Knjige slovenske, nemške, leposlovne. poceni naprodaj. Knjige so vezane in zelo dobro ohranjene. Naslov: M. S. Dvorni trg 1-n. levo. Oblačila Dve moški obleki dobro ohranjeni, — poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21076-13 20983-8 I Električno centralo 110 V 2.2 kw z bencinskim motorjem, akumulatorsko postajo, stikalno desko in vodno črpalko poceni prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20669-6 Radio aparat in šivalni stroj tudi veže in entla prodam. Ogleda se do 12h dop. Naslov v vseh | dam. Glince, Tržaška c^ poslovalnicah Jutra. Otroška postelja kompletna, zdravega o-troka. Frainken, Vod-mat, Krekova 15. 20372-6 Otroški voziček dobro ohranjen pro- 77. 20817-6 20895-9 Preprogo rabljeno, 3X4 prodam. Ogleda se med 12. in 14. uro. Rsljeva c. št. 1-20820-6 Ker je na zalogi Radio »Orion« 3+1 in klavirsko harmoniko 96 basov, 41 tipk, vse v najboljšem stanju | H. nadstr. zamenjam za motorno kolo NSU 500 ccm aii kake druge znamke . zadnje tipe. Ferdo Sta- se nekaj starih oken in vec, Trbovlje I, Dobema vrat, izložbenih šip, že 38. 20636-9 | leznih rolojev in starih parket, odprodaja po zelo ugodni ceni na stav-blšču palače Bat'a na vogalu šelenburgove in Kupim Srebrn pribor za 12 oseb dobro ohranjen, kupim. Pomuidbe pod »Srebro« na oglas, odd. Jutra 20461-7 Blagajno 999.99 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blagajna 999.99« 20808-7 j Otroški voziček rabljen, globok kupim. Grajzar. Tavčarjeva 5. 21027-7 Tehtnico rabljeno od 100 do 150 kg | kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tehtnica«. 21106-7 Polnojarmenik dobro ohranjen, širok 500 ali 550 mm kupim takoj s popolno opremo za žago. Pon. z opisom in ceno na ogl. oddel. Jutra pod »-Polnojarmenik 667«. 21137-7 I po nizkih cenah pošilja , - — Juraj Tomič ° oh"n!fno- " ^ 20664-33 I P.rociarn- Naslov v vseh v sodih Vis. slovalnicah Jutra. poceni po- Cenjene gospodinje Suhe gobe, prvovrstne za zimo, po najnižjih cenah dobite pri R. Viš-njevec, trgovina v Flor janski ulici 37. 21010-33 21117-11 Štajerska vina prvovrstna., garantirano pristna, proda po zmernih cenah oskrbništvo kneza Windischgr tza v kneza Windischgratza v Slov. Konjicah. Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 fcupt takoi in plača naj t upi Ooiie hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, irečke. delnice itd. 9114*7 71 I ™,ute *** dlŽ"*- 21147-33 | prodaj, ,rečk državne razredne loterije 18327-16 Zvočno aparaturo rabljeno, v dobrem stanju, kupimo. Ponudbe na ogl. I htevajtke ponudbe za bo- Koroške brusnice (Preiselbeer) dnevno sveže razpošilja od 5 kg naprej Zechner Henrik, Iibeliče, Koroško. 301-34 Obvestilo Bosanske slive zrele din 4, štajerska jabolka din 2. Zapomnite si naslov: Jugosad, Resljeva 4, telefon 48-27, ker pri nas je najceneje. Drugo sadje po najnižji dnevni ceni. Žganjekuh&rji, za- odd. Jutra pod »R. S.« 21108-7 sanske slive, Jugosad. 20776-34 Bukove prage Avto, moto Tovorni avto, Ureditev dolga potoni sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti * konkurznih zadevah 10 vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava in aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesaonuana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC L|ub'jana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Z20-16 S hranilno knjižico lahko kupite vse vrste pohištva : spalnice, jedilnice, kuhinje — prvovrstne iz- - ,A r —— ----— — ---j 1 .uutufv - piiuiuui. i.- l*?™ nove gume, brezhiben, vozi delke po ugodni ceni. - do 30 aprila 1939 kupimo. Producenti s primerno ga-rancijo 50% denarja naprei. 3,5 tone vsak klanec samo I Erman & Arhar, tovarna Ponudbe pod »Pragi« na ' ogl. odd. Jutra. 1 lahko ogljem, pogon stane samo 20 para za km, se vidi v pogonu, prodam. 20657-15 90 kub. metrov tesanega lesa 16/19, 16/21, 18/24 4 do 9 m dolžine, ugodno prodam v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »200 fco« na ogl. odd. Jutra. 20574-15 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izredna prilika«. 20830-10 Jelševe plohe suhe, 3 cm debele, do 56 cm široke proda Dobnikar, Podutik 11. 20375-15 Tovorni avto malo rabljen, 1 do 2 toni, kupim. Ponudbe na gasilsko četo v Sori. p. Medvode. 20581-10 Avto Peugeot 210 neraben za dele kupim. Jug, fotograf. Kranj. 20429-10 pohištva, — Št. Vid nad | Ljubljano. 304-16 Al. Planinšek trg. ag. za bančne posle Ljubljana, Beethovnova 14. tel. 35-10 izposljuje vse bančne in kreditne posle, nakup in prodajo vseh vrst vrednostnih papirjev 3% obveznic itd stalno najkulantneje. 310-16 Rezanega lesa suhega, prodam 25 kub. m. Jesen, jelša, črešnja, borove in hrast. Debelina od 30 do 100 mm. Fonča Franc, št. Vid nad LJubljano. 19715-15 Radio aparat 5cevni Super. malo rabljen zamenjajm za mo- I Aleksandrove ceste. Gra™ torno kolo 98 ccm. Api- beno podjetje Ing. Jos. hova 44, Mrak. 21005-9 Dedek, LJublJ>ana. 20741-d KOZMETIČNO PRVO SVETOVNO PODJETJE zastopstvo za Jugoslavijo sprejme 2 voza »diri« na peresa, 1 brez; 1 I zapravljivček in 1 koma; prodam. Florijanafloa ul. 20. 20877-6 in prodajalko za Zagreb. Pri zadnji predznanje nepotrebno. — Obširne lastnoročne ponudbe s prilogo fotografije pod »MAKEUP« na Propaganda d. d., Zagreb, Jelačičev trg 5. Potnika verzi ranega v špecerijski stroki, z večletno prakso in s kavcijo iščem za uvedeni artikel za j d rensko banovino. Po-I nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija potrebna«. 20846-5 Foto aparat Voigtlander, velikost je 16'/,x9t leča 1 :4.5 s povečevalnim aparatom in priborom prodam. Nasl. M. š. Dvomi trg l-II. levo. 20981-6 Pohištvo POHIŠTVO za stanovanja, hotele, pen* sij one dobavlja »OPRAVA«. Celovška cesta 30 Spalnice že od din 14*0, kuhinje od 700 din. Vsa naročila izvršimo 'očno in tudi po lastnih načrtih. Avto DKW dobro ohranjen prav ugodno prodam. avtogenični varilni apa rat s Poizve se vsak dan od 11. do 12. ure. Garaža Lojze, Miklošičeva ulica 31. 20561-10 James 175 ccm v dobrem stanju prodam alj zamenjam za I 20 tisoč dinarjev Safcsa, Bogataj, krojač, 1 Vrtanje gorice 98 ____________ 20521-10 J jetno domačnost Tovorni avto znamke Saurer 2 BH v dobrem stanju se proda. Ogledati pri Ed. Suppanz, Pristava. 20570-10 Fiat 503 jjov I Roadster, 2—4 sedežen, v _____ _ _ dobrem stanju, stalno v 4" steklenicami. I uporabi, prodam radi selitve za 5.500 Din. Puthon, | Tržič, predilnica. 20894-10 Kateri srčnodobri osamljeni starejši gospod bi posodi gospe srednjih let Povračilo po dogovoru ali pa dobro oskrbo in pri-■ ■ - Do_ pisi na podružnico Jutra Maribor pod »Pri jeten dom«. 20674-16 Motor AJS 500 športni model, električna luč, v najboljšem Krasno jedilnico in servis, neraDljen (Rosen- tbal), prodam. Gledališka | sta,nju ugodno _prodam. ul. 12, pritličje, " " " ** " Ogled dopoldne. levo. — 20415-12 Naslov v vseh poslovalnicah Juitra. 20815-10 črešnjevo spalnico masivno, temno, fino poli-tirano, 14 komaaov, prodam za 4.500 din. — Krže Franc, pohištvo Vrhnika, I P skladišče, Ljubljana, Prečna | zale-ulica 6. 20672-12 Vsled selitve prodam spalnico, jedilnico, kuhinjo in posel-sko sobo ali oddam i sto v najem. Naslov: M. S. Dvorni trg l-n. levo. 20982-12 Tovorni avto l-tonski, nov, radi na bave večjega voza pod ceno prodam. Izredna prilika. Kocjančič. Dom 20703-10 Avto Chevrolet 2tongki prodam za 9000 din; prodam tudd Du-raait osebni za 3000 din in plinske generatorje za pogon motorjev. Po-iave se pri Kristanu na Tjrrževt cesti 54. 21062-10 Za več 100.000 din državnih ali dobrih pri vatnih vrednostnih papirjev kupim. Ponudbe pod »čimprej« na ogl. odd. Jutra. 20705-16 Z zneskom cca din 500.000 pristopim k dobro rentabilnemu podjetju. Po nudbe pod »Brez sodelovanja« na ogl. odd. Jutra. 20707-16 Posojila različna, preskrbim hitro, brez kakega predplačila. Hranilne knjižice vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastv. dovoljena pisarna Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Znamka 3 din. 21038-16 Kdo posodi 50 obveznic vojne škode ali vložno knjižico Mestne hranil niče z 18.000 din kot kavcijo za kratek čas Ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Odškodnina« 210191-16 Posojilo do din 100.000 išče dobro vpeljano po djetje radi razširitve. Plača 10 odst. obresti, mesečno ali letno. Sigurnost popolna. Pon. na ogl. oad. Jutra pod »Brez rizika«. 21002-16 Split! Katera simpatična, neodvisna, do 40 let 6tara gre v kompanijo z organizatorjem fine. velike in rentabilne menze Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Nekaj denarja«. 21156-16 Kompanjona z 3 do 400.000 din za sijajen artikel iščem. Ponudbe na ogl. odd Ju:ra pod »Lep zaslužek«. 21044-16 Vlogo Zadružne gospodarske banke 50.000 oddam najbolje-mu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 222«. 21114-16 Knjižice Zadružne gospodarske banke, Prve hrvatske štedionice. Mestne hranilnice Celje, večje ali manjše zneske potrebu-bujemo. Gotovina takoj Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. 21037-16 Din 30—50.000 potrebujem za povečanje trgovine. Dam dobre obresti ali vzamem osebo, ki vloži din 50.000 v službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 21116-16 Družabnika sprejmem v lepo urejeno trgovino na dobrem prostoru, event. isto prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prilika 90« . 21085-16 Obrt Mizarji, kolarji! Univerzalne ln specialne stroje za mizarje, kolarje, sod&rje, tovarne pohištva* upognjenega pohištva, stolov, par-ketov, lesne industrije ter vse ostale obrate, ki se bavijo z obdelovanjem lesa ln izdelovanjem lesnih predmetov najnovejše v konstrukciji, tehnično dovršene ln nedosegljive v funkciji ter vse potrebno strojno orodje v garantirano najboljši kakovosti dobavi Vam najku-lantnejše in najhitreje reprezentant tovarn »Ei-homa« vEllefeldl (Vogtl) in zastopnik večih dru gih renomiranlh in vo-dečlh tovaren Nemčije: SLEJKO JOSO LJubljana. Mlfclošičer.-a, cesta 18, telefon 38-56. 20991-29 Čevljarski stroji, razne transmisije m železje za stroje ugod no naprodaj pri »Indus« družba z o. z. Ljubljana, Sv. Tetra c. 72. 316-29 2 šivalna stroja 1 ženski. 1 krojaški, poceni prodam. Novak, Re sljeva 30, podprti. 20972-29 Nov stroj za pletenje, okrogel prodam po ceni. v Mariboru, zaradi selitve. Kupec se pouči. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21157-29 Pozor pletilci! Raznovrstne pletilne in šivalne stroje poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21097-29 Stroje Flachstepp. Rechtsarm. Ciluder kompletni pribor m material za tor-barsitvo prodam, Bleiwei-sova 4-II. 21139-29 Krojaško delavnico dobro vpeljano, moško tn damsko delo v industrijskem kraju ugodno prodam radi odpotovanja- Ponudbe pod »Krojaška delavnica« na ogl. odd. Jutra. 20711-19 Parfumerija v centru Zagreba, dobro vpeljana, nizka najemnina, se proda zaradi družinskih rnzmer. Informacije daje agencija »Vila«, Zagreb, Dnaško-vlčeva 6, telefon . 20743-19 Trgovine, trafike, gostilne, industrije, bufete, hote le, restavracije, kaname. vinotooe, mlekarne, par-fumerije, drogerije, hiše. vile, posestva, prodajamo in posredujemo nakup uspešno m naglo Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 20821-19 Krasno mesnico s prodajo prekajenega suhega mesa, — naj-prometnejše zagrebško središče, pred glavno tržnico in pred tramvaj sklmi postajami, prodamo v polnem obratu s prostornim lokalom, s kompletno opremo, veliko izložbo, Lzburno ido-čo. zaradi smrtnega slučaja za solidno ceno. Poslovnica Pavlekovič. Zagreb, Ilica 144. 20822-19 Bufet s trafiko zagrebškem središču, knvaia pozicija, dobro idoč. z lepo opremo, por talno izložbo, močnim prometom z vinom in tobakom, prodamo za din 18.000. Stanarina mesečno samo 500 din. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 20823-19 Branjarijo koncesijo ali brez u-godno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20901-19 Parno pekarno zelo dobro vpeljano v Ljubljani dam v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožen 888«. 20893-17 Gostilno in mesarijo dam takoj v najem na prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20586-17 Pekarno dam v najem na prometnem kraju zaradi družinskih razmer, minuti od postaje. 20569 17 Dobroidoča trgovina mešanega blaga v mari borskem srezu se v za me v najem. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Promet 30.000«. 20648-17 Trgovino z mešanim blagom v industrijskem kraju dam v najem pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20794-17 Avtobusno podjetje več progami in avtobusi se zaradi bolezni ugodno proda. Cena je izredno nizka ter ugodni plačilni pogoji. Pon. in vsa pojasnila dobe le resni reflektantl. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča te čaka«. 19895-30 STEZNIKE trebušne pasove nedrčke po meri v salonu A. HUTTER, Gledališka ul. 7. II. hitra postrežba 20906-30 Slaščičarsko koncesijo oddam ali vstopim kot poslovodja. Pon. na ogl. odd. Jutra pod »Sla ščičar 666«. 21049-30 Stroji Sedlarski stroj (Flachstepper) dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »55^«. 20842-29 Novost! Mizarji, pozor! Mizarski stroji so se pocenili in vam nudim: Univerzalni stroj 350 mm skobelne širine znamke »Ideal« z motorjem vred samo 6.500 din. Univeraalni stroj 400 mm skobelne širine z direktno vdelanim elektromotorjem. Oba stroja tudi za skobljanje na debelino pa samo 9.350 din franko LJubljana, ocarinjeno. Dobava v 4 tednih. Zahtevajte brezobvezne ponud be s prospekti od Ludvik Ileršič, Strojno tehnična pisarna, Ljubljana Rimska 13. 20723 29 Pisalni stroj in register-omaro, pro-dajn. Naflov v vseh posloval. Jutra. 20603-29 Lokali Mlekarno celotno dobroidočo v prijaznem mestu na morju dam na račun. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren zaslužek«. 20832-19 Lokal za trgovino z mešanim blagom na najprometnešji točki oddam z 1. oktobrom v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20857-19 Lokal v centru mesta, s skladiščem, event. delavnico, — iščem. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Center 3«. 20802-19 Trgovino z mešanim blagom dobro vpeljano pri far ni cerkvi poleg železnice oddam. Inventar nekaj blaga. Potrebni kapital ca 30.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samici prednost«. 20679-19 Gostilno v Varaždinu dam v najem s stanovanjem in ostalimi prostori. Dobro idoča, v prometni ulici poleg tvorni-ce. Stanarina 800 din. kavcija 3000 din. Vprašati Kubič, Varaždin. 20742 19 | Mlekarno s stanovanjem takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20927-19 Izurjeno natakarico zmožno kavcije išče dobro idoča gostilna v Kranju. Naslov v vseh posloval. Jutra 20964-19 Mlekarno dobro idoča, v centru mesta nujno prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 20977-19 Mlekarno dobro idočo, v sredini mesta, s koncesijo, takoj oddam radi bolezni. Vprašati: Cerkvena 19. 21055-19 2 951 Posest Prodam lepo, renovlrano dvodm žinsko hišo, podkleteno z gospodarskim poslopjem, elektriko, vodo, vrtom, brajdami in njivami Solnčna lega, blizu postaje, ob cesti, pripravno za obrt ali upokojenca. Potrebno je 60 tisoč din. Na6iov v vseh posloval. Jutra. 19869 20 Hiša v Ljubljani blizu centra se proda ali zamenja za drugo v Zagrebu ali Beogradu. Interesenti naj se Javijo pod šifro »Zamenja va« na ogL odd. Jutra. 19468-20 Lepa skoro nova hiša zelo prometnem največjem industrijskem kraju Slovenije vsled starosti naprodaj. Zelo ugodno za mesarijo in trgovino, gostilna pa je že v hiši. V neposredni okolici projektiranih mnogo stanovanjskih hiš. Informacije pod »I-z redna priložnost« na oglasni odd. Jutra. 20831-20 Prodam hišo v najlepši legi Ljubljane. 4 sobe ln kuhinja, vrt, vodovod, davka prosta. Denar nalo-žem na varno Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20689-20 Mlekarno elegantno opremljeno na naj prometne jši cesti v Ljubljani, dobro vpeljano. oddam aaradi že nltve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20999-19 Mlekarno dobro vpeljano poceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21001-19 Trgovino na deželi prometna točka, zaradi družinskih razmer zelo poceni prodam. Pon. na podr. Jutra v Mariboru pod »Najemnina 200«. 21161-19 Krojaški lokal z vsem Inventarjem oddam rakoj v najem v prometnem kraju zaradi smrti gospodarja. — Ponudbe na ogl. odd. Juta pod »Res ugodna prilika«. 21039-19 Lokal skladišče, pisarno, buffet, oddam. Mestni trg. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prenovim«. 21099-19 Eno ali več delavnic skupaj 250 kvdr. m v Ljubljani oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21098-19 Posestvo v Ljubljani, obstoječe iz dvostanovanjske hiše gospodarskega poslopja, sadnega in zelenjadne-ga vrta, vse v površini 2050 m. kc. prodam po zelo ugodni ceni. Pismene ponudbe pod »Ugodna prilika« na cgl. odd. Jutra. 20589 20 Enostanovanjsko hišo v okolici Celja a!i Ljub ljane kupim proti takojšnjemu plačilu do 20.000 din. o6talo v mesečnih obrokih do 500 din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20400-20 Manjše posestvo s 4 orali zemlje in lepim sadonoenikom ugorodam samski osebi radi solezni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »10.000«. 21133-19 NAPRODAJ: VILA štiristanovanjska novozidana, neto donos 38.000. Bežigrad. HISA tristanovanjska, neto donos 17.000. Cena 220.000. Mesto. HIŠA dvostanovanjska, novozidana, cena 65 tisoč, šiška. VILA tristanovanjska. novo zidana* vrt. Cena 220.000. šiška. HIŠA dvostanovanjska, novo zidana, vrt. Cena 155.000. Rožna do-lina. 14 PARCEL za vile. od din 80 za kv. m. da^ Ije. Tik tramvajske postaje v šiški ter razne druge nepremič nine prodaja realitet-na pisarna ADAMIČ, Ljubljana. Gospo- svetska 7, vLs-a-vls Slamiča. 20697-20 Novejšo hišo rentabilno, s sodobnim komfortom kupim za ca din 1.500.000. Podrn-b ne ponudbe pod »Plačam gotovino« na ogL odd. Jutra. 20706 20 NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU SLAMOREZNICE REPOREZNICE GNOJNIČNE ČRPALKE MLATELNICE SADNE MLINE razstavljamo v lastnem paviljonu A. KREM2AR DELAVNICA POLJEDELSKIH STROJEV ŠT. VID nad LJUBLJANO Hiša naprodaj 6 tremi dvosobnimi stanovanji » vodo, elektriko ln 500 lev. m. vrtelo minut od Kranja. Cena po voljna. Informacije; Kranj, Stara, cesta 16. 20735-20 Prodam hišo Novo zidano, 2 sobi, kuhinja, klet, vrt, blizu glavne ceste, 30 minut do postaje. Cena 10.000 din. Marija Pečnik, Vr-binska vas 15. Videm j»a Krškem. 20738 20 Stavbišča z elektriko, vodovodom orcrog kolodvora Vlžmar-je, ob železnici, bano-vinski cesti od 9 din naprej na obroke naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20786-20 Vilo z vrtom na severnem delu LJubljane in parcelo prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 2090t-20 Kupim poslopje z vodno močjo (opuščeni mlin, oziroma parcelo z vodnim padcem — izven naselja —nedaleč od. kolodvora. Ponudbe pod šifro »Nizka cena — ugodni pogoji« na og?.. odd-Jutra. 20911-20 Gozd 78.000 kv. m prodam po 40 para kraj Strajna pri Ptuju. Pojasnila se dobe v trgovini Feliks Urbane, Ljubljana. 20946-20 Nova hiša dvostanovanjska, cela pod-klecena, blizu tramvaja, — solnčna lega, naprodaj. — Rožna dolina c. XIX. 14. 20967-20 Več krasnih parcel naprodaj od 500 kub. m do 1000. Dve minuti od mestne meje ob banovinski cesti — v bližini voda za kopanje in pesek za zidavo zastonj. — Poizve se: Ivan Firnat, Tržaška cesta c. 105. * 20929-20 Stanovanje 3 sob komfortno, 900 din, oddam za oktober. Vprašati: Baragova 11, prizemno. 20597-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico, oddam. Blei-weisova c. 15-11. pojasnila pri hišniku. 20726-21 Trisob. stanovanje s kopalnico v pritličju vile na Opekarski cesti oddam takoj ali pozneje. Poizvedbe: Gradbena pisarna Rimska cesta št. 2-1. 20840-21 Dvosob. stanovanje lepo, se takoj odda. Poizvedbe v kavarni Prešeren. 20838-21 Trisob. stanovanje z vsem komfortom, centralno kurjavo in toplo vodo oddam v najem v III. nadstropju palače Ljubljanske kreditne banke. Enonadstropno vilo kompletno, z vrtom, garažo in dvosobnim stanovanjem v zidanem gospodarskem poslopju v Verstov-škovi ulici 13 m 13a, prodamo ali oddamo v najem. Pojasnila daje uprava hiš Ljubljanske kreditne banke. 20890-21 Nova vila c'v-netanovanj ska z elektriko, vodnjakom, velikim vrtom, na zelo lepem kraju v Ptuju, ki pa še ni čisto dograjena, se pod ugodnimi pogoji proda, oziroma se odda brezplačno 10-letno stanovanje v njej tistemu, ki bi ml jo z denarjem pomagal dograditi. Ponudbe pod šifro »10 let« na podruž riico Jutra Ptuj. 20940-20 Visokopritlično hišo J dvosobna stanovanja — ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21054-20 Stavbena parcela blizu Tivolija (Pod-rož-(iik), krasna lega. ugodno naprodaj. Kernc. Zg. šiška "230, Jancigajeva pot. 21016-20 Trgovsko in stanovanj, hišo ter več stanovanjskih hiš ta vil na periferiji ln v mestu imam na prodaj. Tudi večje število parcel in kmetskih posestev. Več trgovskih lokalov in gostiln v centru mesta- Pojasnila da-je Jančar, Sv. Petra c. 27. 20988-20 Ugodna prilika! za nakup krasnega posestva. Od Maribora pol ure. Sadovnjak. vinograd, gozd, vsega 8 oralov Poleg je podkletena hiša in hlev. Cena din 75.000 Pojasnila: Tomšičeva 16. Maribor. 21152-20 Enonadstropna hiša v sredini mesta na prodaj. Naslov v vseh posl Jutra. 21006-70 Parcele v Izmeri 1150. 865, 1030 in 720 kvdr. m na prodaj. I>že blizu Tyrše-ve ceste (periferija). Naslov v vsh posloval. Jutra. 21135-20 Na periferiji mesta Celja cisrodno prodam hišo, sposobno tudi za tovar no. Vprašati Celje, Za-vodna 8. 21142-20 Dvosobno ali trisob. stanovanje s kopalnico in velik vrt, event. celo vilo se odda dobri stranki za takoj ali za prvi oktober. Zagrebška ulica št 24. pri vojaških skladiščih. 20844-21 Enosob. stanovanje zračno, sončno, oddam mirni stranki brez otrok Zvezna ul. 11. Ogled stanovanja od 10. do 12. ure. 20852-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico v vili oddam manjši družini. Volaričeva ul. ob Mar-montovi 35. 20870-21 Dvosob. stanovanje 'kuhinje in pritiklin oddam mirni stranki s 1. oktobrom. Istotam o-premlj>sna soba za dve o?ebi za takoj. Gerbi-oeva ul. 7. 20879-21 Dvosob. stanovanje i suho in svetlo na peri-' feriji se poceni odda ' takoj ali s 1. oktobrom. Naslon v vseh poslovalnicah Jutra. 20626-21 Stare moške obleke perilo, čevlje, pohištvo itd. kupujem. Pišite na Aiojzija Drame, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana. 20729-21 Dvosob. stanovanje z vsemi jjrltiklinami oddam za mesec oktober. Rožna dolina, C. VIII-27 20714-21 Trgovsko hišo ptodonosno posestvo ali lepo vilo kupim. Prevzamem tudi dobro idoče podjetje ali industrijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koroški Slovenec«. 21088-20 S V. P ETRA NASIP.SI.23 Dvosob. stanovanje parketirano oddam s 1-oktobrom mirni in pošteni stranki Za 475 din. Tjrševa c 189, Stožice Ogled od 3. do 5. ure. 20883-21 Stanovanje soba in kuhinja oddam za 1. oktobir. Medved o-va 36 20819-21 Enosob. stanovanje solnčno. čisto z balkonom v I. nadstr. v bližini glavnega kolodvora takoj oddam. Cena solidna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20913-21 Trisob. stanovanje kabinet, kopalnica v vili tik mesta oddam z novembrom. Informacije: Tjrševa 92-1. nadstr. I. Delak. 20912-21 Več stanovanj dvosobno za oktober, 5 eno-sobnih v novi hiši za november. odda trgovina nasproti tramvajske postaje »Kosovo« rednim strankam. 20932-21 Dvosob. stanovanje z vsemi pritiklinami v I. nadstr. oddam. Mil-činskega ul 57 v Spodnji šiškl. 20958-21 Dvosob. stanovanje v novi hiši, z vsem komfortom oddam 1. oktobra. — Ogled v dopoldanskih urah. Medvedova 5 a, Rudolf. 21063-21 Dvosob. stanovanje v Vili pri Sv. Krištofu, oddamo za oktober za ceno 700 din. Pojasnila daje Realltetna pisarna Adamič, Gosposvetska 7. 21009-21 Sobo in kuhinjo Oddam na Mlrju v Ver-srovškovl ulici 19 s 1. oktobrom. Oddam tudi dvosobno stanovanje s pritiklinami. 20993 21 Moderno stanovanje komfortno, takoj oddam v I. nadstr. (Zg. šiška). Informacije: trafika v pasaži. 20971-21 Mansardno stanovanje malo, dvosobno 6 pritiklinami, sončno oddam s 1. novembrom. Kocenova ul. 11. 21008-21 Lepo stanovanje (gairsaniero) sobo, kuhinjo z vsemi pritiklinami oddam 1. okt. v mestu, eni aH dvema osebama- Naslov v vseh posloval. Jutra. 21022-21 Moderno stanovanje 4 velikih sob in pritiklin, I. nadstropje, v sredini Ljubljane, odda Društvo hišnih posestnikov, Salen-drova 6. 21109-21 Trisobno stanovanje takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21112-21 Dvosob. stanovanje z teraso oddam takoj. Zaloška 10. F. F. 21047-2 Enosob. stanovanje družinsko v tSožlcah 141 takoj oddam. 21035-21 Enosob. stanovanje solnčno, s pritiklinami, oddani 1. oktobra boljši stranki. Cesta v Rožno dolino 52. 21102-21 Dvosob. stanovanje oddam v prizemlju — in prazno sobo v visokem pritličju. Cimpermanova 3, — Prule. 21087-21 Stanovanja Komfortno stanovanje moderno 2 sob in 2 velika kabineta in pritikline s kopalnico in kletjo v visokem-pritličju, oddam 1. novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21065-21 Stanovanje dvo ali trisobno, z vrtom in pritiklinami, event. cela hiša, ugodno oddam. Rav-notam tudi enosobno stanovanje s kuhinjo. Pot na Rožnik 2. 21057-21 Dvosob. stanovanje s kopalnico in pritiklinami za oktober, iščem v okrajih šiška, Bežigrad .r Mirje. Ponudbe z navedbo kraja in cene na ogl oddelek Jutra pod »Dve osebi«. 20701-21a Dvosob. stanovanje lepo, čisto in svetlo, po možnosti s kopalnico, ob tramvajski progi — lahko tudi v Št. Vidu, iščem za takoj. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zdravie«. 20660-21a 3—4 sobno stanovnje komfortno, v bližini centra iščem za november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solnčno 60«. 20839-21a Veliko enosob. stanovanje kabinet in vse pritikline, išče drž. uradnica v sredini mesta za november. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 20862-21a Dvosob. stanovanje ev. s kabinetom, iščem za takoj ali oktober o-krog Tabora ali blizu postaje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen stalen plačnik 77«. 20544-21a 2—3 sobno stanovanje sončno, komfortno, v centru, išče mirna stranka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«. 20678-21a Eno sobo, kabinet in svetlo kuhinjo s pritiklinami Iščem v bližini kolodvora. Po nudbe pod »Stalno« na ogl. odd. Jutra. 20708-21a Enosob. stanovanje s separiranim vhodom išče akademik medicine. Naslov v vseh po-.^ovalmeah Jutra 20690-21a Enosob. stanovanje ali večjo garsoniero čisto za dve osebi Iščem za 1. oktober ali 1. november v bližini kolodvora, najraje na Res-Ijevi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Enosobno stanovanje« 20712-21a Dvosob. stanovanje v centru išče mirna stranka z odraslimi člani za takoj iiii pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pod »Siguren plačnik« 20736-21a GLAVNA PRODAJALNA „Blaupunkt", „Ingelen" in švicarskih „Desow radioaparatov »TEHNIK« JOSIP BANJAI LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. št. 20. NA VELESEJMU: PAVILJON I. št. 700—703. Dvosob. stanovanje skromno, iščem v mestu za prvi oktober. Ponudbe na ogL odd. Juti« pod »3-članske, družina« 20801-21a Enosob. stanovanje s kabinetom, komfortno, išče za november stranka 3 odraslih oseb, katera Je ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Mirna stranka 666« 20828-21a Dvosab. stanovanje z vsemi pritiklinami, išče zelo mirna, dobra stranka dveh oseb za mesec november, v neposredni bližini centra, 2elo dobrodošlo k|e v vili. — Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra stranka«. 20646-2U Stanovanje dve do trisobno, po možnosti z vrtom, Išče uradniška družina brez otrok Prevzel bi tudi strokovno obdelavo vrta in sadnega drevja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drevesničar«. 20926-21& Enosob. stanovanje čisto, s kabinetom in pritiklinami, — iščeta zakonca brez otrok za 1. oktober. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točno plačam«. 20953-21a Dvosob. stanovanje v strogem centru iščem za november. Pon. na ogl. odd. Jutra pod šifro »2 osebi«. 20989-21a Enosob. stanovanje s kabinetom in kopalnico išče za 1. november v bližini banovine profesor. Pon. pod »November« na ogl. odd. Jutra. 20955-21a Solnčno stanovanje zračno, dveh sob (tudi mansardnoV, Iščem za 1. oktober. Ponudbe z navedbo cene na ogL odd. Jutra pod »Stamo-vanje«. 21028-21a Enosobno in dvosobno stanovanje v eni hiši v centru iščem. Ponudbe: Gantar Karlovška 5-n. 21052-21a 3—i sobno stanovanje iščem na Poljanski cesti — oziroma njeni bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali november«. 21131-21a 2-sobno stanovanje s komfortom, išče stranka brez otrok za 1. november. Opis s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, mirna stranka«. 21081-21a 77'77jrZML£2J Mesečno sobo takoj oddam v vili za Bežigradom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20618-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom v pri-ličiu, oddam boljši stalni osebi. Streliška ul. 22, pritličje, desno. 20740-23 Komfortna solnčna soba s strogo separiranim vhodom se odda takoj na Mirju. — Vrstovškova ul. 22. 20727-23 Opremljeno sobo lepo, zračno takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Linhartova 7. 20855-23 Lepo zračno sobo blizu tehnike oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20856-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom, kopalnico, oddam boljšemu gospodu ali gospodični ev. tudi s hrano. Tjrševa cesta 69a-III. desno. 20861-23 Sobico s klavirjem oddam samo gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20887-23 Prazno sobo s souporabo kopalnice, solnčno in lepo blizu glavnega kolodvora oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20865-23 Sobo lepo opremljeno v centru mesta oddam "boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20682 23 Bežigrad Lepo veliko sončno sobo z 1 ali 2 posteljama oddam boljšima gospodoma v bližini gimnazije in artilj. vojašnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20494-23 Cisto sobico mirno s posebnim vhodom oddam blizu poljanske gimnazije. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20818-23 Cisto sobico oddaim dKtavcu, treznemu brez kolesa. Cena 100 din. Ulica na Grad 9. 20871-23 Prazno sobo v Dukičevem bloku oddam dami. Ponudbe na oglas. odd. Jutra. 20694-23 V opremljeno sobo sončno na Kodeljevem sprejmem poceni 2 mirni. solidni osebi. Naslov Blizu banovine v novi vili oddam takoj najrajši eni ali dvema gospodičnama veliko zračno, sončno, mirno lepo opremljeno sobo, poseben vhod, uporaba kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra- 20720-23 Sobo s kopalnico poleg sodnijie oddam 1 ali 2 boljšima oeebama z oskrbo ali brez. Naslov v vseSh poslovalnicah Jutra. 20874-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom na Taboru oddam boljši gospodični. Ilirska ul. 12 L nadstr. desno. 20885-23 Sobo b posebnim vhodom oddam takoj stalni osebi. Hrenova uL 12-1. 20800-23 Separirano sobo opremljeno, s klavirjem ki kopalnico oddam v vili pri Tivoliju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20799-23 Sobo z vso oskrbo v centru mesta išče gospodična za 15. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hrana« 20798-23a Opremljeno sobo lepo, v centru mesta oddam takoj. Slomškova ul. 7-n. 20829-23 Opremljeno sobo z zajtrkom aH brez takoj oddam. Pripravno za krojača ali slično. Se-šek. Gerbičeva uL 9., Kolezlja* Trnovo. 20907-23 Dva študenta ali študentki se sprejmeta na hrano ln stanovanje za 450.— mesečno, Katarina Piki. Kamniška ul. 4, Ljubljana VIL 20897-23 Opremljeno sobo solnčno, oddam ali sprejmem dijaka(injo). Rimska 18, pritličje, levo. 20921-23 Lepo solnčno sobo oddam s souporabo kopalnice. Linhartova 11 (nova vila). 20939-23 Lepo solnčno sobo s souporabo kopalnice, oddam takoj ali 15. sept. — Poljanska cesta 18, pritličje, desno. 20915-4 20916-23 Lepo sobo opremljeno, v najožjem centru, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20933-23 Sostanovalca sprejmem (ali dijaka) v popolno oskrbo takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20930-23 Opremljeno sobico s posebnim vhodom oddam. Mestni trg 5-1. 20919-23 Prazno sobo lepo, sončno v novi vili na Mirju oddam. Nasl. v vseh posl. Jutra. 20956-23 Lepo sobo v centru, opremljeno, s posebnimm vhodom iz stopnišča oddam boljšemu s*alnemu gospodu. Kersnikova 3-n. levo. 20957-23 Opremljeno sobo čisto, solnčno, s posebnim vhodom oddam takoj ali s 15. septembrom. — Josip Dolenc, Barvarska steza 6. 20998-23 Sobo oddam enemu ah 2 dijakoma. Holynski, Stari trg 28-11. 20975-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam eni ali dvema osebama. Stantčeva 19-1. 20984-23 Prazno sobo oddam v centru mesta s souporabo kopalnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21067-23 Sobo opremljeno ali prazno, za dve osebi, takoj oddam. — Mestni trg 17, III. levo. — Bezrukov. 21066-23 Pri kolodvoru oddam takoj čisto in zračno sobo 1—2 boljšima osebama Poseben vhod. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21056-23 Solnčno lepo sobo opremljeno, s posebnim vho-odm in souporabo kopalnice oddam solidni osebi. Gerbičeva ul. 40, Trnovo, Ko-lezija. 21059-23 Opremljeno sobo v strogem centru, pripravno tudi za dijaka srednješolca, oddam eventuelno tudi z dobro domačo hrano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21074-23 Sobico oddam s posebnim vhodom električna razsvetljava. — Trnovski pristati 4. J. G. 21079-23 Oddam spalnico z dvema posteljama ®a dva poročenca, oz. dva gospoda za takoj. Vprašati: Mlhelič, Slomškova ul. 5, pritličje levo. 210S3-23 V lepo sobo sprejmem sostanovalca k obremn in mirnemu go-Naslov v vseh po- v vseh poslovalnicah Ju I slovalnicah Jutra, tra. 20900-231 21118-23 t spodu. slovalni Glasba, kot jo je slišal skladatelj Predstavljamo nov spored RADIONE 1959 »Radione« motorizirani veliki super »Motoselect«. Nastavitev 20 najljubših postaj s pritiskom na gumb. Automatično pravilna nastavitev postaj. Prvi aparat na gumbe je bil aparat Radione! In sicer že leta 1936! Pokazal s tem novo smer, ki so jo povzele letos vse večje znamke. Tipa 6039 A Din 9.000.— »Radione« razkošni veliki super z velikim koncertnim zvočnikom, regulacijo selektivnosti, povečano dinamiko glasu, magičnim očesom, modernimi jeklenimi elektronkami. Tipa 539 A Din 5.400.— »Radione« razkošni oktodni super z velikim koncertnim zvočnikom, regulatorjem za selektivnost in magičnim očesom. Tipa 439 A Din 4J200.— »Radione« oktodni baterijski super z regulatorjem za selektivnost, koncertnim zvočnikom, izredno štedljiv v obratu. Tipa 439 B Din 3.900.— »Radione« mali super, pravi štirielektronski super za vse valovne dolžine s kvalitetnim permanentno dinamičnim zvočnikom. Tipa 5039 Din S.400.— »Radione« potovalni super za 6 voltrri akumulator (avto ali motorni čoln) ter izmenični tok (dom ali hotel). Din 4.500.— Vsi aparati: elegantna kaseta izbranega dunajskega okusa; tri valovne dolžine; Izredno močan sprejem na kratkih valovih; precizijsko ročno deto. RADIO družba z o. z. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 7 Tel. 31* Obiščite našo razstavo na Velesejmu, pavUjon „H" nasproti Slanriča Opremljeno sobo s posebnim vhodom, takoj oddam mirni stalni gospodični. Nasl. v vseh posloval. Jutra. 21026-23 Sobo oddam solidnemu uradniku, po seben vhod. kopalnica. Naslov v vseh posloval. Jutra. 21029-23 Sostanovalca sprejmem. Piignerjeva uL 13-II. vrata 16. 2103123 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam za 200 din. D. Krl-čej. Medvedova vil. 17. 21021-23 Prazno sobo oddam na Gosposvet-ski c 8. n. nadstr. levo. 21007-23 Sostanovalca sprejmem k akademiku tehniku. 21tnikovcio volno- govejo dia so (aravco) - kup: vsa ko množino 4RBEJTER. vlaiiboi ntavska ul iS Sistem Wertheim ZANESLJIV ! VARUJE VAŠO IMOVINO DOBIVA SE POVSOD. Poljedelsko posest cca 500 ha za posetev žita in mlekarstvo v klimatično dobrem kraju kupim. — Ponudbe pod »Zahlung in Reichsmark in Deutschland 36436« na Fried, Tischler, Annonzenexpedition, Wien I, Wollzzeile 11. Inteligenten obrtnik samec, z lepo uspe vaj o-čo domačijo želi zaradi ženitve pozna nstva z damo srednjih let z nekaj gotovine zaradi po večanja obrti. Ponudbe na podr. Ju>tra v Mariboru pod »Trgovsko naobražena.« 21151-25 Državni uradnik star 34 let išče družico. Samo resne pon. na podružnico Jutra v Celju pod ?Vigred«. 21140 i 5 Gostilničar 40 letni udovec brez otrok poroči pridno, pošteno dekle ali udovo z nekaj imetjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšna poro č i tev« 20880-25 Resna gospodična uradnica, dobra gospodinja. ž? 11 z® ustanovitev lastnega doma spoznati državnega uradnika, zna čajnega intellgrnta srčne kulture, 38 do 48 let s smislom za lepo družinsko življenj«. Neano-nimne dopise pod »Mi- £5. jutra.36' n2Š758°25 , ^P1™ * mrzlimi jedili, ter z .. —--- — finim dolenjskim cvičkom in izbornim šta- Ženitve in možitve jerskim sortiranim vinom. Posebna specija-posreduiemo naj vestne liteta: dnevno sveže domače krvavice in ie. solidno in diskretno, pečenice. — Vsak dan koncert, ples i. t. d. Se priporoča TONE HUČ Vsi obiskovalci ljubljanskega Velesejma obiščite paviljon restavracije Grajske kleti na veseličnem prostoru kjer boste ob vsakem času postreženi z Velika izbira odličnih partij Informativne pro spekte razpošiljamo proti '.-poslanim din 10 v poštnih znamkah. diskretno. ->Rezor«. Zagreb pošta 3. Doslej dosežen* krasni uspehi. 20824-25 Strah naših govejih hlevov Kaj je slinavka in parkljevka V zadnjih mesecih čitamo v naših, a Se več v inozemskih dnevnih in gospodarskih časopisih o naglem Širjenju slinavke in parkljevke po državah Zapadne in Srednje Evrope, kamor je donesena iz Alžira najprej v Francijo, a odtod v Belgijo, Nemčijo, Nizozemsko, Angleško in v Švico, a v zadnjih mesecih iz Nemčije v češkoslovaško, Poljsko, Madžarsko, Švico, Italijo in Jugoslavijo. V Slciveniji amo zadnjih 16 let na slinavko že nekam pozabili, saj od 1. 1920. nismo imeli večjega opravka ž njo. Pred svetovno vojno in med njo, pa tudi prvi dve leti po zaključku miru je bila ta kužna živalska bolezen pri nas precejkrat v gostih in starejši živinorejci se je bodo kaj neradi spominjali. Bolezen se začne z mrzlico in mehurča-stim izpuščajem na gobcu in med parklJi in traja povprečno en do dva tedna Od slinavke pogin- v naših krajih razen telet, pujskov in jagnjet redkokatera žival, pa je vendar gospodarska škoda v primeru njenega- pojava že za posameznega gospodarja zelo občutna, a za skupno narodno gospodarstvo naravnost ogmmna. Krav-, izgubijo precejšnjo količino ali tudi vse mleko ter ga tudi po ozdravljenju navadno ne dobijo lahko v celoti nazaj. Goveda izgubijo znatno na težini in padejo s tem v tržni ceni. živina je več tednov nesposobna za vsako poljsko delo in vožnjo sploh. Vrhu tega pridejo omejitve v prometu z živino, kar občutno moti redni gospodarski obtok. K temu pridružijo sem in tja še izgube na mladi živini, skratka nerodna in sitna zadeva za kmetovalce, pa tudi za vse ostale stanove, ki so navezani na kmetijske pridelke. Kakšno ogromno škodo napravi pohod slinavke ,nam najbolj prcdočuje Nemčija. kjer je iznašala izguba narodnega premoženja v letih 1920. do 1921. zavoljo slinavka in parkljevke 476 milijonov mark ali več ko šest milijard našega denarja! Takrat je obolela ena četrtina nemške živine. češkofislervaški časopisi poročajo tie dni ,da znaša letošnja gospodarska škoda zaradi naglega širjenja slinavke do zdaj že 460 milijonov Kč. Umevno je, da se vse države na vse kriplje trudijo, da odvrnejo vsako mogo. čo nevarnost vnosa t? nadležne in veliko škodo povzročajoče živalske kuge od svojih mej. V to svrho so predpisani najstrožji veterinarsko-poljski ukrepi. Vsak živinorejec je v lastnem in splešn m interesu, a tudi po zakonu o zatiranju živalskih kužnih bolezni dolžan, da nemudoma prijavi vsako morebitno sumljivo obolenje živine županstvu. Večkrat se da bolezn še v kali zajeziti, preden se je razširila na sosedne hlev", vasi ali občine. V dravski banovini je lami in letos uspelo to v mnogih primerih. Slinavko povzroča po s-danjih dognanjih tako zvani vfrus, ki je mnogo manjši od bakterij in ga z najboljšim mikroskopom težavno ali sploh ne opazimo. V mo pa, da so te kHce živa bitja, ki se v živalskem tkivu množijo. Precej sličnosti ima virus slinavke z ošpicami ali koza.mi. Za kuživo slinavke so občuti ji; vi vsi parkljarjii, predvsem torej govFd. svinje, ovce in koze. Umetno ste dado ,okužiti razen tega mladi psi in mačke, kunci, morski prešički in celo kokoš. Sem in tja s? ckuži tudi človek ki dob: neprijeten izpuščaj na ustnicah in v ustih. Običajna okužba za slinavko občutljivih živali se dogaja neposredno, kadar pridejo živali v dotiko v hlevu, na paši ali na sejmu z bolnimi živali ali kužno slino in gnojnim izcedkom in parki j: v. Posredno pa se lahko okužijo tudi z raznim orodjem in predmeti ki so oneč.iščeni s slino, izcedkom parkljev in izmetmi za slinavko bolnih parkljarjev, dalje po rokah, obleki in obutvi oseb, ki strežejo v ckužnem hlevu. Tudi mleko bolnih krav, ovčja volna, kože, seno in slama ter gnoj prenašajo včasih kuživo od bolnih na zdrave živali. Prenos kuživa po zraku, pticah, muhah in klopih, miših in podganah še ni zanesljivo dokazan, čisto izključen pa tudi ni. Nevarnost obstoji, da prenesejo kokoši, ki stikajo po domačih in sosednih dvoriščih in vrtovih, bolezen slinavke v tuje hleve, še bolj velja to za svinje, pse in mačke. Potrebno je tedaj, da so živali v okuženih hlevih zaprte, a psi da se vežejo za časa trajanja slinavke v vasi na verige. Najdalje časa se zadržuje kuživo med parklji, zato se priporoča, da se rožne razpokline med parklji prvi teden po pojavi slinavke v hlevu temeljito namaž jo s tekočo smolo, katranom ali kakšnim mazilom, ki vsebuje razkuževalno sredstvo (kreolin, lizol, petrolej, smradljivec. jod ali slično). Pred hlevom in pri vhodu na dvorišče je postaviti posodo z razku-ževalnim sredstvom za izpiranje obutve oseb, ki prihajajo in odhajajo z dvorišča, a prostor pred pragom hleva in pot pri izhodu z dvorišča naj se potrosi z nega-šenim apnom. Bolezenski znaki pri okuženih govedih so nastopni: živali dobijo najprej greznico. Telesna vročina se dvigne od 39 do 39.5° C na 41 do 41.5° C, a začne padati takoj po pojavi mehurčkov na gobcu ali med parklji. Kmalu začno živali čudno cmokati in ustne skupaj tiščati, iz gobca se že kmalu po prvih znakih bolezni izcejajo sline, ki se v vlaknastih trakovih vlečejo na tla. Sluznica na notranji strani ustnic in zobno meso sta vroča ,suha in rdečkasta, a slično tudi ostala sluznica ust. Med drugim in tretjim dnem bolezni se pojavi jo na jeziku in notranji strani ustnic, posebno na brezzebnem delu gobca ko leča, grah ali oreh veliki mehurčki in mehurji z rumenkasto ali svetlo tekočino. Ti me. murčki popokajo v enem do dveh dneh in na tem mestu ostanejo rdeče, zelo boleče ranice, ki se zacelijo šele po preteku enega do dveh tednov. Pri kravah se --pazijo slični mehurčki včasih na vimenu, a pri svinjah na rilcu. Izj-mno je vneto tudi grlo. Istočasno ali malo pozneje z znaki na gobcu začno goveda stopicati, z nogami otresa/ti in težko hoditi. Koža med parklji In med njimi, pa tudi na peti oteče, postane rdeča in boleča, pojavijo se mehurčki in pozneje rane. Vsakokrat pa goveda, bolna za slinavko, ne obole na park-ljih. Ne redko se dogodi, da govedu, ovcam ali svinjam parklji po hujši bolezni celo izpadejo. Na sisah vimena se napravijo pri kravah, redko pri ovcah, kozah In prasicah mehurji do velikosti lešnika. Pri tem pride večkrat tudi do vnetja odvodnih mlečnih kanalov. V takem primeru je mleko bolj rumenkasto, sluzasto in ima grenek okus. Odrasle živali pri običajni slinavki redko poginejo. Splošno se smatra, da živina ne oboli več za slinavko, če je to bolez n že enkrat prebolela. V resnici je v večini primerov tako, toda ne vedno. Zdraivljenje za slinavko obolele živine v splošnem ni neogibno potrebno. Pač pa je treba skrbeti za m hko. zlasti tekočo hrano ali travo, dobro pitno vodo z nekoliko soli in predvsem za čisto in mehko steljo. Izpiranje gobca z malo kisa v vodi ali lahkim kamilčnim čajem je dobro pri živalih, ki imajo hude rane v ustih ali na gobcu. Važnejša je nega parkljev, ki naj se vsaj v hujših primerih v razpoki na-mažejo s katranom, kakšnim mazilom ali oljem, pomešanim s petrolejem. Mleko naj se previdno in ne pr krepko izmolze v posebno posodo, in če ni izpremenjeno, se samo prekuhano tudi lahko uživa. Rane na sisah je po možnosti namazati z ribjim, lanenim ali d rušim oljem ali pa kakšnim mazilom, da se pr j zaceiijo. Razmerno dobro in ceneno sredstvo za izpiranje gobca in parkljev je lahka iazsto-pina kalijevega permanganafa Cen gram na en liter vode). Ako je živinče zaprto, naj mu se poda v vodi ena žlica grenke soli ali pa skuhano laneno seme. Pravega zdravila ali cepiva kakor pri mnogih živalskih kugah pri slinavki še nimamo. Za primer pojava hujše oblike slinavke — imamo na razpolago serum od prejšnjih goved, ki so prebolele to bolezen. Takšen serum ne prepreči okužb?, toda omili tok bolezni in zmanjša ali zadrži odstotek izsnb na živali. Boljši obrtnik ločen, 32 let s-r.r. 'š V istotaJco raacr^arano žen *ko z nekaj karHp.ii* Ponudbe na o?l. odd. ■T"tra pod »Dvoie nih«. 20796-25 Potrt ob nenadni izgubi sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je, previdena s tolažili sv. vere, za vedno zapustila moja predobra mama, tašča, babica, teta in svakinja, gospa Trgovec ločen, ne po lastn-; kriv di. star 30 let. kateri . poseduje imovino 400 nost 666*. tisoč din, želi v svrho j takojšnje ženttve po Mesarski pomočnik star 28 let. se želi osamosvojiti in žtli poznanstva z gospodično r nekaj kapitala ali vdovo s premože-niem. Po možnosti rrilož^ sliko. Ponudbe na or1. od i Tutra pod »Srrčna bodoč- arija Pogrtif roj sna ŽUPANČIČ /fi- 20914-2 znahstVB. s 25 do 30 staro neporočeno ali vdovo .ka-ora poseduje 150.000 din. Ločenke ni to izključene. Cen j. dopise s sliko, ki se takoj vme, je poslati na ogl. odd. Jutra poc Si fro »Lepe. bodočnost ©56« 20667 25 et j Drž. staln« fant 26 let - porodi good 17 do ?.■> i?+ staro. 7. neki i gotovine. Ponudbe s sliko na ogl. od;'. Tutre pod »Lena bcd*nc-t«. 2C997-?? Lotrpela je po daljšem bolehanju v 72. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 5. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti, Trstenjakova ulica 7. na mestno pokopališče. Počivaj v miru, zlata mama! PTUJ. 3. septembra 1938. ar. Stanko Pogrujc z rodbino Tečaji moderne gimnastike že tretje leto pričenjajo v telovadnici državne učiteljske šole na Resljevi c sti privatni tečaji moderne fiziološke gimnastike za dame in gospode. Zanimanje za te tečaje je v lanskem letu poraslo, večji obisk in vzgledna vztrajnost tečajnikov sto dokazala potrebo in pravo vrednost fiziološke gimnastike. Tečaje vešče vodi v popolno zadovoljstvo tečajnikov domači strokovnjak, gimnazijski telovadni učitelj Kozak. Pod njegovim vodstvom se tečajniki naglo navduše za delo v telovadnih urah, katere jim ob prijetni družabnosti kmalu postanejo nepogrešljiva potreba. Kakor pa j? vsak začetek težak, je tudi za obisk tečajev najtežavnejše zbrati dovolj volje in začeti. Ko pa je premagana ta začetna zapreka, se tudi na novo vstopivši tečajnik seveda hitro udomači. Fiziološka gimnastika je enako namenjena onim, ki so željni in potrebni tolikega razginanja in telesnega dela, da si z njim ukrepe zunanje in notranje organe ter pridobe prožnosti in meči .kakor tudi vsem, ki hočejo svojo telesno težo regulirati na naraven in neškodljiv način ali pa onim, ki naj pri delu in igri uravnovesijo duševne lastnosti. Tečaji se vrše v higienični telovadnici na državni učiteljsiki šoli na Resljern cesti, kjer so na razpolago tekoča voda in ,--- Ostareli in vendar ostati mlad bi hotel vsakdo. Ce tudi to izgleda težavno, vendar to lahko dosežete s stalno skrbno telesno nego. Odlično sredstvo za to je Masaža z DIANO učinkuje z močjo pomladitve, ravno tako je dragocena za nego ust in las. A poleg tega je zelo poceni. — Dobiva se v vsaki boljši trgovini. Zahtevajte izrecno DIANO in vzemite samo DIANO. Imitacije energično odklonite, ker niso nič vredne! prhe. po zimi topla voda. Telovadne ure so vsak ponedeljek, sredo in petek od 6. in 8. zvečer. Vpisovanje in informacije se dobe pred urami v telovadnici. Tečaji prično v sredo, 14. t. m. ob 6. zvečer. Razstava letal Letalska razstava, ki so jo včeraj pripravili na velesejmu, je doslej največja in najbolj ilustrativna. Razstavljena niso le jadralna letala, razstavljeno je tudi najmodernejše motorno letalo domače konstrukcije in izdelave. To je športno letalo, izdelano po načrtu dr. inž. Alojzija Kuh-Ija, izdelali pa so ga v Ljubljani v garaži podjetja American Motors in je last pionirjev našega športnega letalstva Sveto-zarja in Petra Hribarja. Sedaj je začasno opremljeno s francoskim motorjem Mengin z 18 ks učinka. Pri prvem poizkusu je doseglo maksimalno hitrost 160 km na uro. Konstrukcija dovoljuje hitrost do 190 km na uro. ki io bo letalo nedvomno -<*glo, ko bo opremljeno z močnejši motorjem. Letalo je zelo elegantne oblike ter vzbuja splošno občudovanje. Razstavljena so še tri jadralna letala, in sicer »Zogling«-, last jeseniške jadralne skupine. izdelano pozimi, »Grunau-Baby>r. las* letalske grupe Pionir Ljubljana, in ■»Rhon Bussard«. prav tako last jadralne skupine Pionir. Razstavo izpopolnjujejo slike iz življenja v letalski šoli na Blokah, ki slovi že po vsej državi. Klub „Metla" Skrit pregovor Danee bo spet nekaj 7-a tir-te 3-Metlarje«. ki radi malo dalje sede nad uganko. UTATOUTDB RBJŽ1TNT1. EREKPIAOl MITENSIEO \i teh črk ie trrivi poiskati znan citat i t Gregorčičeve pe*mi Ražitve :e treba poslati do petka na uredništvo *-lutra«. Napisane naj hodo na dopisnici uaven pa naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razde! ' >ix>t neka' leo>> knjižnih nagrad. Skrivnostmi gospod Težavno ni bilo in kar lepo število reševalcev je odgovorilo, da ie bil skrivnostni gospod »ponarejevalec denar]3<. Med reševalce je razdelil c*tric Matic po žrebu osem knjižnih nagrad. Dobe jih naslednji reševalci: Ivana Cvikl. Trbovlje I., Loke 192. dobi roman ^Blagajna velikega vojvode«. Stanko ČTetnik. Maribor. Meljska 32, dobi roman »T is rov i zobje«. Ljudmila Vogrif, Trst. Rujan. Molini 681, dobi »Roman treh «>re«. A. L'ilman Ajdovščina, dobi roman >Mi-sterija«. Rudolf Cibej, Ljubljana. Masarvkova oa, Milena Cerne Dane 8, Sežana, Janko Krefl, Karlovac. Gun luličeva 9 in Fani Deklera, Vreni. Jobe po eno knjigo revije »Življenje in sve(«. GRD NOS Zakaj, da bi Vam grenil življenje ? Aparat »O r t h o d o r« popravi zanesljivo vse deformacije nosu. Cena din 90.—. ŠTRLEČE IN KLAPAJOCE USESA formira aparat »R e c t o d o r«. Cena din 90.— Rdečica nosu in obraza — Prhljaj srbečica in izpadanje las — Zaščitna intimna sredstva — Suspenzorij za šport in bolečine — Stezniki In pasovi za korpulenoo in bolečine. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE. Parf. in kozmetika »OMNLA« oddelek 1/6. Zagreb, Gunduličeva ulica S, potekat TELEFON 97-67. Srednjeveško trpinčenje za nezvestobo V Savo.ii, Italija, je zdravnik dr. Mu-rialdo zasačil s vejo ženo in flagranti z njenim ljubimcem Zvezal ju je skupaj ter ju vlačil z vrvmi povezana po ulicah. Ljudje sicer niso napadali zakoncev, pač pa so ju psovali in pljuvali, dokler se ni obema posrečilo, rešiti se vezi in se skriti v neki skedenj. TUDI NEKAJ Kazimir je prišel do ustja velike reke v Južni Ameriki. Voda je bila vabljiva in hitro se je pognal v valove. Potem pa se je iznenada nečesa spomnil in mrzel pot ga je oblil. Hitro je splaval k bregu in vprašal prvega domačina: »Slišite, ali ni morda tu v reki kaj krokodilov■?« »Krokodilov? Ne, tistih pa prav tukaj nLr »Zakaj pa ne?W »Ker se boje morskih psov. Teh pa tu okoli kar mrgoli* IZKUŠNJA Ko je odjemalka ie dve uri iskala in iskala, pa ni mogla ničesar dobiti, je dejala prodajalcu: »Mladi mož, pokličite mi poslovodjo vaše trgovine! Ta ima najbrž več izkušenj kakor vi.« »Seveda jih ima, gospaje dejal prodajalec in se priklonil. »Ko je vas zagledal, je izginil kakor kafra* BUFFET S TRAFIKO v centru mesta, odlično vpeljan, naprodaj zaradi rodbinskih razmer. Potrebna gotovina od din 120.000 do 140.000 za prevzetje blaga in inventarja. — Pismene ponudbe pod »Prigodnja kupnja P-5538« na Interreklam TIM TENOM. MORA NA LEPOTA PA/TLIN/. KI PUDRI' VV/EH NIJAN/AH DIN.25". ✓PUT aicenejše kupite moške, fantovske, kakor tudi Tivar obleke, zimske suknje, plašče, Huber-tuse, perilo, klobuke in vse kar potrebujete zase in svojo družino pri TRGOVSKI HIŠI Ptaij. miinjmHtniuHuiMiniiHMiiimmiuti!mq^ Cehtloidnl ščit, pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih SEMENIČ V. Privoz 13, Ljubljana —- tel. 36-92. Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji. -Mitustt!imMinmm?inn;i::iiHHiimi!M!ii!n:'iimns^^ Sotrudnlke proti plači in proviziji za prodajo renomira-nih pisarniških strojev IŠČE največje inozemsko podjetje te stroke za Ljubljano in deželo. Gospodje, ki popolnoma obvladajo slovenščino in po možnosti tudi srbohrvaščino, ki so navajeni intenzivnega in sistematskega dela, naj pošljejo svoje obširne ponudbe pod »50817« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. čevlji in nogavice trajajo še enkrat tako dolgo, če uporabljate SANOPED, prašek za čevlje Stane le 2.— din. — Izdeluje drogerija M. JANCIGAJ, LJUBLJANA, Krekov trg. Razpis. Izdelava poslovnih knjižic In legitimacij za privatne nameščence. Temeljem odloka predsedstva Osrednjega Odbora za posredovanje dela z dne 30. avgusta t. 1. bo dne 12. septembra 1938 ob 11. dopoldne druga ofertalna licitacija v skrajšanem roku za izdelavo 20.000 legitimacij za privatne nameščence v prostorih Javne borze dela v Ljubljani. Podrobni pogoji in vzorci za to licitacijo se dobijo pri Osrednji upravi za posredovanje dela v Beogradu, Strossmajerjeva ul. 9-ni, po ceni Din 300.— Ponudbe bodo sprejemale odrejene komisije na dan licitacije do 11. dopoldne. Ponudbe morajo biti zapečatene in taksirane po tarifni postavki št. 25 Zakona o taksah in v vsem odgovarjati predpisanim pogojem in predpisom zakona o drž. računovodstvu. Kavcija v znesku 5% ponudene vsote se mora položiti pri blagajni Javne borze dela v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. št. 1152/4/38. — iz Osrednje uprave za posredovanje dela v Beogradu, dne 31. avgusta 1938. Ekscenter stiskalnico » do 15 tonsko kupi tovarna cikorije „FAVORIT", Zeraun. I Najbolje renomiran DUNAJSKI DEKLIŠKI PENZIJONAT St. v. Kastaly v mestnem centru in v bližini univerze LANGEGASSE, Telefon A. 27422 Najmodernejši komfort, vrt s terasami. Fronta na park. Možna vsaka izobrazba! Nadaljevalna šola za jezike. Pripravljanje za univerzitetne in državne izpite. Trgovske stroke. Glasba. Slikanje. Umetna obrt in šivanje. Gospodinjstvo in tečaji kuhinjske šole (Vzorčna kuhinja). Vsaka telesna okrepitev. Poseben dom za zunaj štud. dekleta. Začetek šole 15. septembra. Zmerne cene. Otroški voziSM najnovejšin modulov Dvokoleea. motorji. UlcUdJl Šivalni rtrojl pogrezljlvi Po zelo nizki ceni! Ceniki franko! »TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26. Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhn tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača zavarovalna dražba »Jugoslavija« svojcem smrtno ponesrečenega naročnika NAŠE CENE — naša najboljša reklama! Ogromno izbiro najnovejših jesenskih modelov v vseh barvah po znano nizkih cenah, dobite samo pri »OREL« damski klobuki, sv. Petra 13 VODNE T^fRBINE za vse razmere autom. regulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdeluje In dobavlja C. F. SCHNEITER, ŠKOFJA LOKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. —- Zmerne cene! PREMOGOVNIK IŠČE rabljeno, toda zelo dobro ohranjeno, za takojšen pogon sposobno parno lokomoMIo s trajnim učinkom 100 — 120 k. s., stabilno ali prevozno, urejeno za kurjenje z drvmi ali lignitom. — Ponudbe pod »K. B.« 795 na ogl. oddelek »Jutra . Cene prehrane v gostilni pri »Lovcu" LJUBLJANA, RIMSKA CESTA 24 - vogal Blehveisova cesta 2 ZAJTRK ob 6. uri: Mleko 1 din — Kava, velika, 2 din — Caj 3 din Ka-aba 2 din — Golaž, vampi, jetrca, ledvice itd. 3 din — Razna mrzla jedila in domače pecivo. KOSILO od pol 12. do 15. ure, kuha se dvakrat: Zakuhana goveja juha ali umetna juha, 2 prikuhi po izbiri, goveje meso 5 do 6.50 din — Piška, porcija 6 din — Dunajski ali pariški zrezki 5 din. VEČERJA v mnogovrstni izbiri od 3—6 din. Hrana se dostavi tudi na dom. — V kratkem otvoritev KAVARNE. TOČIMO SAMO NARAVNA DOMAČA IN DALMATINSKA VIN A. Vsi, ki želijo prehrano, niso obvezni jemati pijač! ABONENTI NA GORNJE CENE POPUST! TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA mladega in agilnega, avtovozača, Id obiskuje že nekaj let redno vse tudi manjše kraje na štajerskem, Kranjskem in Prekmurju, sprejme stara, renomiran a, dobro vpeljana tovarna za obisk galanterijskih in Špecerijskih tvrdk. — Ponudbe na ogL oddelek »Jutra« pod: »Vpeljana znamka«. JNBIMI»WMlllHH«HIIMNWtlMIMIMW^ Vinarska zadruga v Metliki nudi najboljša prvovrstna METLIŠKA VINA bela in črna, zamenjala bi tudi za krmo (seno). Ponudbe z navedbo cene je poslati na zadrugo! i!ifii'itiimiimimifMMt