Poštnine plačana t mm m ■ ■ Slovenski Cena Din 1** Ste*. 66. V Ljubljani, torek 21. marca 1939. Leto IV Kaj je pr dobila Nemčija t zasedbo Češke in Moravske Po zasedbi Češke in Moravske pretekli teden, se je nemško ozemlje razširilo za 50.000 kv. km in sicer od 584.000 kv. km na 634.000. Prebivalstvo se je povečalo za sedem milijonov duš: od 77 milijonov na 84 milijonov. Če štejemo — kar lahko storimo — * veliki Nemčiji še slovaško ozemlje, je Nemčija pridobila še nadaljnih 52.000 kv. km zemlje ter dva in pol milijona ljudi. Se pomembnejše kakor to, so številke, ki kažejo ogromni gospodarski dobiček, kate-refJa so Nemčiji prinesle na novo zasedene Pokrajine. Pridelek žita v Nemčiji je z zasedbo teh pokrajin zrasel za 32% dosedanjega celotnega nemškega pridelka. Pridelek vina za 10%, izdelovanje piva za 25%, pri-“pbivanje premoga za 18%, proizvodnja kovinske industrije za 28%, proizvodnja kemične industrije za 26% . Na novo pridobljeno bogastvo najbolj jasno ponazarjajo naslednji podatki: Velike tovarne. Pod nemško oblast so s 16. marcem prišle naslednje velike industrijske ustanove: Škodovi zavodi t Plznu, za Kruppovimi tovarnami največja orožarna v Srednji Evropi, z 42.000 delavci in letno proizvodnjo 340.000 ton brona, 360.000 ton jekla, 385.000 ton raznih izdelkov. Batove tovarne v Zlinu, največja čevljarna v Evropi z 32.000 delavci ter z letno proizvodnjo 20 do 30 milijonov parov čevljev. Mestna pivovarna v Plzna, največja pivovarna na svetu z letno proizvodnjo od 2 do 5 milijonov hektolitrov piva. Waldes & Comp. v Pragi, največja tovarna gumbov na svetu. Češke delniške tovarne za zrcala s 15.000 delavci in z letno proizvodnjo od 60 do 100 tisoč ton zrcalnega stekla. Tkalnice Kosmanosy z 200.000 vreteni. Avtomobilske tovarne Laurin in Klement v Mladi Boleslavi z letno proizvodnjo od 10.000 do 30.000 avtomobilov vseh vrst. Tovarne mehaničnih konstrukcij v Pragi * 11.000 delavci in z letno proizvodnjo od 200 do 300.000 ton. Plavži Vitkovice s 35.000 delavci z letno proizvodnjo 750.000 ton jekla, 600.000 ton vlitih izdelkov in z dnevno proizvodnjo do 2000 ton železa. Letalstvo. Miles, Bendy & Comp, tovarne letal »Avia«, z letno proizvodnjo 200 do 500 aparatov. »Aero«, letalske tovarne v Pragi z letno proizvodnjo 600 do 1000 aparatov, letalske tovarne »Letov* Tovarne letalskih motorjev pri Walterju in Škodi. V nemške roke je prišel ves češkoslovaški vojni in civilni letalski park, ki je pred zasedbo štel 750 najmodernejših vojaških letal ter 34 civilnih potniških aparatov. Ti podatki vsebujejo v glavnem slabo polovico vseh gospodarskih pridobitev po zasedbi Češke in Moravske. Podatke za drugo polovico bomo priobčili jutri. Angilfa fn Nemč« a se borita za Romunijo London, 21. marca. m. Angleška vlada je naročila svojemu poslaniku v Bukarešti, da uradno vpraša romunsko vlado, kakšna je nova trgovinska pogodba, ki jo misli Romunija skleniti z Nemčijo. Istočasno je angleška vlada poslala v Romunijo posebno trgovsko zastopstvo, ki bo vodilo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Romunijo in Anglijo. Bukarešta, 21. marca. o. Ta teden bo podpisana nova trgovska pogodba med Romunijo in Nemčijo. Pogodba ne bo presegala običajnega okvira takih dogovorov in je njen obseg dosti bolj omejen, kakor pa je v začetku zahtevala Nemčija. Zdi se, aa je prišlo do tega zaradi odgovora romunske vlade, ki je odklonila ultimativne nemške gospodarske zahteve, zaradi razburjenja, ki so ga te zahteve vzbudile v svetu. Romunski izvoz v Nemčijo se bo po tej pogodbi povečal za 25 odstotkov. Zahteve po združitvi Ukrajine z Romuni o Bukarešta, 21. marca. m. Tz Cluja poročajo, da je Vološin pred svojim odhodom v Jugoslavijo prišel na pokrajinsko upravo ter še enkrat izročil ■uradno spomenico, s katero zahteva, da se Karpatska Ukrajina spoji z Romunijo. Na pismeni zahtevi je bil tudi pečat ukrajinske države, podpisala sta jo pa Vološin in prosvetni minister Avgust Stefan. Belgrad, 21. marca m. Predsednik bivše Karpatske Ukrajine Vološin, ki je v nedeljo pozno ponoči s svojim spremstvom prispel v Belgrad, namerava po opravljenih formalnostih odpotovati v Zagreb, kjer bo čakal na konec razgovorov, ki jih Imata dva ukrajinska ministra v Budimpešti, bivši Predsednik vlade Revay pa na Dunaju. Za sodeiovan e Bolgari t z baikansk mi dtiavami Carigrad, 21. marca. m. Predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Georgij Kjeseivanov, ki se je mudil dva dni v Ankari na uradnem obisku Pri turški vladi, je včeraj zjutraj prispel v Carigrad, kjer se bo zadržal dva dni. Nocoj bo pa odpotoval nazaj v Sofijo. V svoji izjavi, ki jo je Podal časnikarjem, se je Kjuseivanov znova zavzel *a sodelovanje Bolgarije i ostalimi balkanskimi irtavami. Zveza šestih držav za obrambe miru Zaradi zasedbe Češke, {e Anglija začela z naglim diplomatičnim delom za ustanovitev zveze demokratičnih držav proti nemškim načrtom London, 21. marca. m. Ob včerajšnjem obisku v angleškem zunanjem ministrstvu je sovjetski veleposlanik predlagal angleški vladi z ozirom na novo nastali politični položaj, naj se skliče konferenca. šestih držav: Anglije Francije. Sovjetske Rusije, Turčije, Romunija in Poljske. Sovjetska vlada pred'aga, da se konferenca teh držav skliče takoj, najprimernejšo mesto zanjo pa bi bila B u k a -rešta. Angleška vlada je o tem predlogu že povedala svoje mnenje. Govore, da je začasni odgovor angleške vlade zadovoljiv. Končni pristanek na sklicuje te konference bo pa angl. vlada dala šele, ko bo pronči>a nastale okolnosti ter se posvetovala z zastopniki držav, ki bi prišle v poštev za sodelovanje na taki konferenci. Snočnja številna posvetovanja, ki jih je imel angleški zunanji minister Ha-lifax s tujimi diplomati, so v glavnem vljala sklicanju te konference. Zaradi tega je bil sinoči znova poklican v London romunski poslan:k. London, 21. marca. o. V odločujočih krogih potrjujejo, da je Anglija začela nujne diplomatske razgovore za ustanovitev zveze demokratičnih držav. Glavno nalogo pri teh razgovorih ima minister za čezmorsko trgovino Hudson, ki je odpotoval v Varšavo in pojde od tam v Moskvo. Hudson naj bi v Varšavi razpršil vse pomisleke, ki jih ima glede morebitnega sodelovanja v tej zvezi Rusija. V Moskvi pa bo Hudson skušal od Sovjetov dobiti uradno obljubo, da Rusija ne bo podpirala v zahodnih državah dela Kominterne. Če Rusija to 6tori in če se bo rovarjenje Kominteren nehalo, bodo vse prizadete države rade pristopile k tej zvezi. Brž. ko bi Rusija to izjavila, ji bo Anglija poslala uradno vabilo za prvi sestanek te bodoče zveze. Pari*, 21 marca. m. Neodvisno od ukrepov, ki jih je francoska vlada storila za okrepitev državne obrambe, je bilo tudi v zunanjem ministrstvu včeraj živahno vrvenje. Diplomatski zastopniki tujih držav so popoldne in popoldne prihajali tja ter imeli daljše razgovore z zunanjim ministrom Bonnetom. Francoski politični krogi e posebnim zadovoljstvom poudarjajo stališče Londona in Anglije, ki je v varsitvo evropskega miru izdala celo vrsto ukrepov. Francoska politična javnost >e sprejela še s posebnim zadovoljstvom nainorejše, poročilo iz Londona, ki pravi, da vsebujejo zadnji ukrepi angleške vlade iz treh točk in sicer: Čigava bo Slovaška? Nemč^a il ba e priznava samostofnost, Madžari napovedu e o skorašn o priključitev Slovaške k Madiarski Bratislava, 21. mar. m. Visok uradnik slovaške vlade je z ctzirom na novi položaj slovaške države dal dopisniku ameriške agencije »Unite Pre6s« naslednje podatke: »Nemčija bo baje jamčila meje slovaški državi za 25 let. Slovaška je samostojna in neodvisna država, ki ima svojo lastno armado, svojo zunanjo politično službo in lasten denar. Kot osnovo za svoj denar bo Slovaška vzela 15 do 20% zlata in devizne podlage bivše češkoslovaške Narodne banke. Slo,vaška bo baje po tem sporazumu dobila tudi velik del češkega vojnega materiala, ki je zdaj na Slovaškem. Slovaška se pa obvezuje, da stopi v carinsko unijo z Nemčijo, če bi to želela ter da carinsko unijo po 6voji želji tudi lahko odpove. Nemčija bo evoje čete, ki so zdaj na Slovaškem, umaknila tako), brž ko bodo opravila avojo nalogo kol pomočnik slovaiki vladi pri razoroževanju in prevozu čeških čet ▼ njihovo domovino. Kdaj bo to, pa še ni znano. Budimpešta, 21. mar. m. Madžarski politični krogi izjavljajo, da bo nujno potrebno, da pride čimprej do razgovorov med vodilnimi madžarskimi in slovaškimi državniki. Ta sestanek bo potreben prej ali slej, da 6e pojasni medsebojno stališče obeh držav, kakor tudi stališče teh dveh držav do Nemčije. V tem oziru je zelo zanimiv tudi uvodni članek uradnega »Uj Madjarsag«, katerega članki red da niso bili vedno v skladu z mnenjem madžarskih vladnih krogov. V omenenjem članku pravi pisec, da je čisto gotovo, da bo Slovaška pre| ali dej priključena k Madžarski in da je radi tega tudi gotovo, da Nemčija tej vrnitvi Slovaške k Madžarski ne bo delala nobenih ovir. Tudi Madžari hočejo pomagati Nemcem, kakor so Nemci Nemške Iz ave o zadnjih dogodkih v Srednji Evropi „V Srednji Evropi ima besedo samo Nemčifa" Ncmči a n ma n?kak?h sovrain h namenov proti Jugoslavlfl Berlin, 21. marca. o. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je snoči imel govor, v katerem je zavračal napade angleškega, francoskega in ameriškega tiska saradi zasedbe Češke in Moravske. Dejal je, da ima pač vsakdo pravico nasprotovati nemškim načrtom in zahtevam, da pa Anglija nima pravice govoriti o tem, da so nemški koraki neutemeljeni in krivični. Vse, kar je Nemčija zadnja leta storila — zasedba Avstrije, sudetskega ozemlja ter Češke in Moravske, vse to je samo poprava krivie, ki jih je Nemčiji prizadela versajska mirovna pogodba. Do zadnjih zgodovinskih dogodkov v Srednji Evropi je po Goebbelso-vi trditvi prišlo s pristankom vseh prizadetih ljnd-stev in so bile spremembe izvedene v zadovoljstvo vseh. Anglija in Francija nimata nikake pravice zahtevati, da bi ju Nemčija o svojih načrtih obveščala. Vprašanja Srednje Evrope so nemška sadova, ustvaritev protektorata nad Češko je bila stvar, ki je zanimala samo Češko in Nemčijo ter nikogar drugega. Uradno glasilo nemškega zunanjega ministrstva »Deutsche diplomatiscli-politische Korespon-denze v zndnii številki ostro piše proti poskusom raznih tujih krogov, ki govore, da ima Nemčija sovražne namene proti Romuniji in Jugoslaviji. Ti krogi bi radi razburili srednjeevropske države proti Nemčiji in ne računajo, da bi g tem lahko vzbudili v jugovzhodnih evropskih državah hude posledice. Čeprav sta n. pr. Romunija in Nemčija zanikali razne nesmiselne vesti, trdijo na Angleškem še zmerom, da je Nemčija poslala ultimat Romuniji, ultimat, ki naj bi Romunijo gospodarsko podredil Nemčiji. Gre pa samo sa pogajanja za sklenitev gospodarskega sporazuma, koristnega sa obe državi. Prav tako poskušajo s takšnimi spletkami tudi v Belgradu. Toda prav Nemčija 'misli, da je močna in neodvisna Jugoslavija, ki bo Uvela pod vlado, ki si jo sama želi, po eni strani nacionalna nujnost, po drugi strani pa steber evropske stalnosti. Navedene spletke v Belgradu streme za tem, da pripišejo Nemčiji namen, da razširi separatistične tendence v nasprotju s vsemi načeli svoje politike. Gredo celo še dalje in govore o velikem vznemirjenju, ki se pojavlja v Sofiji. Is tega se vidi, da je namen teh ooročil samo to, da povzroča vsnemirjenje. Ta neumna laž je morala iti v svet zlasti za to. da spravi javnost v tujini na krivo pot. Sati v Rigi Veliki šahovsiki turnir v Rigi je skoro že končan. Včeraj so udeleženci začeli igrati že zadnje kolo, katerega rezultati pa še niso znani. V predzadnjem kolu so igralci stali takole: Szabo It Flohr 10 in pol (1), Mikenas in Stahlberg 10 in pol, B8i>k 8 in pol (1), Bogoljubov 8 in pol. Faigins 8, Petrov 7, in drugi. Kakor se vidi iz stanja po tem predzadnjem kolu, je še zelo dvomljivo, kdo bo zasedel prvo mesto. Na vsak način pa je gotovo, da se je tudi na tem turnirju madžarski velemojster Szabo odlično držal, nič slabše kot na zadnjih mednarodnih turnirjih, ki se jih je udeležil. Po uspehih do predzadnjega kola ni izključeno, da bi tud’ na tem turnirju dosegel prvo mesto, ali pa ga vsej delil Flohrom. Stahlberg je proti koncu nekoliko popustil. Če bi tudi pri zadnjih partijah tudi tako odlično zaigral, kakor je zaigral v prejšnjih kolih, bi ga gotovo nihče ne mogel prehiieti, ea; je krepko vodil in je bila večina prepričana, da bo on zmagovalec v Rigi Bogoljubov je tudi na tem turnirju dokazal, da njegove šahovske moči popuščajo in da niso več kos mladim velemojstrom. Tekme v Planje* odpovedane Ljubljana, 21. marca. >Zveza za tujski promet v Slovenijic nam je poslala dopis (bogvedi zakaj v hrvaščini?!), v katerem nam sporoča, da je nameravana velika skakalna prireditev v Planici, ki naj bi bila 26. marca, to nedeljo — odpovedana. Padlo je premalo snega, da bi bila prireditev izvedljiva. Podpisana »Tujskoprometna zveza, zastopstvo »Putnik«, Ljubljana. Letos torej ne bomo gledali v Planici smuških poletov. Zima našim prirediteljem tokrat ni bila naklonjena. Milijon podpisov za sklicanje nove mirovne Konference, ki naj bi izboljšala politične in gospodarske razmere, so zbrali v Angliji in izročili spomenico s_ to zahtevo predsedniku vlade Chamberlainu. Prvi protektor Nemčije za Češko, bivši zunanji minister Neurath, bo še ta teden odpotoval v Prago in zasedel svoje mesto. Maršal Goring je snoči odpotoval na svoj nadaljnji dopust v Italijo, v čemer vidijo dokaz, da se je politično stanje pomirilo. Velika spominska svečanost v_ čast češkim vo-iakom, padlim in pokopanim v Franciji, je bila v nedeljo na osrednjem pariškem pokopališču. Udeležilo se je je ogromno ljudi. Romunski poslanik v Londonu je včeraj imel dva dolga razgovora z angleškim zunanjim ministrom Halifaxom. Litvanski znnanji minister Je bil včeraj sprejet pri nemškem zunanjem ministru in se z njim razgovarjal o vprašanju Memela, ki bi ga tamošnji narodni socialisti radi že v kratkem priključili Nemčiji. Nemška vlada je nnjno povabila v Berlin poljskega zunanjega ministra Becka. Madžarski regent Horthy je izdal proglas Ukrajincem, v katerem obljublja avtonomijo. 1. V posvetovanjih z dominioni o 6kupnem nastopanju za obrambo minu. 2. V pripravah za sklenitev širšega varnostnega pakta in 3. V razgovorih o načrtu, da ee prisrčni sporazum med Anglijo in Francijo spremeni v angleeko-francosko vojaško zvezo. Vesti 21. marca Prvi predsednik slovaške republike naj bi bil dr. Tiso, dr. Tuka pa bo postal predsednik vlade. V Berlin sta odpotovala slovaška ministra dr. Tuka in Durčanski na gospodarska pogajanja z Nemčijo. Belgijska vlada zavrača vesti, da bi ji bila Nemčija poslala gospodarski ultimatum, Sodoben ultimatu Romuniji, novi prijateljskih odnošajev med Poljsko in Anglijo je govoril angleški minister za čezmorsko trgovino Hudson na pojedini, ki so mu jo priredili snoči v Varšavi. Hudson je v razgovorih z zunanjim ministrom Be-ckom pripravil vse potrebno za obisk polj-v skega zunanjega ministra v Londonu. Češka vlada bo najbrž že danes spremenjena, kakor poročajo iz Prage. Anglija o priključitvi Češke k Nemčiji London, 21. marca. Zaradi zasedbe Češke in Moravske po Nemčiji sta imela angleški ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax govore, ki po svoji ostrini in jasnosti nimajo primere v povojni angleški zgodovini in ki jasno napovedujejo bodoče angleško razmerje do Nemčije. Predsednik angleške vlade Chamberlain je v svojem govoru navedel naslednje pomembne trditve: »Kako je mogoče dogodke zadnjega tedna spraviti v sklad z zagotovili, ki sem jih dobil v Mtinohenu? Gotovo je, da sem kot podpisnik sporazumov v Miinchenu imel pravico biti obveščen o tem, ali misli kancler Hitler, da je treba ta sporazum pokopati. To je bilo določeno v mtinchenski izjavi. Namesto tega je Hitler sam krojil zakon. Se preden je bil češki predsednik sprejet in preden so mu bile stavljene zahteve, katerim se ni mogel upreti, so nemške čete že korakale in 60 bile čez nekaj ur v češki prestolnici. Ali se zdaj ne poraja neizogibno vprašanje: Če je tako lahko najti razloge, da se ne držiš zagotovil, danih tako slovesno, kakor so bila dana v Mdnchenu — kakšno vero naj potem dajemo kakim drugim zagotovilom, ki izhajajo iz istega vira? Ali je to bil zadnji napad na neko majhno državo, ali bodo za njim prišli še drugi? Ali je to korak do poskusa za dosega nadvlade nad svetom s silo?. Ni je žrtve, ki je ne bil pripravljen sprejeti za mir. Ena 6ama žrtev je izvzeta: svoboda, katero smo uživali stoletja in kateri se ne bomo odrekli nikdar. Zunanji minister Halifax je v 6vojem sinočnem govoru dejal: »Po zadnjih obvestilih mi je težko verjeti, da nenadni sklep nekaterih slovaških voditeljev o popolnem odcepu od Prage ni imel kakega drugega vzroka. Po munchen-skem eporazumu so Nemci še dalje ostali pod češkoslovaško, da bi lahko služili na-daljni nemški propagandi. Težko se je izogniti zaključku, da večina incidentov pred vkorakanjem nemških čet ni bila nalašč izzvana in v naprej določena. Mislim, da ni treba mnogo govoriti o tem, kako je češki predsednik »prostovolj-noc sprejel podjarmljenje češkega naroda. Zaradi okolnosti, ob katerih je dr. Haeha odšel v Berlin, in zaradi dejstva, da je bila Češka delno že zasedena, so njeni zastopniki imeli malo upanja za uspešen konec pogajanj. Dosti verjetneje je, da je bil Čehom postavljec ultimat in da so se udali zaradi grožnje s silo, da bi rešili svoj narod pred raznimi strahotami. Namesto raznih pojasnil o zadnjih dogodkih, naj bi Nemčija poudarila rajši, da je pri njih igrala pripravljalno vlogo njena Bila, kakor je to v resnici tudi bilo. Do mttnehenskega sporazuma se je dalo misliti, da je bil Hitler zvest 3vojim načelom, ko se je še septembra skliceval na samoodločbo narodov. Zdaj je ta načela opustil, ko je izvedel dejanje, ki jemlje pravice, na katere se je Nemčija še lani sklicevala. Ali se ne bi bilo vprašanje četrt milijona Nemcev na Češkem moglo rešiti drugače kakor 6 podjarmljenjem osmih milijonov Čehov Ali je nemška politika zašla v novo razdobje in bo Nemčija težila za tem, da zavlada tudi nenemškim narodom. Vsi koraki za gospodarsko sodelovanj« in pomirjenje Evrope in vsa prizadevanja so uničena E nemško akcijo pretekli teden. Za zdaj ni mogoče docela pravilno oceniti posledic nemškega koraka. Zgodovina priča o mnogih poskusih za nadvlado v Evropi. Toda vsi ti poskusi so se končali prej ali pozneje s hudim porazom.c Ljubljana od včeraj do danes Jasno, liladno in lepo vreme je spet zavladalo v naši deželi. Kako lep je zdaj pogled s kakšne vzvišene točke, recimo z ljubljanskega Gradu ali pa z Rožnika, tja v ravnine in proti sneženim Kamniškim planinam! Sever vzdržuje lepo vreme, pomaga pa mu tudi burja. Seveda ni tako gorko kakor bi marsikdo želel. Zlasti jutra so še precej mrzla. Davi je v našem mestu kazal termometer minus tri stopinje Celzija. No, pa ta mraz človek rade volje prenese, saj ve, da ne bo mogel trajati več dolgo časa, kajti... nekaj se je zgodilo. Ali veste, kaj? Danes imamo prvi sslužoeni« pomladni dan. V koledarju je zapisano črno na belem: 21. marec — pomlad! Zdaj gremo toplejšim časom nasproti! Kmalu se bomo že greli na soncu pred hišami. Kmalu bosta ozelenela hrib in log, polja in travniki bodo spet zeleni, pokriti s tisto svežo, svetlozelenkasto barvo, ki je tako lepa, da človeku kar srce hitreje udari, ko jo spet zagleda. Zdaj se bodo spet oglasile spomladanske »viže« kakor tista »Prišla je, prišla zelena pomlad« ali pa »Sneg za to leto slovo je že vzel, shranil je starček svoj čemer vesel, zebca zletela in je zapela, nis’ me ti mrazek še vzel«. Pomlad je pa res najlepši letni čas. Vsak človek se začuti v spomladanskem soncu nekam pomlajenega, poživljenega. Življenje se mu spet zazdi veselejše in prijetnejše. Kako tudi ne? Tako lepo zeleni vse in cvetje naglo pokriva pusto grmovje ter prazno, rjavo zemljo, ki se je zdela jeseni in pozimi tako obupno zapuščena. Nebo je jasno kot ribje oko, ptiči veselo prepevajo, sonce sije, otroci rajajo po tratah in se razposajeno love okrog hiš. Še staremu človeku šine nekaj poskočnega v kosti; najrajši bi se tudi sam zavrtel in zabrundal veselo melodijo. V vsakem človeku, ko se vrne vesela pomlad, leto za letom ožive spomini na ta veseli čas kakor ga ie že bil prestal. Vsake vrste spomini so to. Kaj čudnega, če se človeku, ki ima smisel za lepo pesem, vsako leto skoraj sami od sebe porode veseli zvoki pesmi, ki jih je bil že pel ob spomladanskem času. Toliko jih je in njihovi akordi prav v tem času leto za letom spet dobe novi, živi smisel, dejali bi, prav poseben pomen. Če te pesmi zapoješ kdaj drugič, se ti ne zde nič posebnega, če pa jih spomladi, ob času, za katerega so bile namenjene, pa se ti zazde vse drugačne, vse bolj pomembne. Kako prisrčno občutimo na primer vsako leto spomladi tisto staro pesem »Že slavčki žvrgolijo«! Je že tako, kaj hočemo! Nekaj otročjega čustva ostane v vsakem človeku vse življenje! Prav nič se ga ni treba nikomur sramovati, saj priča, da človek ni ostarel in splesnil, ampak je ostalo v duši mlad! V brivskem salonu fe gorelo Včeraj ob pol osmih zvečer je službujoči telefonist z banske uprave telefoniral na reševalno postajo, da gori tam na Tržaški cesti v hiši št. 4, kjer ima svoj brivski salon g. Franc Medica, ki stanuje v Rožni dolini. Reševalci so se nemudoma pripravili za pot, v eni minuti so bili že gotovi za odhod. S seboj so vzeli motorko. In že je po ljubljanskih ulicah zadonela znano znamenje: »Gori!« Brž so bili pri brivskem salonu in začeli gasiti. Pridno so delali, tako da so požar zadušili že v dobre pol ure in se vrnili spet na reševalno^ postajo. Naslednje podrobnosti o tem požaru so nam sporočili: V zadnji sobici brivskega salona je nastal ogenj, kakor domnevajo, zato, ker je nekdo pozabil izključiti aparat za trajno ko-dranje. Segrevanje ie postalo premočno, pa se je vnela polica, ki je pritrjena v bližini aparata. Na tej polici je bilo prav mnogo loncev s firnežem in laki; gospodar se je pripravljal, da bo lokal nekoliko polepšal. Tudi tekočine, ki so bile v loncih, so se vnele. Ogenj se je kaj naglo razširil še na leseno steno z ogledalom. Požar je dosegel še mizo, ognjeni zublji so obliznili še razne aparate, med njimi sušilni aparat ter aparat za trajno kodranje. Domači, ki stanujejo v hiši, so opazili, da se je iz salona začelo kaditi, pek, ki ima svoj lokal v isti hiši, pa je postal pozoren na sumljivo pokanje in hreščanje, ki je prihajalo iz brivskega salona. Takoj so vedeli, da razsaja rdeči petelin. Zadaj so vdrli v salon in začeli polivati goreče predmete z vodo. V tem pa so se tudi že pripeljal reševalci, gasilci, ki so rdečemu petelinu takoj zavili vrat Kolikor se je dalo na kraju samem v prvem času preceniti, je utrpel gosp. Medica kakSnih 6 do 7000 dinarjev škode, morda pa tudi nekoliko več. Safe so sc vnele Komaj štiri minute potem, ko so bili reševalci poklicani tja na Tržaško cesto, je na reševalni postaji vnovič zabrnel telefon. Okrajno načelstvo v Hrenovi ulici je alarmiralo reševalno postajo, da so se v Hrenovi ulici in sicer v hiši št. 8 vnele saje v dimniku. Prvo moštvo se je bilo že odpeljalo reševat na Tržaško cesto, zato je morala na reševalni postaji stopiti na delo rezerva, ki se je takoj odpeljala z orodnim avtomobilom na kraj. Ugotovili 6o, da v dimniku res gorijo saje, pogasili so ta požar in postavili stražo za vsak primer, dokler ni p riše' dimnikar, ki je opravil svoje in odstranil nevarnost. Včeraj se je na reševalni postaji pokazalo, da je reševalnega moštva včasih premalo. Ob času, ko sta bili prvo moštvo in rezerva pri gašenju dveh požarov, je bila reševalna postaja klicana trikrat za prevoz bolnikov; v tri razne kraje bi morali! Zgodilo se je, da se je moral na Lipe, kjer «o nekomu počile^žile, odpeljati sam šofer, ki je bolnika tudi naložil na avtomobil ter ga odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Pravijo, da bo takim zadregam že v kratkem pomagano, ker bo število reševalcev povišano. Dobili pa bodo na reševalni postaji tudi nov avtomobil. „Na tleh leži en hud vojščak, pa kakor fagnfe ie krotaki“ Takole poje narodna pesem o pohlevnem mo-fcu, ki ima hudo ženo. Še dandanašnji, ko so moški zapisani v raznih društvih za krepljenje mišic, včasih tole narodno opazovanje prihaja do polne veljave. Včeraj ga je preskusil brezposelni delavec V. A., ki stanuje v Tomačevem. Presneto hudo je okusil moč šibkega spola včeraj okrog poldne! Ob pol enih popoldne ie bila reševalna postaja obveščena, da leži tam Smartinski cesti v nezavesti hudo pretepeni moški. (Kadar se kaj zgodi na sredi ceste, pravijo na reševalni postaji temu s strokovnim izrazom »javno«.) Brž so se odpeljali na kraj in pobrali reveža. Bogve kaj se je bilo zgodilo, so si mislili. Pa so se nemalo začudili, ko so zvedeli, da gre za brezposelnega delavca, ki ga je tako gromozansko nabila — lastna žena! Pa pesniki tako pridno in vneto govore o »nežnih ročicah«! Žile si |e prerezal Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali '''ica pri nekem ljubljanskem posestniku. Imena ca še nismo mogli zvedeti. Nesrečnež si je iz neznanega razloga prerezal žile na rokah. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico, kjer mu pa Že niso mogli več pomagati. Po kratkem času je že umrl. Pet ponesrečencev v bolnišn o Z lestve je padel sin posestnika iz Ljubljane, Viljem More. Prav močno se je pri tem potolkel po obrazu. — Po stopnicah je šla rudarjeva žena iz Zagorja ob Savi, Angela Sušnik. Nenadoma ji Je spodrsnilo, padla je in si zlomila desno nogo. — Brezposelni pekovski pomočnik Jože Remec iz Ljubljane se je peljal s kolesom. Izgubil je ravnotežje, padel in se močno potolkel po glavi. — Nekdo ee je bil hudo ujezil na Smoleta Franca, posestnika iz Velikega Gabra. Kar z motiko ga je udaril po glavi. Smole je prišel po zdravniško pomoč v ljubljansko bolnišnico. — S kolesa je padel kamniški mizar Jože Žedovec. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Dom naše prosvete Prav pridno se prijavljajo podpisniki za osrednji dom slovenske katoliške prosvete. Dan za dnevom prihajajo nove prijave. Bodoči osrednji dom naše prosvete bo nosil lepo ime »Slovenski dom«. Dom bo to, v katerem bodo nastanjene uprave vseh naših katoliških prosvetnih organizacij. Tako osrednje poslopje je bilo v Sloveniji za zdavnaj potrebno. Naše organizacije so se doslej večinoma nahajale v prostorih, ki niso odgovarjali innogo-stranskim poslovalnim in upravnim potrebam, v bodoče bo to vprašanje rešeno na idealen način. Vsi naši dobri ljudje se važnosti te zgradbe prav dobro zavedajo; zato za novo stavbo tudi že pridno prispevajo. Danes navajamo spet nekaj imen. Po 1000 din so darovali: Dom. Čebin; A. P.; Fajdiga Slavko; Viktor Vidic; Ana Janežič; Franc Miklavčič; Anton F. Kos; Frane Košenina, klepar; A. M.; Železnik'Nace; Tršinar Slavko; Šinkovec Marica; Vlado Fajdiga. Nenavadna gosta v mestni oskrbnlinfd Maribor, 20. marca. V mariborsko oskrbnišnico sta bila te dni sprejeta v oskrbo dva stara človeka, ki bi po svojih premoženjskih razmerah spadala vse drugam, kakor pa v tak zavod za najrevnejše meščane. Pri obeh pa so nenavadne razmere zahtevale, da se zavzame mestna občina za nju. Oba dogodka sta vzbudila v Mariboru veliko govoric in veliko razburjenja. V prvem primeru gre za očeta italijanske grofice 76 let starega moža, ki je stanoval v svoji hiši v Stritarjevi ulici. Imel je v hiši več stanovalcev, v svojem stanovanju pa je živel popolnoma sam. Zadnje čase ljudje starčka niso več videli nikjer ter so postali zaradi tega pozorni. Obvestili so potem mestni socialnopolitični urad v skrbi, da je morda starček bolan. Organi mestnega socialnopolitičnega urada so ga obiskali ter ga našli v nepopisnem stanju. Ležal je v postelji ves zapuščen in sestradan, stanovanje je bilo silno zapuščeno ter se je širil iz njega silovit smrad. Stari revež je bil v postelji že napol gnil. Spravili so ga potem v mestno oskrbnišnico, kjer ima sedaj zdravniško nego in čisto posteljo ter pošteno hrano. Mestna občina je poskrbela, da mu je sodišče postavilo tudi skrbnika, ki bo upravljal njegovo hi- šo, saj se ne ve, kaj je z najemnino in davki. Starec je bil v Mariboru popolnoma sam, brez svojcev, hčerka pa živi v Italiji, kjer je poročena, kot že omenjeno, z nekim grofom. Sestradana starka, ki tehta samo 26 kg Drugi primer je še mnogo bolj tragičen. Pred nedavnim časom je bilo na jdeno pred policijo pismo, naslovljeno na policijski komisarijat. V tem pismu sporoča anonimni dopisnik, naj se policija zanima za neko staro gospo, ki živi v Mag-dalenskem predmestju v svoji hiši, katero njen 20 let mlajši mož neprestano zaklepa v stanovanju, sam pa živi večinoma na svojem posestvu na deželi. Med tem pa, ko je mož odsoten, ne more starke nihče oskrbovati, sama pa si tudi ne more pomagati, ker leži v postelji bolna. Policija je zadevo preiskala ter je ugotovila takšne razmere, da je bila mestna občina prisiljena intervenirati ter sprejeti v mestno oskrbnišnico, kjer sedaj umira. Starka je tako sestradana, da telita jedva 26 kg. Sama kost in'koža je je. Ta primer je bil prijavljen državnemu pravdništvu, ki je uvedlo preiskavo, da se ugotovi, če niso njeni svojci krivi, da je uboga reva živela v takšnih razmerah. Iz Legije koroških borcev ftrastnik, 20. marca. V nedeljo, dne 19. t. m. je bil občni zbor tukajšnje Legije koroških borcev, kateremu je prisostvovalo skoraj vse organizirano članstvo. Zbor je otvoril predsednik g. Jože Groznik, šolski upravitelj in kapetan I. razr. v rezervi, ki je pozdravil zborovalce, pred vsem pa zastopnika glavnega odbora tov. Kristana. Iz predsedstvene-ga poročila je bilo razvidno, da je število članstva naraslo na 68 organiziranih borcev, ki so kot nekdanji čuvarji severne meje še tudi danes na svojem mestu in žele delati z vsemi močmi za dobrobit domovine in svojega vrhovnega poveljnika Nj. Vel. kralja Petra II. Živahno pozdravljen je podal obširno poročilo o delu glavnega odbora društveni glavni tajnik, ki se je dotaknil vseh perečih zadev, ki še vedno čakajo ugodne rešitve. V svojem obširnem govoru je predvsem poudarjal, da moramo složno nastopati, ne samo borci, temveč vsi, ki jim leži na srcu skrb za veliko svobodno in nekremagijivo domovino. Živahno odobravanje, s katerim so zborovalci pozdravili zaključne besede, priča, da vlada med bivšimi borci-tovariši tudi še danes po 20 letih še tista tovariška ljubezen, ki jih je družila na bojnih poljanah. Volitve novega odbora so se izvršile z aklamacijo ter je bil izvoljen ves dosedanji odbor. * Prihodnjo nedeljo, t. j. 26. marca bo redni občni zbor kraj. organizacije Legije v Tržiču, in sicer ob 9 dopoldne v kavarni Javornik. Isti dan bo občni zbor kraj. organizacije v Kranjski gori, in sicer ob 11 dopoldne v hotelu »Razor«. Vremensko poročilo Pokljuka: —4, sončno, 5 pršiča na 50 podlage. Dom na Komni: —12, sončno, 145 snega, prisojno osrenjen, osojno pršič. Dom na Voglu: —10, sončno, 140 snega, pršič. Krvavec: 9, sončno, 50 snega, prisojno osre- njen, osojno pršič. Velika Planina: —8, 140 snega, prisojno osrenjen, osojno pršič. Mozirska planina: —8, sončno, 70 snega, osoj-n o pršič, prisojno sren. Peca: —8, sončno, 25 pršiča na 60 podlage. Tajinstven uboj Maribor, 21. marca. Pred okrožnim sodiščem je danes razprava proti 24 letnemu Francu Rojhtu iz Rucmancev, ki je obtožen zaradi uboja. Obtožnica mu očita, da j« dne 22. januarja t. L v Rucmaneih z nožem zabodel in usmrtil Franca Pavliniča. Zadeva je precej zamotana ter zagonetna. Omenjenega dne je kuhal Franc Zagoršek žganje v svoji viničariji v Ruc-mancih. Zvečer se je zbralo tam dosti ljudi, med njimi sta bila tudi obtoženi Rojht in pokojni Pavlinič. Rojht je bil pijan ter je vse izzival. S Pavliničem sta se sprla, ker mu je Rojht očital, da ga spravlja pri njegovem dekletu v slabo luč, ker ji govori, da ima Rojht razmerje tudi z drugimi dekleti. Začela sta se ruvati, vendar so ju drugi fantje razdružili. Potem so se vsi zopet mirno zabavali, okoli polnoči pa je prepir znova izbruhnil. Sedaj je več fantov potegnilo z Rojhtom ter Pavliniča izrinili iz hiše. Med ruvanjem je Pavline potegnil nož ter enega izmed fantov rahlo oprasnil po obrazu. Pavlinič je nato odšel iz sobe, za njim pa je šel še Rojht, ki se je čez kakih W minut vrnil nazaj ves bled in razburjen ter tu pustil nekaj časa nobenega drugega fanta iz 60^e' Cez nekaj minut pa je prišel v sobo že Franc goršek ter prinesel razburljivo novico, da le*1.1^ naj pred vrati Pavlinič v mlaki krvi mrtev. Vsii so bili takoj prepričani, da ga ni usmrtil nobeden drugi kakor Rojht. Ta pa je dejanje takoj tajil* Pravi, da so zunaj stali še drugi fantje, ki so na; valili na Pavliniča ter da je komaj sam pred njinj1 ubežal v hišo. Vendar njegov zagovor nima podlage, ker so priče izpovedale ravno nasprotno. rO njihovih izjavah ni bilo zunaj nikogar, kakor samo Rojht in pokojni Pavlinič in ga ni mogel nihče drugi ubiti. Rzaprava, h kateri je povabljenih cela vrsta prič, ob času poročila traja. Uspelo zborovan*e in lepa akademija katoliških delavcev v Kranju Na prav lep način je članstvo podružnice ZZD v Kranju proslavilo praznik svojega zaščitnika sv* Jožefa. Zjutraj po skupni 6V. maši, ki je bila v farni cerkvi, je bilo v Ljudskem domu veliko de" lavsko zborovanje, zvečer ob 8 pa je bila istotafl* delavska akademija. Delavskega zborovanja so se poleg lepega St«* vila delavstva udeležili tudi zastopniki oblast*' Predvsem moramo omenti navzočnost narodnih poslancev g. Janeza Brodarja in g. Semrsuja R>j' dolfa, dalje okrajnega glavarja g. Lojka in predstojnika mestne policije g. Uršiča. Po pozdravu je predsednik podružnice ZZD v Kranju g. Lojze Megla v kratkem nagovoru amen:l težave delavskega stanu, obenem pa dajal delavcev upanje, da bo prišla rešitev in sicer od nikjer drugod kakor od krščanske organizacije ZZD. Izredno lep govor je imel nato zastopnik cen* trale ZZD narodni paslanec g. Smersu. Govoril je o velikih socialnih krivicah, ki jih dela danes svet delavstvu in primerjal sedanji čas z onim časom, predno se je rodil Kristus. Krstus je s svojim naukom in s svojim življenjem obsodil vse tiste, ki ustvarjajo razliko med ljudmi in jasno pokazal, da sa pred Bogom prav vsi ljudje enaki. Njegova prilika o gospodarju, ki je najel delavce v svoj vinograd in prav tako dobro plačal tudi tiste, ki so pozneje prišli na delo,- kaže, da bi se morali delodajalci zavedati, da so dolžni oskrbeti svojega delavca, kolikor potrebuje za dostojno življenje. Kakor je v tistih časih naredil Kristusov duh pravo revolucijo glede družabnega reda in socialnosti, tako se naj tudi sedaj naše delavstvo najprej prenovi s Kristusovim naukom, ec oklene enotne krščanske organizacije, potem pa bo z božjo pomočjo in podprta od oblasti dosegla svoje človečanske pravice. Kakor g. Smersu, tako je bil tudi narodni poslanec g. Janez Brodar od navzočega delavstva prisrčno pozdravljen. Povedal je, kako enotno je organizirano kmečko ljudstvo v krščanski organizaciji »Kmečki zvezi« in da se mu je radi s v o, j e enotnosti že posrečilo zmagati 6 svojimi zahtevami. Zato je izrazil iskreno željo, da bi se tudi naše delavstvo združilo v enotni in krščanski organizaciji in hodlo po tej poti ad zmage do zmage. Avtomobilska nesreča v Bukoviiaku pred sodiščem Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča v Celju je bila danes razprava proti 23 letnemu šoferju in mehaniku G. Fritzu, ki je 19. oktobra lani v Bukovžlaku povozil s tovornim avtomobila Janežiča Emila. Šofer je vo.zil po levi strani in zadel z levim delom karoserije Janežiča, ki 'e prihajal nasproti. Udarec je bil za Janežiča usoden, saj je na posledicah umrl v celjski boln.šnici. Državni tožilec je obtožil Fritza še drugega prestopka da je namreč ogrožal življenje še dveh oseb, k: sta korakali po cesti za Janežičem. Razprava ;e bila danes na kraju nesreče, po.tem pa se nadaljevala na sodišču. Sodnik se je prepričaj o šoferjevi krivdi in ga obsodil na 1 mesec dni zapora. H«rw»y Allen: 181 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec >Moral sem ga zapreti,« se je opravičeval Juan. »Kakor hitro je pes zaslišal godbo, je kar podivjal. Tam, kjer je on doma, gospod Nolte, pomeni trobentanje in bobnanje, da se je začel lov na leve, ali pa boj. Tu je seveda drugače, toda kako naj vendar to dopovem neumni živali.< »No, kdaj nič ne pomaga, bomo morali pač blazine nadomestiti z novimi,< je odvrnil Vincenc jezno in ponudil senjoru Mantiju sedež, s katerega je žima visela kar v čopih. Antonio pa se je moral še precej dolgo truditi, predno se mu je posrečilo ukrotiti neugnanega močnega psa, ki se je še vedno ves tresel in lajal. Peljali so Montija nazaj na poslaništvo in se obrnili proti staremu mostu pri Tuilerijah, Most je bil narejen tako, da ga je bilo moiao dvigniti. »Poglej nol«, je zaklical Vincenc in kazal za vozom, ki je švignil mimo. Antonio je imel še toliko časa, da je videl elegantno koči jo, ki je trenotek za tem že zavila za vogal. Sivolas mož s cilindrom na glavi in neka mlada ženska v klobuku, ki so ga krasila nojeva peresa, sta sedela v njej. Ženska je pravkar z malomarnim gibom položila avoje roke, na katerih je nosila sive rokavice, v naročje. Antonio je začudeno pogledal Vincenca, kakor bi ga hotel vprašati, kaj naj to pomeni. »Angela in Debrttlle«, je pripomnil Vincenc. »Ali naj ju poskusiva dohiteti?« »Ne,c je odvrnil Antonio po kratkem premisleku. >Morda bi jima ne bilo ljubo.« Vincenc je prikimal. > Debrttlle mi je pred nekaj dnevi dal zate neko pismo, ko je slišal, da kmalu prideš. Ni bilo prilike, da bi ti bil to povedal.« . . »Tudi zdaj ne bova mislila na to«, je odvrnil Antonio. »Rad bi jo videl, toda v tem trenotku si ne želim ničesar drugega, kakor da bi žimprej prispel v »Volčji dvorec«. Saj sva že v našemu delu mesta.« Pri »Homme Arm4« sta zavila za vogal in se pripeljala pred hišo it. 17, kjer ju je stari Pavel prisrčno pozdravil. Simba je bil v skoku zunaj. Na v>;o moč je lajal in tekel pred njima po zavitih stopnicah navzgor. Ko sta končno prispela na vrh, sta se podila po vseh prostorih, kot šolarji, ko pridejo domov na počitnice. Kovčegi iz Rein- ceya so se prispeli, in Vincenc je od samega veselja kar vzklikal, ko je gledal darila iz Anglije. Sam je bil že po naravi silno radodaren, bil pa je vselej tudi neizrečeno vesel, če mu je kdo drug kaj podaril. »Zdaj gledani relief ?: volkuljo in dvojčkoma z lažjim srcem, kot pa sem ga gledal tedaj, ko sem odhajal,« je dejal Antonio. Zagledal se je skozi okno in njegov obraz je razodeval veliko zadovoljnost. »Da,« je odvrnil Vincenc. Pospravil je darila, ki jih je dobil. Ukazal je prinesti tiste vodne lilije, ki jih je dobil zjutraj. Dal jih je v lepo kristalno vazo v vodo. »Za Anno,« je vzdihnil. »O mali Diisseldorfčan. Dve leti je pletla in šivala«, je šepetal in poravnaval cvetje, ki je bilo že precej ovenelo. »Morda se bodo pa le še oživele,« je menil, »ko ima toliko koreninic še zelo lepo cvetje.« »Ljubke so,« je dejal Antonio. >Pustila jih bova tu na mizi, dokler bom tu. Midva oba bova vedela, kaj pomenijo — koga pomenijo.« Lilije so ostale, osvežile so se v vodi, dvignile svoje glavice in napolnile sobo z nežnim vonjem. »In samo en sou,« je še pripomnil Vincenc s smehom na licih in z robcem odgnal muho s čela. Cela kopica pošte za Antonia je ostala nedotaknjena, Vincenc in Antonio pa sta vse popoldne prekramljala. Z zavihanimi rokavi sta sedela v globokih naslonjačih. Velike pipe iz morske pene, poleg tega pa havanske cigare so spremljale nujno pripovedovanje o vsem, kar se je bilo med tem zgodilo. Nazadnje se je začelo že mra-čiti. Simba je ležal na veliki koži poleg Antonija in spal. Dlaka na hrbtu se mu je sem pa tja naježila. t>e v spanju je renčal, če je daljni odmev trobent prišel še tako nalahko preko mestnih hiš. Zdaj je vse popolno, je pomislil Antonio, celo volkulja je tu. Da bi le to popoldne hotelo trajati večnol Zakaj ne bi? Zakaj mora on vedno odhajati proč od tod? In tokrat naj bi odšel za vedno. »Vincenc, vidva nas morata obiskati v New Orleansu. Na vsak način.« »Da,« je odvrnil Vincenc, ki se mu je zdel tisti »vidva« že kar sam po sebi umljiv, če bo le hotela Katarina tako daleč potovati. Moj Bog, saj te vendar niti ne bo tu, ko se bom oženil! Toda, kdo ve?« Njegove oči so se nekam zasanjale, se povečale >n niih modrina je bila jasno Čista. »Kaj pa si zagledal?«, se je smejal Antonio. »Nič«, je odvrnil prijatelj, »prav nič. Ali se še spominjaš, kako je dejal stari Bovino, da bom umrl ubog in ti...« »Ah, neumnost, Vinc. Od tedaj naprej sem imel priliko spoznati prave čarovnice. Kako si vendar moreš to tako dobro zapomniti. Jaz bi gotovo že davno pozabil. Kmalu bo tema. Danes bova šla ven večerjat. Pariš bo en fSte po tej paradi. Naroči, naj pripelje kočijo, med tem pa se bova midva preoblekla. »Hm, moje nove angleške obleke,« se je oglasil Vincenc. »Seveda greva v mesto.« Simba je odšel za Antonijem po hodniku. Kar privil se je k njemu. Juan je v sobi spravljal njegove stvari skupaj. Odprl je zavitek, ki je bil z Gallegovine, in vzel iz njega klinice za britje, katere je Cibo podaril Antoniu v Havani. Dobro jih je nabrusil in ena njih je urno zdrsela čez Antonijevo brado. »Ali še vedno režejo prav tako prijetno kot nekoč na Galle-govini?«, je vprašal. Antonio je sedel napol lež<5 na svojem velikem stolu. Njegove oči so bile zaprte. Zadovoljno je zamahnil z roko in dejal: »Tako je dosti lepše, kot pa če je človek sam in si mora vse sam narediti, mar ne, senjor?« »Mnogo, mnogo lepše, Juan«, je dejal Antonio s takšnim poudarkom, da bi ga Juan kmalu urezal. »Si,« je odvrnil Juan, obrisal klino in se zagledal v svojega gospodarja, ki je še vedno slonel, ali bolje rečeno, ležal v naslonjalu in mižal. »Toda, zdaj niste nič več sam. Simba in jaz sva prišla, da ostaneva pri vas. Kamorkoli greste, povsod sva pripravljena iti z vami.« »Tudi na drugi svet? Ti veš, Juan, da grem v Louisiano.« »Si, senjor, tudi na drugi svet,« je živahno odgovoril Juan. »Jaz sem tega tudi že nekam sit,« je še pristavil s spremenjenim glasom. »Lastovka, ki sem jo iz »Wampanoaga« poslal nazaj v svojo domovino — se še spomnite, senjor? — je najbrže padla v morje ali pa se je ustavila pri napačnem kaminu. Ko sem se z Gallegovine vrnil domov, sem našel svoje dekle poročeno z nekim ribičem. Zdaj ima dva debela fantka, molze koze in peče sardine za drugega.« »Saj je svet poln deklet. Juan.« [ »Si, toda kaj ima človek od tolikih, senjor? Tudi na to je treba pomisliti.« Od tu in tam Predstavniki b. demokratske stranke Ljube Da- vidoviča so imeli v nedeljo svoje zborovanje v Belgradu. Govorniki so se bavili večjidel z našimi notranjepolitičnimi razmerami, delno pa tudi z mednarodne* političnim položajem. Zborovalce je Prižel pozdravit tudi Ljuba Davidovič, ki pa se je potem kmalu spet poslovil. Zborovanje je vodil bivii minister Milan Grol. Končno je bila sprejeta resolucija, ki jo je predlagal Božidar Vlajič. Okrog 5000 Medjimurcev živi v Belgradu. Že več let deluje njihovo društvo, ki goji med njimi samo družabnost, temveč tudi prosveto in gl3®" bo. Najbolj vidno pa je deloi društva za zaposlitev svojih članov, ker opravlja v neki mer: isto delo, kakor v Ljubljani kolodvorski misijon. Večinoma prihajajo v mesto iz Medjimurja ženske, za katere obstoji velika nevarnost, da ne bi nasedle zvodnikom in drugim sumljivim ljudem. Društvo jc lani preskrbelo veliko število služb. Razstava francoske umetnosti XIX. stoletja, katero je v soboto odprl v Belgradu knez namestnik Pavle, je bila že prva dva dneva deležna številnega obiska. Nameščena je v muzeju kneza Pa.“ vla, uredili pa so jo francoski strokovnjaki 6ami. Pri otvoritvi 6o bili navzoči skoro vsi ministri, med njimi tudi gradbeni minister dr. Miha Krek m minister brez portfelja Franc Snoj. Na pragu svoje hiše je bil težko ranjen kme-t lil. T[ !• w * « u V ata trr Ir i M llfAVITI . Nad 34 milijonov posojil In sodne odpovedi njnm tudi graaDeni ® minister brez portfelja Franc Snoj. . Na pragu svoje hiše je bil težko ranjen kmet Vasilije Vučinič iz Zubce pri Kosovski Mitroviči. V zadnjih tednih se je Vučiniču večkrat dogodilo, «a ®o mu ponoči tatovi kradli kokoši in ovce. Zato je pred hišo privezal psa in sklenil, da bo tatove prj prvem ponovnem poskusu prijel. Uaod-*o »H5 je zaslišal lajanje psa. Skočil je iz postelje ]n stopil na dvorišče. Komaj pa je prestopil prag, Je počil strel, ki ga je zadel v želodec. Tatovi pa 60 Pobegnili v noč. Skladišče smodnika je eksplodiralo sredi mest« Vukovarja. Trgovec z železnino Gjorgje Radičevič je šel z enim uslužbencem pregledat 6Vojo *alogo železa in smodnika. Stopil je v malo skladišče, kjer je bilo okrog sto kilogramov smodnika m velel uslužbencu, naj mu prinese električno svetilko. Da bi se pa v temi boljše razpoznal, je prižgal košček papirja. Toda takrat je bil že čisto ob zaboju smodnika, ki se je zaradi ognja vnel.. Nastala je eksplozja. Pritisk je trgovca vrgel ob železna vrata, nato pa se je zrušil nanj še strop. Ko so prileteli uslužbenci, so Radivojeviča že našli mrtvega. Imel je na glavi strašne rane. Skladišče in bližnje stavbe pa so dobile velike raz-P«Mine. Za tri dni ie bil ustavljen ves blagovni promet med našo državo in Češkoslovaško, ko je nemška vojska zasedala Češko in Moravsko. Ni bilo namreč gotovo, kako se bo plačevalo blago za te kraje, kajti doslej se je poračunavalo po klinngu v češkoslovaških kronah. Iz Berlina pa je prišlo kmalu obvestilo, naj se to blago računa še naprej v kronah in po češkoslovaškem klvringu. Naša Narodna banka bo torej še naprej zaračunavala češko krono po tečaju 150 din za 100 kron. Verjetno Pa je, da se bodo ti računi kmalu likvidirali m spremenili v nemške marke. Pogozdovanje goličav in hribov v Dalmaciji **lo ugodno napreduje. Na občnem zboru društva Za Pogozdovanje so ugotovili, da je bilo do sedaj nasajenih že okrog 4 milijone drevesc raznih vrst> kar pomeni, da je bilo spet posajenih okrog 4000 hektarjev dosedaj popolnoma nekoristne zemlje. Leto« bo društvo svojo delavnost še povečalo in 6e bo zlasti potrudilo, da bo zasadilo z drevjem vse kraje, ki so važni za tujski promet. Majhne elektrarne so si začeli graditi kmetje v Bajini Bašti v Bosni. Med njimi 6e je našel podjeten kmet Ilič, ki je začel svoje prijatelje nagovarjati, naj bi izrabili vodno silo in si postavili nekaj malih elektraren za pogon in za razsvetljavo. Sprva za svoje načrte ni mogel pridobit! nikogar. Zato se je dela lotil sam in si postavil na potoku, ki teče ob njegovi hiši, malo elektrarno. Ko so sosedje videli, za kaj je Ilič uporabil električni tok, so se opogumili in še sami posnemali zgled. Tako je vas dobila več malih vodnih central, a tok so začeli uporabljati za rezanje desk, pogon poljedelskih strojev in za črpanje vode. Končno je v6a vas dobila tudi električno razsvetljavo. Ukradeni dve hranilni knjižici je prejel nazaj *Plitski trgovec Josip Pfeifer, kateremu so neznani vlomilci nedavno oplenili trgovino in odnesli precej blaga, gotovine in tudi hranilni knjižici, na kateri je bilo vloženih 160.000 din. Tatovi pa so potem spoznali, da 6i 6 knjižicama ne bodo nič pomagali, kvečjemu pokazali za seboj 6led, pa so ju zato vrgli v poštni nabiralnik. Med pismi je potem pismonoša našel knjižici in ju izročil policiji. Ko je bilo ugotovljeno, da sta knjižici last trgovca Pfeiferja, ju je policija izročila lastniku. Po enem letu so pojasnili umor starca Stje-pana Beniča orožniki v Feričancih pri Osjeku. Be-nič je ostal po smrti svoje žene popolnoma 6am. Živel je skromno v svoji bajti, toda ljudje so govorili, da ima prihranjenega obilo denarja. Zaradi samote se je Benič pozneje domenil s kmetom Hubrom, da se bo naselil pri njem. Dogovorila sta «e. da bo Huber Beniča hranil, starec pa mu bo P° smrti zapustil vse svoje premoženje. Ne dolgo pa so zjutraj našli Beniča v postelji ubitega. Sum je padel na Hubra, češ, da se je hotel po* Ustiti čim prej vse starčeve imovine. Skoro leto dni je moral Huber presedeti v zaporu, dokler se slednjič ni pokazalo, da ga ni znaka, ki bi doka-zoval njegovo krivdo. 'Prav slučajno pa so pred nekaj dnevi orožniki prijeli cigana Branka Stevanoviča. Med zaslišanjem je ta cigan povedal, da )e umoril starega Beniča v družbi s še dvema ciganoma. Prepričani, da ima starec veEko denarja, so se morilci splazili 6kozi okno in Beniča ubili. Dve obsežni znanstveni del nešolanega kmeta bo izdala letos belgrajska akademija znanosti in umetnosti. Pisec knjig je kmet Ljubo Mičevič iz Zavale v Hercegovini, katerega je odkril pokojni srbski učenjak Jovan Cvijič. Ko je Cvijič raziskoval kot zemljepisec in zbiralec narodopisnega bla-fia Hercegovino, je našel zvestega pomagača v kmetu Mičeviču. Stik z učenjakom je dal Miče-viču pobudo, da je tudi sam začel vestno nabirati znanstveno gradivo. Napisal je več člankov, zaradi katerih 60 ga sprejeli med člane geografskega društva v Belgradu. Sedaj pa je izročil belgrajski akademiji dve obsežni deli o »ženskih delih v Božanjih« in o »življenju in običajih prebivalcev Po-Povega polja«. Posebna komisija vseučiliških profesorjev je pregledala obe razpravi in ugotovila, da sta vredni natiska. Obe deli bosta obsegali okrog 1000 tiskanih strani. Slovenski prosvetni dom v Ljubljani naša narodna dolžnost i Ljubljana, 31. marca. Hipotečni trg ljubljanski je bil februarja prav živahen, kar kaže tudi zemljiška knjiga okrajnega sodišča, kjer je bilo februarja podanih 160 predlogov za vknjižbo raznih posojil in meničnih kreditov za celotno vsoto 17,914.584 din, ko je bilo januarja podanih 146 predlogov za vknjižbo celotno 16,209.212 din, torej je bilo v dveh mesecih letos že vkjiženo na razna posestva v mestu in okolici, spadajoči pod ljubljansko sodišča, na posojilih in kreditih celotno 34,123.796 din. Prav malo dolgov je bilo izbrisanih. Januarja je bilo podanih 54 predlogov za izbris posojil v znesku 4,660.729 din, dalje so bila izbrisana stara kronska posojila v znesku 25.047 kron in celo že nad 70 let obstoječa in v zemljiški knjigi zapisana dolgova po 350 starih avstrijskih goldinarjev in 700 fl. Februarja je bilo podano 46 predlogov za izbris posojil in kreditov v znesku 1,460.689 din. Torej je bilo letos v 2 mesecih izbrisano 6,121.418 din. Februarja je bilo vknjiženih prav mnogo velikih, milijonskih posojil, tako je bil zaznamovan vrstni red za menična posojila 1,000.000 dinarjev, 1,200.000, 2,400.000 din 2,000.000 din. Prav mnogo je bilo manjših posojil, ki so bila od denarnih zavodov dovoljena srednjim in delavskim slojem, da si bodo zgradili primerna in higienska stanovanja. Izbrisani pa so bili v zemljiški knjigi mali in tudi veliki dolgovi, tako neki milijonsk kredt in najnižji dolg 60 din. Napram prejšnjim letom se hipotečni trg vedno živahneje razvija. V letih katastrofalne gospodarske stiske in pomanjkanja de- narja ni bilo dostikrat eelo leto niti toliko posojil vknjiženih, ko letos samo v januarju in februarju. Tako je bilo leta 1933 celo leto vknjiženo okoli 41,000.000 din na raznih posojilih in kreditih. Križi in težave so še vedno v stanovanjski politiki. Gospodarji so dostikrat veliki sitneži in nagajajo strankam kjerkoli le morejo, je pa tudi dejstvo, da so stranke, ki povzročajo hišnim posestnikom veliko škodo in ostajajo dolžne najemnino za več mesecev. Računajo, da so lani nekateri gospodarji izgubili na najemninah okoli 50.000 din. Prva leta po vojni vladajoča stanovanjska beda je sicer odstranjena, toda v stanovanjski politiki so na dnevnem redu še prav pereča vprašanja. Na periferiji mesta so mala stanovanja, ki so razmeroma draga, kajti mnogi oddajalci stanovanj računajo visoke najemnine za stanovanja, ki so v higienskem pogledu pod vsako kritiko, ki nimajo vodovodne naprave in ki imajo stranišča oddaljena skoraj kilometer od hiše in še stranišča, ki bi morala biti od strani mestnega fizikata odstranjena, kajti prav taka stranišča so leglo raznih bolezni. Rekordno je število že letos podanih stanovan j* škili odjxrvedi pri okrajnem sodišču. Do včeraj je bilo vloženih 352 predlogov od strani hišnih gospodarjev, ki zahtevajo, da morajo najemniki izprazniti stanovanja odnosno v najem vzete trgovske in obratne lokale. Za april je pričakovati pravcato preseljevanje strank. Od januarja do začetka marca je bilo podanih 282 stanovanjskih odpovedi za 1. april, bilo pa je za ta selitveni termin odpovedanih tudi mnogo stanovanj brez intervencije sodišča. poročilo »Slovenskega doma« Razbojnik Aniur je danes na sodbi Ljubljana, 21. marca. Razbojnik Jože Anžur je preživel svoja najlepša mladostno leta po ječah in kaznilnicah, kjer se je sprijateljil z drugimi uzmoviči in vlomilci. Jože Anžur ima za seboj dokaj burno življenje in mnogo rokovnjaških avantur. Bil je rojen leta 1894 v Vel. Gabru, a ga tam prav nič ne poznajo in ga tudi nočejo, ker dela sramoto občini. Po poklicu je delavec in stanuje, kadar je na svobodi, tam v prijazni Zadobrovi pri D. M. v Polju. Jože Anžur se jo pred leti seznanil s tolovajem Nacetom Salajem, ki je bil lani pred malim kazenskim senatom obsojen zaradi zločinstva mnogih velikih vlomov na 9 let robije, v trajno izgubo častnih državljanskih pravic in po prestani kazni bo za 2 leti oddan v prisilno delavnico. Jože Anžur je skupno s tolovajem Salajem ponoči 17. maja lani vlomil pri Ivanu Lovšetu v Šmartnem ob Savi ter odnesel harmoniko, razno blago in nekaj denarja, tako da je imel Lovše nad 4000 din škode. Oba sta 15. junija lani vdrla v trafiko Ivane N«gerle in jo popolnoma izropala. Ivana Nugerle, ki je velika sirota, je imela do 2500 din škode. Ponoči še poprej, 25. aprila, sta tolovaja oplenila trafiko Alojzije Godčeve in ji odnesla mnogo tobačnih izdelkov v vrednosti 1500 dinarjev. Ko je bil Salaj aretiran na Anžurjevem domu, se je Jožetu Anžurju posrečilo pobegniti pred vevškimi orožniki v bližnje gozdove. Anžur se je potikal po litijskih hribih in vlamljal kjerkoli je le mogel. Izdajal se j» po hribovskih naseljih tudi »za pogorelca«, ki mu je vse zgorelo in ima le. še to, kar nosi na sebi. Lani 14. septembra je posest- športne vesti Najmanjše mere za tekmovalce na olimpijskih igrah 1. 1940. Urad mednarodne atletske zveze je že sedaj določil najnižje mere, ki jih mora doseči v predtekmovanjih vsak tekmovalec, ki se želi udeležiti olimpijskih iger v Helsinkih. Te najmanjše mere so višje kakor so pa bile določene za udeležbo v Berlinu. Te najmanjše mere so: skok v višino 187 cm (v Berlinu 185 cm), skok v daljavo 720 cm (715 cm), skok ob palgici 390 cm (380), | triskok 14.50 m (14 m), met diska 45 m (44 m), met kopja 65 m (60 m), met kladiva 49 m (46 m). Za met krogle ni določenih nobenih najmanjših mer, ker se bodo predtekmovanja vršila hkra-tu v vseh krogih. V ostalih panogah bo v popoldanski finale prišlo po 12 tekmovalcev tudi ce » ne bodo dosegli najnižjih mer. Ce bo na Prl , pri metu kopja samo devet tekmovalcev dosegi daljavo 65 m, pridejo ▼ finale^ še naslednji trije tekmovalci, ki so imeli najdaljše mete. Da skoki v višino in skoki ob palici ne bi trajali predolgo je mednarodna atletska zveza že določila, kako bodo skakali v Helsinkih. Začetna višina za skok v višino je 170 cm, nato pa 180 cm, 190 cm, lw*> 201, 204 cm. Začetna višina pri skoku ob palici je 360 cm, nato pa 380 cm, 395, 410, 420, 430 cm itd. Mednarodne telovadne prireditve 1. 1939. Končni rok za prijave za Lingijado, s katero bo proslavila švedska telovadna zveza stoletnico smrti očeta »švedske gimnastike* P. H. Linga, je 1. april 1939. Dosedaj se je k temu izletu že prijavilo 11 držav in sicer: Anglija, Danska, Finska, Norveška, Islandija, Nemčija, Nizozemska, Belgija, Portugalska, Romunija in Estonska. Lingijada začne 20. julija in traja do 4. avgusta. Izlet belgijskih telovadcev za moške in ženske bo v Liegu dne 2., 3. in 4. septembra 1939. Istočasno je v Liegeu tudi mednarodna razstava. Izlet francoskih telovadcev bo v Rennes 27. do 29. maja. Zenske pa bodo imelge izlet 21. in išleinarodna telovadna tekma med Nemčijo in Italijo bo 30. aprila v Milanu. Izbrani telovadci obeh držav bodo gostovali še v drugih italijanskih I meSpri znamenitih Kandaliarskih tekmah v alpski kombinaciji v Murrenu je v smuku zmagal James Couttet (Francija 3:52.8; 2. Rominger (Švica) 3:53.2; 3 Agnel (Francija) 3:55.6; 4. Besson (FrancijaJ 3:57.8. V celotni oceni pa je zmagal Rominger, 2. Couttet, 3. Agnel, 4. Besson. Italijanski tekmovalci so precej zaostali. nico Ivano Permetovo na samoti v litijskih hribih popolnoma oplenil, odnesel ji je 6000 din gotovine in razno blago, odnosno zlatnino. Jože Anžur, ko je videl, da ga orožniki love kot divjačino, je z napačnimi dokumenti pobegnil na Nemiko stran. Od svojega znanca Lojzeta Marna je izvabil Jože Anžur vojno »ispravo« Viktorja Marna, ki so ga že dve leti pogrešali. Skrivaj je pobegnil čez mejo in se vdinjal kot hlapec pri posestniku Singerju v Borovljah. Tam se je napram gospodarju in nemškim orožnikom izdajal za Viktorja Marna in pokazal tudi svoj vojaški list. Orožnikom je postal nekoliko sumljiv. Obrnili so se na jeseniški komisariat in kmalu so pozneje od vevških orožnikov prejeli pravilne informacije, da mora biti Singerjev hlapec kdo drugi, ne pa Viktor Marn, ki je že dve leti pogrešan. Celovški orožniki so zaradi laži Viktorja Marna aretirali in odpeljali na Jesenice, kjer so ga nato identificirali kot že dolgo iskanega Jožeta Anžurja. Sam se je sodil Vevški orožniki pa so se še dalje zanimali za usodo Viktorja Marna. Komandir narednik Ivan Sušnik je sam osebno na Jesenicah aretiral tam zaposlenega zidarskega delavca Lojzeta _ Marna, brata pogrešanega Viktorja. V začetku januarja letos pa so našli v Šmartnem ob Savi na Marno-vem domu okosnjak Viktorja, zabetoniran v greznico. Pojasnjena je bila skrivnostna smrt Viktorja. Lojze Marn se je 17. januarja letos sam v tukajšnjih sodnih zaporih sam sodil. Razprava ob sklepu lista še traja. Tudi seno kradeo Moravče, 19. marca. Letos se na mnogih krajih moravš/ke čuti pomanjkanje krme, zato ni prav nič čudnega, ako se kdo spozabi in zaide na sosedov kozolec. Tako je hči posestnika Bregarja iz Brinja opozorila očeta na sumljivo šumenje, ki se je v nedavni noči pojavilo na kozolcu. Mož, ki je dalje časa ugotavljal, da mu izginja krma, je vzel svetilko in šel pogledat. Tatova s>la luč hitro opazila in zbežala. Na kozolcu sta ostala le dva velika koša, natlačena e se* nom in povezana s podrogom. Možje postave poizvedujejo, čigavi so ti predmeti in je upati, da bodo lastnika skoro izsledilk Rimsko romanje, ki ga priredi Prosvetna zveza od 22. do 29. maja, kaže, da se bo lepo število Slovencev ob tej priliki poklonilo sv. očetu Piju XII., da mu obenem izročijo prošnjo za beatifikacijo našega prvega prosvetnega delavca — škofa Martina Slomška. Vodstvo romanja dobiva razna vprašanja, na katera odgovarjamo sledeče: V ceni 850 din so obseženi sledeči izdatki: vožnja III. razr. brzovlaka Ljubljana—Rim in nazaj, zajtrk, kosilo in avtovoznja v Florenci, stanovanje, hrana in pijača v hospicu sv. Marte za vse dneve bivanja v Rimu, trikratna vožnja z avtobusom na obisk znamenitih cerkva, dalje na ogled športnih naprav in v Domitiline katakombe k sv. Pavlu in vstopnina v vatikanske muzeje, zajtrk in kosilo v Benetkah. V zadevi stanovanj velja sledeče: zakonci bodo imeli v hospicu svojo sobo z dvema posteljama, ostali izletniki bodo spali v sobah s tremi, Štirimi posteljami. Za državne uslužbence in uradnike je vložena proSnja na ministrski svet za potovalno dovoljenje v inozemstvo in dopust. Zato se zlasti slednji vabijo, da se romanja udeleže v čim večjem številu. — Narodne no»e, fantovski in dekliški kroji so posebno zaželjeni, ker bodo v njih nastopili v slovesni avdienci pri sv. očetu in pri slovesni službi božji v cerkvi sv. Petra. Pokažimo najvišjemu poglavarju sveta našo lepo slovensko narodno nošo. — Glede avdience dostavljamo, da je potrebna dostojna temna obleka, ki naj bo zaprta pod vratom in z dolgimi rokavi. Izletniki,_ ki bi hoteli potovati v isti skupini, naj izjavijo že pri prijavi, katero družbo so si izbrali, da jih vodstvo romanja dodeli dotični skupini. Izletniki v Neapelj morajo do 1. maja doplačati za III. razr. 130 din in za II. razr. 210 din. Ti bodo tvorili posebno skupino, ki se bo mudila v Rimu en dan manj, a si bo ogledala vse po programu, le v hitrejšem tempu. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljub ljani, Miklošičeva cesta 7. Pri prijavi je treba pla čati 250 din, ostalo pa do 4. maja. Priložiti je treba tudi dve sliki v vel. 4x5 cm za skupen potni list. * 400-letniea svetogorske Matere božje se ho letos praznovala na Sv. Gori z vso slovesnostjo. Povabljeni smo od vodstva romarske božje poti na Sv. Gori, da se tudi Slovenci^ udeležimo tega jubileja. Želeti je,- da bi se večja skupina Slovencev udeležila konec avgusta ali začetkom oktobra jubilejnega romanja na Sv. Goro. Javnost obveščamo, da bo priredila Prosvetna zveza za to priliko jubilejno romanje, da se bomo poklonili svetogorski Materi božji, si ogledali Gorico, bojne poljane ob Soči in Trst. Vozil bo poseben vlak iz Ljubljane do Gorice in Trsta, čas prijave bomo pravočasno naznanili vsem župnim uradom. Posebno pomemben in veličasten bo koncert, ki se bo vršil v četrtek, dne 30. t. m., v veliki Unionski dvorani. Ta dan pridejo iz Turina v Ljubljano koncertanti, dirigenti, solisti, zbor in orkester ter bodo izvajali veličastni Verdijev Re-quiem. Prvič se bo zgodilo po prevratu, da pride v Ljubljano velika umetniška skupina na izvedbo celovečernega dela svetovne slave. Gostje iz Turina bodo koncertirali v Ljubljani, nato pa še v Zagrebu in Belgradu. Predprodaja vstopnic je od danes dalje v kniicrarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Krai Barometer-sko stanje rataru v C‘ g* 3 S ec £> n c a «c s — 31 o~ Veter Pada- vine s? » « «5 a e E jakost) £ B r-nice g. univ. prof. dr. Andrija Štampar o »Kitajski«. Začetek predavanja ob 20. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi Članstvo na občni zbor združenja, ki bo v torek dne 21. marca ob pol 3 popoldne v Kolodvorski restavraciji Masarykova cesta. Opozarja se na točno in zanesljivo udeležbo. —■ Uprava združenja. Krajevna organizacija koroških borcev v Ljubljani ima svoj članski sestanek v četrtek dne 23. t. m. ob 20 v restavraciji pri »Šestici« na Tyrševi cesti. Ker je sestanek zelo važen, naprošamo vse tovariše, da se istega brezpogojno udeleže. I. glasbeni in recitacijski večer priredi Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani na svojem 45. rednem prosvetnem večeru v torek 21. marca ob 8 v frančiškanski dvorani z- izbranim umetniškim sporedom. Sodelujejo solisti gdčna, Ljudmila Polajnarjeva in gospodje Jože Osana (klavir), Janez Lipušček, Marijan Kos, Tone Riiger, Milan Pavlovčič in Marko Sever (violina). Predprodaja vstopnic od 4 do 10 din v pisarni Pax et bonum v franč. prehodu. Program bo prenašala tudi Radijska oddajna postaja, zaradi česar bo začetek točno ob 8.15 zvečer, na kar cenj. občinstvo opozarjamo. Mohorjani, ki žele naročjti letošnjo zbirko Mohorjevih knjig, naj. se prijavijo pri Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7, in plačajo 20 din za naročnino. Sovi člani se sprejemajo vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. Uvedba telefonske službe pri pošti Gorenji Logatec. Dne 11. uiarca t. 1. jo bila pri pošti Gorenji Logatec uvedena telefonska služba. — Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani. L|ubl|ansko gledališče Drama: Torek, 21.: zaprto. — Sreda, 22.: Potovanje v Benetke. Red Sreda. — Četrtek, 23.: Kaj je resnica. Red A. Opera. Torek, 21.: Werther. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac-Gavellove in g. Josipa Gostiča. Izven. — Sreda, 22.: Tosca. Premierski abonma. Gostuje Vera Magdič. — Četrtek, 23.: Jesenski manevri. Red Četrtek. — Petek, 24. marca: Lo-hengrin. Izven. Znižane cene. Opozarjamo na nocojšnji I. glasbeni in reei-tacijski večer, ki bo ob 8 v Frančiškanski dvorani, na katerem sodelujejo gdč. Ljudmila Polajnarjeva, gg. Jože Osana (klavir), Janez Lipušček, Tone Riiger, Milan Pavlovčič, Marijan Kos in Marko Sever (violina). Klavir znamke Bluthner je dala na razpolago iz prijaznosti ljubljanska Filharmonija. Predprodaja vstopnic od 3 do 10 din v pisarni »Pax et bonum« v Frančiškanskem prehodu. Mariborsko gledališče Torek, 21. marca ob 20: »Na ledeni plošči . Red B. Abonenti reda C so opozarjajo, da je tudi za jutri, torek, napovedana repriza »Pvgmaliona« zaradi bolezni v ansamblu odložena. Čislani cucek Programi Radio Liubljana Torek, 21. marca: 11 Šolska ara: Planinske cvetke in njih zgodovina (g. E. Bačar) — 12 Iz opernega sveta (plošče) — 12 45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Šramel kvartet »Štirje fantje« — 14 Napovedi — 18 Pester spored Radijskega orkestra — 18.40 Pota k Bogn (g. Fr. Terseglav) — 19 Napovodi, poročila — 19.30 Nac. nra: 150 letnica Kočane Krajine (ar. Pantelič) —19.50 Deset minut zabave — 20,15 Prenos glasben, večera iz franč. dvorane — 22 Napovedi, poroč la — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Sreda, 22. marca: 12 Orkestralni zvoki (plošče) — 19.45 Poročila — 13 Napoved’ — 13.20 Pomlad prihaja (plošče) — 18 Mladinska ura: Čebelji grad poučna slušna igra. Napisal Arnost Adamič, izvajajo člani rad. igral, družine — 18 40 Angleško šolstvo — II. (g. dr. Vinko Brumen) — 19 Napovedi poročila — Nac. nra: Predavanje min. za telesno vzgojo naroaa — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V Ukmar), v II. odmoru: Napovedi, poročila. Drugi programi Torek, 21. marca: Belgrad: 20 Rimski kvartet — 21.10 Violina — 22.15 Vok. konc — Zagrebi 20 Igra — 20.30 — Klavir — 21 Hirschlerjeve skladbe — 22.20 Plesna gl. — Sofija: 19 Vok kon-cert — 19.30 Ork konc. — 20 Kvartet •— Ruske romance, — Varšava: 19 Operetna glas“a 21 Simf. konc. — Budimpešta: 19.45 Calderonova dram »Zivljenje-sen« — 21.15 Plošče — 22 Kla^n — 23 Cig ork. — Trst-Milan: 17 15 Plesna glasba 21 Simf konc. — Rfm-Bari: 21 Opera »Mali Ma-rat«. — Dunaj: 20.10 Deklice grajo — Berlin! 20.10 Ork in zbor — Konigsberg: 20.10 Simf. konc. — Vratislava: 20.10 Koračnice — Kolni 20.10 Plesni večer. — Frankfurt-Stuttgart: 21 Hay-dnav ciklus — Monakovo: 20.10 Opera »Don, Carlos«. Beromunster: 21.05 Narodne pesmi. Posebnosti iz belgijske prestolnice Tujec, ki tja je pot po svetu zanesla tudi v Belgijo in njeno glavno mesto Bruselj, je napisal svojemu prijatelju v domovino tole pismo: Ena najkrasnejših in najbolj občudovanih palač v vsej Belgiji je prav gotovo bruseljska sodna palača. Stoji na vzvišenem kraju in zavzema 25.000 kvadratnih metrov prostora. Veljala je 35 milijonov predvojnih frankov. S svojo mogočno kupolo in brezštevilnimi stebri kraljuje nad mestom. Belgijci kaj radi vsakogar, menda tudi sami sebe, prepričujejo, da je to naivečja palača dva setega stoletja Naj pa bo. Kadar se tujec znajde pod stebri te ogromne stavbe, je v začetku res naravnost za-prepaščen nad njo, čez nekaj časa pa se nehote vpraša: čemu toliko širokih stopnišč, ogromnih dvoran in hodnikov, čemu toliko tega praznega prostora... Zakaj toliko vsiljivega bogastva pod streho »poslopja pravice«...? In če se potem ozreš z velikega balkona palače tja dol na ozke, umazane, temne ulice okraja Marolles, ki bi vedele marsikaj povedati, in če bi se sprehajal po teh ulicah bede in revščine, polnih raztrganih otrok, izstradanih žena in pijanih mož, bi se spet vprašal: Zakaj tu toliko umazanosti in revščine, a zakaj tam zgoraj toliko marmorja, toliko milijonov ... ? Palača bruseljske sodnije meče temne sence na revni okraj Marolles... Na borzi Stopim na široko stopnišče svetovno znane bruseljske borze. Grem skozi veliko vežo in obstanem pred vhodom v dvorane. Sicer je prepovedano »posvečenemu« vstopiti v svetišče boga Ma-mona. Gledam skozi steklena vrata, kako se znotraj v velikanski stebričasti dvorani preriva množica moških. Pokriti so in v rokah tišče borzne papirje. Nestrpno hodijo sem in tja, se zbirajo v skupine, vprašujejo drug drugega, si pišejo opombe, mahajo z rokami in glasno govore. Zdi se vse to kot veliko človeško mravljišče. Steklena vrata se odpirajo in zapirajo, prvi odhajajo, drugi za njimi spot prihajajo, in kadar se odpso vrata, se zasliši vik in krik, kakršno je mogoče slišati samo na borzi ali pa v judovski sinagogi. In tu je res Judov kot muh. Čudim se, da so med to množico ljudi, ki kupujejo in prodajajo, po veliki večini sami mladi. Nekateri so podobni mladeničem, ki so komaj zapustili šolske klopi. A vseeno so to tako rekoč stebri borze, odločni, podjetni, vse pa navdaja želja po donosni špekulaciji. Vsi so trdno prepričani, da bodo v najkrajšem času postali milijonarji. Njihov svetel vzor je znameniti belgijski bankir Levenstein, ki je nenadno na skrivnosten način obogatel, a prav tako naglo izginil s sveta. „Preigodni pogreb" Zanimiv je Wirtzov muzej, ki je precej oddaljen od središča mesta. Težko ga je najti v skritem kotičku, v stari, napol razpadli hišici, kjer je slikar Wirtz imel svoj atelje. Tam so razstavljena razna velika dela in manjše slike, študije in skice, po večini vzeta iz mističnega in filozofskega živ- ljenja. Originalna in redka dela kakor na primer »Samomor«, »Upor zemlje proti nebu«, »Prezgodni pogreb« itd. Pod napisom »Prezgodni pogreb« je naslikana preprosta črna rakev, izpod napol odprtega pokrova se vzpenja človeška roka. Skozi špranjo med pokrovom in krsto je videti strašen obraz z groznimi očmi »ranjkega«, ki se z zobmi in nohti skuša iznebiti krste ... Še bi rad živel... Na rakvi je kos papirja z napisom: »Umrl je za kugo po zdravniški ugotovitvi.« Prvi in drug razred na tramva u Bruseljski vozovi cestne železnice imajo dva razreda: prvega in drugega. Prvi razred je za goste, ki nosijo obleko iz boljšega blaga. Zato so tudi njih sedeži prevlečeni s plišem. Drugi, cenejši razred je določen za preproste ljudi in ima navadne lesene klopi. Verjemi mi, da se na teh lesenih sedežih prav udobno sedi in — kar je glavno — človek se na njih pelje prav tako počasi kot na plišastih. Tudi v primeru tramvajske nesreče se gospod tovarnar s prvega razreda prav tako lahko ponesreči kakor navadni delavec iz drugega razreda ... Dolgčas po gledališčih Večer je in človek bi se rad malo pozabaval. Toda kje? Državna gledališča so poleti zaprta, v kino me pa že od nekdaj ne vleče preveč. Nekdo mi je svetoval, naj grem v Palais d’Ete, nekakšno poletno gledališče. Za tri franke sem dobil dober prostor v pritličju pri mizi sredi velike in zračne dvorane. Občinstvo je mešano in se pri vsakem sporedu navdušuje. Ploska in kriči, kot bi bilo obsedeno. Dolgočasim se. Ne najdem noben zanimivosti na akrobatih v drsalkah, na zdresiranih opicah in psih, čarovnikih, ki z rokavov stresajo zajčke, in ogromni dami, ki dviguje uteži. Le gospod Smirnov me je nekoliko razvedril, ko je s Prizor s konjskih drirk: Ponesrečen skok čez vodo svojim mehkim basom zapel nekaj ruskih pesmi. Vsi so mu navdušeno ploskali. Za njim sta nastopila dva orjaška Indijanca. Dvigala sta težke krogle in si jih metala na glavo kot pomaranče. Po vsaki točki sporeda sta spustila na tla težko orodje in nista nikdar pozabila na svoj zadovoljni oddih »puh, puh«. Občinstvo pa, ki je mislilo, da je to indijanski pozdrav, se je hvaležno odzvalo in vsa dvorana je navdušeno »puhala«.., Novi koraki po tehn škem svetu Kako globoko ie že zvrtana zemi a Veliko večje težave dela človeku poskus, kako bi prodrl v tajnosti notranjščine zemlje same, kakor pa poskus, doseči čim večje zračne, oziroma brezzračne višine. Še do nedavnega je pomenilo velik uspeh, da se je človeku posrečilo zavrtati v zemljo do globine 3.000 metrov. L. 1935 je človak prodrl z vrtanjem šele na desetih krajih do te globočine. Vrtai ni toliko zaradi znanstvenega raziskovanja zemeljske notranjosti, kakor pa zaradi tega, da bi ugotovil, če morda niso v teh globinah razna dragocena rudna bogastva, ki bi utegnila prinesti velike koristi. Pri teh vrtanjih je šlo gotovo v največji meri za nafto. Konec preteklega leta je to iskanje in vrtanje zelo napredovalo in so samo Združene ameriške države na 112 krajih zavrtale zemljo do najmanj 3.000 m globine. Spomladi leta 1938 so Amerikanci pri stikanju za Nemška pehota na Hradčanih v Pragi nafto prišli celo do globine 4570 metrov. Trud ni bil zaman. Ta vir daje v 24 urah do 420 ton nafte. Da so prišli do nje, so morali vrtati 285 dni. Omenjena globina pa bo, kakor napovedujejo, kmalu prekoračena. V državici Luisiani namreč vrtajo zdaj na nekem kraju tudi že silno globoko in pravijo, da bodo morali prodreti še globlje kot pa 4.570 metrov, če bodo hoteli priti do nafte. Da „note" ne b bile tako drage Kdor hoče danes kupiti boljša dela sodobnih skladateljev, mora za te skladbe odšteti precej denarja. Kakor že marsikatera druga stvar, so tudi »note« danes prdrage. To vedo seveda tisti, ki jih morajo kupovati. Ta stvar pa je zato tako draga, ker imajo tiskarne z njimi dokaj posla. Nove je bilo dozdaj treba najprej napisati na roko, potem pa litografirati in razmnoževati. Ves ta postopek pa ni samo drag, pač pa vzame tudi precej časa. Nek nemški inženir pa je zdaj, kakor pravijo, izumil stroj, s pomočjo katerega bo mogoče tiskati note prav tako kot navadno besedilo. Na mesto tipk s črkami bodo na tiskarniškem stroju tipke z notnimi znaki in 2 vsem, kar pride pri pisanju not v poštev. Vsi tisti, ki imajo v svojem življenju precej opravka z notami, se tega izuma vesele, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi tega, ker si bodo mogli nabavljati razne skladbe mnogo bolj poceni kot dozdaj. Vsaj tako pravijo, da se bodo »note« hitro pocenile, čim bodo začeli uporabljati omenjeni najnovejši izum. Kol'ko je staro ,tekoče zlato' Petrolej, ali kakor ga tudi imenujejo, »tekoče zlato«, je človek poznal že davno pred Kristusovim rojstvom. Prvi so ga poznali ljudje na Siciliji. V srednjem veku so ga uporabljali že skoraj po vsej Evropi, toda ne za razsvetljavo, pač pa kot zdravilo, še v večji meri pa za mažo. Za razsvetljavo so ga prvič začeli uporabljati leta 1859, ko so pri kopanju zemeljskih plasti v Pensilvaniji naleteli na močan petrolejski vrelec. Skoraj v istem času so odkrili številne petrolejske vrelce tudi drugod po svetu, med drugim leta 1865 v Baku na Kavkazu. Te zaloge so bile neizmerne in še danes kaže, da ne bodo tako kmalu izčrpane. Iz nečistega peteroleja, iz nafte, se po tako imenovani destilaciji izdeluje danes petrolej za razsvetljavo, bencin, petrolejski eter, vazelin, parafin ter olje za mažo strojev. Kako važni so petrolejski vrelci, kaže najbolje boj, ki ga vodijo danes med seboj velesile za one kraje, v katerih so petrolejski vrelci, to »tekoče zlato«. Z e'ektr ko gase požare Zadnje čase delajo v Združenih ameriških državah poskuse gašenja ognja z elektriko. To se zdi na prvi pogled prav tako nekaj nemogočega, kakor če bi hoteli z vodo kakšno stvar posušiti. Toda temu ni tako. Molekule plamena imajo^ v sebi velike množine elektrike, če hočem požar pogasiti, moram to elektriko odvesti. Pri zadnjih poskusih store to na ta način, da približajo ognju močno zaprto elektrodo, ki večji del plamena pritegne k sebi. Plamen pa nato ugasne, ker nima več nobene podlage. Pravijo, da so se prvi poskusi tega gašenja z elektriko izborno posrečili, vendar pa so precej dragi. Zato bomo gotovo še dolgo čakali, predno bo tudi drugod po svetu elektrika nadomestila vodne brizgalne. Ostreč e rad prstn h odtisov V neštetih primerih je policija mogla izslediti pravega zločinca le po prstnih odtisih. Tudi vlomilci sami se dobro zavedajo, da so jim ti Pfs. ’ odtisi najbolj nevarni in da jih utegnejo razkrinkati tudi v primerih, če so svoj vlomilski P°sel opravili še tako premeteno. Njihova iznajdljivost pa je sklenila narediti tudi tem prstnim odtisom enkrat za vselej konec. Bilo ie do zdaj že nekaj takšnih vlomilcev, ki so se takoj po svojem vlomu dali operirati na prstih in si zamenjati kožo. Po-, licija si bo zdaj morala izmisliti kaj novega, bol) uspešnega za ugotavljanje istovetnosti zločincev. Norman Railiy Raine: 70 JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI »Sobrat v veri in poklicu, prijatelj Nato se je obrnil k poglavarju družbe kralja Riharda, ostani pri nas! Rihardo- ter ga vprašal.^ vemu prijatelju ne bomo skrivili niti lasu »Zdaj pa mi ti povej, kdo si P^av 2a na glavil Daj, ostani in večerjaj z nami!« prav, da bom vedel, s kom bom sedel za Frater je odgovoril: ista mizo!« _ ... »Zelo rad, ničesar nimamo proti tvo- Zaslišal pa je v odgovor ime, ki se iemu ljubeznivemu predlogu!« ga ni bil niti v sanjah nadejal. . »Jaz sem Robin Hood, morda si bil za moje ime že kdaj slišal, če si se kaj pogovarjal s preprostim ljudstvom in če je minulo že kaj delj časa, odkar 6i se bil vrnil iz Svete dežele, da si 6e lahko s preprostim narodom lahko kaj bolj natančno pogovorili« Mirno in ponosno je zvenel ta odgovor. »Robin Hood!« Počasi in preudarno sta prišli ti dve kratki besedi iz fratrovih ust. Zdelo se je, kakor bi 6e bil hotel česa spomniti, ali pa, da bi se sam pri sebi nečemu ču-dil. Upornik, poglavar Saksoncev, je ponovil: »Da, Robin Hood, poglavar upornih Saksoncev!« »O tebi sem menda že slišal?« de zamišljeno frater in se polgadi po bradi. »Nadejam se, da ničesar dobrega!« Robin Hood se je veselo zasmejal pri teh besedah in pogledal fratru naravnost v oči. Rihard, kajti on je bil frater, se je poskusil izogniti ravnemu odgovoru na nje- (Foto Warner Bros.) »Drug v veri, prijatelj kralja Riharda, ostani!« govo opazko. Napravil se je kakor je sploh ne bi bil 6lišal. »Ti si upornik, praviš!« je dejal. »Komu pa se prav za prav upiraš, kaj?« »Uprl sem se zato, ker je kralj Rihard z Levjim srcem v ujetništvu in skuša njegov brat princ Ivan brez dežele zasesti mesto njega angleški kraljevski prestol! Uprl sem 6e vsem tistim, ki sa proti kralju Rihardu z Levjim srcem!« Ponosno in ostro je govoril Robin Hood. Frater je nekaj časa molčal; vidno so ga bile prevzele besede tega upornika, besede, ki so jasno pričale a njegovi plemenitosti in občudovanja vredni zvestobi, ki je ni moglo omajati niti dejstvo, da je bil on toliko časa odsoten. Potem pa je rekel: »Kako neki moreš trditi, da si zvest kralju Rihardu z Levjim 6rcem, ko pa ubijaš njegove plemiče?« Dobro je prav za prav poznal kralj Rihard z Levjim srcem osebnost upornika Robina Hooda, saj je bil o njem slišal že toliko pripovedovati, odkar je bil stopil na angleška tla. O Robinu 60 mu vsi vedeli povedati, da se bori proti neje-vernikom, brezbožnikom in tistim, ki so odpadli od Riharda z Levjim srcem ter zaradi osebnih koristi potegnili z njegovim bratom princem Ivanom brez dežele. Dobro je vedel za Robinove namene in bil poučen o njegovih prizadevanjih. Zdaj 6e je le pretvarjal in ga preskušal s tem povpraševanjem, da bi se še pri njem samem prepričal, če so njegove namere res tako vzvišene in če je njegovo ravnanje v resnici namenjeno le boju za pravico in za veličino angleškega kraljestva, čigar kralj je bil Rihard z Levjim srcem, kateremu pa 60 zlobni sovražniki poskušali preprečiti z vsemi, tudi najpodlejšimi sredstvi, da bi spet zasedel angleški kraljevski prestol. Ponosno mu je odgovoril Robin Hood. Zavedal se je, da je njegova obramba pravična in mirne duše je zato lahko pogledal fratru v oči. »Ubijal sem samo tiste, ki so Riharda izdali in se mu izneverili!« »Izdajalci!« je zagodel v brado frater tako, da se je zdelo kakor bi se bil tej besedi sam začudil in presenetil. »Da, izdajalci!« je potrdil Robin Hood. »Največji izdajalec pa je princ Ivan brez dežele!« Frater je nekaj časa pomolčal. Nato pa se je kakor sam zase oglasil: »Ivan brez dežele!« To ime je ponovil še enkrat. Izgovoril ga je tako, kakor da ga ne bi bil v vsem svojem življenju še nikoli slišal. In vendar ga je tako dobro, še predobro poznal! Res, Ivan brez dežele je izdajalec! Prav ima ta predrzni, ponosni pa pošteni upornik! Bratu Ivanu se v resnici hoče oblasti, kraljevska krona ga mika, slep je za vso pravico in gluh za vse zakone, pa je popolnoma nesposoben, da bi vladal nad državo, nad katero bi moral vladati na vso moč moder vladar, ki bi bil pravičen v enaki meri do Normanov kakor do Saksoncev. povrhu pa bi moral bit' še kar se le da previden in oprezen pred sovražniki. »Da, prav on. princ Ivan brez dežele!« je nadaljeval Robin Hood. »Nikdar bi nas ne bil smel kralj Rihard z Levjim srcem zapustiti in oditi iz svoje dežele v tuje kraje, borit 6e v tujo državo, ne bi nas bil smel prepustiti doma usodi in zlobi nasprotnikov!« je dejal z ogorčenim glasom. »Ti tedai dolžiš in obtožuješ križarje?« ga prekine frater. »Prav vse obtožujem, od prvega do zadnjega!« Robin Hood se ni dal zbegati po tem prav za prav dejansko povsem nepričakovanem in presenetljivem vprašanju. »Od prvega do zadnjega!« je ponovil. »Tudi kralja in vse, ki so bili z njim vred zapustili Anglijo ter s tem njen blagor prepustili usodi!« I »Tudi kralja, praviš?« ga vnovič prekine frater. V njegovem glasu je zvenela nekakšna žalostna začudenost Zdelo se je, da ie dal v tem hipu Robinovim razločnim in prepričljivim ugovorom sam pri sebi popolnoma prav. »Da, tudi kralja!« še enkrat potrdi Robin Hood z vso odločnostjo in smelostjo. Ta trenutek je nastal nekje v ozadju med njegovimi prijatelji velik nemir in hrum. Vse se je razburilo in zamešalo. Zdelo se je, kakor bi se bil tam nenadoma prikazal sovražnik, ki ga ni bil nihče pričakoval. Robin Hood je v hipu zagrabil svoj meč za ročaj. Tegaj pa se je zaslišal izmučen hripav, na neki način tako čudno znani glas, ki skuša prevpili vse druge: j »Pustite me takoj k Robinu!« | Takoj ie sooznal po barvi glasu, da to ne more biti nihče drugi kakor njegov zvesti, preizkušeni oproda Much. »Slavonski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din. ta inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva nlira (Ulil Telefon 1901 de 4005. (lorava: Kopitarjeva ulica K Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: R. Čeč Tzdalaleli ini lože Sodla Urednik: Mirko Javornik.