0 J 0 Št. 291 (16.019) leto UH / PliMmtZ *čedad - ui. Ristori 28 - Tei. 0432/731190 r Ebc OUCH & C. s.a.s. Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico , Nabrežina kamnolomi 35/C I Tel. 040/200371 - Fax 040/201343 1500 ur SSS NEDEUA, 7. DECEMBRA 1997 ! ! I Prazni stoli ne ploskajo Bojan Brezigar Komedija naj bi predstavljala trenutek sprostitve, veselja, odmika od vsakodnevnih problemov in težav. Zato je paC ta zvrst, pa naj bo filmska, gledališka ali televizijska, običajno zelo priljubljena. In kar prevzame te, ko ob takem trenutku zaslediš razglašeno noto, ki nekako ne sodi tja in te opozarja, da tudi v komediji ni vse tako, kot bi si človek predstavljal. Na to pomisliš, ko vzameš v roke gledališki list Večerje bedakov, zadnje postavitve našega gledališča, in ugotoviš, da bo to pravzaprav za igralce in vse ostale delavce v gledališču večerja ob prazni mizi. Taki so paC problemi našega gledališča in prav nihče izmed nas nima v rokah Čarobne palice, da bi jih rešil kar Cez noC. Čeprav bi to marsikdo z veseljem naredil. Prešernove verze o Apelu in Čevljarju poznam in jih dosledno spoštujem. Kot človek, ki, kadar mu čas dopušča, vendarle rad sede v gledališko dvorano, sem si pred dobrim mesecem v velikem dublinskem gledališču ogledal uspešnico Oscarja VVildea Kako važno je biti resen. Res enkratna predstava, razkošna, do potankosti "dodelana, z odlično mimiko in izvrstnim igranjem. Dvorana je kar pokala od smeha in publika je igralce nagradila z dolgim, prisrčnim aplavzom. Večerja bedakov na odru našega Kulturnega doma mi je priklicala v spomin dublinsko predstavo. Res, razkošja ni bilo, vendar izvedba nima kaj zavidati irskemu nacionalnemu teatru. Tudi smeha je bilo na pretek in igralci so si aplavz zaslužili. Žal ni bil tako buren, kajti prazni stoli ne ploskajo. Pred letom dni je občinstvo polnilo Kulturni dom in se zabavalo ob Afriki, ki je bila, Ce do dobra pomislimo, pravzaprav tragična zadeva, saj se je naša manjšina v njej še kako zrcalila. Če smo se takrat podali v Kulturni dom, zakaj tega ne bi storili še sedaj: sicer se ne bomo videli v zrcalu (ali pa, vsaj nekateri), vendar se bomo od srca nasmejali, preživeli prijeten popoldan ali večer, za nameček pa bomo našim gledališčnikom ponudili vsaj nekaj topline, Ce jim paC ne moremo zagotoviti obložene mize na Silvestrovi večerji. __________IRKUTSK / OGROMNI »ANTONOV« SE JE RAZTREŠČIL V POSLOPJE _ V letalski katastrofi okoli 150 smrtnih žrtev in 100 ranjenih Nesrečo se je pripetilo nekoj sekund po vzletu v industrijski coni Irkutsko v Sibiriji MOSKVA - Okoli 150 mrtvih in 100 ranjenih: to je težak obračun letalske katastrofe, ki se je včeraj zjutraj pripetila v industrijski coni Irkutska v Sibiriji, kjer je strmoglavilo ogromno vojaško transportno letalo »antonov 124«. Življenje so izgubili elani posadke in potniki, večina žrtev pa je bila v večnadstropnem poslopju, v katerega se je letalo raztreščilo. Poslopje so zajeli plameni, ki so ogrozili tudi bližnji internat, iz katerega šo evakuirali okoli 150 otrok in vzgojiteljev. Pravega vzroka katastrofe niso še ugotovili, po nekaterih poročilih naj bi ob vzletu odpovedala dva od štirih motorjev. Na 2. strani V Nabrežini že šestič razstava kamnitih umetnin NABREŽINA - Že šesto leto zapored je domače kulturno društvo Igo Gruden organiziralo v župnijski dvorani razstavo kamnitih izdelkov. Na razstavi, ki so jo odprli sinoči, so na ogled izdelki skoraj tridesetih ustvarjalcev tako iz tukajšnjega slovenskega in italijanskega prostora kot tudi iz matične domovine, ki oblikujejo umetnine iz odpornega in neuklonljivega gospodarja Krasa - kamna. Kamnite umetnine bodo na ogled tudi danes in jutri ter prihodnjo soboto in nedeljo. Na 3. strani Tehnični zavod v slovenskem centru GORICA - Predsednik Goriške pokrajine Brando-lin in šolski skrbnik Mannini sta se včeraj udeležila slovesnosti po vsehtvi sekcije tehničnega industrijskega zavoda v slovenski šolski center. Ravnatelj šole Sturm se je zahvahl novi pokrajinski upravi za hitro rešitev zadeve in želel, da bi z enako pozornostjo reševala probleme slovenskih šol, čim bo prevzela nove pristojnosti glede upravljanja poslopij. Na 7. strani SKER/02 £ Škerla val draguljarna Trst - Ul. Battisti, 2 - Tel. 7606012 Vsakemu kupcu eno uro brezplačnega parkiranja v podzemni garaži »Foro Ulpiano« Pridite si ogledat čudoviti svet mineralov, fosilov, meteoritov, kvarčnih kristalov, ki jih je zemlja hranila tisočletja! •mi ( Sil r Ogrlice, verižice, obeski iz jantarja in žlahtnih kamnov, okrasni predmeti za dom in urad, primerki za darila, za zbiratelje ... V NAJPRIVLACNEJSI TRGOVINI SVOJE VRSTE NA SVETU IRANEMA ROVIS Trst, ul. Galatti 1 - tel. 362106 e ženska » moška o otroška e in športna oblačila za letošnjo jesen-zimo NAJVEČJA IZBIRA KRZNA v Furlaniji-Julijski krajini TAX FREE \lflDUSSI lč/ilcC4lC/ltx -vfv STRANKE / ZASEDANJE VODSTVA NZ Obračun Pinija z vodilnim razredom svoje stranke in izziv Berlusconiju RIM - Predsednik Nacionalnega zavezništva Ginaifanco Fini (na posnetku AP) je včeraj v nekem rimskem hotelu zbral vodilne može svoje stranke in jih postavil pred kruto analizo, ki mu jo je porodil - ne toliko vohlni kolikor poh-tični - poraz Pola svoboščin in NZ na nedavnih upravnih volitvah. Vodilni razred svoje stranke je obtožil notranjega boja za oblast, ki se skriva za izgovorom o konfrontaciji idej (hberalnih na eni in socialnih na drugi strani) in poraja ljubosumje, zavist in personahzem. Prvi žrtvi bosta koordinatorja Ga-sparri in Fiori, ki ju bosta nadomestila dva mlajša človeka z juga in s severa. Ostro Finijevo poročilo ni prihranilo kritike niti Berlusconiju, ki mu lider NZ sicer apriori ne odreka vodilne vloge, a ga poziva, naj jo dokaže z dejanji. Kljub tako ostremu napadu, so se s poročilom strinjali vsi prizadeti, danes pa se bo videlo, ali so biti iskreni. Na 2. strani autosandra group TRST, ul. Flavte 17-27 • prodaja • servis • rezervni deli W <9 © SANGVONG DAIHATSU ITALNOVA za ženske: dežni plašči -*■ suknje * parka % krila * pletenine tudi za močnejše postave do 70 TRST, trg Ospedale 7 STRANKE / POLEG RADIKALNE »ČISTKE« V VRSTAH NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA SASSARI / SEDEM MRTVIH Fini izvedel prvo resnično avtokritiko Pola svoboščin Berlusconi mora dokazati, da zna voditi zavezništvo, meni lider AN Gianfranco Fini (desno) s Francescom Storacejem (Ap) FINACNI ZAKON / VLADIN VELEAMANDMA n Nekaj sprememb v vvelfaru Za odvečno delovno silo na železnici bo veljala Dinijeva reforma RIM - Vlada je včeraj predložila parlamentu veleamandma o socialni državi, ki uvaja nekatere spremembe k besedilu prejšnjega osnutka, ki je bil odobren v senatu. V novem veleamandmaju so nakazane rešitve za probleme odvečne delovne sile na železnici in za banke v krizi, medtem ko ni nobenih sprememb v skrbstvenih pravilih za samostojno delo in za šolnike. Ti kočljivi vprašanji vlada očitno prepušča parlamentarni razpravi. Veleamandma je bil predložen potem, ko je vlada dosegla s svojo večino sporazum o besedilu amandmaja k 48. členu zakonskega osnutka, ki je povezan s finančnim zakonom 1998 in vsebuje ukrepe za reformo socialne države. Amandma vsebuje med drugim hipotezo o rešitvi problema odvečne delovne sile v organiku Državnih železnic, ki je te dni povzročil Prodijevi vladi veliko skrbi. Na osnovi včerajšnjega dogovora naj bi za železničarsko osebje, ki ima ustrezne pogoje, podaljšali do leta 2001 norme za predčasno upokojevanje po Dinijevi reformi, kar pomeni, da ne bodo veljale tiste, bolj omejevalne, ki so bile pravkar sprejete. NataCno število železniškega osebja, ki bo zajeto v okvir tega dogovora, bo stvar pogajanj med podjetjem in sindikati, za njegovo izvajanje pa bo ustanovljen poseben sklad. Kar zadeva obrtnike in trgovce, vlada ni uslišala protestov in ni znižala upokojitvene starosti 58 let, kar je utemeljila s potrebo po dodatni poglobitvi vprašanja. O tem bo torej razpravljala zbornica, minister Ciampi pa medtem upa, da se njegovi računi s spremembami ne bodo pokvarili. RIM - Od danes se bo v Nacionalnem zavezništvu spremenilo veliko stvari. Po tem, kar je v svojem 25-minutnem govoru pred nacionalnim vodstvom stranke napovedal njen predsednik Gianfranco Fini, bo zasuk radikalen, in to tako v politični liniji kot v vrstah vodilnega razreda. Dosedanja koordinatorja stranke, Maurizio Gasparri in Publio Fiori bosta morala prepustiti svoji mesti mlajšim somišljenikom, enemu s severa in drugemu z juga. Sploh je Fini namenil močno kritiko sedanjemu vodilnemu razredu stranke, ki da se je izkazal za »neustreznega in razdeljenega zaradi notranjih bojev med skupinami moči, ki so se skrile za krinko soočanja idej - skratka prava vojna med »polkovniki«. Veliko ljudi je treba zamenjati, toda Ce so neustrezni, kot so, je to tudi krivda šefa stranke, je av-tokritiCno dejal Fini. V analizi rezultatov upravnih volitev se predsednik AN ni skril za prst, ampak je brez dlake na jeziku (in pred televizijskimi kamerami, ki so imele odprata vrata na zasedanje) govoril o porazu tako Pola svoboščin kot Nacionalnega zavezništva. Berlusconija Čaka najtežja preizkušnja, odkar se je lotil politike - je dejal Fini -saj je golo oklepanje lider-stva kot nečesa obveznega povsem sterilno, vendar je neplodno tudi a priori oporekati njegovemu lea-dershipu. Kaj torej storiti? Ce je vodilni razred stranke neustrezen, so neustrezne tudi sposobnosti liderja, ki si ga je izbral: »Moja odlo- čitev, da posežem na drastičen način, izhaja iz narave soočanja ali bolje spopada znotraj stranke. Prevladujejo personalizmi, ljubosumja, zavist, boj med strujami, za katero se skriva le želja po večjem vplivu pri upravljanju in organizaciji stranke. Gre za konflikt moCi v Cistern dorotejskem stilu, ne pa za kresanje mnenj.« V prihodnjih dneh bo Fini, kot je napovedal, posegel tudi v pokrajinske in deželne strukture stranke, vendar teh ne bo zamenjal »iz preprostega razloga, da je to javno zahtevala ena od notranjih skupin moCi, ki se je bala, da bo penalizirana pri razdeljevanju novih funkcij in ki je tako želela pokazati, da je sposobna vplivati na moje izbire,« je dejal' predsednik AN. Kaj pa tisti, ki se ne strinjajo? »Ce se komu to, kar sem dejal, zdi nesprejemljivo, naj glasuje proti, kajti Ce bo moje poročilo odobreno, bom imel od jutri moC, da to izvedem in tako bom tudi storil,« je brez olepševanj zaključil Gianfranco Fini. Razprava po predsednikovem poročilu je bila sicer kot ponavadi ubrana na različne strune in razpeta predvsem med tiste, ki zagovarjajo socialni značaj stranke, in tistimi, ki se navdušujejo za liberalizem in se oklepajo zavezništva z Berlusconijem. Ce bi sodili po reakcijah vodilnih elanov stranke, bi sodili, da Finijeva kritika ne zadeva prav nobenega izmed njih, saj se vsi strinjajo s šefom. Z edino izjemo legendarnega »er Pecore« ali uradno Teodora Bontempa. Avto kot bomba treščil med večjo skupino delavcev Ranjencev je dvajset - Šoferja podivjanega avta so aretirali SASSARI - Ustavili so se, da bi pomagali potnikom v malem fiatu, ki je zapeljal v obcestni jarek, a komaj so stopili na cesto, so trije končali naravnost v smrt, štirje pa so izdihnili kasneje, v bolnišnici, kjer se je znašlo še drugih dvajset ranjencev. Obračun nezgode, ki se je vCeraj v zgodnjih jutranjih urah pripetila na cesti med Sassarijem in Porto Torresom, bolj spominja na železniško ali letalsko katastrofo kot na cestno nesrečo. Bila je še tema, dva avtobusa sardinskega deželnega prevoznega podjetja sta bila namenjena v Porto Torres, prevažala sta uslužbence podjetja Enichem in druge delavce, ki sta jih naložila na podeželju okrog Sassarija. Približno tri kilometre po naselju Li Punti, v predmestju Sassarija, so se ustavili, zagledali so avtomobil, ki ga je zaneslo s ceste. V njem je bilo nekaj oseb, hoteli so jim pomagati. ZaCeli so stopati z avtobusov, ko je mednje udarilo kot bom- ba: nekateri se sploh niso zavedeli, kaj se dogaja-Avtomobil fiat bravo s tremi potniki je divje zapeljal med delavce, dva sta bila na mestu mrtva, življenje je izgubil tudi zapriseženi stražnik, veliko pa jih je odbilo tudi do 20 metrov daleč. Prizor, ki se je nudil reševalcem, je bil srhljiv, vsenaokrog so stokali ranjenci, trem osebam niso veC mogli p°' magati, štirje so kasneje zaradi težkih poškodb umrli v bolnišnici. Avtomobil fiat bravo se je pd svoji divji vožnji zagozdil pod avtobus (na sliki AP) , o njegovi hitrosti pa zgovorno govori podatek, da je celo premaknil težko vozilo. Potniki v njem so imeli zvrhano mero srede, sploh se niso poškodovali in so osuplo gledali, kaj se je pripetilo. Šoferja, 30-le-tnega Marca Gavino Sarina, so aretirah. Obtožujejo ga večkratnega nenamernega umora. Kaže, da so bili na nekem praznovanju, nakar so obiskali Se nekaj diskotek, imeli so ga precej pod kapo. MOSKVA / V LETALSKI NESREČI OKOLI 150 MRTVIH IN 100 RANJENIH Ogromni »antonov« se je raztreščil ob poslopja v industrijski coni Irkutska MOSKVA - V eni od najhujših letalskih, ki so se doslej pripetile v Rusiji, je po poročanju tiskovne agencije Interfax po prvih ocenah izgubilo življenje okoli 150 ljudi, približno 100 pa je ranjenih, a veliko jih ima hude opekline in so v kritičnem stanju. Do nesreče je prišlo v industrijski coni Irkutska, v Sibiriji, 4200 km vzhodno od Moskve, samo nekaj minut po vzletu vojaškega transportnega letala »antonov 124«, ki je zatem strmoglavil na obljudeno področje, raztreščil se je ob štirinadstropno poslopju. Med žrtvami naj bi bilo približno 100 civilistov v več zgradbah, ki jih je letalo porušilo ali so jih zajeli plameni. Po poročanju tiskovne agencije Itar-Tass je antonov popolnoma uničil štirinadstropen stanovanjski blok, delno pa poškodoval internat, trinadstropno šolo in dve leseni hiši. Po podatkih občinskih služb naj bi bilo v porušenem bloku ob nesreči okoli 200 ljudi, iz internata pa so evakuirali okoli 150 otrok in vzgojiteljev. Z območja nesreče so evakuirali skupaj 450 otrok. Gasilci (med delom na prizorišču nesreče - telefo-to Ap) so že pogasili požar, ki je izbruhnil, ko je letalo eksplodiralo. Vremenske razmere so bile v Času nesreče, to je ob 9.44 po moskovskem Času, normalne. Letalo je bilo namenjeno v Vladivostok, od tam pa naj hi poletelo v Vietnam. Vzrok nesreče še ni znan, ruski predsednik Boris Jelcin pa je naložil pre-mieru Viktorju Cernomirdinu, naj odide na prizorišče nesreče in sam vodi delo preiskovalne komisije. Letalo, na katerem je bilo 16 elanov posadke in 30 vojaških izvedencev, je prevažalo dva lovca »sukoj 27«, v Vladivostoku bi ju morali natovoriti na ladjo in odpeljati v Vietnam. Antonov 124 je namreč naj večje letalo na svetu, je za tretjino večji od jumba in lahko prevaža 120 ton tovora. Lovski letali je natovoril v neki tamkajšnji tovarni, ki razpolaga tudi z vzletno stezo. Kaže, da je antonov dalj Časa drsel po neki cesti, pri Čemer je podrl vse, na kar je naletel. Naposled se je njegova smrtnonosna vožnja prekinila ob štirinadstropnem poslopju, ob katerega se je raztreščil. Podrlo se je tudi poslopje, plameni so zajeli bližnji internat: pravijo, da nihče od otrok ni izgubil življenja, okrog sedem naj jih sprejeli v bolnišnico zaradi opeklin. Reševalno akcijo so še otežile vremenske razmere, živosrebrni stolpec je bil globoko pod ničlo. Kot smo dejali, natančnega vzroka nesreče niso ugotovili, agencija Itar-Tass pa je proti večeru omenjala možnost, da sta odpovedala oba leva motorja tega štirimotomega letala (morda zaradi slabega goriva). Iz ruševin letala naj bi tudi potegnili 23 trupel, kar pomeni, da v letalu ni bilo 46 potnikov in elanov posadke, kot so sprva poročali. SINOČI OTVORITEV / V ŽUPNIJSKI DVORANI NA POBUDO K.D, I. GRUDEN Razstava kamnitih umetnin na ogled v Nabrežini Razstavo bo na ogled še danes Jutri, prihodnjo soboto in nedeljo Kamen... v vseh svojih barvah in odtenkih, v svoji simboliki odpornega in ne-uMonjivega naravno prevladujočega gospodarja našega Krasa, v svoji večtisočletni prilagojenosti človekovim potebam in ustvarjalnosti. Človekova ustvarjalnost! Roka obrtnika, umetnika, umetniškega obrtnika, ki s poznavanjem in v spojitvi z naravnimi karakteristikami različnih zvrsti tega kraSkega protagonista ustvarja unikate, ki lahko potem Čudovito krasijo nase bivanjske prostore. 2e Šesto leto zapored nabrežinsko kulturno društvo, poimenovano po domačem pesniku Igu Grudnu organizira v prostorih župnijske dvorane v Nabrežini razstavo kamnitih izdelkov. Razstava, ki je bila prvotno namenjena promociji domačih znanih in manj znanih obdelovalcev kamna, je ob letošnji izvedbi s skoraj tridesetimi razstavljala, tako iz tukajšnjega slovenskega in italijanskega prostora kot tudi iz matične domovine, že krepko presegla domači znaCaj. Po sinočnji otvoritvi ob prisotnosti številnih dru-žbeno-politiCnih predstavnikov bodo najrazličnejše kamnite umetnine na ogled tudi danes in jutri ter prihodnjo soboto in nedeljo med 10. in 12. uro ter od 16. do 20. uro. Ob uspehu prejšnjih izvedb in potrjeni kvaliteti in zanimivosti razstavljenih izdelkov, si lahko organizatorji tudi letos upravičeno pričakujejo veliko število obi-skovalcev.(GB) Odprtje včerajšnje razstave v Nabrežini (foto KROMA) Boljunec:vtorek prvo srečanje šolarjev s slovenskim filmom PRAZNIKI / DAR MESTECA STRASSBURG IZ AVSTRIJSKE KOROŠKE Božično drevo pri Stari mitnici Ob postavitvi drevesa je bila sinoči slovesnost, na kateri sta govorila župana obeh mest V torek, 9. in petek, 16. decembra 1997 ob 14. uri si bodo v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu Prvi. drugi in tretji razredi osnovnih Sol dolinskega didaktičnega ravnateljstva ogledali risani film Najlepše božične risanke. Pobuda se uokvirja v projekt spodbujanja, spoznavanja in vrednotenja slovenskega jezika in kulture na osnovnih šolah didaktičnega ravnateljstva v Dolini. Prvi na vrsti bodo kot že rečeno otroci prvih razredov osnovne Sole, otroci Četrtih in petih pa se bodo s slovenskim filmom srečali januarja, ko si bodo ogledali film SreCa na vrvici. KARABINJERJI / ARETACIJE Trojica nepridipravov se za dolg sploh ni zmenila Začenja se niz javnih srečanj za analizo zgodovine Trsta Danes dopoldne 98. zborovanje društva Edinost na Trgu Unita Karabinjerji s pokrajinskega poveljstva so za zapahe spravili trojico, ki mora poravnati Se precej dolga s pravico. Se največ Časa bo za rešetkami ostal 26-le-tiii Corrado Salata, ki je bil obsojen na 4 leta jeCe in na plačilo kar 24 milijonov lir globe, potem ko so julija lani ugotovili, da je prekupčeval z mamili: iz tujine jih je prinašal v Trst in z njimi oskrboval tukajšnje tržišče. Precej manjša kazen Čaka 29-letnega Alessandra Izza, ki se je prav tako ukvarjal s prekupčevanjem z mamili (novembra - decembra 1993); sedeti mora dobri dve leti, globa pa je precej »slana«, 30 milijonov lir. Z drugačnimi »posli« se je ukvarjal 37-letni Luciano Škrinjar, ki je bil zaradi ropa, groženj in drugih prekrškov obsojen na 8 mesecev zapora in 400 tisoC lir globe. Nad zakonom se je spozabil decembra 1993. Odkrili šest iraških Kurdov Agenti finančne straže v starem pristanišču so se odločili za temeljitejši pregled tovornjaka, ki je prevažal bale bombaža: sum sta jim zbudila tovor in pa dejstvo, da je tovornjak pripeljal iz pristanišča Marghera, saj so pred nedavnim v podobnih okoliščinah odkrili sedem iraških Kurdov. Sum je bil upravičen, med balami bombaža je bilo skritih šest tujcev, tudi tokrat iraških Kurdov. Finančni stražniki so v preiskavi, ki je sledila, prišli do zaključka, da za ilegalne prehode v Italijo skrbi kriminalna organizacijae in da se takih tovorov očitno zelo pogostoma poslužujejo. Šoferju tovornjaka so zaplenili precejšnjo vsoto denarja, nakar so ga odpeljali v zapor, zaplenili so tudi tovornjak, tujce pa so izgnali iz države. Niz javnih srečanj »Trst in njegove zgo-ddovine. Od leta 1945 do leta 1995«, ki ga je organiziral krožek Mia-ni, se bo pričel v torek, 9. t.m., ob 17.30 v konferenčni dvorani hotela Savoia z javno debato na temo »Trst med vojno: druga svetovna vojna in njen konec«. Na konferenci bosta spregovorila zgodovinar Teodoro Sala, ki bo govoril o letih »1943-1945: balkanska kriza v očeh Trsta«, in zgodovinar Galliano Fogar, katerega poseg bo imel naslov »1943-1945: Trst pod nacistično okupacijo«. Srečanja se bodo udeležili tudi docentka zgodovine Annamaria Vinci, raziskovalec Stefano Fattorini, »priča« tedanjih let Giuditta Giraldi in zgodovinarka Marta Verginella, srečanje pa bo uvedel in koordiniral predsednik krožka Mau-rizio Fogar. Pred skorajšnjo 50-letni-co italijanske ustave, bo danes družbeno-politiCno društvo Edinost priredilo ob 11.30 na Tigu Unita 96. redno mesečno zborovanje. S tem bo zaključilo že osmo leto protesta proti temu, kar društvo Edinost ocenjuje kot neumorne kršitve temeljnega naCela civiliziranih odnosov med ljudmi in državami. V tiskovnem sporočilu, ki ga je za društvo Edinost podpisal Samo Pahor, med drugim piše, da se zavzemajo za spoštovanje ustave, zaradi Cesar so doživeti neštete kršitve temeljne svoboščine zborovanja na javnem prostora. Kljub temu pa se bodo tudi tokrat zbrali na trgu, da bi potrdili vero v pravico, ki jo priznavajo mednarodne ustanove in dogovori in sama ustava, a jih krati itabjan-ska vlada. Edinost je tudi razočarana nad ravnanjem sodstva gele varstva pripadnikov priznane manjšine. Pri Stari mitnici v Trstu od vCeraj stoji visoko in lepo okrašeno božično drevo. Gre za dar, ki ga mestu Trst poklanja mestece Strassburg iz avstrijske Koroške. Drevo so slovesno postavili na svoje mesto sredi trga vCeraj pod veCer ob prisotnosti delegacije iz Strassburga, predstavnikov tržaške občinske uprave, pa tudi res velikega števila navadnih ljudi. Na slovesnosti se je predstavnikom Strassburga v imenu Trsta zahvalil župan Riccardo Illy. Dejal je, da so božično drevo letos postavili pri Stari mitnici zato, ker občinska uprava podpira prizadevanja krajevnih trgovcev, da bi gospodarsko oživili ta del mesta in ga tudi urbanistično uredili. Illy je tudi izrazil željo, da bi se prijateljski odnosi z bližnjo Avstrijo Se utrdili. Številne udeležence je na slovesnosti v imenu Strassburga pozdravil župan Ferdinand Wac-hering in se zahvalil za topel sprejem, ki ga je bil deležen skupno s svojimi občani v Trstu. Na slovenosti se je nato oglasil moški pevski zbor iz koroškega mesteca. Zaigrali sta tudi Mestna godba na pihala iz Strasburga in Salelezi-janska godba na pihala iz Trsta, ki sta pravzaprav dali povod za to lepo predbožično sreCa-nje.Godbi se namreč poznata že več let in sta sklenili, da se letos pobratita. To se je vCeraj tudi zgodilo, vendar v okviru veliko večjega praznika, kot je bilo prvotno mišljeno. Misel, da bi mestece Strassburg poklonilo božično drevo Trstu, se je namreč porodilo med pripravami na pobratenje obeh godb. TISKOVNO SPOROČILO Vodstvo SSk o deželnem volilnem zakonu Kritično o stališčih DSL in SKR Še nov predlog o povezavi To, kar DSL in SKP prikazujeta kot prizadevanje za zagotovitev zatopanosti slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetu, je v bistvu mehanizem za prisilno vključevanje Slovencev v italijanske stranke in za onemogočanje njihovega samostojnega pobticnega nastopanja. Tako je ocenilo deželno tajništvo SSk," ko se je zbralo v petek, 5. t. m., v Nabrežini, in razpravljalo o snujočem se novem deželnem vohlnem zakonu. Deželni svet Furlanije-Juhjske krajine se bo po napovedih ponovno zbral v Četrtek, 11. t. m., da bi nadaljeval obravnavo sprememb deželnega vohlne-ga zakona. Kot kaže, se bo tedaj izrekel tudi o problemu zastopanosti slovenske manjšine. V tej perspektivi je deželno tajništvo SSk na svoji zadnji seji zavzelo naslednje stališče: 1. SSk najprej ugotavlja, da spremembe vohlnega zakona, ki so bile v dosedanji obravnavi že odobrene, še dodatno krčijo možnosti, da bi slovenska narodnostna skupnost lahko računala na svojo zastopanost v deželnem svetu, Se zlasti pa na svojo avtonomno zastopanost. Deželni svetovalci so se namreč izrekb za to, da naj bi odslej izvolile v deželni svet svoje kandidate le tiste tiste, ki se bodo predstavile v najmanj 4 od 5 deželnih volilnih okrožij in M bodo dosegle najmanj 4, 5 odstotka glasov na deželni ravni, poleg tega pa so se izrekli za odpravo možnosti povezav med kandidatnimi listami. 2. SpriCo gori nakazanih sprememb je toliko bolj potrebno, da deželni svet sprejme posebne ukrepe, s katerimi bi zaščitil zastopanost slovenske manjšine. SSk v tem smislu potrjuje oba predloga, ki jih je 19. novembra posredovala deželnemu svetu v obliki peticije. Prvi predlog ponuja izvnen model, po katerem naj bi volili slovenske predstavnike v deželni svet na ločeni tisti. Model predvideva, da naj bi bil vsaj eden izmed sedežev rezerviran za tako izvoljenega slovenskega svetovalca. Drugi predlog je bolj prehodne narave in se zavzema za to, da bi v pričakovanju dokončne rešitve iz volilne zakonodaje Črtali vsaj tista določila, ki so na zadnjih deželnih volitvah leta 1993 povzročila, da edina slovenska manjšinska tista, prvič v svoji zgodovini, ni izvolila lastnega svetovalca, in to kljub temu, da je povečala število prejetih glasov. Ta dragi predlog so nekateri svetovalci italijanske ljudske stranke (PPI) osvojili in ga predstaviti v obliki amandmajev. 3. SSk bo v naslednjih dneh ponovno pozvala skupine v deželnem svetu, naj sprejmejo vsaj dragi izmed navedenih predlogov v peticiji SSk. Se vec. Kot zadnjo možno rešitev jim bo predlagala, da naj bi deželni volilni zakon ohranil možnost povezave med kandidatnimi listami vsaj v prid list, ki so odraz slovenske narodnostne skupnosti. Ta zadnja varianta ima sicer to temeljno pomanjkljivost, da prepušča možnost povezave naposled dobri volji večinskih strank, gotovo pa je v skladu z ustavo, saj gre za model, ki ga že pozna italijanski zakon za izvolitev Evropskega parlamenta, kakor tudi volilni zakon za deželni svet Doline Aoste. 4. SSk pa ocenjuje, da so povsem nezadostni predlogi, ki so jih v deželnem svetu predstaviti svetovalci DSL in SKP za olajšanje izvolitve slovenskih kandidatov na listah večinskih strank. Če bi deželni svet odobril samo ta korektiv, bi dokončno pokopal možnost samostojnega političnega nastopanja slovenske manjšine. Poleg tega ne gre spregledati, da bi bila izbira slovenskih kandidatov v tem primera naposled prepuščena dobri volji vodstev večinskih strank, kar bi seveda bistveno omejevalo pravico do politične zastopanosti Slovencev v Italiji. I® PUBLIEST Sri OBVEŠČA podjetja, trgovce in obrtnike, da lahko naročijo po telefonu BOŽIČNE IN NOVOLETNE ČESTITKE V NAŠEM DNEVNIKU na št. 7606529 do 15. decembra. TRST, Ul. Valdirivo 36 SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO / DR R, DOLHAR SPET PREDSEDNIK KMEČKA ZVEZA / ODBORA ZA TRST IN GORICO »Združevati skušamo koristno s prijetnim« Društvo danes šteje več kot sto članov KZ ne bo sodelovala v protestnem shodu Organizator Coldiretti je popolnoma prezrl slovensko stanovsko organizacijo Predsednik zdravniškega društva Rafko Dolhar NOVICE Predstavili videokaseto »Napoleon v Campoformidu« Na sedežu fundacije »Scaramanga di Altomonte« so včeraj ob prisotnosti deželnega odbornika za kulturo Tanfanija predstavili videokaseto »1797 -Napoleon v Campoformidu«. Med predstavitvijo je spregovoril tudi predstavnik omenjene fundacije dr. Rossetti, ki je spomnil, da bo na sedežu v Ul. Filzi do 31. januarja odprta tudi razstava, namenjena »francoskim zasedbam Trsta od 1797 do 1813«, Tanfeni pa je s svoje strani omenil, da je videokaseta (traja 17 minut) namenjena predvsem šolam, ki si jo bodo lahko brezplačno oskrbele na predstavništvih Dežele, naprodaj pa bo po 18.000 lir. Združenje »Globojner« praznuje 20-letnico Združenje prostovoljnih gasilcev in civilne zaščite »Globojner« (Ferlugi, Bani Trebče, Gropada, Padri-če, Bazovica) se bo s proslavo spomnilo 20-letnice delovanja. Slovesnost »Globojnerja« (predsednik je Carlo Grgič, poveljnik Florindo Carli) bo v četrtek, 11. decembra ob 20. uri na sedežu na Padričah 60. Včlanjevanje v SKP Krožek SKP v Naselju sv. Sergija bo danes ob 17. uri organiziral praznik ob včlanjevanju 1998. Na prazniku bo govoril deželni svetovalec Fausto Monfalcon. V četrtek o vprašanjih Kalanje Krožek Adi s Kolonje bo skupaj s Pro Logo s Kolo-nje ter od Sv. Ivana priredil javno manifestacijo, na kateri bodo načeli vprašanja razvoja tamkajšnjega območja, od univerzitetnih struktur do javnih in zasebnih gradenj, parkirišč in zelenja. Manifestacija bo v četrtek, 11. trn. ob 19. uri na sedežu v Ul. Co-logna 77, posegli bodo rektor tržaške univerze Lu-cio Delcaro, občinski odbornik za urbanistiko On-dina Barduzzi, predsednik 3. rajonskega sveta Lo-renzo Giorgi, pokrajinski predsednik Acii Franco Purini in predsednik krožim Acii s Kolonje Roberto Sasco. Ponziana slavi 85 let Kulturno združenje Tina Modotti bo ob 85-le-tnici ustanovitve športnega krožka Ponziana priredilo zgodovinsko razstavo, in sicer v ljudskem domu A. Gramsci v Ul. Ponziana 14. Otvoritev razstave bo v sredo, 10. t.m. ob 18. mi, odprta pa bo do 18. t.m. (ob delovnikih od 17. do 20. me, v soboto od 10. do 13. in od 17. do 20. me, v nedeljo od 10. do 13. me). ■ Dr. Rafko Dolhar bo še naprej vodil Slovensko zdravniško društvo. Na predsedniškem mestu je bil namreč potrjen na občnem zboru društva, ki je bil predsinočnjim v hotelu Daneu na Opčinah. Prisotni člani (zbralo se jih je skoraj sedemdeset) so izvolili tudi sedemčlanski izvršni odbor in tri nadzornike. Vse to seveda v zadnjem delu zasedanja, ki ga je uvedel sam dr. Dolhar s svojim predsedniškim poročilom in v osrednjem delu katerega se je razvila daljša in živahna razprava. Občni zbor je prijetno popestril Dekliški pevski zbor Musiča noster amor pod vodstvom dirigentke Tamare Stanese.Udeležilo se ga je tudi predstavništvo Zdravniškega drušva Slovenije z dr.Brankom Šalamunom na čelu. Dr. Dolhar, kakšen obračun dela ste podali na občnem zboru? Poudariti moram, da je ta občni zbor sovpadal s 15-letnico ustanovitve našega društva, zaradi česar sem izkoristil priložnost za pregled naše dejavnosti od začetkov do danes. No, mislim, da imamo kaj pokazati. V tem smislu so še najbolj zgovorne številke, ki sem jih zbral med sestavljanjem poročila. Povem naj le, da smo v teh 15 letih priredili več ko sto strokovnih predavanj in študijskih srečanj, kakor tudi približno toliko obiskov zdravstvenih ustanov v sosednji Sloveniji. Mislim, da je ni večje tovrstne ustanove v naši matični državi, s katero se ne bi seznanili. Zal pa obračun, ki sem ga podal na občnem zboru, ni vsebo- val samo svetlih točk. Med negativnimi postavkami izstopa dejstvo, da smo morali pred kratkim zapreti našo športnomedi-cinsko ambulanto na Opčinah po 13 letih delovanja. K temu so nas prisilili novi birokratski predpisi, ki prepovedujejo zdravnikom splošne prakse, da bi dodatno delovali še v strukturah, kot je bila naša ambulanta, ki je imela konvencijo z javnim zdravstvenim sistemom. Kako bi označili pomen obstoja Slovenskega zdravniškega društva? Naše združenje ima dve temeljni značilnosti, prvič to, da je slovensko, in drugič to, da je strokovno. V njem imamo slovenski zdravniki v Italiji možnost, da se spoznamo, da si medsebojno izmenjamo strokovne izkušnje, da se skupno strokovno poglobimo v kak problem, pa tudi da utrdimo poznavanje slovenske medicinske terminologije. Zato se posebej povezujemo z zdravstvom v naši matični državi. Poudaril bi tudi, da naše društvo šteje več kot sto članov, kar v naših manjšinskih razmerah predstavlja že pomemben potencial, in da poleg zdravnikov združuje tudi farmaciste in živi-nozdravnike. Kakšni pa so vaši načrti za naprej? Gotovo bomo nadaljevali s prirejanjem strokovnih predavanj in študijskih srečanj. Pri tem bomo skušali uvesti tudi kako novost. Kot doslej bomo skušali biti pozorni tudi na družabni aspekt. Saj vemo, da je najboljše, če koristno združimo s prijetnim. Kmečka zveza je sklenila, da se ne bo udeležila protestnega shoda kmetov, ki ga prireja Coldiretti (zveza neposrednih obdelovancev) v sredo, 10. t. m. v Trstu, in smatra za svojo dolžnost, da pojasni tako svojo odločitev. Prvi razlog za nesodelovanje na najavljenem protestnem shodu je v tem, da je organizator (Coldiretti) prezrl Kmečko zvezo, medtem ko je k udeležbi povabil vse ostale kmečke stanovske organizacije. Tak odnos pomeni, da ni bila upoštevana stanovska organizacija, ki je na Tržaškem in na Goriškem izraz narodnostne skupnosti, in gre torej tudi za nekorekten odnos do skupnosti kot take. To je en razlog za nesodelovanje na shodu, je pa še drugi, bolj vsebiski razlog, saj obstajajo na ravni zahtev, za katere naj bi šli protestirat, razhajanja o bistvenih vprašanjih, ki so povod za protestni shod in ki bi se težko izgladili tudi ob okrogli organizacijski mizi za pripravo shoda. To pa seveda nikakor ne pomeni, da bi Kmečka zveza menila, da protest ni umesten, saj je zanj več tehtnih razlogov in je pri iskanju rešitev problemov, ki tarejo kmetijstvo, specifično še na krajevni ravni, Kmečka zveza stalno angažirana in se z vsemi svojimi močmi prizadeva kmetom pri tem pomagati. Dovolj je spomniti se na njeno angažiranost proti omejitvam, ki jih postavlja kmetijstvu regulacijski načrt tržaške občine, ker se konkretno izraža tudi v njenem prizivu na Deželno upravno sodišče (TAR). Prv tako je dovzetna za probleme proizvodnih kvot mleka in omejevanja vinske proizvodnje, za katere, za razliko od Coldiretti, meni, da jih je treba odpraviti vsaj na območjih s težkimi naravnostnimi danostmi, kakršno je tr-žaško-goriški Kras, Benečija in Kanalska dolina, kjer je proizvodnja že tako skromna in je njeno omejevanje povsem nesmiselno, lahko pa je tudi razlog za opuščanje kmetijske dejavnosti, kar bi bila nepopravljiva škoda tako z ekonomskega kot naravovarstvenega in narodnostnega vidika. Glede kvot mleka velja še poudariti, da je Kmečka zveza, kljub temu, da jih ne odobrava, vse svoje člane vedno pozivala k spoštovanju priznanih proizvodnih kvot in če bi vse stanovske organizacije tako ravnale, bi verjetno do nastajanja »Co-basov« ne bi prišlo in morda tudi ne do njihovih vprašljivih protestov. Tudi kar zadeva park, se. organizaciji razhajata, ker je Coldiretti sprejela zamisel o širšemu parku na Krasu in zahteva njegovo soupravljanje. Kmečka zveza pa te zahteve ne postavlja, ker enostavno parka na zasebnih lastninah v širši zasnovi noče, temveč zahteva njegovo omejitev le na zaščitena območja. Izvršna odbora Kmečke zveze za Trst in Gorico V SREDO / MANIFESTACIJA COLDIRETTI Deželni protest kmetov s tristo traktorji po mestu Tržaška kvestura opozarja javnost in v prvi vrsti voznike, da bo v sredo deželna manifestacija, ki jo prireja Coldiretti, zaradi katere se bo pripeljalo v Trst več tisoč kmetov, predvidevajo pa tudi, da se bo sprevoda po mestnem središču udeležilo kakih 300 traktorjev, tako da bo promet verjetno popolnoma ohromljen. Manifestacija bo pričela ob 8. uri in bo predvidoma trajala do 13. ure. Ker je promet kmečkih vozil prepovedan po obalni cesti, bodo traktorji peljali iz Devina skozi Sesljan, Nabrežino, Križ in Prosek do openskega križišča in nato v mesto po Openski cesti mimo kamnoloma Facanoni in univerze ter po Ul. F. Severa do središča. Tu bo sprevod kmetov in traktorjev, ki bo krenil od Trga Oberdan po Ul. Ghega do želeniške postaje, nato do Nabrežja in mimo palače deželne vlade na Trgu Unita in še po Ul. Teatro romano in Korzu do Goldonijevega trga in po Ul. Carducci nazaj do Trga Oberdan. Mestni promet bo torej dalj časa ohromljen in zato svetujejo vsem, naj se v sredo ne podajo v središče z avtomobili. NETEKMOVALNI POHOD / OBHODILI BODO VSE OBČINE TR2ASKE POKRAJINE Sto kilomelrov ob lOOJetnici škedenjske železarne Sprejemi na vseh šestih županstvih - Vsak odsek štafete bo dolg 5 kilometrov - Start in cilj seveda v Skednju Skedenjska železarna Jutri bo stokilometrski štafetni pohod ob stoletnici železarne. Udeleženici netekmovalnega pohoda -vsak bo prehodil odsek 5 kilometrov - bodo obhodih vseh šest občin tržaške pokrajine. Odhod bo ob 8. uri izpred škedenjske cerkve, prihod zadnje štafete pa je predviden ob 16. uri pred sedež organizatorja pohoda, Krožka škedenjske železarne v Ul. S.Lorenzo in Selva 162. Iz Skednja bodo udeleženci pohoda krenili do Valmaure in po Ul. Flavia do Zavel j in Milj, kjer jih bo ob 8.45 sprejel župan. Zatem bodo obhodih Milje in krenih skozi Stramar do industrijske cone in po Cesti za Glinščico do Krmen-ke in Doline, kjer bo ob 9.50 sprejem na županstvu. Udeleženci štafetnega pohoda bodo nato sto-pih na pot, ki jih bo peljala v Boljunec, Boršt in Bazovico, pa še na Padriče, v Trebče, mimo Banov do Opčin, kjer bodo ob 11.10 na križišču med Bazoviško in Narodno ulico. Naslednji odsek bo peljal mimo openskega strelišča proti Colu, kjer jih bodo ob 11.50 sprejeli na županstvu. Zatem bodo krenili skozi Repen, mimo Giran-dol in Briščikov do Repnica in Zgonika, kjer bo sprejem na županstvu ob 12.35. Pot pohoda bo peljala še skozi Salež, Gabrovec, Božje Polje in Križ do Nabrežine, in tudi tu jih bo pričakal župan in sicer ob 13.45. V Seljanu bodo udeleženci pohoda obrnih po obalni cesti mimo Gr-Ijana in Barkovelj in p° Miramarskem drevoredu do železniške postaje in Se do Trga Unita, kjer jih bo ob 15.30 pričakal podžupan Damiani. Štafeta se bo nadaljevala po Nabrežju mimo stare železniške postaje pri Sv. Andreju in p° Čampi Elisi, Ul. D’Alvia-no, Ul. Svevo in Ul. Baia-mond do Istrske ulice, U'-Vahnaura in Ul. Carpineto nazaj do Skednja. StoVdMSK© SmLIM® ©CLilDmi©! Francis Veber V£6eRVZI zeDAlCOV Režija VLADIMIR JURC Jutri, 8. t. m., ob 16.00 RED I v sredo, 10. t. m., ob 16.00 RED G v petek, 12. t. m., ob 20.30 RED F v nedeljo, 14. t. m., ob 16.00 RED C RADIJSKI ODER vabi na ogled otroške igre VIDA PEČJAKA MARSOVCKI NA OBISKU v izvedbi AMATERSKEGA MLADINSKEGA ODRA PRIMORSKEGA DRMSKEGA GLEDALIŠČA Za oder priredil in zrežiral: EMIL ABERSEK Danes, 7.12.1997, ob 17. uri v MARIJINEM DOMU pri Sv. Ivanu, ul. Brandesia, 27 {Brnim LUTKOVNO GLEDALIŠČE - Ljubljana Marjan Pungartnik PRIHAJA CIRKUS! Režija Pavel Polak V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri OTROŠKA MATINEJA ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Trsta vabi na Zborovsko revijo ki bo danes, 7. decembra, ob 16. uri v Kulturnem domu v Trstu. Podelili bomo priznanje msgr. Marijanu Živcu Priložnostni govor bo imel prof. Tomaž PavSic V soboto, 13. decembra, bo ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju 7. ZBOROVSKA BOŽIČNA REVIJA ki jo prireja zbor Jacobus Gallus Nastopata Se komorni zbor Kras pod vodstrvom Matjaža Sčeka in zbor Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Podde. Vabljeni! . prireja pod pokroviteljstvom ZADRU2NE KRAŠKE BANKE BANCA Dl CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO KAMEN... VI. RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV v dneh 7., 8. in 13., 14. decembra 1997 Umik: 10 - 12 in 16 - 20 ŽUPNIJSKA DVORANA SV. ROKA V NABREŽINI DRUŠTVO SLOVENKSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje Skandinavske razglednice s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni! VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 7. decembra 1997 AMBROŽ Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 16.16 - Dolžina dneva 8.40 - Luna vzide ob 12.23 in zatone ob 23.38 Jutri, PONEDELJEK, 8. decembra 1997 MARIJA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,8 stopinj, zračni tlak 1020,5 mb raste, veter 23 km na uro severovzhodnik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Antonio Alessio Pennino, Beatrice De Sanctis, Mattia Tiozzo, Angelica Zorzin, Erik in Furio Micheli, Tanja Rupel. UMRLI SO: 83-letni Vito Jercog, 85-letni Dante Soli-man, 85-letna Luigia Ziz- man, 79-letni Ottaviano Štolfa, 82-letna Maria Salvagno, 82-letna Lidia Comisso, 84-letna Leopoldina Ambrožič, 92-letna Veronica Vattovaz. I : LEKARNE NEDELJA, 7. decembra 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia di Aquilinia 89 (Zavije), Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17 (tel. 302800), Trg 25. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija - tel. 281256), Ul. Flavia di Aqui-linia 89 (Zavije - tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje Sv. Sergija), Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia di Aquilima 89 (Zavije). Fernetiči (tel. 416212) -s lej^ VlŽJlA... koncertni dogodek za praznično vzdušje in dobro počutje v petek, 19. decembra 1997, ob 20.30 v občinskem gledališču v Boljuncu TK Hsur in Pioneer Records PREDSTAVITEV NOVE CD-PLOSCE DENISA NOVATA Na zdravje naših očetov Sodelujejo založnik LIVIO MOŽINA, raziskovalec ljudske glasbe EMIL ZONTA, ženska pevska skupina STU LEDI V sredo, 10. t. m., ob 18. uri v TRŽAŠKI KNJIGARNI Sklad Mitja Čuk se iskreno zahvali vsem svojim darovalcem. predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). PONEDELJEK, 8. decembra 1997 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8 (Milje), Proseška ulica 3 (Opčine). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Lungomare Vene-zia (Milje - tel. 274998). Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Od TORKA, 9. do SOBOTE, 13. decembra 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Unita 4 (tel. 365840), Ul. Mascagni 2 (tel.820002), Lungomare Venezia 3 (Milje) (tel. 274998). TPK SIRENA in SKD BARKOVLJE prirejata v petek, 12. t. m., na sedežu Sirene predstavitev knjige Vesne GuStin Je več dnevou ku klobas Čaka vas prijetno presenečenje. Preživeli boste lep veCer. Začetek ob 20.30. Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Unita 4, Ul. Mascagni 2, Trg Ospedale 8, Lungomare Venezia 3 (Milje). Opčine, ProseSka ulica 3 (tel. 215170) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 (tel. 767391). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VIT A Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. 13 OBVESTILA KRIŠKA SEKCIJA VZPI »Evald Antončič - Stojan« sporoča, da bo na sedežu, v ljudskem domu decembra ’97 in januarja ’98 vsako soboto, od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči povrnitev priimka v izvirno obliko. SKD IGO GRUDEN prireja pod pokroviteljstvom ZADRUŽNE KRAŠKE BANKE in v sodelovanju s KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO »KAMEN...« VI. razstava kamnitih izdelkov v dneh 7., 8. in 13., 14. decembra 1997. Umik od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. Župnijska dvorana Sv. Roka v Nabrežini. CERKVENA SKUPNOST OD KOROŠCEV nad Miljami vabi danes, v nedeljo, 7. decembra, na praznovanje vodu zavetnice sv. Barbare. Pred sv. mašo bo ob 15. uri procesija s postavitvijo Marijinega kipca. Po masi vljudno vabljeni na družabnost z zakusko, ki bo v prostorih bivše osnovne Sole pri korošcih. SKUPNOST DRUŽINA OPČINE priredi danes, 7. t. m., ob 17. uri predavanje PAVLA KRIZMANCICA, udeleženca New Yorške maratone za fizično prizadete. Posredoval vam bo svoje občutke ob doživeti izkušnji. Ob tej priložnosti bo predsednik Skupnosti, dr. Vladimir Vremec, predvajal in razlagal diapozitive mesta New York. DARUJ DAR - skavtinje in skavti AMIS-a, v sodelovanju s Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo - Trst in Občinsko civilno zaščito, prirejajo do 8. decembra zbiranje (po možnosti novih) igrač in didaktičnih potrebščin za otroke od 1. do 10. leta starosti. Darila bodo namenjena otrokom s potresnega področja v Umbriji, predvsem na območju Foli-gna. V okvim pobude je na Borznem trgu postavljeno manjše SotoriSče Civilne zaščite. Zbiranje se nadaljuje do 8. decembra skozi cel dan. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje z diapozitivi »Od Teherana do Pekinga«. Predavala bo Katja Kjuder. V torek, 9. t. m., ob 20. uri v Domu. DRUŠTVO SLOVENKSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 10. decembra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, predavanje »Skandinavske razglednice« s potovanja po Norveški, Švedski in Finski. Diapozitive bo prikazal Lojze Abram. Vljudno vabljeni! KRUT v sklopu ciklusa predavanj in vaj proti bolečinam v hrbtenici in osteoporozi prireja v četrtek, 11. decembra, ob 17. uri na sedežu krožka, v ul. Cicero-ne 8, predavanje na temo: bolečine v vratu. Predavatelj dr. Danica Radulovič. Vabljeni! OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu vabi na srečanje s pisateljem. Gost večera bo Marko Sosič. Z avtorjem knjige »Balerina balerina« se bo pogovarjal pesnik in publicist Marij Cuk. Na večeru bosta sodelovala mlada kitarista šole Glasbene Matice Bojan Kuret in VValter Gregor! iz razreda prof. Marka Ferija. Srečanje bo v četrtek, 11. t. m., ob 20. uri v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu. Prisrčno vabljeni! FOTOKROŽEK TRST 80 vabi na ogled članske fotografske razstave v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, II. nadstropje. Urnik 9 - 16 od ponedeljka do petka. TPK SIRENA in SKD BARKOVLJE prirejata v petek, 12. t. m., na sedežu Sirene predstavitev knjige Vesne GuStin »Je več dnevou ku klobas«. Čaka vas prijetno presenečenje. Preživeli boste lep večer. Začetek ob 20.30. ZSKD prireja Seminar za usposabljanje mentorjev za delo z otroki na gledališkem področju: delavnice bodo obsegale teoretični in prak- tični del. Tema druge delavnice je Psihomotorika in se bo vršila v dveh srečanjih, v soboto, 13. decembra od 16. do 19. ure (teoretski del na temo: Psihomotorična teoretska izhodišča s posebnim poudarkom na pomembnosti telesnosti in celovitosti pri otroku) in v nedeljo, 14. decembra od 10. do 13. ure (praktični del: telo, gib, prostor). Vodila jo bo Loredana Kralj, profesorica telesne vzgoje in prva slovenska zamejska psihomotricistka. Delavnica bo na sedežu ZSKD (ul. S. Francesco 20). SKD GRAD od Banov prireja tradicionalno božično razstavo na kateri se bosta predstavili Alessandra Del Coco z okrašenimi škatlami iz lepenke ter Ariella Perossa Nait z izdelki iz suSenih rož, v društvenih prostorih pri Banih. Urnik razstave: ob nedeljah (30.11., 7.12. in 14.12), od 16. do 19. ure, v soboto 6. 12., od 17. do 19. ure in v soboto 13. 12., od 17. do 19. ure. SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimovanje v Mariboru je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. št. 212859. ŽUPNIJA SV. JERNEJA NA OPČINAH vabi vse domače likovne ustvarjalce k sodelovanju pri postavitvi razstave na temo: BOŽIČNA SKRIVNOST. Razstava bo v novem župnijskem domu Andrej Zink, od 25. decembra do 6. januarja 1998. K sodelovanju vabljeni tudi otroci in dijaki, saj bo del razstave namenjen otroškim božičnim risbam. Za informacije pokličite na tel. St. 211276 vsak dan (razen nedelje) od 19.30 do 20.30. DIJAŠKI DOM S. KOSOVEL obvešča, da je vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v Kranjski gori zaključeno. Na razpolago so Se rezervna mesta. Informa-cije dobite na upravi Dijaškega doma - ul. Ginna-stica 72, tel. 040/573141. KRD DOM BRISCIKI vabi na tečaj vezenja (stikanja), ki se odvija na društvenem sedežu vsak četrtek, od 17. do 19. ure. GLASBENA MATICA TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605. TRŽAŠKA KNJIGARNA vam V MESECU DECEMBRU nudi promocijo slovenske knjige s popusti od 10 do 40 od sto. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. SK DEVIN obvešča, da je Se nekaj prostih mest, v okvim novoletnega zimovanja od 1. do 6. januarja ’98 v smučarskem središču Fal-cade. Informacije nudi tajništvo, vsak večer na tel. 2916004. SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas čez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimiti ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vi-go di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. ZAHVALA Ob izgubi Adalberta Starca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami. ______ SVOJCI Trst, 7. decembra 1997 t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi oče in nono Giovanni Stefani Pogreb bo v petek, 12. decembra, ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costa-lunga v ricmanjsko cerkev. Žalujoči: hči Bianca z možem Angelom, sin Claudio z ženo Branko, vnuki Moreno z družino, Andrea in Ivana. Posebna zahvala dr. Kos. Domjo, 7. decembra 1997 t Zapustil nas je Vitko Jercog Pogreb bo v četrtek, 11. t. m., iz mrtvašnice v ul. Costalunga v ricmanjsko cerkev. Žalostno vest sporočata sinova Vito z ženo Nevio in Aleksijem in Vojko z Davidom Mačkolje, Trst, 7. decembra 1997 t Po kratki bolezni je prenehalo biti neutrudljivo srce Bruna Metlikovca Žalostno vest sporočajo Zena Olga, sina Renato in Roberto, hči Nadja, nevesti Nadja in Dragica ter njegovi malčki Matej in Benjamin Zbrali se bomo v cerkvi Sv. Nikolaja v Mavhinjah ob 12.15 pred pogrebnim obredom, ki bo sledil dne 9. decembra ob 14. uri. Mavhinje, 7. decembra 1997 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob prerani izgubi Bruna Metlikovca izreka prizadeti družini in svojcem iskreno sožalje SKD Cerovlje-Mavhinje ŠD Sokol in SKD Igo Gruden izrekata globoko sožalje družini ob izgubi dragega Bruna Metlikovca. Ob prerani izgubi dragega Bruna izreka iskreno sožalje družini Balinarska sekcija SD Sokol Ob boleči in prerani izgubi dragega Bruna Metlikovca izrekajo ženi in otrokom globoko sožalje odborniki SK Devin 6 Nedelja, 7. decembra 1997 TRST KINO Po »Segreti e bugie« nova komedija MIKA LEIGHA RAGAZZE kino ARISTON - Trst Drev.Gessi 14-Tel. 040/304222 ARISTON - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Ragazze« r. Mike Leigh. EKCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Fuochi d’artificio«, i. Leonardo Pieraccioni. EXCELSIOR - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Spy«, i. Geena Davis, Samuel L. Jackson. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Hercules«. NAZIONALE 1-15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, 1’ultima catastro-fe«, i. Rovvan Atkinson. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Vulca-no« i. Tommy Lee Jones. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Murder at 1600 - Delitto alla Časa Bianca«, i. Wesley Snipes, Diane Lane. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »II quin-to elemento«, r. Luc Besson, i. Bruce VVillis. MIGNON - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Mr. Bean, Vultima catastrofe«, i. Rovvan Atkinson. CAPITOL - 15.30, 17.40, 19.50, 22.10 »The Peace-maker», i. George Clooney, Nicole Kidman. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Čarne tremu-la«, r. Pedro Aldomovar, i. Liberto Rabal, Francesca Ne-ri, Angela Molina. Od 2. do 28. decembra smo vam pripravili PROMOCIJO SLOVENSKE KNJIGE I S POPUSTI OD 10% DO 40% ] Tržaška knjigarna, ul. sv. Frančiška 20 Gostilna - Restavracija novi upravitelji Voščimo vesele praznike Sprejemamo rezervacije za božič in novo leto Za Silvestrovo glasba v živo BAZOVICA 53 - Tel. 226129 /j?) 57_f7 frT GOLD/06 i/t3 ‘TL. yi V C ZLATARNA DE ORO ) V mesecu decembru vam nudimo ( Odprto ob \ izredne ugodnosti nedeljah in Obiščite nas v y ponedeljkih j Trstu - Ul. Mazzini 9/E Tel. 371075 Trieste Čontemporanea Srečanje z umetnostjo srednjevzhodne Evrope 1997 pod pokroviteljstvom Evropskega Parlamenta-Urad za Italijo Avtonomna Dežela Furlanija - Julijska Krajina Pokrajina Trst s prispevkom Tržaške Trgovinske zbornice -----------Glasbeni Konservatorij G. Tartini------:-- Andrius VasMauskas - klavir četrtek, 9. decembra ob 20.30 glasba: V. Bacevicius, F. Bajoras, B. Kutavicius, O. Balakauskas, J. Gaidelis, A. Brazinskas v koprodukciji z Občinskim Gledališčem G. Verdi in v sodelovanju z Glasbenim Konservatorijem G. Tartini -----------Pomorska postaja - Dvorana Tiepolo-------- četrtek, 11. decembra ob 18.30 Arturas Jevdokimovas, Anina Matelis, Audrius Stoys: kratki filmi nove litvanske kinematografije ured, G. Cardazzo prisotni bodo režiserji --------------------Dvorana Nordio--------------------- do 24. decembra Litvanski dialogi razstava sodobne umetnosti - ured. Raminta Jurenaite umik: 11.00-13.00/16.30-19.30 obnedeljah 11.00-13.00 v koprodukciji s Soros Center for Contemporany Arts iz Vilniusa (Litva) in v sodelovanju s Studiem Tommaseo iz Trsta Informacije: tel. 040/639187 fax 040/367601 Loredano in Andreja Rupel je osrečilo rojstvo male Tanje Iskreno jima Čestita amaterski oder Jaka Štoka s Proseka-Kontovela novorojenki pa želi mnogo zdravja, sreCe in veliko uspehov na odru življenja. Včeraj je slavila svoj visoki življenjski jubilej naša pevka Marija Milkovič Vse najboljše in da bi Se dolgo z nami pela ji vosci pevski zbor Skala iz Gropade H ČESTITKE V Lonjerju pihajo kar nekaj sveč, saj ima VLASTA leto več. To se ve po vsej Vrtači, voščijo pa ji domači Fabio, Tjaša, Goran, Marija in ostala kom-panija, da bi zdrava bila naprej in vesela kot doslej. Jutri se poročita MAU-RIZIO in GABRIELLA. Obilo sreče in razumevanja na novi življenjski poti jima želita Marta in Bruno. M PRIREDITVE ZBOR JACOBUS GALLUS prireja v soboto, 13. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Skednju 7. ZBOROVSKO BOŽIČNO ČEVLJI TORBICE Božično darilo trgovine Moris 10% POPUST Nabrežina center Anuška velika izbira daril za prijeten božič Nabrežina 149 tel. 040-200082 ZEGA DEIMIS SERVIS ANTEN TV - SAT DIGITALNI TELE +1 +2 +3 ST,VAN Tei, 040/208912 REVIJO. Nastopata še Komorni zbor Kras pod vodstvom Matjaža Sčeka in zbor Cappella Tergestina pod vodstvom Marca Podde. Vljudno vabljeni! PIHALNI ORKESTER BREG vabi na zaključni koncert in nastop gojencev glasbene šole v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu France Prešeren v Boljuncu. B______________IZLETI KRAŠKA SEKCIJA SPI-CGIL prireja v sodelovanju z agencijo Nord Est v nedeljo, 14. t. m., izlet v Čedad in v Goriška Brda. Vpisujejo sekcije v Nabrežini (200-698), na Opčinalr (214-222) in v Križu (220-710). MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE obvešča, da so na razpolago informacije o NOVOLETNIH IZLETIH za študente in mlade v Prago ter na Irsko (organizira ŠOU - Študentska organizacija Univerze v Ljubljani) in v New York in VVashington ter v Barcelono (organizira Sončna pesem). Informacije na sedežu Slovenske prosvete, ul. Donizetti, 3 Trst ali na tel. št. 370846 (urad Slovenske prosvete) od pon. do pet. od 9. do 17. ure. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu organizira silvestrovanje v Krškem. Izlet bo potekal v dneh od 30. 12. 1997 do dne 2. 1. 1998. Vse podrobnejše informacije dobite v uradih Kmetijske zadruge ali pa po telefonu 8990111. H SPISKE VESTI združenje starsev osnovne šole F. Bevka na Opčinah vabi starše in vzgojitelje na predavanje dr. Viljema Ščuke, na temo pom P—y bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP Ul. Giulia 76 Miramarski drev. 231 Furlanska cesta 5 Ul. F. Severo 2/4 Nabrežje N. Sauro 2/1 Ul. Forti (Naselje sv. Sergija) Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Forti (Naselje sv. Ser-gija) SHELL Largo Giardino 1/4 Šentjakobski trg Ul. Locchi 3 Trg Duca degli Abbruzzi 4/1 ESSO Tre Foraggi 7 Nabrežje O. Avgusta ZGONIK drž.c. 202 IP Trg Valmaura Miramarski drev. 9 DEVIN-NABREŽINA drž.c. 14 ERG Ul. F. Severo 2/7 API Drev. Čampi Elisi (vogal UL Meucci) Ul. Baiamonti 48 SAMOSTOJNI ACI Ul. Punta del Forno 4 (Agip) NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) »NEŽNOST ALI EROTIKA V OTROŠTVU?«, ki se bo odvijalo v torek, 9. decembra, ob 18. uri v prostorih openske osnovne šole. DTTZG Žige Zoisa obvešča, da so na razpolago na Zavodu in v Tržaški knjigarni brošure, ki so bile izdane ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa sporoča staršem, da bodo na podružnici - Canestrinijeva ploščad, 7 - roditeljski sestanki po naslednjem redu: sreda, 10. 12. 97, ob 18. uri za A sekcijo; četrtek, 11. 12. 97, ob 18. uri za B sekcijo; petek, 12. 12. 97, ob 18. uri za sekcijo geometrov. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. MALI OGLASI tel. 040-7796333 INŽENIRING PODJETJE s sedežem v Gorici išče za 4 ure dnevno (part-time) izkušene-ga-eno knjigovodjo-kinjo z znanjem slovenščine in italijanščine. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorici, drevored XXIV Maggio 1, pod šifro »INZEN.IRING PODJETJE«. RIBOGOJNICA GLINŠČICA iz Boljunca je ponovno odprta vsak petek in soboto, od 8. do 13. ure. Tel. 228297. TRGOVSKO PODJETJE na področju industrijske opreme s sedežem v Trstu nudi zaposlitev dvema uslužbence-ma/kama: 1. uslužbencu/ki s splošno tehnično izobrazbo za delo v zunanjetrgovinskem poslovanju, z znanjem italijanskega, slovenskega in pa pom P—bencin Jutri bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP P.zza Caduti per la liberta (Milje) Largo Piave Drevored Čampi Elisi 59 Largo Sonnino 10 Trg Sansovino 6 SESLJAN drž.c. 14 (Devin-Nabrežina) SHELL Rotonda del Boschetto Ul. Baiamonti 4 Istrska ulica 212 ESSO Largo Roiano 3/5 Opčine (cesta 202 križišče) Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) IP Riva O. Avgusta 2 Trg Liberta 3 ERG Ul. Piccardi 46 API Ul. F. Severo 2/5 TAMOIL Ul. F. Severo 2/3 Nabrežje N. Sauro 6/1 Miramarski drevored 233/1 NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 GeC TOURS priporoča: NOVOLETNI KLUB V DUBROVNIKU 5 DNI - LETALO - HOTEL 3/4* POLPENZ. - SILVESTROVANJE IN SUPER ANIMACIJA: 530.000 lit TO AZ/ VSE! tel. 0038666-549588 VOLUME Vam ponuja veliko izbiro kvalitetnega avstralskega lesa: parket, talne in stenske obloge, police, ograje, vrtno in drugo pohištvo lastne proizvodnje. Obiščite nas na Proseku, Železniška postaja 15, tel. 2528007. INGRID Trgovina moških in ženskih čevljev TRST Ul. Settefontane l/e V DECEMBRU OBRATUJEMO TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH. drugega tujega jezika (zaželjeni sta hrvaščina in angleščina); 2. izkuše-nemu/i knjigovodju/kinji za administrativno in splošno uradniško delo. Pismene ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Trgovsko podjetje«. GOSPA SREDNIJH LET z izkušnjami nudi pomoč starejši osebi ali pri varstvu otrok. Tel. 0038666-282252. SKORAJ DARUJEM pet metalnih pisalnih miz komur jih pride iskat. Tel. 0335 6158792 od 9. do 12. ure. V GORICI iščem stanovanje primerno za dve študentki. Klicati na tel. 040/771909 pred 8. uro zjutraj ali po 20.30 zvečer. VOLVO 740 turbo, letnik ’85, s tehničnim pregledom prodam. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228932 ob uri kosila. NIVA 4X4 letnik ’90, prodam. Cena po dogovoru. Tel. na št. 040-228932 ob uri kosila. PRI GABROVCU prodam zemljišče 1.500 kv. metrov. Tel. 225826. PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelnika tople vode, še v embalaži, zaradi selitve. Tel. 225826 ali 225396. IŠČEMO PROSTORE primerne za urad na Krasu, od Opčin do Nabrežine, po možnosti v pritličju, 50 / 70 kv. m. s kopalnico in steklenimi vrati. Tel. 361899 od 9. do 17. ure. ŽAGAM DRVA za kurjavo. Tel. 228547. PRI SV. JAKOBU (trg Puecher) dajemo v najem nerezidentom popolnoma opremljeno stanovanje, 100 kv. metrov, 7. nadstropje, z dvigalom, razle-dom in centralnim ogrevanjem. Mesečno 600.000 lir + približno 200.000 lir stroškov. Tel. 212457. DAJEMO V NAJEM prostore primerne, za urad ali ambulanto v centru Opčin. Tel. 212735 od 16. do 18. ure. MLADO PRODAJALKO išče upeljana trgovina v centru mesta. Pisne prijave pošljite na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Mlada prodajalka«. MLADA TUJKA, bivajoča na Krasu, išče delo kot otroška varuška, hišna pomočnica ali oskrba starejših oseb. Tel., v večernih urah, na št. 225968. IŠČEM zidarskega mojstra za popravilo 300 me-terske strehe. Tel. 575145 - 54390. PRODAM AX3 letnik 90, 80.000 prevoženih km, 5 vrat, bele barve, električne šipe in zaklepanje, lepo ohranjem poceni prodam. Tel. 573141 (Tomo). IŠČEMO starejšo gospo, brez obveznosti, za gospodinjstvo in nego invalida, 24 ur na dan-Kličite v večernih urah na tel. 040/228781. TAMBURASKI ANSAMBEL SKD F. Prešeren išče mandoline, man-dole in tamburice. Tel. v večernih urah na tel-0347-4847310 (Izidor). V MEDJE VASI, št. 10, je odprla osmico Mauri-ca. Vabljeni! OSMICO ima v Borštu Danjel Glavina. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak, Brišče 3. BERTO TONKIC je na Tržaški cesti št. 25 v Doberdobu odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah m nedeljah. V ponedeljek, 8. decembra bomo odprti. Tel. 229253. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. AGRITURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec 1. V četrtkih ztaprto. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni! DO 20. DECEMBRA je, pri Bibcu v Križu, odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. PRI KUKUKOVIH v Doberdobu so odprli agri-turizem. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 0481-78140. v OSMICO je odprl Colja Jožko, Samatorca 21. Cenjene naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki bivajo V NABREŽINI KAMNOLOMI ALI OKOLICI obveščamo, da bo s 1. januarjem tudi v tem okraju delovala SLUŽBA RAZNAŠANJA DNEVNIKA Tako bodo lahko naši zvesti bralci imeli dnevnik na domu že v zgodnjih jutranjih urah. Tiste, ki se niso še naročili na Primorski dnevnik vabimo, da to store čimprej in tako bodo tudi oni deležni te ugodnosti. - ■ BARI 4 88 34 87 44 CAGLIARI 80 66 84 89 83 FIRENCE 25 20 57 56 15 GENOVA 35 90 81 4 73 MILANO 52 80 27 34 33 NEAPELJ 29 47 90 17 30 PALERMO 30 64 3 60 80 RIM 2 61 56 65 17 TURIN 61 17 30 n 56 BENETKE 24 18 10 70 86 ŠOLSKI CENTER / PREDSEDNIK POKRAJINE IN SKRBNIK Izpolnili smo samo našo dolžnost Piva faza selitve sekcije ITI je uspešno zaključena - Z novim letom nove naloge VOLITVE / KANDIDAT OLJKE Mitja Volčič z delegacijo SSk o zakonski zaščiti Sprejel tudi ravnatelja SGZ Ob koncu prve faze selitve slovenske sekcije industrijskega tehničnega zavoda “G. Galilei” v šolski center je bila včeraj v šoli krajša slovesnost ob udeležbi predsednika pokrajinske uprave Gior-gia Brandolina, odbornice za šolstvo Rosarie Di Dato in šolskega skrbnika Uga Manninija. Na srečanju, ki so se ga udeležili tudi dijaki, profesorji in pomožno osebje, je ravnatelj Vladimir Sturm izrazil zadovoljstvo, da se je sklenil postopek, ki se je začel pred skoraj petimi leti. Zahvalil se je predsedniku Pokrajine in skrbniku za uspešna prizadevanja v tej smeri. »Dosedanje zadržanje nas navdaja z upanjem, da bo mogoče v prihodnje razrešiti tudi draga odprta vprašanja, v prvi vrsti nakup opreme za laboratorij za računalništvo«, je dejal ravnatelj Sturm in napovedal, da bodo zavod poimenovali po uglednem znanstveniku, matematiku Juriju Vegi. Predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin se je zahvalil za topel sprejem in poudaril, da je Pokrajina naredila le to, kar je smatrala za dolžnost. Šolski problematiki bo uprava namenjala v prihodnje Se več pozornosti, saj ji zakon z novim letom nalaga nove pristojnosti. Zadovoljen je tudi šolski skrbnik Mannini, saj je bilo z vztrajnim prizadevanjem mogoče pre- mostiti zapletene birokratske ovire. Odbornica za šolstvo Rosaria Di Dato pa je poudarila, da bodo prizadevanja Pokrajine šla tudi v smeri te- snejšega povezovanja šole z okoljem in predvsem gospodarstvom.V imenu dijakov sta goste pozdravila Bogdan Podveršič in Aljoša Dorni. Kandidat za senat Mitja Volčič se je včeraj sestal v Gorici z delegacijo SSk, ki so so sestavljali deželni tajnik Martin Brecelj, go-riški predsednik Stefan Bukovec, goriški tajnik Aleš Figelj in predstavnik z Videmskega Pavel Gorjup. Na srečanju je tekla beseda o odprtih problemih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Predstavniki SSk so Volčiču podrobneje predstavili vsebino spomenice, ki so jo predstavniki slovenske manjšine izročili podtajniku v ministrstvu za zunanje zadeve Piera Fassi-nu 5. oktobra lani. Posebej so se zaustavili pri problemu zaščitnega zakona, ki ga ta čas obravnava komisija za ustavne zadeve poslanske zbornice. Izrazili so pričakovanje, da bo poročevalec Maselli čim prej izdelal poenoteno besedilo na osnovi predloženih osnutkov, saj se zakonodajna doba že nagiba v drago polovico. SSk tudi pričakuje, da bo Masellije-vo besedilo sprejemljivo za manjšino, se pravi v skladu z načeli, ki so izražena v spomenici Fassinu. Delegacija SSk je med drugim Volčiča posebej opozorila na problem zastopanosti slovenske manjšine v reformiranem parlamentu in v deželnem svetu FJK. Pristavimo naj, da je Volčič včeraj sprejel tudi ravnatelja SGZ iz Gorice Igorja Orla, ki mu je predstavil najbolj pereče probleme, s katerimi se ta čas spopada goriško gospodarstvo. GORICA/DANES Zabavišča in poulični nastopi Številne prireditve bodo tudi danes popestrile nedeljo v goriškem mestnem središču. Glavna atrakcija bodo še vedno vrtiljaki in druga zabavišča Andrejevega sejma. Trgovine bodo tudi danes odprte tako kot vse dni v decembra, vključno z nedeljami, do božiča. Poleg tega bodo na otoku za pešce na Verdijevem kor-zu delovale lesene hiške s prodajo obrtniških izdelkov. Na Korzu Italia bodo ob 15.30 odprli “hiško veselja”, ki se bo nato med 17.30 in 19.30 premaknila vse do Car-duccijeve ulice. Da ne bi bila nakupovalna nedelja preveč suhoparna, je združenje trgovecev poskrbelo tudi za nekaj pouličnih kabaretnih nastopov. Kabaret-nika Mario in Bruno bosta ob 15.30 in 17. uri nastopila v gornjem delu Raštela, ob 18. in 19.30 pa na Verdijevem Korzu, par Max in Pupa pa bosta kratkočasila sprehajalce na Korzu Italia ob 16. in 19.30. POKRAJINA / PODPISALI PROGRAMSKI SPORAZUM Za usklajen razvoj v Brdih Študija bo pomagala občinam pri prostorskem načrtovanju Na sedežu goriške pokrajinske uprave so podpisali dogovor med Pokrajino in župani občin na območju Brd o izdelavi takoimenovanega “Razvojnega načrta za Brda”. Študija bo vsebovala poleg prikaza trenutnega stanja tudi smernice razvoja celotnega briškega območja, ki jih bodo posamezne občinske uprave lahko koristno uporabile pri izdelavi lastnih razvojnih načrtov oziroma posegov na svojem teritoriju. Za Pokrajino bo dokument koristen zlasti, kar zadeva načrtovanje cestnega omrežja. Vlogo usklajevalca bodo namenili Videmski univerzi, ustanovi, ki je že pri- sotna v Gorici in ki bo v prihodnjem akademskem letu odprla v Krminu visokošolski tečaj za vinarstvo in kletarstvo. Na čelu ekipe bo profesor Francesco Marangon, sestavljali pa jo bodo strokovnjaki z različnih področij kmetijskega gospodarstva, vinogradništva, geologije. Splošni razvojni načrt naj bi izdelali v zelo kratkem roku, je ob podpisu dejal predsednik Brandolin, ki bo skupaj s števerjanskim županom Corsijem skrbel, da se zastavljena naloga čimprej izvede. Na sliki (foto Bumbaca) predstavniki občin in pokrajine ob podpisu dogovora | lili NOVICE Dežela bo odstopila občini uporabo avditorija v Ul. Roma Deželna uprava je včeraj odobrila 10-letno pogodbo, s katero bodo avditorij v Ul. Roma dah v brezplačno uporabo goriški občini. Podpredsednik Mi-chele Degrassi je tudi napovedal skorajšnje odprtje dvorane. Prenova je končana in čakajo samo še dovoljenje komisije za javne spektakle. Pogodba predvideva, da bo občina skrbela za vzdrževanje in da bo na osnovi pogodbe dala avditorij na razpolago tudi za prireditve pokrajinske uprave. Danes revija Mala cecilijanka Devet otroških pevskih zborov se bo jutri ob 15.30 predstavilo na Mali cecilijanki v dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž. Revijo prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici. Nastopih bodo otroški pevski zbori Vrh sv. Mihaela, Ladjica iz Devina, Stmaver, Plešivo, F. B. Sedej iz Steverja-na, Oton Zupančič iz Standreža, Rupa-Peč, Kresnice iz Trsta in Veseljaki iz Doberdoba. Zveza slovenskih kulturnih društev Zveza Slovencev videmske pokrajine vabita na predstavitev knjig “AlVombra del tricolore - Pod senco trikolore” avtor: Paolo Petricig “Piše Peter Matajurac” avtor: Izidor Predan Kulturni dom Gorica, četrtek, 11. decembra 1997, ob 20. uri ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA MALA CECILIJANKA REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH ZBOROV Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž jutri, 8. decembra 1997, ob 15.30 Slovenska kulturno gospodarska zveza uFlZKr GORIŠKA POKRAJINA - SKLICUJE IZREDNI POKRAJINSKI OBČNI ZBOR SKGZ ZA GORIŠKO v torek, 9. decembra 1997, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, ul. I. Brass 20. Dnevni red: spremembe statuta GALERIJA Galerija ARS Zveza slovenske katoliške prosvete V Galeriji Ars bo razstavljal svoja dela slikar PAVEL MEDVEŠČEK Umetnika bo ob odprtju predstavila kritik Maja Jerman-Bratec. Petek, 12. decembra 1997, ob 18. uri. Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica. Cenjene naročnike in bralce iz STEVERJANA IN OKOLICE obveščamo, da bo s 1. januarjem raznašanje dnevnika po domovih vsakodnevno in ne samo ob nedeljah kot doslej. Zato vabimo bralce, ki se niso še naročili na Primorski dnevnik naj to store čimprej in bodo tako tudi oni deležni te ugodnosti. —VOLVO V70 VELIKI KARAVAN PODJETJA, KI JE IZUMILO KARAVAN Bencinske verzije od 126 CV do 250 CV, tudi s pogonom na štiri kolesa in v verziji turbodizel z neposrednim vbrizgom in 140 CV, vsi serijsko opremljeni z ABSom, airbagom, bočnim airbagom, klima napravo in elektronskim imobilzerjem. OD 49.912.000 UR BREZOBRESTNO FINANSIRANJE (Primer: Finansirana vsota: 22.000.000 lir v 18 mesecih - mesečni obrok 1.220.000 lir T.A.N. 0 - T.A.E.G. 1,45. Strošek priprave pogodbe: 250.000 liir - Kolek: 20.000 lir) V primeru odobritve finančne družbe SveviaFin, finančna družba za avtomobil Volvo. VOLVO Kakovost in varnost Crali srl Gorica, ul. III. armata 180, tel.: 0481/21721 NOVICE KULTURNI DOM / BILTEN KINO 3 OBVESTILA Trije pomembni dogodki za cerkveno skupnost v Podturnu V župnijski skupnosti v Podturnu, ki letos praznuje 500-letnico postavitve cerkve sv. Roka, bodo danes obeležili tri pomembne dogodke: med slovesno maso ob 10. uri bo blagoslovitev krstilnika, ki so ga z dosednjega prostora ob vhodnih vratih, pre-mestili na stran glavnega oltarja. Takoj zatem bodo krstili prva dva otroka. Ob 11.30 pa bo v cerkvi v Podturnu prav tako pomemben dogodek: brat in sestra Ferruccio in Ida Vida bosta, skupaj z zakonskima drugoma, obhajala zlato poroko. Globa Fiorelliju in de Gironcoliju: žalila sta Pinija ne pa Scarana Oproščena glede izjav na račun takratnega Zupana Scarana in obsojena zaradi obrekovanja tajnika PSI Pinija. Tako se je končal proces proti Renatu Fiorelliju in nekdanjemu odgovornemu uredniku Časopisa Isonzo-Soča Lucianu de Gironcoliju zaradi “spričeval”, ki jih je občinski svetovalec Zelenih dal v članku takratnim občinskim upraviteljem. Scarana je obtožil .“politicno-ekonomskega spletkarjenja”, Pinija pa, da je “z mafijskimi metodami favoriziral drugouvrščeno podjetje” pri nekem javnem zakupu. Glede Scarana sta bila obtoženca oproščena, glede Pinija pa obsojena Fiorel-li na milijon lir in de Gironcoli na 300 tisoč lir globe. Poravnati bosta morala tudi sodne stroške in plačati 3 milijone odškodnine Piniju (ki je zahteval 50 milijonov). Zagovornik obtožencev odv. Ma-niacco bo vložil priziv. Žepar se je vtihotapil v slačilnico Kulturnega doma Tudi med zmikavti se najdejo “specialisti”, tokrat v krajah po garderobah in slačilnicah kulturnih domov. Zadnji primer se je dogodil v petek zvečer v Kulturnem domu med gledlaiško predstavo “De-likatessen”, ko se je žepar vtihotapil v slačilnice za nastopajoče in si prilastil denarnico S 400 tisoč lirami, last enega od igralcev. Podoben obisk so pred dvema tednoma zabeležili v kulturnem centru Lojze Bratuž, med nastopom pevskih zborov v okviru revije Cecilijanka, ko si je zmikavt prisvojil kar pet denarnic. Gre morda za istega specialista? V teku je preiskava. ' jj ■ 8 vi ■ ti ■ Adria Auto pooblaščeni prodajalec ^ anaa ^ Industrijska cesta 2 (Kromberk) 6500 NOVA GORICA tel. 065/124851-124583 fax 065/124850 Vabimo cenjene stranke v našo servisno delavnico, kjer Vam bomo nudili visoko kvalificiran servis (popravila, montaža dodatne opreme, menjava olja in oljnega filtra, rezervni deli itd.) po izredno konkurenčnih cenah Primer: Menjava olja SELENIA (4 I) za PUNTO 37.000,- lir OBIŠČITE NAS ! urnik: vsak dan 8-12in 13-17 sobota 8-12 Koristen vodnik skozi bogato ponudbo kulture December bo zelo pester V teh dneh je izšla zadnja letošnja številka (decembrska) Informativnega biltena Kulturnega doma - Gorica, ki zajema kot običajno spored prireditev, ki se bodo zvrstile v raznih prostorih kulturne hiše. Ze na prvi pogled lahko ugotovimo, da je v tem mesecu - kot je že običaj - program dejavnosti nadvse bogat, saj bosta do sobote, 20. t.m., le dva dneva prosta, v nekaterih dneh pa bo tudi po veC dogodkov. Miklavževanja so že za nami, redno pa so v tem mesecu stekli Četrtkovi filmski večeri Gorica ki-nema, ki jih prireja Ki-noatelje. Bogata je tudi gledališka ponudba tako italijanska kot slovenska. V abonmaju SSG bo na sporedu predstava VeCerja bedakov (15. in 16. decembra, ob 20.30). V italijanskem abonmaju bo po petkovi in sinočnji uspešni uprizoritvi predstave “Delikatessen” italijanskega gledališča iz Reke še nastop goriškega Zlatarna Šuligoj Gorica, ul. Carducci 49 Posebne ugodnosti ob stoletnici gledališča Artisti Asso-ciati s predstavo “Shir-ley Valentine” (17. decembra) in skupine Ter-zo teatro z “L’ospite inat-teso” (19. in 20. dec.). Na razstavnem področju je še do 10. decembra postavljena razstava slikarja Bogdana ButkoviCa iz Sovodenj, nato pa bodo v torek, 16. (ob 18.30) otvorili skupinsko razstavo elanov fotokluba Skupina 75. Med raznimi prireditvami in dogodki prav gotovo ne moremo mimo občnega zbora SKGZ za goriško pokrajino, ki bo v torek, šolske prireditve Praznično popoldne z nami, ki jo prireja rajonski svet Svetogorska Četrt - Placuta ter Beneškega večera, na katerem bo nastopil zbor Beneške korenine in bodo predstavili knjigi Pod senco trikolore in Piše Peter Matajurac (11. decembra, ob 20.30). Pregled dejavnosti dopolnjujejo še razne šolske skupščine in druga srečanja, ki se bodo odvijala tako v mali kot v veliki dvorani doma. Poleg tega pa redno poteka telesnokulturna vadba z raznimi tečaji: joga, športna rekreacija, telovadba za odrasle in upokojence, otroška telovadnica (vrtec) itd. moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 GORICA VITTORIA 1 14.30-16.00-17.40-19.20-21.00-22.30 »Mr. Bean, Vultima catastro-fe«. Rowan Atkinson. VHTORIA 3 14.30-16.20- 18.20- 20.20-22.20 »Faccia-mo fiesta«. Igrata Alessandro Gassman in Lorena Forteza. CORSO 14.45-16.30- 18.20- 20.10-22.00 »Mr. Bean, Vultima catastrofe«. Rowan Atkinson. TRZIC COMUNALE 15.15-17.30-19.45-22.00 »Ipotesi di com-plotto«. Mel Gibson in Julia Roberts. J PRIREDITVE BIOLOŠKI VRT je tema predavanja, ki bo na pobudo doberodbske občinske uprave v sejni dvorani občine Doberdob, v sredo, 10. decembra, ob 20. uri. Predaval bo dr. Bruno Affatati. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO priredi tradicionalno silvestrovanje v ponedeljek, 29. decembra, v restavraciji Grandi A. v Starancanu. Avtobusni prevoz (tudi z Vrha, Ce bo dovolj prijav). Vpisovanje do srede, 17. decembra, na sedežu in pri poverjenikih. H SOtSKE VESTI SDZPI prireja teCaj Tehnike prodaje za operaterke v trgovskem sektorju. Namenjen je ženskam nad 25. letom. Tečajnice dobijo tudi štipendijo (1.900.000 lir). Učnih ur je 380, od teh 80 delovne prakse. Tečaj bo do marca na goriškem sedežu SDZPI v glavnem dopoldne. Na razpolago je še nekaj prostih mest, treba pa se je prijaviti Cimprej. Informacije in prijave na sedežu SDZPI, Ul. della Croce 3 - tel. 81826, vsak delavnik (razen sobote). PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Dinota Kobala darujejo letniki 50 tisoC lir za sekcijo krvodajalcev iz Doberdoba. POKRAJINSKO KMETIJSKO NADZORNISTVO obvešča kmete, ki so utrpeli škodo ob vremenski ujmi 20. julija letos, da zapade rok za vlaganje prošenj za odškodnine dne 8. januarja 1998. SPDG - SMUČARSKI ODSEK sprejema prijave za teCaj smučanja, ki bo v Podkloštru (Amoldstein) v januarju in februarju. Interesenti naj pohitijo s prijavami, zlasti za avtobus. Prijave na sedežu ob sredah od 11. do 12. in Četrtkih od 19. do 20. ure. SINDIKAT UPOKOJENCEV CGEL-SPI v Doberdobu prireja v petek, 12. t.m., ob 15.30 v glasbeni sobi tradicionalno srečanje ob koncu leta. KMEČKA ZVEZA izpolnjuje prijave vina. Rok zapade 10. decembra. Vino mo: rajo prijaviti vinogradniki, ki obdelujejo veC kot 1.000 kv. metrov vinograda in/ali pridelajo več kot 10 HI vina. Interesenti naj se Cimprej javijo na sedežu KZ Gorica, ul. Malta 2, tel. 531644 vsak delavnik od 8.30 do 13. ure. S IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV načrtuje od 13. do 27. aprila 1998 letovanje na Kanarskih otokih po zelo ugodnih pogojih. Prijave (z vplačilom akontacije) do 7. januarja 1998 na sedežu in pri odbornikih. ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke: GORICA MONTESHELL - Ul. Trieste IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia TRZIC MONTESHELL - Ul. Mat-teotti ESSO - Ul. 1. Maggio IP-U1. Boito FINA - Ul. Cosulich KRMIN MONTESHELL - na državni cesti štev. 56 GRADIŠČE AGIP - cesti proti Marjanu ROMKE ERG - Ul. Aquileia «La Goriziana» PREVOZNIŠKO PODJETJE Mednarodni Mejni Prehod Standrez 34170 GORICA tel. 0481/527111 fax.: 0481/527150 Domači in mednarodni prevozi Prevzem manjših pošiljk Izredni prevozi Prevozi blaga klas. ADR Ekspresne storitve leoh' SREDICIJSKO PODJETJE SedeZ in skladišče: Ul. M. Hermada, 8 - 34170 GORICA tel.: 0481/21440,0481/21795 Operativni uradi: Mednarodni mejni prehod Standrez tel.: 0481/528711, fax: 20522 Spedicijsko podjetje Carinske usluge Skladiščenje Razkladanje, nakladanje blaga Etiketiranje, pakiranje Razpakiranje Čistilno podjetje LANCIA za kupce avtomobilov LANCIA NOVI IN RABLJENI AVTOMOBILI - DELAVNICA AVTOLIČARSTVO - NADOMESTNO VOZILO ORIGINALNI NADOMESTNI DELI - NAJEM VQZIL LJUDJE IN TEHNOLOGIJA NA RAZPOLAGO VOZNIKOM KRMIN - ULICA VINO DELLA RACE TEL. (0481) 60595 - 630415 SPAR MARKET S.ANDREA DOMAČA SALAMA IM!® lir/kg ponudba velja do 31.12.97 IšTANDREŽ, UL. SV. MIHAELA m SRAR El ČESTITKE KoFkor kapljic, toFko let, / draga sestra MARICA, / naj ti Bog da še dost’ Živet! / Živeti je lepd, / ko vince je sladki) / in družbe je polni). / Ta družba ti nazdravlja, / naj te vedno najlepše spremlja: / zdravje, sreča, življenje ljubi), / živid, živii), živid! Sestre z družinami. VCERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 29. novembra do 5. decembra 1997. RODILI SO SE: Carlo Furlan, Aliče Cavallin, Andrea Bolteri, Carlo Sangiovanni. UMRLI SO: 84-letna upokojenka Diomira Visin-tin, 85-letna upokojenka Angelica Goriup vd. Pecol, 49-letna gospodinja Leopolda Difilippo por. Piccotti, 61-let-ni upokojenec Enrico Bra-ghieri, 92-letni upokojenec Michelangelo Covatta, 90-let-ni upokojenec Giovanni Bat-tista Danelon, 63-letni upokojenec Umberto Margherit, 59-letni upokojenec Evgen Primožič, 77-letni upokojenec Antonio Zuberti, 75-let-na upokojenka Lorenrina Bo-naita, 66-letni upokojenec Candido Vittor, 84-letni upokojenec Giuseppe Cemic, 84-letna upokojenka Ancilla Patat vd. Delneri, 58-letna upokojenka Onorina Pascolat por. Zuppel, 63-letni upokojenec Benito Berce, 85-letna gospodinja Roža Zavadlav vd. Lutman, 81-letni upokojenec Giuseppe Predolin, 89-letna upokojenka Teodisia Ferrone vd. Venturino, 85-letni upokojenec Mirko Cu-boj. POROČILI SO SE: upokojenec Mario Moretti in prodajalka Darinka Pintar. I : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 410701. POGREBI V torek: 11.30, Mirko Cu-bej iz mrliške veže splošne bolnišnice. Ob izgubi nase drage mame in none Rože Zavadlav vd. Lutman se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebna zahvala naj gre župniku Karlu Bolčini za tolažilne besede in dr. Marjanu Cijanu za zdravniško in moralno pomoč. SVOJCI Standrež, 7. decembra 1997 S hudo prizadetimi Miro, Markom, Evo in malim Luko ob smrti predragega Mirka sočustvuje družina VValtritsch Kolegice in kolegi slovenskega uredništva Rai izražajo Marku Cubeju in družini občuteno sožalje ob očetovi smrti. Konec dober, vse dobro. Marino Vocci je bil izvoljen za novega devinsko-na-brežinskega župana in Občino bo še naprej vodila napredna politična koalicija v duhu kontinuitete z upravo prejšnjega župana Giorgia Depangherja. Županska balotaža je spet združila pod isto streho levosredinsko Oljko in Stranko komunistične prenove, torej vse komponente zavezništva »Skupaj-Insieme«, ki ga lahko imamo za predhodnico Prodijeve koalicije. Ce se ne motimo, je Vocci prvi devinsko-nabrežinski župan, ki ni elan nobene politične stranke. Ne skriva sicer svojih simpatij do zelenih, najraje pa se proglaša za naravovarstvenika in to v širokem smislu, saj zaščito narave pojmuje ne zgolj kot skrb za krajino in teritorij, ampak tudi za človeka, ki v tem okolju živi in ustvarja. Torej tudi zaščita njegovega jezika, njegove kulture in identitete. Njegovi vzorniki so Darko Bratina, Alex Langer in Pavel Stranj. Vocci je doma iz Kaldanije pri Bujah, v Trst je prišel že kot otrok. Svojo politično pot je začel pri Katoliški akciji (Azio-ne Cattolica), »slovensko posebnost« pa je spoznal kot nogometaš Zarje in Primorja. Bil je med ustanovitelji krožka Istria, za kar si je pri ezulskih združenjih nakopal obtožbo »komunističnega odpadnika«, podobno kot Giorgio Depan-gher, Guido Miglia in Fulvio Tomizza. Takrat so bili ti ljudje popolnoma osamljeni (»bali« smo se Nabrežina odprla stare in nove rane jih tudi mnogi Slovenci), danes pa jim zgodovina daje prav. To svojo kulturno usmerjenost bo moral sedaj župan udejaniti v vsakdanji praksi upravitelja, ko so nevaidez malenkostne zadeve pomembnejše od še tako plemenitih proglasov. O nabreZimskih volitvah in o pripravah nanje je bilo že dosti napisanega in povedanega. Nekateri dogodki so znani, drugi pa se ne. Npr. še ni popolnoma jasno in znano ozadje neuspelih pogovorov med Voc-cijevo koalicijo in Slovensko skupnostjo, zaradi katerih je ta stranka na koncu podpisala »le« programski sporazum z naprednim županskim kandidatom. Pri SSk pravijo, da so bili žrtev neupravičene diskriminacije in da je hotela levica v bistvu enk- ___________UH Sandor Tence mo s stranko, ampak tudi s po- data, je sama ustvarila pogoje ■ membnim predstavništvom domačega prebivalstva. Hoteh so jih »kaznovati«, ker so v prvem krogu predstavili svojega županskega kandidata, ker so največja stranka med Slovenci in ker bi v primeru povezave z Voccijem dobili »kar« štiri občinske svetovalce. Pri SSk so že posebno jezni nad dejstvom, da so izključitev stranke iz povezav zahtevali in dosegli ljudje, posebno zeleni, »Id z na-brežinsko občino nimajo nic skupnega«. To naj bi bil prvi korak na poti osamitve SSk, potem pa naj bi bili na vrsti še Slovenci v SKP in DSL. Pri strankah, ki so v prvem krogu podprle Voccija, pa razmišljajo popolnoma drugače. Nobene zarote ali diskrimi- za poznejše napetosti in za izključitev iz povezav. V SSk »logika stolčkov« Se vedno prevlada nad programi, kar se je zgodilo je torej tudi naravna posledica neurejenih razmer znotraj nabrežinske SSk, kjer so »jastrebi« prevladali nad »golobicami«, menijo Se na levici. Gotovo je, da sta bili najbolj kritični do zadržanja SSk lista »Z Voccijem za Oljko« in SKP, medtem ko si je DSL, vsaj tako pravijo njeni predstavniki, najbolj prizadevala za volilno zavezništvo s SSk. Zvoniti po toči je nesmiselno. Vocci je bil na koncu izvoljen s plebiscitarnim glasom slovenskih volilcev, tudi tistih, nacije. S tem, da se je SSk^ ki so v prvem krogu podprli odločila za svoieea žunan- liL Viktorja Tanceja. Mimo poli- tikanstva in takozvane politike barantanja, kateri ni tuja de-vinsko-nabrežin-s k a odločila za svojega župan- skega kandi- 'g L*' občina, pa o teh dogajanjih velja razmisliti. Za nabrežinsld zdrahami, Ce jih tako lahko imenujemo, se namreč skrivajo realni problemi, pred katerimi si ne smemo zatiskati od. Na področju kulture sožitja in t.i.civilne družbe piha nov svež veter, ki nas lahko upravičeno navdaja z optimizmom. Vzemimo kot primer Trst, kjer je zmaga odprtega župana sprostila razpoloženje do Slovencev in začela rušiti stare nacionalistične pregrade in predsodke. Slovenci končno počasi postajamo naravna komponenta te večjezične stvarnosti, kar je opaziti tudi v drugih problematičnih okoljih, začenši z Benečijo. Nekaj se je res premaknilo, Ce tudi novi trbiški župan, ki pripada Nacionalnemu zavezništvu, govori o sožitju in o pravicah Slovencev. Novo vzdušje na krajevni in vsedržavni ravni (zmaga Oljke) je že omogočilo reševanje nekaterih zelo konkretnih problemov naše narodnostne skupnosti. Zato je popolnoma logično, da se velika večina Slovencev prepoznava v Oljki in, Ce dodamo Se SKP, v Prodijevi vladni koaliciji. Ce je Oljka doslej kolikor toliko izpolnila pričakovanja (glej tudi odnose s Slo- venijo!), pa manjšina politično gledano ni izpolnila pričakovanj politične filozofije, na kateri sloni Oljka. Med strankami, za katere voli glavnina volilcev slovenske narodnosti, se je vgnezdilo nezaupanje, ki ne obeta nic dobrega. Na-brežinska situacija je, ne glede na določene krajevne posebnosti, simptom neurejenih in iz dneva v dan vse bolj nenormalnih odnosov. Italijanskemu političnemu okolju očitamo, da je vklenjeno v takozvano prvo republiko, v resnici pa se prav mi iz pozitivne izkušnje Oljke vračamo v preteklost, v nic kaj dobre stare Čase. Med Slovensko skupnostjo, SKP, DSL in ostalimi listami (zeleni ter v manjši meri Liga in Ljudska stranka) obstajajo razlike, ki so srž pluralizma in demokracije. Taka je pac stvarnost, to kar moti in vzbuja skrbi pa je naCin, s katerim se skušajo reševati problemi in graditi nova politična (ne) kultura. Strasti (Čustva so nekaj popolnoma drugega) prevladujejo nad razumom, demagogija nad inteligenco, nasprotniki postajajo skoraj sovražniki. In to res ni dobro. Da ne bo nabrežinska situacija pustila za sabo le jeze, frustracije in bolečih ran, bi bilo res koristno in nujno, da se mimo nepotrebnega moraliziranja javno lotimo nekaterih dilem našega političnega vsakdana. Mislimo na krhke odnose med komponentami, ki se prepoznavajo v Prodijevi koaliciji, na vse bolj problematične odnose med levico (ali levicami) in Slovensko skupnostjo, na negotovo usodo te stranke in tudi na vlogo (in vpliv) Slovencev v DSL in v Komunistični prenovi. Ce hoCemo biti normalni v kulturi, zakaj ne bi bili tudi v politiki? Bodite z nami tudi v prihodnjem letu! Naročite se na Primorski dnevnik! Zaradi stalnega naraščanja stroškov smo bili po 5 letih prisiljeni zvišati naročnino na naš dnevnik; povišek smo skušali čimbolj omejiti, da ne bi preveč bremenili svojih zvestih bralcev. Do 31. januarja znaša prednaročnina za 1998 OsOlIl I lir. Vsi naročniki bodo imeli pravico do že znanih ugodnosti: — vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom — brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke — za novoporočence v letu 1998 bo naročnina brezplačna No vim naročnikom bomo podarili knjigo, ki smo jo izdali ob 50-letnici Primorskega dnevnika, do konca decembra pa boste časopis prejemali brezplačno. ^ PREDNAROCNINO LAHKO PLAČATE DO 31.1.1998 ^ • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ra-znašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih na tekoči račun PRAE-DZP: — Kmečka banka Gorica tir 0404860 — Nova Tržaška kreditna banka t/r 8446/00 —Zadružna Kraška banka t/r 10730 —Zadružna banka Doberdob t/r 1910-2 ^ — Zadružna banka Sovodnje t/r 504-6 z x Vsem članom Zadruge Primorski dnevnik bomo zagotovili posebne ugodnosti: Za vse storitve, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom, bomo članom zadruge priznali od 1. januarja 1998 10-odstotni popust. 9.11.1997: prvi redni občni zbor Zadruge Primorski dne' Volčičev intenzivni pogled v prihodnost »Ze večkrat sem poudaril, da nimam velikih ambicij. Kadar se mi ponujajo možnosti, premislim, in, Ce se mi zdi stvar privlačna, jo sprejmem. Tokrat se mi je zdelo, da je v trenutku, ko sem začel razmišljati o povratku na zemljo, ki mi je vendar blizu, ta ponudba zanimiva.« Tako je začel pogovor Mitja Volčič, novinar, eden najboljših in najbolj poznanih v Itahji, zu-nanjepohtični analitik, avtor številnih knjig in sedaj kandidat za senatorja na nadomestnih voht-vah v goriškem senatnem okrožju. V tesnih prostorih njegovega urada v središču Gorice je pogovor tekel sproščeno, prijateljsko, predvsem pa ves čas s pogledom v prihodnost. Volčič je stvaren in nerad uporablja pridevnike, kar pomeni, da noče olepšati ne sebe in ne tega, kar pove. Zato je včasih videti redkobeseden, sicer pa vsaki besedi priznava težo, ki ji pripada. To je za novinarja velika prednost; iz njegovih odgovorov izhaja, da Zeli to vrlino ohraniti tudi kot politik in da se namerava do problemov opredeljevati z jasni-mi besedami. Glede na gostobesednost italijanske pohtike že zaradi tega zasluži podporo volil-cev. Pa pojdimo k pogovoru. Zakaj si izbral koalicijo Oljke? Prvič zato, ker mi je Oljka ponudila kandidaturo, drugič zato, ker je Oljka bbže moji kulturi. Ali predstavlja Oljka prihodnost za Italijo? Zdi se mi, da zagotavlja Oljka po tem, kar smo videh, ne nazadnje tudi na administrativnih volitvah, ki so bile dejansko politične volitve, kljub svojim notranjim sporom vendar najstabilnejšo vlado, kar jih je bilo v Itahji v zadnjih letih. Ali bi Oljka lahko zares pripeljala Italijo v Evropo? Mislim, da številke dokazujejo, da je temu tako. Pred dvema letoma ne bi nihče stavil ene same lire na vstop Italije v prvi skupini v denarno skupnost, danes pa je to Ze praktično zagotovljeno. Kaj pomeni za Italijo evropska integracija? Iz tega ne bi delal tabujev, tega ne bi preveč simboliziral in ne bi pričakoval Čudežev, verjetno pa to pomeni stopiti na trzisce, ki šteje 250 milijonov duš, kar je verjetno nujno potrebno v konkurenci, ki se bo razvila, ker so paC v svetu odpadle vse gospodarske meje. Drugi pomemben dejavnik je, da morajo vse članice Evropske Unije urediti svoje domaCe raCu-ne. Vstop v Evropo je tudi nekakšna dolžnost avtodisciph-ne vseh elanov. Pred dobrim tednom dni je podtajnik v zunanjem ministrstvu Piero Fassino dejal, da je dogajanje v srednji in v jugovzhodni Evropi odločilno za prihodnost celotne evropske celine in je poudaril, daje pri tem še zlasti pomemben mir na Balkanu. Ah soglašaš s to ugotovitvijo? To je jasna ugotovitev, kar pa se miru tiCe, moramo paC upoštevati dejstvo, da bi morebitnemu umiku Natovih Cet z Balkana verjetno sledili novi nemiri. To pomeni, da mora mednarodna skupnost še vedno zelo pozorno spremljati vsa ta do- gajanja, ker se stanje v bivši Jugoslaviji še ni stabiliziralo. Poleg tega nastajajo nova krizna žarišča, kot je na primer povečana dejavnost albanske manjšine na Kosovu, kar bi lahko privedlo do naslednje krize na Balkanu. Kakšna je torej prihodnost? Ah bo morala Zahodna Evropa vedno opravljati vlogo policaja? Policaji so potrebni, dokler so še ljudje, ki se ne sprijaznijo z dejstvom, da je treba rešiti spore na demokratičen pohtiCni naCin. Ah je na Balkanu perspektiva, da bi do tega lahko prišlo? Perspektive so povsod, kar pa se stvarnosti tiče, so nekateri scenariji predvidevati celo hujše nerede na Balkanu v primerjavi s tem, kar se je že zgodilo in kar je bilo zelo tragično. Upamo, da se ti scenariji ne bodo uresničiti. Jasno, Ce bi se recimo kriza približala Makedoniji, bi to povzročilo požar na vsem Balkanu. Okoli Makedonije so Grčija, Srbija, Turčija, južno krilo zveze Nato, kar bi lahko pomenilo, da bi se balkanska kriza povezala s krizo na Kavkazu; to bi seveda bil negativni dejavnik za razvoj tega dela Evrope in posredno vse Evrope. Ni pa zelo verjetno, da bi do tega prišlo, kajti poznavalci tega geopolitičnega stanja pazijo, da v nekaterih točkah ne bi prišlo do prevelikih napetosti. Omenil si Kavkaz kot sestavni del nekdanje Sovjetske zveze... Kavkaz sem omenil predvsem kot strateško hipotezo krizne linije, ki pelje od Sredozemlja do Kavkaza, ki so jo strategi ocenjevati kot možno destabiti-zacijsko varianto. Pa vendar, vprašanje v zvezi z nekdanjo Sovjetsko zvezo. Na tem področju veljaš verjetno za najboljšega analitika, saj si, med drugim, ob državnem udaru proti Gorbačovu prvi postavil v dvom uspeh udara samega. Kdaj si pravzaprav razumel, kako se bodo razvijala dogajanja v Sovjetski zvezi? V Sovjetski zvezi sem živel od leta 1974 do 1980, že prej pa sem se ukvarjal z literaturo in politično analizo. V šestih letih pa neko deželo spoznaš. Takrat sem se, kolikor je bilo tujcem mogoče, družil z mlajšimi politiki, tistimi, ki so se zaceli ukvarjati s politiko v Časih HrušCe-va in so biti v Časih Brežnjeva nekako postavljeni ob stran. Ti ljudje so se z Gorbačovom vrniti v politiko in ko sem se leta 1987 vrnil v Moskvo, kjer sem ostal do leta 1993, sem srečal te svoje bivše prijatelje na vodilnih mestih v Kremlju, da je bilo lahko najti stike s prvo ekipo tamkajšnjih politikov. To mi je omogočilo tudi pogled v zakulisne igre. Nekdaj, predvsem v zadnjih desetletjih avstroogrske monarhije, so ljudje pri nas sanjati o nekakšnem panslovanskem svetu. Ati tak svet v Evropi - politično govorjeno - sploh obstaja, kakšno vlogo ima in kakšno vlogo bi lahko imel v prihodnosti? O tem panslavizmu so mnogo govorili; na Zahodu so se ga zelo bati tudi zato, ker je filozof Spengler ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku tega stoletja govoril o‘sveži slovanski rasi’, ki bo nekako preplavila Zahod, ki je bil po njegovem mnenju skorumpiran in na robu prepada. Predstavniki raznih dežel slovanskega sveta, ki so se udeleževati raznih kongresov, so videti, da je resničnost precej drugačna. Bral sem, na primer, spomine Andreja Gaberščka, ki je poln upanja odšel na vseslovanski kongres in ugotovil, da je bilo pod skupno znamko slovanskega nacionalizma mnogo struj, ki se med seboj nikakor niso mogle sporazumeti. Videl je poljski panslavizem aristokratskega značaja, ki ni mogel najti nobene skupne točke z Rusijo, videl je, da so Češki nacionalisti srednjega sloja, v glavnem odvetniki, v sporu s Poljaki, ne eni ne drugi pa niso imeti nic skupnega s Srbi in Bolgari, kjer je prevladoval nekakšen populistični ati ljudski nacionalizem. Imeli smo torej aristokratski, meščanski in ljudski nacionalizem. Slovenci in Hrvati so biti nekako bližje Cehom, vendar so se vsi ti kongresi končali s splošnimi resolucijami, ki niso ničesar pomenile. Govoriti danes o panslavizmu se mi zdi politična arheologija, zlasti zato, ker je Rusija spremenila svojo vlogo, saj tudi po zaslugi prometnih sredstev in komunikacij v večji meri deluje na dveh celinah. Pred sto leti je bila Rusija praktično vezana na Evropo, danes pa lahko igra tudi na svojo azijsko karto. Za Rusijo so na primer pomembni tudi odnosi z Indijo, s Kitajsko in z Japonsko. Sicer pa - tudi zaradi nasprotij zadnjih desetletij - slovanske države, ki so na pragu Evropske unije, danes nasprotujejo vključevanju Rusije v evropsko stvarnost. Skratka, na nekakšni nacionalni, etnični osnovi danes ni mogoCe ne v Evropi ne drugod po svetu graditi političnih stavb. V spremembah zadnjih let se, tako na Balkanu kot drugod, zelo pogosto pojavlja terminologija o manjšinah. Kaj pomenijo danes manjšine v Evropi, kakšno možnost oziroma kakšno nevarnost predstavljajo? Problem je vedno v nacionalizmu. Nacionalizem teži k združitvi nacije in države; Ce so na področju državnega ozemlja prisotne manjšine, sta tu možna dva pristopa. Prvi, demokratičen, s priznanjem pravic manjšinam, drugi, nedemokratičen, pa z grobimi načini, s prisilnim preseljevanjem prebivalstva ati celo s pokoli. Zgodovina nas uCi, kaj se lahko zgodi, ko se nekatere ideje, ki se rodijo na Zahodu, prenesejo v druga kulturna področja. Nacionalizem je nastal na Zahodu in vemo, da je tudi na Zahodu povzročil mnogo težav, ko pa se te kategorije preselijo na druga ozemlja, nastanejo tragedije, zaCenši s 400 tisoč Grki, ki so jih Turki izseliti, pa do vseh tragedij tega stoletja. No, nekako sva prešla na področje manjšine. Kako se počutiš, ko se iz evropskih in svetovnih razsežnosti ponovno vraCaš v okolje, v katerem si začel v mladih letih razmišljati in delati? Zame to ni sprememba; moja identiteta je zelo široka, in dejstvo, da sem se preselil v te kraje, ne pomeni, da jo mislim zoževati. Ati iz tega lahko razumemo, da je miselnost v teh krajih še vedno zelo ozka? To si rekel ti. No, pa drugače: ati zgodovina še vedno pogojuje razvoj in mi-slenost v teh krajih? Prisostvoval sem klanju med manjšinami v Gruziji, kjer sta se hoteti dve manjšini odcepiti; videl sem, kaj se je dogajalo v Azerbajdžanu in v Armeniji, kjer so stotisoCi ljudi izgubljali življenje. Seveda so tudi tukaj problemi, ki so resni in jih je treba rešiti, vendar so manj intenzivni. Kako ocenjuješ razvoj odnosov med Italijo in Slovenijo? To je dinamičen proces. Mislim, da gre v tem trenutku dobro; mislim, da je sedanja italijanska vlada naklonjena in si prizadeva za vključevanje Slovenije v evropske organizacije ter da tukaj ni pojavov krize, ki smo jih opazovali pred nekaj leti. Vendar pa v Sloveniji še govorijo o strahu pred Italijo, Ceš da ima italijanska politika vedno nekaj za bregom. Ah, to so pa njihove stvari. Jaz razumem, da so v vseh narodnih skupnostih manjše skupine nacionalistov, ki bodo vedno v vsakem sosedu iskale kake zakulisne načrte. Kakšno vlogo ima danes meja v teh krajih in kakšno vlogo naj bi imela v prihodnjih letih? Meja se je ublažila, meja pa bo ostala. Evropska skupnost potrebuje meje, da lahko izvede vse reforme in da pripelje posamezne države v skupno Evropo. Tudi načrt o Evropi regij, ki je bil pred nekaj leti zelo popularen, je ob sedanjih težavah v ozadju. Seveda bodo imele v združeni Evropi vlogo tako dežele kot države, vendar se mi zdi, da se bo ob zmanjšani vlogi meja, ob bolj odprtih mejah, vendarle še ohranila suverenost posameznih držav. Kako pa upadanje valence meje vpliva na prebivalstvo? Ali v tej volilni kampanji še opažaš napetost? Mislim, da je meja izgubila del svojega ideološkega pomena in ne deli veC tako kot nekdaj. Jasno je, Gorica ni edina v Evropi. Na Črti, ki je delila dve Evropi, je vsaj deset takih mest, kjer živita dve etniji in kjer sta obstajala dva različna sistema. Povsod lahko ugotovimo željo po zbližanju. To so splošni procesi, ki jih je treba pozdraviti: odvijajo se med Poljsko in Nemčijo, med Češko in Nemčijo, na področju baltskih držav. Sprožilo jih je dejstvo, da so odpadle razlike in da se vsi bližajo približno podobnemu sistemu. V zadnjih tednih si se pobtiže seznanil s problemi slovenske manjšine. Kaj bi bilo treba po tvoji presoji narediti, da seti problemi rešijo? Na vsedržavni ravni obstajajo osnutki za zaščitni zakon. Zadeva se vleče skozi desetletja in mislim, da je sedaj Cas, ko se bo treba dogovoriti o teh zadevah; seveda pa je prva stvar, da se slovenska manjšina dogovori, kajti, Ce ni skupnih stališč, je težko tudi za državne oblasti odločati kaj in kako. Seveda pa to ni lahko delo, kajti, Ce bi bilo lahko, bi bilo rešeno že pred leti. Kot zastopnik tega področja, kjer bom moral pomagati pri reševanju različnih problemov, od tržiškega pristanišča do proizvodnje stolov v Manzanu, od gospodarskega razvoja Beneške Slovenije do goriške krize, paC vem, da bom moral kot senator, Ce bom izvoljen, slediti postopku manjšinske zaščite. Ko obiskujem razne kraje, mi razlagajo krajevne probleme; kadar pa pridem med Slovence vedno slišim predvsem o zaščitnem zakonu, kar pomeni, da je to vprašanje zelo občuteno, je pa tudi napolnjeno s simboliko, tako da se včasih vprašam, ali so vsi problemi slovenske manjšine res koncentrirani na to vprašanje. Pa misliš, da je to vprašanje res rešljivo v kratkem Času? Seveda, parlamentarni postopek je zapleten, vendar je v tem trenutku pri tej vladi politična volja, da se ta vprašanja rešijo. Pa še zadnje vprašanje. Po dolgoletnem novinarskem delu se včasih ozreš nazaj. Gotovo ti je ostal vtisnjen kak spomin... Bolj kot o posameznih spominih bi govoril o dveh najzanimivejših obdobjih mojega novinarskega dela. Prvo je bilo vezano na Aleksandra Dubčka in na praško pomlad, drugo na Gorbačova. Tako, a posteriori, ugotavljam, da sem vedno navijal za tiste, ki so se znašli pred problemi, M jih niso mogli rešiti, torej za tiste, ki so biti nekako programirani za to, da izgubijo svojo osebno bitko. Tako se je pogovor iztekel. Telefon je že brnel, volilna kampanja pritiska in čas ni dopuščal dodatnega razmišljanja, ali sta Dubček in Gorbačov, dolgoročno gledano, izgubila tudi vojno. Kakorkoli Ze, nihče ne more zanikati, da sta oba intenzivno gledala v prihodnost. Bojan Brezigar Neučakanost, nervoza, trema, predvsem pa sreča. Vse to se je v tem mesecu stopnjevalo vse do slavnostnega sobotnega večera, ko je doseglo višek. Dobro vem, da je večina teh sestavin prisotna pri vseh nastopih na odru ... pa vendar, za nas je bilo nekaj več. Vsakdo izmed nas je namreč občutil, da bo naš nastop veliko več od navadne predstave. To bo naš klic:«Tu smo in imamo se lepo!«, to bo nadaljevanje našega boja za ohranitev naše šole, našega bogastva. Moti se, kdor pravi, da smo zaradi vaj izgubili veliko pouka. Meni se zdi obratno: mislim, da je bila ta izkušnja odlična šola za življenje, ki krepko nadomestuje vse izgubljene učne ure. »Kaj ste pa vendar vsega delali?« me boste spraševali. Vsakdo izmed nas je, pa čeprav le za mesec dni, postal pevec, igralec, plesalec ali pa improviziran krojač, ilustrator, rekviziter, garderober in celo poštar... Tudi tisti, ki ne znamo angleščine, smo se morali naučiti besedila štirih angleških pesmi, ker je bilo pač treba ob plesu tudi peti; nastopajoči smo se podajali na podstrešja in iskali stare babičine (ali dedkove) obleke ...in kakšno bogastvo smo našli po zaprašenih kovčkih! Vse to pa ni najvažnejše. Glavno pri naših pripravah je bilo to, da smo se vsak dan morali soočati z drugim, krepili smo medsebojne odnose, spoznali smo spoštovanje in prilagajanje, strpnost in pomoč. Vsega tega se ne naučiš, ko sediš v razredu šest ur dnevno. Takrat se lahko včasih spogledaš, se zasmeješ ali jeziš, človeka pa ne spoznaš! Tako, priprave in vaje so od nas zahtevale veliko, veliko pa so nam tudi dale. Gledališke vaje so npr. predstavljale tudi pravo uro zgodovine, saj 'je vsako zaigrano sceno dopolnjevala režiserkina izčrpna razlaga osebnosti in strokovnosti nekdanjih profesorjev, podroben opis zgodovinskega okvira, takratnega življenja in mišljenja. Dijaki o proslavi 50. obletnice 8. november. Teden dni je še do nastopa in na šoli je vse živo. V sobici v pritličju se stiskajo »gledališčniki«, ki skušajo na najboljši način izoblikovati vsako posamezno sceno. Iz glasbene sobe se vije melodija Slomškove »Preljubo veselje«, v spodnjem nadstropju pa Paolo s kitaro spremlja petje Ele-ne in Karol. Zadihana prof. Cebulec teka za fanti, ker mora ugotoviti mere za brezrokavnike. Pravzaprav ni edina, ki živčno teka po šoli. Vsi nekoga iščejo, nihče nikogar ne najde. Glasbena podlaga vsemu temu je glasba Ali that jazz, ki prihaja iz prostora, kjer plesalke vneto ponavljajo ples s stoli. Nekaj nas leži na tleh, nekaj pa nas stoji na stolih, ko slavnostno vstopi prof. Cebulec z debelim zvezkom v roki. Ganjena začne:«Sedaj vam bom pre- brala okrožnico, ker smo danes 8. novembra in točno pred petdesetimi leti SE JE RODILA NASA SOLA!!!« Vik in krik kot izraz veselja preplavita dvorano, nekateri skačejo po stolih, drugi ploskajo, tre ji se zavrtijo... Jaz pa opazim novinarko Primorskega dnevnika, ki zapre-paščeno sledi celotnemu dogajanju. Zjutraj se je namreč napotila v šolo, dospela pa je v norišnico... Pa je končno prišla sobota, 15. novembra. Proslave kot take ne bom komentirala, saj menim, da to ni naša naloga. Zgleda, da je dobro uspela, in to me veseli. Tudi kritike me veselijo, saj se brez njih ne more nič izboljšati. Srečna sem, da smo lahko prisotnim nudili prijeten večer, in žal mi ja za vse tiste, ki niso mogli vstopiti v prenatrpano dvorano. Na naši šoli je sedaj spet vse mirno (v mejah normalnega, seveda). Oh prihodu v šolo opazim, kako se končno vsi pozdravljajo, tudi pe-tošolci prvošolce, kar se navadno ne dogaja, ker se pač ne poznajo, te pozdrave pa sedaj spremlja tudi pomemben, zarotniški nasmeh, v katerem se skrivajo spomini vseh veselih, smešnih, trdih in neponovljivih trenutkov, ki smo jih SKUPAJ doživeli. V naših očeh pa se skriva tudi nekakšna melanholija, marsikdo bi se verjetno še rad popoldne vračal v šolo na vaje... Vstopam v razred in se posmejem, ker se spomnim, kako je na neki vaji Eli-sa padla s stola. Kakšen smeh! Naenkrat pa me predrami žvižganje za mano ... domača melodija ... seveda! Naša himna! Naš ponos! ... KER NASA SOLA SE ŽIVI!!! Marij Cuk VZROK ZA VESELJE (Himnične rime ob 50-letnici Sole A.M.Slomšek) Iz zemlje se prešerno peni, iz hrepenenja, vode in sonca nastaja duh omamno zimzeleni, ki seme polaga v prostor brez konca. V svet radostno mlad steguje toplo, čvrsto roko, za svet, kjer ni ločnic, pregrad, mesi življenja polno moko, da vstaja sočen, dober kruh, ki hrani lakoto z besedo in čara v človeku up, da bo v očeh naprej žarelo. Ta duh je trava zimzelena, je polje, žetev, setev, kri, ki nikdar ne bo onemela, ker naša šola še živi. učiteljišča Antona Martina Slomška NASI SPOMNI Elena A.: Ko smo imeli prvič vaje in sem slišala, kaj bi si morali obleci, sem se hotela izpisati. Erik Z.: Na vajah je bilo zelo zanimivo, ker smo govorili o preteklosti naše šole in sem odkril mnogo zanimivosti, za katere nisem vedel. Martina M.: Imeli smo vaje dve-tri ure na dan, preostale ure pa smo bili preveč živčni, da bi lahko imeli normalen pouk. Profesorji so se jezili na nas in so bili še bolj živčni kot mi. Erika G.: KonCno je bilo vse pripravljeno: scena, dvorana, zakuska, obleke in tudi mi. Dvorana se je zaCela polniti. Profesorice so zadnje minute izkoristile še za kak nasvet in nato ... na oder! Vse, kar se nam je prej zdelo otročje, z vstopom v dvorano vred, se je sedaj prikazalo kot znamenita slika, ki se ji je vsa pri-: šotna publika poklonila v pozdrav z dolgim aplavzom. Manuela D.: Moram priznati, da sem imela pred predstavo malo treme. Kaj bi se zgodilo, Ce bi se na odru zmotila, spotaknila ali Ce bi se mi krilce raztrgalo? Toliko truda, vaj in Časa za mic! Generalka je bila prava polomija. Vsi smo bili histerični, | glasbe ni bilo ob pravem Času... Vsa predvidevanja so bila Črnogleda, a vendar... ... smo že na odru. Glasba je prišla pravočasno, luCi so v redu. ! Niti krilce se ni raztrgalo... prof. Malalan: To je bil velik praznik za nas vse, malokdaj je gledališče tako polno... Vsi, ki smo se tistega večera zbrali tam, smo začutili željo po pripadnosti naši manjšini. To ni bil praznik naše šole- bil je praznik vseh zamejcev! prof. Cok Igra je imela poleg zanimive vsebine predvsem globoko sporočilo. Bila je projecirana v bodočnost, ni bila samo spomin na preteklost. prof Padovan: Sproščena, sporočilna, doživeta igra. Sedela sem v četrti vrsti in sem prav lepo videla v vaših očeh, kako ste uživali. prof Cebulec: Pri vajah me je zelo prijetno presenetilo, ko sem opazila, kako ste pozitivno prenašali kritiko, ki vas ni potrla, temveč spodbudila. prof MiliC: Predstava je dala možnost profesorjem, da so spoznali pri dijakih ki so manj uspešni pri formalnem učenju, uspešno izražanje drugih sposobnosti, ki niso strogo vezane na umske sposobnosti. To naj bo vsem v razmislek, da je naš italijanski šolski sistem pravzaprav pomanjkljiv. Te pobude bi morale biti vklučene v kurikulamo dejavnost šole, tako bi imeli vsi dijaki možnost razvijati svojo osebnost in bi imeli več možnosti za samoutrje-vanje z doživljanjem uspeha. prof Skerk: Ko sem zaskrbljeno opazovala publiko v dvorani in ugotavljala, da je proslava zelo dobro uspela, se mi je odvalil težek kamen od srca. Občutila sem neko blaženost, ponosna sem bila na svoje dijake in s hvaležnostjo sem se spomnila na vse tiste osebe, ki so nam pomagale, da smo na tako slovesen način proslavili našo šolo. Ugotovila sem, da je bilo naše večletno prizadevanje za izboljšavo naše šole poplačano. Novela Benedetti, vikarka na did. ravn. Pri Sv. Ivanu: Miranda, ki je sedela poleg mene in ki je svojčas obiskovala razred pred menoj, me je med recitalom, ki so ga prikazali dijaki, sunila v rebra in mi priše-petaIa:«Magari mi, da bi v tistih časih počenjale kaj takega!« To je bilo ravno med baletom, več ali manj med tisto sceno, ko so se plesalke klofnile v zadnjo plat in je med publiko zabobnel smeh. Saj smo tudi mi takrat, ko smo obiskovali učiteljišče, nastopali na Prešernovih proslavah in na raznih drugih prireditvah, a taka predstava... S tem ne mislim na glasbeni del ali na nastop dna Verč - Kobal (med drugim naj povem, da sva bila s Sergijem sošolca), mislim na samo nastopanje dijakinj in dijakov: lepa dikcija, samozavesten nastop, obvladanje prostora, svojega telesa v njem... In končno balet. Vsa pohvala gre seveda Ivani Ban, saj ni lahko spraviti na oder tako maso plesalk, posebno če se večina s plesom ni še ukvarjala. Zadovoljna sem, da sem lahko videla, kaj so ta glasna in živahna dekleta in ti nadebudni fantje vsak dan kuhali v predverju telovadnice in kaj se je izcimilo iz teh vsakodnevnih vaj (ali so se res lahko pripravili le v enem dobrem mesecu pouka in z rezultati, ki smo jih lahko videli na odru Kulturnega doma?). V moji pisarni je zdaj zelo tiho in manjka mi nenehni živžav pa seveda glasna glasba flash dance, ki jo je bilo do onega dne slišati iz spodnjega nadstropja. Sara Babudri, Trgovski tehnični zavod: Proslava je vsestransko uspela. Nedvomno je bila ena izmed najlepših predstav, kar sem jih videla v zadnjih letih. Zanimiv je bil slavnostni govor Boris Pahorja, sledile so si umetniško dovršene glasbene točke in posrečena uprizoritev najvažnejših dogajanj, misli in mode zadnjih petdeset let s strani samih dijakov. Hvalevreden je organizacijski kader, za požrtvovalnost pa bi pohvalila predvsem dijake same, ki so glede na omejeni čas zelo dobro izpeljali celotno recitacijo. Verjetno je bilo za pripravo in vaje izgubljenih veliko učnih ur, ki jih bo treba čimprej nadoknaditi. Kritična sem samo do zadnjih dveh skečev kabaretistov Kobala in Verča, ki sta se mi zdela na taki proslavi neumesna. Kljub temu je zazvenela močna navezanost dijakov na šolo, na njihovo »družino«, v kateri vsak dijak dobi profesorsko razumevanje in razpoložljivost. Samo taka medsebojna prijateljska vzajemnost, ki vlada med dijaki in profesorji, daje možnost, da vsi skupaj priredijo tako proslavo. Morda situacija sicer ni tako rožnata in sončna, kot je zgledalo na sami predstavi; problemi so gotovo tudi na učiteljišču, občutek pozitivnosti, ki je izžarel iz same proslave, pa je gotovo neizbrisen. Mitja Tretjak, klasični licej: Celotna igra in ples sta predstavljala kreativno, ustvarjalno delo, lepe ideje, krasno vzdušje... skratka, dokazali ste, da vam vaša šola res nudi tisto, kar boste pri svojem poklicu najbolj potrebovali. MARIJ CUK: Iskrenost. Ta je prava beseda za duh nekdanjega učiteljišča. Ob njej človečnost. Razumevanje. Ne vem, po katerem naključju so se na šoli naselili taki profesorji, ki so z obema rokama porivali, spodbujali, vodili, z neomajno trdimi živci prenašali in kot v družini odpuščali dijakom. Meni. Morebiti so slutili, da ni vsa modrost v šolskem znanju. Zagotovo so vedeli, da se v mladostniku križajo pisane vsebine odtujenosti, razočaranj, porazov, a tudi talenta, duhovitosti, ustvarjalnosti. Zato se je spletla nevidna nit solidarnosti, rekel bi-prijateljstva, ki je tudi ob neizbežnih konfliktih prevladala. Česa takega v duhu šolskega ustroja nisem doživel nikoli več, še manj takrat, ko sem za nekaj let stal na drugi strani barikade, v zbornici ali za katedrom. Samo še enkrat! Ko sem se v profesorski vlogi spet vrnil v belino tiste stavbe. Prav to, in mislim da ogromno in neizmerno, mi je dalo učiteljišče. Iskrenost, človečnost, razumevanje, kar skušam (upam, da nisem neskromen) uveljaviti v življenju. Kakšna izkušnja! Kakšno bogastvo! Lahko bi pisal o pestrem življenju na šoli, karikiral predavatelje, posredoval anekdote in vice. Prepričan pa sem, da vrednote, ki se in so se skrivale za tisto pročelno belino, veljajo bolj od smeha. Družijo se v himnično pesem. Pesem učiteljišča. Strani pripravilo Jkismi Tuto KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI 14 Nedelja, 7. decembra 1997 NEDELJSKE TEME KAKO SMO DOŽIVLJALI Ostra britev DECEMBER 47 V tem obdobju postaja PD obsežnejši in pestrejši. Med obravnavanimi temami izstopajo siecer vedno isti problemi. »ZVU je pristranska tudi pri določanju uporabe športnih igrišč« (5.12). »Gledaliških dvoran za SNG ni, fašistom pa so vedno na razpolago« (3.12.). Cel mesec potekajo priprave na božično obdarovanje otrok in v sredo 10. 12. piše PD: »Zopet bomo proti kulturnemu krožku - V ponedeljek zvečer v kult. krožku Čermelj prireditev v korist Božičnice za otroke - Za dvorano ob 23.30 počila ročna bomba. (...) dva tovariša sta tekla za gručo štirih ali pet šovinistov, ki so po eksploziji bežali proti ul Dei Porta. Naenkrat so se nekateri od bežečih ustavili in oddali več strelov iz brzostrelke proti zasledovalcem. Nekaj minut pozneje je prišel na kraj eksplozije tudi zasilni avto (emergenza) civilne policije. Toda neme-sto, da bi takoj šli na zasledovanje napadalcev, so se ustavili in eden od policajev je zlezel na streho ter si ogledoval okolico, čeprav je bila tema in ni mogel videti ničesar (...)« 19. 12. je naslov podoben: »Zopet tri bombe proti sedežem naših ustanov: ena proti prostorom mestnega odbora SIAU, dva pa proti kult. koržku Ravbar na Greti.« Boljše se profilira uprava tržaške slovenske radijske postaje, ki ukine Pionirsko oddajo in šele po hudem prerekanju in Bevkovem posegu (3. 12.) dovoli SNG, da posreduje poslušalcem Cankarjevo dramo Kralj na Betajnovi (17. 12). To je pa tudi otvoritvena predstava sezone SNG, ki se začne šele konec decembra (23. in 24. 12.) Dvorane namreč nikakor niso razpoložljive. Gregorčičeva založba najavlja izdajo svojega Koledarja s knjižnim darom (5. 12.). Odsek za znanost in umetnost pri SHPZ razpisuje nagradno tekmovanje. Literarne izdelke bo ocenjevala komisija, ki jo sestavljajo Dr. Vladimir Bartol, Dr. A. Budal, Dr. Josip Kosovel in Miroslav Ravbar (11.12.). Toda nova razsežnost časopisa se kaže predvsem v želji po vnašanju razvedrilnih prvin. V načrtih je šaljiva stran s pomenljivim naslovom Brivec, ki naj bi pe-strila PD vsako sredo od 19. 11. dalje. Med sodelujočimi lahko prepoznamo čopič Milka Bambiča in od 3. 12. se poleg Brivca pojavi še pregled najpomembnejših dogodkov z naslovom Teden v slikah. Pravijo... da je v Trebčah civilni policist pretepel nekega kmeta, ker je vozil po prepovedani poti. Ker so vsi vaščani vedeli, da je to nedopustno, ni niti eden od njih Sest dni kasneje javil ničesar o dogodku našemu tisku; da so nekateri v Dolini najraje pri kozarcu vina in da tudi tako prijetno ganjeni Čakajo masovni sestanek; da neko prosvetno društvo v tržaški okolici namerava po poslednjih plesnih prireditvah, ki so bile v vasi, prirejene v razne namene, prirediti prihodnjo nedeljo - ples - kjer bo poskrbljeno za jedaCo in pijačo; da je bila tovarišem in tovarišicam na Opčinah zelo všeC rubrika »Pravijo« in da so obljubili, da bodo prispevali; da so rekli, da bodo poslali cel koš materiala; da so nekateri pri »Brivcu« dobro poučeni, da niso poslali ničesar; da tudi drugje niso skoraj nic boljši; da bodo v »Brivcu« vsi taki, ki bodo kaj obljubili, potem pa obljube ne bodo izvršili - imenovani, pa Čeprav bosta to recimo tov. Nada, ali pa Božo (za danes naj vesta le onadva in mi katera sta); da bo v prihodnji številki »Brivca« za dve koloni »Pravijo«...; da tisti, ki to pravi, mora nekaj napisati; da samo »pravijo« - je skoraj premalo da se je lani tov. Bordonu iz Čežarjev skisalo 14 hi vina, da je tov. učitelj Bregant hotel letos obvarovati te škode tov. Bordona in je na stenCas napisal članek, kako se temu odpomore, da je tovariš Bordon dejal, ko je ta Članek preCital: »67 let sem star in imam v tem dovolj izkustva. Ni potreba, da bi me kak učitelj uCil.« In zdaj Čežarani kar naprej... da mu to »izkustvo« ne bo nic pomagalo, da se mu bo tudi letos vino - skisalo. da so na okrožju v Kopru dali napraviti zelo lepo okrašen in poslikan sten-Cas. Da pa se je ta stenCas skril nekam tja za vrata, ker ga je sram golote. Tam Čaka, da se ga bo kdo usmilil in obleke s kakšnim - dopisom, da se ni čuditi, Ce so na Radiju II. prepovedali Cankarja; da tudi ni nic čudnega, da so gospodje z vodstva oddajne postaje zbežali iz Jugoslavije; da so zbežali zato, ker so sodelovali z fašisti in nacisti; da so takrat služili Nemcem; da danes služijo Anglo-ameriCa-nom; da bodo jutri hlapčevali, Ce bi bilo treba tudi samemu; da je v Trstu neki visokošolski klub Jadran; da je v njem tudi Vršaj; da je bil Vršaj vCasih v Ljubljani; da je demokrat, da pa je zbežal, ker je bil pri domobranski politični policiji; da se prenekateri, ki ga srečajo v Trstu, spominjajo njegovega ciničnega smehljaja na zasliševanjih, pri katerih so tudi tepli. IZ TRŽAŠKE OBČINE Esule: - Gospod župan, silno sem vam hvaležen, da ste mi pripravljeni priskrbeti službo... Toda obvestiti vas moram, da sem malce gluh... Zupan: - Sijajno! Dobro, da ste povedali! Namestili vas bomo v pisarni za pritožbe na 'stanovanjskem uradu. Mode in England Hvaležni Tržačan Posebni dopisnik, ki je prodrl v neprodirne afriške pragozdove, je po nesreči naletel na skupino lj"dožrcev, ki ga je takoj zvezala in odpeljala v svoje taborišče. Tam so ga po starih šegah in navadah okopali in pomazilili, nakar so ga ob prepevanju nabožnih pesmi posadili docela pravilno v kotel, tako da je Cisto po evropsko sedel na običajnem mestu in ne na glavi, ker je le-ta gledala z njegovo pomočjo iz vode. Ne bi hoteli opisovati njegovih občutkov, ker to ni vprašanje, ki ga hoCemo obdelati. Posebni dopisnik je namreč v kotlu doživel prijetno srečanje z nekim starejšim Tržačanom, ki je kdo ve, kako padel v roke kanibalov. Ko sta sedela v kotlu, je TržaCan, ki je prebil ves Cas uprave zaveznikov nad Julijsko krajino v Trstu, z najveCjim zadoščenjem v silnem krohotu izjavil: »Uživam ob misli, kako se bodo mučili z obiranjem mojih beber in reber, ko so jih same kosti.« Posebnem dopisniku je bilo silno žal, ker ni mogel tega zabeležiti, da bi ovrgel tendenciozno pisanje raznega tiska, da je ljudstvo v Trstu po zaslugi raznih krogov, zlasti pa SE-PRAL-a, ki ne skrbi dovolj za prehrano, moCno nezadovoljno. Hvaležni TržaCan bi v kotlu v na- sprotnem primeru gotovo ne imel v poslednji uri takega zadoščenja. Ponoven dokaz, da ima vsaka stvar v Trstu vedno vsaj eno dobro plat! Posebni dopisnik si je zato od ganjenosti tudi otrl solzo. Zato je na priobčeni sliki bolj kislega obraza. Zanimivo je tudi dejstvo, da je kasneje, ko je popolnoma gol ušel iz kotla in se tak prebil skozi vse številne zasede in predstraže do civiliziranih ljudi, kot strasten novinar, prezirajoč smrt, prinesel priobčeno sliko v tajnem hlačnem žepu. Halo -Ali so tudi tebe pokopali? Halo Štolfa, ali si videl Štruklja, da bo stekel do Stoke, ki pozna Smucovega prijatelja Sumana, ki je bil zadnjic pri Štreklju, da bo poiskal Spacala, ki stanuje pri Špacapanu, ki naj poišče Zuna, Zupančičevega svaka in Zgurjevega bratranca, oženjenega z Zigo-novo, da bo prišepnila ZivCevi, ki bo povedala Žerjalu in Žetku, da smo z urmom vsi tisti, ki se pišemo z Z ali š, zatisnili zadnjic svoje spočite oCi ter da nas je ZVU na policijskem uradu za žigosanje osebnih izkaznic, brez predhodnega obvestila, ob sviranju do dna srca segajoče himne »od šovinizma do šovinizma« ter ob Častni straži na-poletanskih Tržačanov, spremila v »večni« sen. Ob zadnjem slovesu so nam velespoštovani gubernator držali govor, v katerem so še enkrat poudarili,da nas je doletela največja sreča, ker se bomo morda lahko pridružili vsem tistim Slovencem, ki jim je fašistični blagodat spremenil imena, ter imeli Cas napraviti prošnjo na višjo instanco od policije in v njej vljudno zaprositi, da izdajo zakon, po katerem bomo lahko zopet napravili prošnjo, zaradi prošnje, na prošnjo in po dolgih »štampa« konferencah tudi mi lahko žigosali svoje osebne izkaznice. KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI TIHCA IM MARJANCA Pravijo... DRAGI NASH! Tinca in Marjanca vaši, majhen prostor sva dobili, da bi lahko nasolili, prav tiste, ki jih rekli sva v vseh cejtih, ki pretekli so od takrat, ko po sili v »Lapidario« so naj’ skrili. Prišli danes sva do »Brivca« mu prinesli motovilca polno cajno vsa na glavi, da bi našel prostor pravi, za vse najine diškorše ki nasule sva jih iz borše za pet etov. »Briv’c« potem se je zapletal gor in doli in je pravil, da bi rad vse to odpravil le da nima mesta. Dale sa mu dva protesta, pa je rekel - tista špica prav po krejnsku, - »nima vica« in da drugič bo objavil če se diškorš naš ho popravil, tako, da b’povedan po slovenska. Strjelu nazarjensku! Kot težko na stara leta it učit se - spet u šule, t’ko sva medve pridne mule da zapiševa se u koršo in da v dugo - z naj’no boršo vam prineseva robo pravo. Od povsod, po malo bo v »Brivcu« takrat stalo. Ben, ob tjedni, alora! Zdravo -Blagor Tržačanom!Drugje šele gradijo z udarniškim delomavtomobilske tovarne, Tržačani pa dobe po dva taka avtomobila mesečno - Cisto zastonj. Vrag v hlevu Dopis iz Tribuške grape Mohor je poiskal nekaj trdnih in suhih desk, da bi naredil hlevna vrata, ker so bila stara že Cisto preperela. Premeril je, razžagal, pooblal in zbil. Pod noC je delo konCal in stara vrata zamenjal z novimi. Zapirala so se tesno, ker je na vse strani meril nekoliko obilno. »Se bolje! Vsaj ne bo pihalo v hlev«, je menil Mohor. Bil je zadovoljen s svojim delom. Ponoči je bil veter, dež in sodra. Ko je naslednjega dne Mohorjeva žena hotela v hlev, da bi pomolzla, ni mogla odpreti vrat. Sla je budit moža, naj ji odpre. Mohor je nevoljno vstal in jezno poslušal ženino godrnjanje o pretesnih vratih, ki jih bo moral popraviti, Ce hoCe, da bodo lahko tudi drugi hodili v hlev. A tudi Mohor ni mogel odpreti vrat. Ves njegov trud in vse njegovo upiranje je bilo zaman. Vrata se niso hotela odpreti. Kar mu strašna misel prešine možgane: sam vrag je v hletu in ne pusti, da bi kdo prišel v hlev! Kdo ve, kaj počenja z živino?! Ob mleko bo lepa cika in kaj se vse utegne pripetiti, Ce je v hlevu sam hudir! Tulec je Mohor planil v sosedovo hišo. »Na pomoč! V mojem hlevu je sam ta hudi! Vso živino mi bo uničil! Vzemite sekire! Vlomimo vrata!« Sosedovi so se pokrižali in že hoteli oboroženi na pomoC. Toda vrata so bila nova, trdna in se zlepa niso hotela vdati. Mohorju pa je šlo samo to po glavi, da je vsak hip dragocen za njegovo živino. Kdo ve, Ce ni že vsa končana? V tem strahu ni mogel Čakati, da bi se vrata odprla, ampak se je Čudovito naglo potegnil skozi okno v hlev. Glasno je molil in kropil, da bi prestrašil vraga. V groznem strahu se je oziral po hlevu. Tedaj so se vrata odprla in v njih se je pokazalo troje prestrašenih obrazov. Vsi so molili in se ozirali po živini in po Mohorju. Hvala bogu, vsi so bili še živi! Živina se je plaha stiskala k jaslim. Ali je mogoCe videla vraga? Oddahnili so se, da se jim ni bilo treba boriti s »hudim«. Nihče ni pomisli, da so bila vrata narejena iz suhega lesa in da so so že suha stežka zapirala in odpirala. Dež jih je bil namočil in napel, da se niso dala odpreti. da je burja brila pretekli teden po Trstu zato, ker ni bilo našega »Brivca«; da bodo esuli ustanovili v Južni Ameriki Novi Trst; da se bodo tam pečali z živinorejo in so zato naroCih več zvoncev po vzoru onega od Sv. Justa; da bodo povabili tja conski svet, ko bodo napravili dovolj ležalnih stolov; da bodo ustanovili tam Časopis »II nuovo popolo di Trieste«; da so ustanovili v sodni palači urad za tisk; da je ta poročal o avtomobilski nesreči potem ko je delavec, ki si je polomil nogo, že zdavnaj zopet hodil; da so našli v neki »fojbi« blizu Gropade ostanke nekega crknjenega osla; da so Cardile in pajdaši po nesreči ubili Milko Vrabcevo; da so nameravali pobiti vse ljudi v krožku »Vojka Smuč«; da je bila kriva strojnica, ki ni hotela prav delati, da tega niso storili; da je zato zahteval državni tožilec smrtno kazen za strojnico; da je zahteval oprostitev za morilce, ker niso oni krivi, Ce niso pobih vseh ljudi v krožku; da je zavezniški visoki oblastnik vprašal neko Tržačanko, Ce je zadovojl-na sedaj, ki ni več fašistov. Zenica mu je odgovorila: »res jih ni veC, zdaj so vsi pri civilni policiji«; da je letos Sv. Miklavž bogato odbaril gornjo okolico. ASIZZ z OpCin je pustil 410 darov za pionirčke; da so pionirčki s Kontove-la pričakali Sv. Miklavža v veseli družbi svojih staršev, katerim so prav lepo prikazali »Povodnega moža«; da so pionirčki iz Cola isto tako razveselili svoje starše z lepo uspelo kulturno prireditvijo; da je sv. Miklavž zaradi starosti precej kratkoviden, saj je vse Padricane prištel k pionirčkom in jih vse vprek obdaril. Zavedal se je šele, ko so se po obdaritvi zasukah v poskočne valčke in mazurke; da Prosvetno društvo v Manžanu - spi - medtem ko da druga udarniško delujejo; da so Cežarani akrtivni, ah samo nekateri delajo, drugi samopravijo; da je prašič tov. Stafanje tehtal 270 kg., da jih ga je prišlo mnogo pogledat, ko so ga zaklali; da Pobežani in drugi niso se videli takega; da je tov. Sokol dejal v neki družbi, da je prav dobro in da takega še ni jedel; da ima tov. Dušan, od kar je v skužbi, preveč dela, da je napisna deska na sedežu SIAU res lepa; samo streha se bo podrla; da je ricmanjski mežnar Lazar tako močno zvonil z velikim zvonom, da ga je razbil; da sedaj vleCe samo malega in srednjega; da so vehkega zakrpali in da je v rezervi; da prihajajo vsako nedeljo v Ricmanje skupina mestnih ljudi; da eden med njimi zbira novice in jih sproti poroCa brivcu; da imajo v cerkvi v Ric- Vse za »patrio« 1. Šovinist: - Strela, pa zakaj si porodi tako pošast? 2. Šovinist: - Kakšna poSast! Kliče se Itala manjih dve mladi organistki; da organistka A. sama or-gla in poje; da organistka B. samo or- gla; da se ne morejo ljudje zediniti, katera orgla bolj razglašeno; da je ricmanjski športni klub uničen in se referent odpoveduje temu tako Častnemu mestu; da domači športni simpa-tizerji poseCajo italijanske in slovenske športne prireditve; da je zadnje Čase ricmanjski pevski zbor zelo pomnožil svoje vrste in da ima sedaj skoraj 100 elanov; da se je pri številu pevcev zadnja ničla vrinila tja po pomoti; da je sklenil pro-svetni odbor v Ricmanjih zgraditi za poletne priprave obširen in močan oder; da bo potrebni les in vse drugo preskrbel oziroma povrnil bivši društveni blagajnik GrguriC; da je vse to videl tajnik neke skupine, ki ni nikdar izdal svoje domovine; da ga Tončka večkrat poboža, ker tako po resnici poroča; da ga pozna samo Tončka, ki pa tega nikomur ne izda; da je tov. Danilo zelo lep fant. Zato se ne Čudimo, da vedno zvoni telefon halo: ali je Danilo? da je dežja dovolj. Tički pravijo, da si je naš Urio rad z motorjem vozil in, da bi to tudi storil, Ce bi mesto vode deževal bencin. da so Bazovke krasne punce, saj se je tudi naš Rikec, - Bovvman openske mladine v eno zaljubil... voščilo Za dobro raco. da v Pobegih pravijo, da so Cežarani vedno v Časopisu, da imajo v Cezarjih aktivnega dopisnikarja. ... da morate vedno sami uganih, kje kaj pravijo; ... da vam prav gotovo pri tem ne bo pri tem pomagal glavni dopisnik humorističnega lista »Kraška burja« gospod Janez Žepredolgone-podkrajšanaindologne-pobožanabrada. Politična alkimija -Naj napravim še toliko poizkusov, vedno je ista reakcija. Moderno čudo Pepi Prebrisan, ki ni nikoli poprej zapustil svoje rojstne vasice, je prišel pred leti v glavno mesto. V hotelu, prenočil, se je zelo . za električno luc, napeljavo tople in mrzle vode in dvigalo. Ko pa so mu pokazali telefon, nikakor ni mogel razumeti tega Čuda »Kaj res, da lahko naročim kar hočem skozi tisto cevko?«, je vprašal neverno. »Tudi par Čevljev na primer?« »Se razume«, je potrdil hotelir. Pepi je torej prejel za slušako in ko je slišal Čevljarjev glas na drugem koncu, je prestrašen spustil slušalko: »Za vraga. To je pa res Čudno! Se preden sem mu rekel, da bi rad naročil čevlje, me je že vprašal za številko.« Nekateri protislovensko, protijugoslovansko in protislovensko prenapeti šovinisti so svojCas Gorico primerjali z Berlinom, pa Čeprav, kot nam tudi kažeta sliki - razglednici objavljeni na tej strani - niti v najtežjih Časih, pri nas v Gorici, ni bilo tistega visokega berlinskega zidu, ki je tako tragično prišel v svetovno zgodovinsko zavest. Gorica je sicer bila, vsaj nekaj let po razmejitvi v septembru 1947, zelo ločena od svojega zaledja. Tudi tu smo imeli psihološko “železno zaveso” med vzhodno in zahodno Evropo. Na meji so na eni strani bili graničarji, ki so marsikdaj streljali na ljudi, ki so hoteli pribežati v Italijo, na italijanski strani pa so mejo stražili z brzostrelkami oboroženi financarji in policisti, ki so se jim večkrat, na noCnem obhodu pridružili tudi vojaki. Oborožene ljudi na obeh straneh so spremljali zdre-sirani psi. Begunci, ki jim je uspelo priti Cez mejo, so po nalogu kvesture vsaj prve dni pre-nocili v slovenskem gostišču na Komu, v stranski stavbi palače Attems. Na takratne Čase, ki smo jih občutili na svoji koži, se spominjamo v tem letu 1997, ko je od takrat minilo že 50 let, in tudi na sedanji Cas, ko je pričel veljati tako imenovani schen-genski sporazum. Pred nekaj tedni so nam italijanski medij poročali kar nekaj dni zapored, kako so “padle” notranje evropske meje, zahvaljujoč se sporazumu pred leti doseženem v Schenge-nu. Trdili so, da nam ne bo veC treba potnih listov, ki da so jih v skoro vseh državah Evrope uvedli po prvi svetovni vojni, ko so na razvalinah nekaterih dotedanjih cesarstev nastale nove države. Najbrž bo ta trditev tudi veljala za marsikatero državo, za vse pa prav gotovo ne. Se pred prvo vojno so v nekaterih evropskih državah imeli potne liste, ponekod celo za premikanje znotraj velike države. Za potovanje v oddaljeno Ameriko pa so Evropejci breze razlike morali imeti potni list, sicer ne bi bih prišli v New York ali v kakšno južnoameriško velemesto. Noben italijanski medij ni preveril zgodovinske utemeljenosti te vesti. “Italija je vstopila kot polnopravna Članica v schengenski sporazum” je bilo reCeno in napisano. Pa se nekega lepega dne po tem polnopravnem vstopu znajdeš na letališču v Benetkah, da bi odpotoval v Amsterdam. Na običajnem mestu te italijanski policisti legitimirajo. Pokazati jim moraš osebno izkaznico ali potni list. Ko jih vprašaš, zakaj tako, ti prijazni policist v sicer zelo uradnem jeziku pove, da tri države Beneluxa “niso v Schengenu”. Začudeno ga pogledaš, saj se zelo dobro spominjaš, da si že pred veliko leti potoval z avtom iz Nemčije na Holandsko, iz te v Belgijo, iz te dalje v Luxembourg in še v Francijo. Na vseh teh mejah te ni nihče ničesar vprašal, policista ali carinjarja sploh nisi videl. ©e veC. Meja med tremi državami Belelmca in Francijo na eni, Nemčijo na drugi srtra-ni, sploh ni veC. Tam, kjer so nekoC bile zapornice, je le nekaj zapuščenih nizkih stavb, marsikatera tudi z razbitimi stekli, v katerih so domovali policisti in cariniki, in le obcestna evropska modra tablica z označenimi Črkami “D”, “F”, “NL”, “B” in še druge te od daleč opozarjajo, da si šel Cez mejo in si tam vozil z normalno hitrostjo s kakršno voziš na avtocesti. Te mejne oznake so manj opazne od tistih na italijanskih avtocestah, ki označujejo začetek ali konec ene pokrajine ali dežele. Meja je seveda še vedno tam, kontrole ni veC nobene. In se spet vrneš v naše kraje ter se spomneš, kaj se je pri nas zgodilo v tistih nekaj dneh, ko so osrednji italijanski mediji tako lepo poročali o Schengenu. Meja med Italijo in Slovenijo je na mah. postala meja med Evropo in zunanjim svetom. Kot da bi bil nekdo na tej meji postavil veliko tablo z napisom “Hic sunt leones”. Tu je rimsko cesarstvo, tam onkraj meje so barbari. Ker v merodajnih rimskih krogih policijski birokrati niso na to pomislili je na mejnih prehodih na Tržaškem - k sreči nekoliko manj na Goriškem - bil pravi kaos. Nekaj dni smo gledali televizijske posnetke, poslušali izjave odgovornih in tudi neodgovornih, brali članke o veC kilometrov dolgih avtomobilskih kolonah pred mejnimi prehodi na Tržaškem in o skrbnem pregledovanju dokumentov slovenskih ter hrvaških državljanov. Po revoltu vseh, ki v Trstu in Gorici politično ter gospodarsko nekaj pomenijo, je iz Rima prišlo navodilo, naj se kontrola potnikov nekoliko ornih. Na naših mejnih prehodih -zasedaj samo na tržaških, tisti na Goriškem in Videmskem pri- in Dalmacije, skozi naše mejne prehode, posledično pa tudi skozi tiste na slovensko - hrvaški meji, potovale dolge kolone Nemcev in Avstrijcev, pa tudi Poljakov, Cehov in Madžarov, zasedaj niti nočemo ugibati. Tudi nam bo težko potovati v hrvaško Istro in v Dalmacijo, saj je slovenska policija poostrila nadzor na mejnih prehodih s Hrvaško. To je tudi neizbežno, kajti Slovenija je že v veži Evrope. Ob tem se moramo s spominom vrniti v preteklost. Ko je bila v septembru 1947 potegnjena nova meja med Italijo in Jugoslavijo smo se znašli na dveh straneh resnične meje. Na trgu pred svetogorsko postajo v Gorici so Američani še pred svojih men. »ez nizko ograjo - bila je le bodeCa žica - je iz Jugoslavije v Italijo pribežalo nekaj ljudi. Kmalu so jugoslovanske oblasti prepovedali kretanje po ulici pred postajo in cirkusa je bilo konec, ©e nekaj let so gostilničarji na italijanski strani trga pred “Transalpino” mastno služili, ker so na ogled “železne zavese” prihajali avtobusi polni italijanskih radovednežev. Lahko povemo, da je takrat na tem trgu pred železniško postajo bilo več gostiln, v glavnem so jih upravljali slovenski ljudje. Ne bo odveč spomniti se, da smo prav v eni teh gostiln, Obljubko-vi, 4. novembra 1951 slovenski dijaki in visokošolci ustanovili Akademsko - srednješolski klub Simon Gregorčič, ki je delal z uspehom dolgo vrsto let. šivan pribežal v Gorico s svojim atomobilom so Jugoslovani kar sredi cestišča pri Rdeči hiši postavili nekaj betonskih ovir (kot med slovensko osamosvojitveno vojno). Kdor je potoval z vozilom skozi ta prehod je moral voziti počasi in vijugasto. Za potovanja v Jugoslavijo je bil potreben tudi vstopni vizum, ki ga je izdajal funkcionar jugoslovanskega konzulata v Trstu, ki je v Gorico prihajal enkrat tedensko. Svojo “pisarno” je imel v posebni sobi hotela Pri zlatem jelenu. Bih so še drugi trenutki polni napetosti. Ko je sredi petdesetih let prišlo do krize o Trstu, in sta Peha, in Tito poslala vsak svoje čete na mejo, ki so tu ostale nekaj mesecev, je večja skupina novogoriških mladincev (med dejo na vrsto kasneje - so pred nekaj dnevi uvedli “preferenčni pas” za potnike iz držav elanih Evropske unije in Slovenije. Zamisel je zelo lepa, a najbrž težko uresničljiva. Moramo namreč vedeti, da na mejnem prehodu se že da dobiti ta prednostni pas, na ozkih dvopasovnih cestah, ki vodijo do mejnih prehodov pa tega ne bo mogoče urediti. V dopoldanskih urah so kolone vozil s hrvaško registracijo na mejnem prehodu pri ©kofijah dolge od meje do vasi. Ljudje iz držav z oznako “Hic sunt leones”, v našem primeru torej predvsem Hrvatje, ki prihajajo v Trst, bodo morali potrpežljivo čakati v vrstah. Kaj se bo zgodilo v poletnih mesecih, ko bodo v smer Istre odhodom položih sredi trga bodečo žico in napise z oznako, da je meja provizorna. Ljudi na obeh straneh meje je zelo zanimala nova meja. “Najboljši” prostor za tak ogled in tudi za srečanje prijateljev in svojcev je bil prav trg pred postajo z vstopnimi cestami. Nekaj tednov zapored so se tu ljudje sprehajah pod strogo kontrolo italijanskih polistov in jugoslovanskih graničarjev ter miličnikov. Videvah so se prijatelji in sorodniki in si izmenjavali pozdrave. Našel pa se je tudi kdo, ki je zmerjal ljudi na drugi strani meje. Zmerjanja so prihajala z obeh strani, nekateri so kar tekmovali kdo bo bolj glasen. Na drugo stran je, spet z obeh strani, poletel tudi kak ka- Hud je bil tudi položaj na mejnem prehodu pri Rdeči hiši. Med prvimi so skozi ta prehod šli ljudje, ki s imeli dvolastniško izkaznico roza barve, ki so jo dobili le lastniki kmečkih zemlljišC na drugi strani nove meje. Tako milicnild kot financarji so bih sila nezaupni. Na kolesu so ti odvili sedlo, da bi ugotovili, če imaš kaj skritega v kolesu. V senu spravljenem na kmečkem vozu so iskali če je tam kaj skritega. Za takrat redka potovanja v Jugoslavijo so italijanski avto-mobilisti in tovornjakarji potre-bovah mednarodni triptih, ki ga je izdajal Avtoklub. Ker v Gorici nekaterim Slovencem Avtoklub ni hotel dati tega dokumenta, so ti morali ponj v Celovec, t.j. v Avstrijo. Potem ko je nek Jugo- njima sta bila tudi kasnejša jugoslovanski ambasador in slovenski minister), seveda s privoljenjem svojih oblasti, prišla tik do žice na mejnem prehodu pri RdeCi hiši, in pričela kričati protiitalijanske parole redkim ljudem in policistom na italijanskem ozemlju. Iz Jugoslavije je v Italijo takrat priletel tudi kak kamen, ki k sreči ni zadel nikogar. Tudi drugače je bil mejni prehod pri RdeCi hiši zanimiv. V prvi polovici petdesetih let so italijanske in jugoslovanske oblasti dovolile sicer zelo omejenemu številu ljudi, da so ob nedeljah prihajali na mejni prehod, in se pogovarjali s svojimi sorodniki živečimi na drugi strani meje. Tudi mlad slovenski novomašnik (danes je župnik nekje na Tržaškem), ki je živel v Gorici, se je na tak način srečal z materjo in očetom, ki sta bivala nekje v Vipavski dolini. Dogodek je končal v ilustracijo na prvo stran tednika “Do-menica del Corriere”. Nekajletna železna zavesa med Italijo in Jugoslavijo pa je bila počasi odstranjena že v drugi polovici petdesetih let. Ostajala pa je na meji med Jugoslavijo in državami sovjetskega bloka. Kdor je še veliko let kasneje, tudi sredi osemdesetih let, potoval iz Avstrije ali Jugoslavije na Madžarsko, »eškoslo-vaško, Romunijo, Bolgarijo ali kam drugam v vzhodno Evropo, je na mejnih prehodih teh držav moral potrpežljivo čakati tudi po nekaj ur, da so mu uniformirani birokrati izdali vstopni vizum. Prihajalo je do absurdnih dogodkov. Podpisani je iz Pecsa na Madžarskem potoval v Osijek v Jugoslavijo. Vlačilec je na madžarski mejni prehod pripeljal poškodovan nemški avto. Skozi mejni prehod so ga morali nemški potniki sami porivati na jugoslovansko stran. Jugoslovanski miličniki so povedali, da je to bilo nekaj čisto normalnega. Kar se je zdelo najbolj čudno je bilo to, da so še hujše kontrole bile na mejah držav, ki so bile članice Varšavskega pakta. Poljaki niso zaupali »ehoslovakom, ti ne Madžarom, slednji so bili sprti z Romuni, itd. Zahodnjaku je bilo še najbolj enostavno priti z letalom v Sovjetsko zvezo, pa čeprav so tudi tam policisti bih zelo strogi. Selezne zavese oziroma železnih zaves danes ni veC. Vsa) tako pravijo. Pred nekaj dnevi so Nemci vgradili temeljni kamen za spominsko obeležje zloglasnega berlinskega zida. Nemški časopisi in televizija so temu dali veliko poudarka. In vendar so prav Nemci tisti, ki80 na svojih vzhodni meji s Poljsko in »eško sedaj pričeli postavljati nov nevidni elektronski zid, ne meneC se na dejstvo, da sta Poljska in »eška bili že sprejeti v NATO in kmalu bosta vstopili tudi v Evropsko unijo. Podobno kontrolo so tudi Avstrijci pričeli izvajati na svojih mejah s »eško, Slovaško, Madžarsko in Slovenijo. Oddelki avstrijske vojske nadzirajo vse te meje tudi ponoči s helikopterji, na katerih so vgrajene toplotne naprave, ki ugotavljajo prisotnost človeka. Ko sem pred nekaj meseci iz Maribor potoval v Graz so me na meji legitimirali posebni zvezni avstrijski policisti zelo resnobnega in bolj malo prijaznega obraza, pa čeprav sem imel avto in potni list države, ki je že v Evropi. Bilo je čisto drugače, kot če bi v Avstrijo vstopil na meji na Kokovem. In ne nazadnje. V Evropi smo veliko govorili o železnih zavesah ter o berlinskem zidu. Nismo skoraj nic govorih o tisti zares železni in mrežasti nekaj metrov visoki zavesi, ki je bila postavljena na meji med Združenimi državami Amerike in Mehiko. V Evropi so takšne zavese in zidovi hoteli preprečiti beg ljudi iz vzhodnih držav, na ameriškem kontinentu pa je zid stal proti vstopu mehiških priseljencev v ZDA. Zavese in pregrade so bile, so in najbrž tudi bodo. Schengen-ska je ena takih. Ugotovili pa smo, da je pri nas blokirala promet na meji, vsak dan pa ugotavljamo, da na italijanskem jugu ne preprečuje pristanka ti-soCev revežev, ki prihajajo iz revnega tretjega sveta, si želijo dela, zaslužka in kosa kruha v tej naši stari Evropi. Marko Waltritscb Na slikah: Zelo v modi so bile dolgo časa po razmejitvi razglednice o meji pri Gorici. Najprej je zanje poskrbel goriški fotograf in potik Lazzaro. Na em je mejni prehod pri rdeči hiši-Na italijanski strani je takrat bila še stara stavba gostilne Pri rdeči hiši, ki je na sliki sicer ne vidimo, na drugi strani meje pa p°' trebam miličnikov in carinarjev služila lesena baraka. Na trga pred svetogorsko postajo - p°' stajo Nove Gorice - je bila bodeča žica. Na strehi postajne palače je bila dolga leta rdeča zvezda. REPEN / SEJA KONZORCIJA ZA ZAŠČITO VIN KRAS Načrti za promocijo kraških vin z zaščitenim poreklom Zbiranje materiala za reklamni prospekt o našem vinorodnem okolišu Analize pokazale, da je naše olje zelo kakovostno V ponedeljek, 1. decembra so se sestali na svojem sedežu v Repnu vinogradniki, ki so včlanjeni v konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras. Sestanek je vodil predsednik B. Zidarič, ki je uvodoma povedal, da je v preteklih mesecih konzorcij vina elanov promoviral na številnih zanimivih prireditvah. Tako so bila vina takoj po Enokrasu, ki je bila junija, prisotna na večerji, ki jo je Italijansko združenje direktorjev hotelov priredilo julija v restavraciji Križman v Repnu, avgusta na razstavi deželnih vin s kontrolhanim poreklom v kraju Sacile in oktobra na otvoritvi razstave o novi slovenski arhitekturi v tržaški umetnostni galeriji Lipanj e Puntin, na dveh pogostitvah v muzeju Revolteha v okviru pobude »Ruote verdi - mote pulite« v priredbi tržaške občine in tržaške pokrajine in v razstavnem proštom za degustacije, ki ga je imelo združenje sommelierjev AIS v okvira spremnih priredb jesenske regate »Bar-colana«. Predsednik je nato naštel neke pobude, ki so že v teku ah se o njih razmišlja, vendar bodo njihovi rezultati vidni šele v bodoče. Konzorcij pripravlja in zbira material za nov reklamni prospekt, ki naj bi celovito predstavil turistu vinskemu navdušencu naš vinorodni okohš in njegove značilnosti. Polega tega se pripravljajo novi predlogi za spremembo pravilnika za proizvodnjo vin Kras z namenom, da se odpravijo nekatere njegove pomanjkljivosti, ki se ocenjujejo različne možnosti za ohranitev trsnega genetskega materiala in valorizacijo avtohtonih sort tudi s pomočjo specifičnih raziskav. V pripravi je tudi razprava ah okrogla miza o problemih vinogradništva v težkih pridelovalnih pogojih s sodelovanjem predavateljev, ki se s temi strokovno in praktično ubadajo. V zimskih in pomladanskih mesecih namerava konzorcij prirediti za operaterje nekaj srečanj z degustacijami vin in v katerem preveriti možnosti za sodelovanje krajevnih vinogradnikov na kakem sejmu ah dragi pro- Kot je znano je te dni stekla razstavno-prodajna prheditev Božična srečanja v okvira pobud Trgovinske zbornice za promocijo domačih pridelkov. Na prireditvi v območju cerkve sv. Antona Novega, sodelujeta tudi elana Cve-ticarske zadruge na Proseku, VValter Stanissa in VValter Orel, sodeluje pa tudi priznano vinarsko podjetje Parovel Group s prodajno razstavo široke palete svoji priznanih vin in oljenega olja. Razstavno-prodajna prireditev poteka v dveh izmenah. Prva, ki je v teku, bo trajala do 11. t.m., druga pa od 12. do 24. t.m. Urnik odprtja je od 15. do 20. ure, izjemno pa bo umik podaljšan od 10. do 20. ure v prazničnih dneh 7. in 8. dec. Na prireditvi sodeluje skupno 24 proizvajalcev mocijski pobudi za avstrijski trg, verjetno v sodelovanju s posebnim podjetjem Aries pri trgovinski zbornici. Ob koncu je bilo še govora o tem, da si mora tudi konzorcij po svojih moCeh prizadevati, da se vzporedno s profesionalno rastjo vinogradnikov dviguje tudi nivo tehnične pomoči, ki jo h dobivajo. Na koncu so prisotni pozitivno ocenili poročilo o opravljenem delu in sicer zahteven program, ki ga je podal predsednik Zidarič. in trgovcev, ki nudijo poleg že omenjenih okrasnih rastlin in vina ter olja tudi druge prehrambene pridelke in igrače, poskrbljeno pa je tudi za bežni prigrizek na napitek. VValter Stanissa je s svojimi lončnicami, predvsem pa z božičnimi zvezdami in ciklamami in tudi z božičnimi drevesci prisoten v prvi izmeni in Ido tudi v drugi, VValter Orel pa bo sodeloval v dragi izmeni tudi s ponudbo božičnih okraskov, poleg tradicionalnih lončnic. -en Na začetku letošnjega leta je tržaška univerza, oddelek za farmacevtiko in ekonomijo, zaprosila Kmečko zvezo za sodelovanje pri zbiranju vzorcev oljenega olja na Tržaškem za izvedbo organo-leptične analize, ki naj bi preverila kakovost oljenega olja. Podobno sodelovanje je želela tudi s sosednjo Istro in sicer za koprsko, puljsko in pore-ško oljeno območje, da bi tako dobila možnost primerjave med olji sosednjih območij s podobnimi vremenskimi danostmi in kjer se pretežno goji sorta belica. Rezultati opravljenih analiz so na znanstveni ravni dokazah, da je naše olje visoke kakovosti, saj so vsi podatki, ki določajo kakovost olja, na zelo visoki ravni. Pred tem še posebej izstopa vsebnost kislin, ki je osnovni podatek za uvrščanje oljčnega olja po tradicionalnih oznakah »extra vergi-ne«, »vergine« itd. Vsi analizirani vzorci z izjemo enega, so zabeležili vrednost kisline izpod enega grama, ki je zgor- nja meja za »extra vergine«, in se gibljejo od 0,1 do 0, 5 gr z izjemo - kot reCeno - enega, ki pa tudi ne presega enega grama. Zelo podobno je bilo na Koprskem, malenkost manj ugodno pa na pore-škem in delno na puljskem območju, so pa seveda tudi tamkajšnja olja še vedno na visoki kakovostni ravni. Glede na to, da je tržaška univerza zaprosila KmeCko zvezo tudi za zbiranje oljenih vzorcev letošnje proizvodnje, Kmečka zveza vabi svoje Člane - oljkarje, da ponovno sodelujejo pri tej koristni znanstveni pobudi, ki jo je univerza zasnovala za dobo treh zaporednih let, da zadobijo ugotovljeni podatki še zanesljivejšo vrednost ter da se tako uspešneje primerjajo vplivi podnebnih sprememb v posameznih letih na kakovost olja. Naj pri tem še poudarimo, da so pri teh analizah osnovni parametri tisti, ki jih upošteva zakonodaja Evropske unije za določanje kako-vosti olja. -en- Poziv k solidarnosti KmeCka zveza ponovno vabi svoje elane, da se odzovejo solidarnostni akciji za prizadete kmetovalce po potresu v Umbriji in Markah, ki jo je začela Vsedržavna zveza kmetov Italije. Denarne prispevke je mogoče nakazati na tekoči mčun St. 20.00 pri Banca Popolare v Spoletu, agencija vFolignu (Cod. ABI05704, COd. CAB 1700], naslovljen, na CIA. Člani Kmečke zveze pa lahko denarne prispevke nakažejo tudi na sedežih KZ, ki jih bo posredovala Vsedržavni zvezi kmetov Italije (CIA). BOŽIČNA SREČANJA S svojimi pridelki prisotni tudi slovenski proizvajalci NOVICE »Osmice« morajo urediti sanitarne obveznosti Deželna sanitarna služba, oddelek za prehrambeno higieno, na naslovil na stanovke kmečke oiganizadje okrožico, v kateri jim sporoča, da je spričo pomena »osmič« kot gospodarske in tredicioname dejavnosh, ugotovila potrebo po ureditvi te dejavnosh tako, da bo zadovoljeno obveznostim iz cl. 2 zakona 283/62. Služba zato naproša stanovske oganizacije naj vplivajo na svoje zainteresirane elane na nujnost, da uskladijo svojo dejavnost kar zadeva »osmice« z zakonskimi dolocih in v ta namen vložijo na ravnateljstvo deželne saniteme službe prošnjo za izstavitev po zakonu predvidenega dovoljenja Za olajšanje pri sestavi prošnje je Deželno sanitarno ravnateljstvo priložilo okrožnico tudi fac-simile prošnje, sicer pa se lahko zainteresirani za potrebna pojasnila obrnejo tudi na Službo za prehrarnbeno higieno v Ul. Lamarmo-ra 13, tel. 395274 - 390252. ' T'- Do 20. t.m. je treba plačati drugi obrok davka ICI Kmečka zveza opozarja lastnike nepremičnin, da morajo do 20. decembra tl. plaCah drugi obrok (saldo) davka Id, ki je bil obračunan na osnovi predstavljenih podatkov davčne prijave junija letos. V primeru, ko je bila kaka nepremičnina med letom kupljena, prodana ah podedovana, je treba davek preračunati. Zainteresiranim Kmečka zveza pošilja na dom pismeno obvestilo z navedbo dneva in ure, ko naj se v ta namen zglasijo na njenem tržaškem sedežu v ul. Cicerone 8. Obvestila KZ iz Gorice Kmečka zveze iz Gorice obvešCa, da bo izpolnjevala prijave vina. Pridelek je treba prijaviti na Občino, v kateri se nahaja klet in rok zapade 10. decembra. Kdor pa ima svoje vinograde vpisane kot DOC in namerava tudi letos uveljaviti ta naziv, naj se Cimprej javi na sedežu zveze v Gorici ali na sedežu podružnice v Doberdobu. Kot je Kmečka zveza iz Gorice že obvestila, morajo govedorejci in prašicerejci vodih poseben register, ki ga izdaja goriška veterinarska ustanova št. 1. Opozarjamo, da so se kontrole v zadnjih dneh poostrile in za kršitelje so predvedene hude denarne kazni. Zainteresirani lahko dobijo pomoč v uradih KZ, Ul. Malta 2, tel. 0481/531644. Goriška kmečka zveza obvešCa vse kmetovalce go-riške pokrajine, da 15. decembra letos zapade rok za predložitev prošenj v smislu evropskega pravilnika 2078/92 (gojenje kultur z metodo sonaravne-gakmetijstva). M. F. OBISK PIETRA PALUMBA (CIA) KORISTNI NASVETI Davki pretirano bremenijo vinogradništvo in vinarstvo Pred dnevi se je mudil v naši deželi Pietro Pa-lumbo, odgovoren za vinogradništvo pri Vsedržavni zvezi kmetov (-CIA) in elan državnega odbora za vina DOC. Ob tej priložnosti je imel v Vidmu v Časa del vino predavanje o aktualnih problemih vinogradništva in vinarstva. Predavanja sta se udeležila tudi tajnik Kmečke zveze Bukavec in vodja strokovne službe dr. Gregorič. Dr. Palumbo je poudaril nevzdržnost davčnih posegov, ki jih je uvedla vlada in še posebej novega davka IRAP, ki bo prizadel vse kmetije in seveda tudi vinogradnike, katere pa so moCno prizadele tudi zaradi zvišanja davka na dodatno vrednost od 9 do 20%, kar je še zlasti hudo v Času, ko je tendenca na tržišCu z vinom vsaj statična in bi bila zato potrebna v vinarstvu prav nasprotna politika. Prisotni vinogradniki so posebej poudarili, da so poleg negativnega ekonomskega programa države, nevzdržne tudi pretirano ostre kontrole in birokratske obveznosti. Dr. Palumbo se je s tem strinjal in menil, da so pretirano ostre kontrole in zakonodaja najbrž odraz dejstva, da je zakonodajalec prepričan, da je vino tista dobrina, pri kateri so poneverbe najlažje in najpogostejše in da prav to prepričanje vodi k dobesedno prega-njalskemu nastopu kontrolorjev. Navedel je primer Francije, kjer država in družba smatrata,' da je vino hrana, ki plemeniti druge prehrambene pridelke in da je v Franciji odnos do vina tudi izraz kulture naroda, da je_ torej nekak nacionalni ponos, ki ga italijanska država in družba v odnosu do vina nimata v zadostni meri. -en- Kmečka opravila v decembru Kmečkih opravil je v decembra razmeroma malo in pridelek je v glavnem pospravljen. Zato je to čas, da se lahko posvetimo delu, za katerega v toplejših mesecih ni Časa. Razno orodje in pripomočke očistimo in preverimo njihovo stanje. Žage in rezila nabrusimo. Na vrtu ah v njivi poreverimo stanje ograj, kolov in oporo pri mladem sadnem drevju. To je v vetrovnih krajih, kot so naši, še precej pomembno. Vinograd - Se je Cas, da opravimo jesensko gnojenje. Trte gnojimo s fosfatnimi in kalijevimi gnojili. O okvimih odmerkih gnojila smo že poročali v prejšnjem mesecu. Gnojenje je za trto, kot za vsako drugo rastlino, bistvene važnosh. Sadeži namreč poberejo rastlini veliko hranilnih snovi in to je treba seveda nadoknadih. Fosfor in kalij pa sta v tem Času važna elementa, ker malo topljiva v zemlji in torej potrebujeta veliko Časa (celo zimo), da postaneta koreninam razpoložljiva. Ce ni premrzlo, začnemo ali nadaljujemo z zimsko rezjo trte. Če pa so temperature nizke, to opravilo raje prenesemo na konec zime, ker je obrezana trta veliko bolj občutljiva na mraz. Rastlini pustimo le močnejše in zdravo mladje. To želimo še pouda-rih. Šibkejši in ne popolnoma oleseneh enoletni les je namreč tarCa raznih glivic, ki tu prezimijo in prihodnje leto vegetacijsko obdobje bolezen spet širijo. Prav tako je važno, da obrezani les odstranimo iz vinograda in ga zažgemo. Na ta način veliko pripomoremo k preprečitvi glivičnih bolezni. V kleti nadaljujemo z nadzorovanjem vina. Najbolje je, da to opravimo z laboratorijsko analizo, ki nam bo tudi svetovala morebitni ukrep pri vinu. Spet lahko preverimo obstojnost vina z zraCnim testom. V primeru drugih problemov se posvetujmo s shokovnjakom. Kot smo že porocah, so letos oljke veliko prej zrele, kot po navadi. Obiranje se je torej začelo prej in naj bi se na začetku decembra praviloma povsod končalo. Se enkrat poudarimo, naj oljke Cimprej nesemo v oljarno na predelavo, posebno ker je bil november vlažen. V oljarni naj ne pozabimo povprašati za izpolnitev obrazca F, s katerim lahko zaprosimo za prispevke Evropske Unije na pridelano olje. Za dobro kakovost oljčnega olja je izrednega pomena tudi pravilno shranjevanje oljčnega olja. Slednje se hitro navzame različnih vonjav. Pazih moramo, da ne postane žarko. Olje ne sme biti dalj Časa skupaj s vegetacijsko vodo in goščavo. Zato je potreben pretok. Prvi pretok opravimo že en mesec po predelavi. Vedno moramo paziti, da olje ne pride v stik z zrakom in s svedobo. Najbolje je, da za shranjevanje olja uporabljamo posode iz inertnega materiala. Odlične so posode iz nerjavečega jekla, ki jih v prodaji dobimo tudi majhnih velikosti, kar je zelo primemo za naše oljkarje. Olje hranimo ob Cim bolj enakomerni temperaturi, in sicer okrog 15 stopinj C. Vsekakor ne sme zdrkniti pod ničlo. V oljenem nasadu in v sadovnjaku opravimo jesensko gnojenje s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Količina gnojila je odvisna od številnih dejavnikov, zato ne moremo točno določiti pravilen odmerek Za oljko srednje velikosti in rodnosti bomo okvirno porabih 2 do 4 kg superfosfata in 0,75 do 1,5 kg kalijevega sulfata na rastlino. Ce pa upora- bljamo mešano gnojilo, ki vsebuje visok odstotek fosforja in kalija (npr. 20 - 20), slednjega potresemo 2 do 4 kg na rastliho. Pribhžne količine uporabljamo tudi za sadno drevje. Oljke in sadnega drevja sedaj ne obrezujemo, to opravilo prenesemo na konec zime, ko ni veC nevarnosti zimskih pozeb. Pred zimskim mrazom lahko še sadimo sadno drevje. Zraven pritrdimo kol, na katerega skrbno privežemo drevesce, da bo zavarovano pred burjo. Da le nekoliko zavarujemo mlade korenine pred mrazom, posipamo zemljo s suhim listjem. Jesensko škropljenje sadnega drevja je zelo pomembno. Če tega še nismo štorih, je sadaj skrajni Cas. V ta ne-men uprabljamo pripravke na podlagi bakra ali druge površinske pripravke. Na ta način ukrepamo proti glivicam, ki prezimijo v odpadlih listih, pod lubjem, v brstih in v mladih vejah. Zelenjavni vrt - V tem času sejemo solato in cikorijo v toplo gredo. Veliko povrtnin zavarujemo tako, da zgradimo preprost tunel. Skrajni Cas je, da poberemo cvetaCo. Če jo hočemo pred mrazom zavarovati za nekaj dni, zavežemo liste nad svetaCino glavo. Ce hočemo, da sredina radiCa iz Trevisa postane bela, ga povežemo. V decembra pobiramo tudi razne kapusnice, špinačo, rdeCi radie in motovilec. Solato in korenje lahko zavarujemo npr. z oljčnimi vejicami. Okrasne lončnice, ki niso trpežne na mraz, spravimo v zaveten kraj. Večkrat v tem Času dobimo priljubljene ciklame. Postaviti jih moramo na hladen prostor. Idealen je prostor med dvojnima šipama na oknu. dr. Magda Sturman ŠPORT Nedelja, 7. decembra 1997 NOVICE Tudi v superveleslalomu premoč Avstrijcev BEAVER CREEK - Po petkovem zmagoslavju v smuku so Avstrijci potrdili svojo premoč tudi v včerajšnjem superveleslalomu v Beaverju Creeku. Tokrat so uvrstili kar štiri svoje predstavnike na prva štiri mesta. Zmagal je Hermann Maier pred rojakoma Eberharterjem inb Knaussom. Itlijan Kri-stian Ghedina je bil včeraj 7., Luca Cattaneo 10., Slovenec Brezavšček pa 28. VRSTNI RED: 1. H. Maier (Av) 1:16, 20; 2. S. Eberharter (Av) 1:16, 56; 3. H. Knauss (Av) 1:16, 58; J. Strobl (Av) 1:16, 76; 5. S. Locher (Svi) 1:16, 98. SKUPNI SEŠTEVEK ZA SP: 1. H. Maier (Av) 429; 2. AK Aamodt (Nor) 297; 3. S. Eberharter (Av) 266. Seizingerjeva spet prva LAKE LOUIS - Nemška smučarka Katja Seizinger je na uvodnih tekmah letošnjega svetovnega pokala na severnoameriški turneji dobila prav vse tekme v hitrih disciplinah. V Lake Louisu je po dveh zmagah v smuku zmagala tudi v superveleslalalomu in z veliko prednostjo vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala. Rojakinjo Hildo Gerg je premagala za 33 stotink sekunde, tretje mesto pa je zasedla svetovna prvakinja Isolde Kostner, ki je zaostala 38 stotink sekunde. Odlični sta bili tudi Bibiani Perez s 7. in Kren Putzer z 10. mestom. Dobro formo sta potrdih tudi slovenski specialistki za hitri disciplini. Mojca Suhadolc je zasedla osmo (+0, 97), Spela Bračun pa 16. mesto (+1, 77). Peterka drugi v Predazzu PREDAZZO - Na včerajšnji tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih je Slovenec Primož peterka osvojil odlično drugo mesto za Fincem Janijem Soininenom in je sedaj 4. na skupne seštevku za SP. VRSTNI RED: 1. Jani Soininen (Fin) 245, 0 (97, 5+91, 0); 2. Primož Peterka (Slo) 238, 5 (90, 5+93, 5); 3. Andreas VVidhoelzl (Avt) 236, 5 (91, 0+90, 5); 4. Masahiko Harada (Jap) 235, 0 (90, 5+90, 5); 5. Dieter Thoma (Nem) 234, 5 (92, 5+ 91, 0). SKUPNI SEŠTEVEK ZA SP: 1. Jani Soininen 280; 2. Dieter Thoma 205; 3. Masahiko Harada 175; 4. Primož Peterka 141; 5. Noriaki Kasai 132. Košarica: Genertel s Semprinijem Goričani proti vodilnemu TRST - Po odmoru zaradi nastopa italijanske reprezentance v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo se bo danes nadaljevalo košarkarsko prvenstvo Al in A2 lige. Tržaški Genertel bo danes gostil solidno moštvo Banco di Sardegna iz Sassarija, ki je z 10 točkami na sredini lestvic. V tržaških vrstah bo zaigral tudi novi nakup, center Renzo Semprini, ki bo verjetno Genertelu še kako koristil, saj je dokaj »tanko« pod košema. Zelo težka naloga pa čaka danes goriško Dinamico, ki bo igrala v Livornu proti ekipi Biniviaggi. DANAŠNJI SPORED (18.00): Genertel Trst - Bancosrdegna Sassari, Monta Forri -Faber Fabriano, Snai Montecatini- Serapide Poz-zuoli, Biniviaggi Livorno - Dinamica Gorica, Baroma Neapelj - Avellino, Sicc Jesi - Casetti Imola; Ju-ve Caserta prost. DANAŠNJI SPORED Al LIGE (18.00): Teamsystem - Mabo, Mash - Cfm, Stefanel - Scavolini, Polti - Pompea, Fontanafredda - Varese, Reggio Calabria - Benetton, Pepsi - Kinder Bologna. Milič dosegel štiri točke NEW YORK - Ekipa Phoenbc Suns je v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA premagala Toronto Raptors s 110:91. Slovenski reprezentant Marko Milič je igral devet minut, dosegel je 4 točke (met iz igre 1:4, prosti meti 2:2) in eno podajo. Branilci naslova, igralci Chicago Bulls, so z odlično obrambo strli odpor Mihvaukee Bucks in zmagali s 84:62. Najučinkovitejši mož Bikov in tudi srečanja je bil hrvaški reprezentant Toni Kukoč z 19 točkami. Uspeh tržaških rokometašev MODENA - V nadaljevanju italijanske rokometne A lige je včeraj tržaški Genertel osvbojil zelo pomembno zmago v Modeni proti domači ekipi Gamma s 24:21 (12:10). Varovanci trenerja Lo Duce so tako značajno regirali po zadnjih neuspehih tako v prvenstvu kot v pokalu. Najboljši mož na igrišču je včeraj bil tržaški vratar Mestriner, ki je večkrat odločilno posegel. Najboljša strelca Genertela sta bila Kuzma-noski s 7 in Tomič s 6 zadetki. Cuneo zmagal v Modeni V vnaprej igrani tekmi 9. kola odbojkarske Al lige je Alpitour Cuneo v Modeni premagal prvaka Uniobon s 3:0 (15:6,17:15,15:10). Cuneo zdaj sam vodi s 16 točkami. Danes: Gabeca - Trevosi (TMC 2 ob 17.00), Jean Hatu - ComCavi, Piaggio - Jucker PD Lube Macerata - Cosmogas Forli, Conad - Mira-bilandia Ravenna. Slovenke zdaj brez možnosti NEUBRANDENBURG - V 4. krogu predtekmovalne skupine D na svetovnem rokometnem prvenstvu je ženska reprezentanca Slovenije izgubila proti Češki z 28:31 (10:18). S porazom je reprezentanca zapravila vse možnosti, da se uvrsti v osmino finala, kar je bil osnovni načrt pred potovanjem v Nemčijo. lil H - ; 11 NOGOMET / VČERAJ V A LIGI Juvenfus odščipml Interju dve točki Inter je igral neodločeno, Juvenfus zmagal Ostali spored danes - Udinese proti Bologni GENOVA, TURIN - Po petih zaporednih zmagah v gosteh je Inter včeraj igral neodločeno v Genovi z domačo Samp-dorio, ki je igrala dobro in si je točko tudi povsem zaslužila. Prvi je povedel Inter z »običajnim« Ronaldom. Izenačil je Montella iz enajstmetrovke zaradi prekrška nad novim nakupnom Signo-rijem. Sodnik Treossi je dosodil enajstmetrovko in pri tem izzval živahne proteste Interjevih nogometašev. V 61. min. je bil izključen Simeone, tako da je poslej milansko moštvo bolj previdno igralo in se tudi zadovoljilo s točko. V Turinu se je bil pravi boj za vsako žogo. Naposled je zmagal Juventus z dv-mea zadetkoma Del Piera in tako odšči-pnil na lestvici vodilnemu Interju dve točki. Sampdoria - Inter 1:1 (1:1) STRELCA: Ronaldo v 9. min., Montella v 30. min. iz 11-m. SAMPDORIA: Ferron, Balleri, Manni-ni, Mihajlovič, Laigle, Hugo, Boghossian (od 78. min. Salsano), Franceschetti, Veron, Montella, Signori (od 51. min. Klin-smann). INTER: Pagliuca, Sartor, Colonnese, Galante, West, Moriero (od 53. min. Zanetil), VVinter (od 73. min. Berti), Ze Elias (od 58. min. Cauet), Simeone, Djorkaeff, Ronaldo. SODNIK: Treossi. RUMENA KARTONA: Sartor in Colonnese. IZKLJUČEN: Simeone (42). GLEDALCEV: 30.000. Juventus - Lazio 2:1 (2:1) STRELCA: Del Piero v 15. min., Mar-colin v 25. min. iz 11-m, Del Piero v 34. min. iz 11-m. JUVENTUS: Peruzzi, Birindelli, Ferrara, luliano, Torricelli, Di Livio (od 78. min., Zidane), Conte, Pecchia (od 59. min. Montero), Tacchinardi, Del Piero, Inzaghi (od 80. min. Fonseca). LAZIO: Marchegiani, Negro, Nesta, Lopez (od 38. min. Chamot), Pancaro, Fuser, Almeyda, Marcolin (od 46. min. Bokšič), Nedved, Mancini (od 65. min. Gottardi), Casiraghi. SODNIK; Boggi. RUMENI KARTONI: Birindelli, Conte, Pecchia; Marchegiani, Negro, Nesta, Lopez, Alemeyda, Nedved. Danes Udinese - Bologna Ostali spored bo danes. Udinese bo igral doma v Bologni. Videmčani so v Signori, prvič v dresu Sampdorie, izsilil 11-metrovko (AP) tem srečanju favoriti za zmago. Tako bi še naprej ohranili 3. mesto na lestvici. Neposredni tekmec za to mesto Roma bo danes doma igrala proti Atalanti. Rimski nogometaši so seveda favaoriti za zmago. DANAŠNJI SPORED (14.30): Brescia -Empoli, Fiorentina - Parma (14.30), Lec-ce - Vicenza, Milan - Bari, Piacenza -Napoli, Roma - Atalanta, Udinese - Bologna. VRSTNI RED: Inter 27, Juventus 25, Roma in Udinese 19, Parma 18, Sampdoria 16, Lazio in vicenza, Milan in Fiorentina 13, Atalanta 11, Empoli, Brescia, Bari in Lecce 10, Bologna 8, Piacenza 7, Napoli 5. Triestina doma proti Ospitalettu TRST - V 13. kolu nogometnega prvenstva C2 lige bo Triestina danes igrala doma proti Ospitalettu, ki je na sredini lestvice. Tržačani bodo sicer nastopili v dokaj okrnjeni postavi, vseeno pa je njihov imperativ zmaga, če želijo naskakovati vrh lestvice. DANAŠNJI SPORED (14.30): Biellese - Varese, Cittadella - Pro Vercelli, Cremapergo - Mestre, Giorgione - Pro Šesto, Leffe - Albinese, Mantova - Voghera, No vara - Sandona, Solbiatese - Pro Ptria, Triestina - Ospita-letto. E KOŠARKA / SINOČI V C LIGI n :rro 7 V drugem polčasu je v-----------------o-t- začel Jadran počasi na- to 4 (2/2), Sambarino 6 predovati in tako je v (2/4), Tapacino 13 trideseti minuti tekme (1/2). Man zon 2. Ni oziroma v deseti minuti igral Zibani. drugega polčasa konč- 3T: Bierti 2, De Clara no povedel z rezulta-2, Tapacino 4. Trener: tom 55:53. Jadranovci De Prophehs. so dve do štiri točke JADRAN: Franco 0 (- prednosti nato ohranili , 0/1, -), Oberdan 22 vse do treh minut pred (1/16, 4/7, 1/2), Pregare koncem srečanja, ko so iamec 18 si končno priborili bolj tauber 20 zanesljivo vodstvo pe- (-, 7/10, 2/6), Grbec 15 tih, šestih točk. Zaradi (6/6, 3/8, 1/3), Hmeljak nasprotnikovih napak 6 (-, 3/6 -). Niso igrali: so namreč jadranovci Požar, Valente m Sla- lažje zadihali m pnlož- vec. nosti izkoriščali za pro- 5ON: Pregare v 29. tinapade. min. Trener: Vatovec. Poleg Samca v pr-SODNIKA: Degli Espo- vem polčasu, gre kot sti iz Rima in Dal Cin iz najboljšega strelca ne Conegliana. samo v Jadranovih vr- HUMIN - Za Mik- stah, ampak srečanja lavža so si jadranovci sploh, pohvaliti Deana Oberdana, ki je dosegel 22 točk. Pod koši je go- _______________________ spodanl Sondi Roiiber, lestvici. Toda tekma je ki ima v dobrem 16 bila kljub razmeroma skokov, dosegel pa je šibkemu nasprotniku soliduih 20 iodc. vse prej kot lahka. V prvem času so naši košarkarji igrali slabo, saj so bili - z izjemo nekaj minut - skoraj vedno v zaostanku, s katerim so polčas tudi obrambi, kjer so nasprotnikom, ki jih je bodrilo glasno, a športno občinstvo, dovolili preveč metov za tri točke. V prvem polčasu so jih igralci Gemone dosegli namreč kar šest. V napadu je bil učinkovit le Samec, ki je bil s 14 __________KOŠARKA / VČERAJ V D LIGI_ Le borovci so se veselili zmage Kontovelci in cicibonaši izgubili Bor Radenska - Drago Basket 91:81 (34:32) BOR: Filipčič 4 (2:4 prosti meti, 1:4 met za dve, 0:1 met za tri), Susa-ni 30 (1:2, 4:7, 7:10), Simonič 9 (2:4, 1:5, 1:6), Rasman 2 (0:2, 1:3, -), Rebula 14 (6:6, 4:5, -), Possega 3 (3:4, 0:3, -), Tomšič 13 (1:2, 3:3, 2:4), Brazzani 4 (4:6, 0:1, -), B arini 12 (5:6, 2:8, 1:2), Velinsky n.v.; trener L.Furlan. Borovci so sinoči dosegli pomembno zmago na račun trdoživega moštva Drago Basket, ki ga vodi prav bivši Borov trener Fabio Sancin in proti kateremu so v prvem delu nerodno izgubili. Po izenačenem prvem polčasu, ko sta se ekipi izmenjavah v vodstvu, so borovci v drugem delu tekme povedli predvsem z odlično igro razpoložnega Susanija, ki je dal kar 6 zaporednih trojk. Z boljšim skokom v obrambi in z uspešnimi protinapadi so gostitelji v 34. minuti vodih s 14 točkami razlike. Prednost so nato do konca ohranili, saj so bili dokaj uspešni pri izvajanju prostih metov. Od posameznikov bi tokrat, poleg odličnega Susanija, pohvalih še Rebulo in mladega Brazzanija, ki je bil Filipčiču v veliko pomoč pri vodenju ekipe. Cicibona Pref. Marsich - Inter 1904 65:80 (39:30) CIICBONA: Stefančič, Persi 3 (1:2, 1:4, 0:3), Pavhca 2 (-, 1:2, 0:2), Dihssano 2 (0:4,1:5, -), Zuppin 13 (-, 5:6, 1:2), Pettirosso 17 (1:3, 8:8, -), Uršič 18 (4:4, 7:15, -), Furlan 6 (0:2, 3:6, -), Križmančič 2 (-, 1:1, -), Bandi 2 (-, 1:2, -). SON: 24, PON: Persi (29). Cicibona je začela res odlično in popolnoma izkoristila nalet, ki ga je dobila z dobrimi nastopi v zadnjih tekmah. Ves čas je konstantno večala prednost, ki je v 15. minuti že znašala 14 točk (30:16). Battilano-vim fantom je vse uspevalo kot po olju, v tem delu pa je bil še posebej razigran Pettirosso. Zal so gostje v zadnjih minutah z delnim izidom 14:9 precej omejih svovj zaostanek. Dobro je Cicibona zaigrala tudi v začetku dragega dela. Meti na koš so bili natančni, obramba nad na- sprotniki je bila še naprej učinkovita. Verjetno usodna za cicibonaše je bila Persijeva peta osebna napaka v 29. minuti. Stefan je dosegle malo točk, a je zelo odločno voidil moštvo. Inter je prvič izenačil v 31. minuti, nato tudi povedel z rahlo prednostjo. Cicibona je zmogla priključek v 35. minuti, malo potem, ko si je Zuppin po skoku v napadu zvil gleženj. Vendar so nato gostitelji, učinkovitemu Uršiču navkljub, vnovič popustili: tokrat dokončno in na vsej črti. Kontovel Nuova Edile - Lega Na-zionale 60:76 (22:32) KONTOVEL: Spadoni 14 (1:2), Turk 10 (2:2), Emili, Pertot 10, Gulič 8, Paoletič 1 (1:2), Dogha 2, Čeme, Starc 9 (3:3), Godnič 6 (0:1), trener Vremec. SON: 28. PON: Pertot. 3T: Spadoni 3, Pertot 2., Kontovelci so proti Legi Nazioo-nali doživeti pravi polom. Po vodstvu naših košarkarjev z 19:11 so gostje z delno razliko 21:3 povedli in sklenili polčas z zanesljivim vodstvom. V drugem delu so Kontovelci dohiteti goste in povedli za 2 točki. Proti koncu pa so docela popustili in visok poraz je bil neizbežen. Treba pa je poudariti, da je domače moštvo nastopilo brez Igorja Civar-dija in Pavla Križmana. (B.S.) PROMOCIJSKA UGA Breg - Petrolchimica 65:69 (23:33) BREG: Klabjan 25, Berdon 7, Kralj 21, Schiulaz 6, Salvi 6, Mingot, Gobbo, B arini, trener D. Salvi. 3T: Kralj 1. Brežani so spet zelo tesno izgubiti. V obrambi so sicer precej dobro igrati, v napadu pa jim ni šlo od rok Sicer pa se je pri naši ekipi spet porajala običajna hiba, to je, da se prilagodijo nasprontikom, ati bolje: ne vsilijo svojemu tekmecu svoj tempo igre. Od posameznikov si tokrat zaslužita pohvalo samo Borat Klabjan, ki je bil tudi najboljši strelec moštva, in Pavel Kralj, vsi ostati pa so igrati pod osvojimi sposobnostmi. (D.S.) DRŽAVNI KADETI Antiči del Baske PN - Bor Friu-lexport 74:94 (52:54). _____MOŠKA BI LIGA / V GORICI PROTI SASSUOLU_ Doslej najboljši nastop in četrta zmaga Vala V dramatičnem tretjem setu so do zaključne žoge najprej prišli gostje - V zadnjih akcijah odločilen Snidero La Goriziana Kmečka banka - Sassuolo 3:1 (15:12, 12:15, 17:15, 15:11) VAL: Feri 12+6, Flo-renin 7 + 5, Beltrame 6+12, Snidero 11+16, Colo 5+11, Černič 1+0, Rigonat 2+3, Aizza 0+0, Graunar, Buzzinelli, Vi-sciano. Servis (T/N): 9/14. Blok: 18. Odlična odbojkarska predstava, menda najboljši Valov nastop letos in dragocena zmaga proti na lestvici boljše uvrščenemu nasprotniku. Res škoda, da si tekme ni ogledalo še večje število gledalcev. Za razliko od prejšnjih nastopov so valovci tokrat začeli zelo dobro in takoj povedli z 10:4. V tem delu tekme je še posebej dobro deloval servis, tako da je bil napad nasprotnikov dokaj predvidljiv. V nadaljevanju so valovci nekoliko popustili, da se je Sassuolo približal, vendar pa priključka ni mogel več doseči in valovci so tako vknjižili prvi set. Povsem drugačen je bil začetek drugega seta. Valovci so se zdramili šele, ko je Sassuolo povedel z 10:3. Vzpostavili so ravnotežje, še ostreje pa so reagirali, ko je Sassuolo prišel do 14. točke, Val pa jih je imel sedem. Gostitelji so dosegli nato pet zaporednih točk, a razlika je bila vendarle prevelika, da bi jo lahko v celoti nadoknadili. Tretji set je bil zelo zanimiv. Sassuolo je s svojim glavnim tolkačem prizadejal Valovi obrambi hude rane. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu: točkam ene, so sledile točke druge. Valovcem je v končnici uspel priključek pri 13. točki, toda prvo zaključno žogo je imel Sassuolo. Valovci so jo izničili in povedli s 15:14, Sassuolo je izenačil, na koncu pa je domača ekipa z blokom Snidera in »kontro« Beltrameja set osvojila. Gostje so poraz zelo občutili in Val je v četrtem setu povedel z 9:3, vendar pa je domači tabor prehitro zajela evforija. Dotlej učinkovit napad s centra je zbledel in gostje so izenačili 10:10. Protagonist končnice je bil Snidero, ki je ob prihodu v prvo linijo zaigral na centru in dosegel štiri točke z blokoma in napadoma, zadnjo petnajsto točko pa je prispeval kapetan Feri. Cola in Rigonat sta dobro opravila svojo nalogo ŽENSKA B2 LIGA / SPET PORAZ Treba si bo zavihati rokave in trdo delati Baricella 2000 - Koimpex Nuova Kreditna 3:0 (15:10,15:11,15:8) KOIMPEK NUOVA KREDITNA: Be-nevol 6+9, Cok 4+4, Flego 0+0, Barbara Gregori 4+1, Paola Gregori 1+0, Gmden 1+1, Molassi 2+5, Pertot, Piccoli 0+1, Vincenzi 3+8. Servis (točke, napake): Koimpex Nuova Kreditna 3:14, Baricella 2000 8:8 Koimpexu Nuovi Kreditni niti včeraj ni uspelo, da bi prišel do novih točk. Gostovanje v Bologni se je sicer za naše barve začelo zelo obetavno in dober del prvega seta so igralke zaigrale malodane brezhibno. Serija hitrih napadov je spravljala domačinke v hude težave in zgledalo je, da ima Koimpex Nuova Kreditna vajeti igre v svojih rokah. Naše odbojkarice so si srčno želele zmage, saj so zlasti sebi hotele dokazati kaj zmorejo. Prav prevelika želja po zmagi pa jih je izdala, saj jih je zajela huda živč- nost, ko so domačinke začele osvajati točke. To je bila tudi glavna značilnost tekme od sredine prvega seta do konca. Igralke so prej zgubile tekme s sabo kot z nasprotnicami, saj se nikakor niso mogle sprostiti, kar bi bilo za povolj-nejši izid poglavitno. Trener Drasič je na igrišče poslal Grudnovo v vlogi po-dajačice, v njeni diagonali je bila Vin-cenzijeva, na centru Barbara Gregori in Elisa Molassi, na krilih pa Čokova in Benevolova. Tudi po taktičnih menjavah se situacija na igrišču ni spremenila in naša ekipa se je morala vdati v poraz. Novi trener vsekakor ni Črnogled glede nadaljevanja prvenstva. Treba si bo zavihati rokave in še naprej trdo delati in rezultati bodo prav gotovo prišli, če ne takoj pa v kratkem, saj je prvenstvo še zelo dolgo. (Inka) Ostali izid: Orna Consulting - Camst Videm 0:3 r MOŠKA B2 LIGA / PROTI RENOMIRANIM VERONCANOM Koimpex z voliKo voljo prebil led na domačih tleh Koimpex - Mec & Gregory’s 3:2 (15:8, 15:10,13:15, 9:15, 15:10) KOIMPEX: Bertocchi 9 + 10, Božič 3 + 5, Colautti 2 + 1, Kralj 12+17, Populini 8+12, Prinčič 0+0, Radetič 3+1, Riolino 0+0, Stabile 3+0, Strajn, Veljak, Volčič. Servis (točke, napake): Koimpex 6:17, Mec & Gregory’s 7:20 Po dve uri in pol trajajoči tekmi je Koimpexu le uspelo prebiti led tudi na domačem igrišču. Tekma je bila polna zapletov in preobratov, tako da je tudi publika res lahko prišla na svoj račun. V prvih dveh setih so naši fantje zaigrali skorajda brezhibno, posebno pohvalo pa vsekakor zasluži Aljoša Kralj, ki je s svojimi izrednimi napadi bil dobesedno neustavljiv. Tretji set je bil izenačen. Povedli so sicer gostje, a Koimpex jim je bil za petami in proti koncu tudi izenačil. S kančkom sreče bi lahko Koimpex izid zapečatil s 3:0, a so niz žal osvojili gostje. Četrti set se je za Koimpex začel katastrofalno slabo, saj so zgubljali 0:7 in 2:8. Pri tem izidu si je težje poškodoval gleženj Edi Božic, ki je moral zapustiti igrišče. Malokdo je tedaj še verjel v preobrat, a so naši fantje vendarle izredno reagirali. Za zmago v tem setu je bilo prepozno, saj je bila prednost gostov že previsoka, zato pa so v tie breaku Koim-pexovi fantje zopet zaigrali odlično in značajno in ob bučnem navijanju svoje zveste publike zasluženo osvojili zmago na domačem igrišču, ki so si jo vsi tako srčno želeli. Poleg Aljoše Kralja zaslužijo pohvalo prav vsi, saj so tokrat resnično pokazali veliko voljo do zmage in so znali spraviti na kolena neprimerno bolj renomirane nasprotnike. Skratka takih nastopov Koim-pexovih fantov si želimo še. (Inka) DEŽELNA MOŠKA C LIGA / V TR2ICU 0lympia ohranila mirno kri Soča Unitecno presenetila Bor razočaral - Prva zmaga Našega praporja v D ligi Finvolley - 01ympia Agraria Terpin 1:3 (11:15, 13:15, 17:15, 11:15) OLVMPIA: Simon Terpin 9 + 17, Sfiligoj 2+2, Grauner 5+12, Maraž 12+12, Ferfolja 0+2, Andrej Terpin, Bensa 0+0, Janez Terpin 4+6, D orni 5+9. »Prosim, da napišete, da je bila to zmaga srca in volje«, je po tej pomembni zmagi dejal zadovoljen, a vidno razburjen trener še naprej nepremagane 01ympio Vojko Jakopič. »Igrali smo brez diskvalificiranega Maniaja, že v prvem setu si je zvil gleženj Boris Sfiligoj, V ŽENSKI C LIGI / SINOČI V 7. KOLU Oba naša predstavnika sta bila tokrat uspešna Olympia Kmečka banka zmagala doma, Imsa BCC Sovodnje pa v Fari - V D ligi naši ekipi izgubili ZENSKA C LIGA 01ympia Kmečka banka - Fiume Veneto 3:2 (7:15, 15:11, 15:11, 8:15,15:12) OLVMPIA: Bulfoni 2+1, Corsi 5+11, Pascolat 1+0, Pitacco 10+8, Trapuzzano 0+4, Zotti 7+7, Princi 8+8, Škrk 5+10, Ciocchi 0+2. Po zelo trdem in izenačenem boju je 01ympia izbojevala pomembni točki na račun dobre in zelo požrtvovalne ekipe Fiume Veneta. Gostje so se pčredvsem odlikovale v obrmbi, saj so »poibira-le« tudi nemogoče žoge. Po neuspešnem prvem, setu so si naše prestavnice v nadaljnjih dveh opomogle in povedle z 2:1. V tretjem so spet popustile in glako izgubile. Tudi v »tie-breaku« ni kazalo nič dobrega, tudi zato ker je sodnik dokaj oškodoval naše predstavnice. Fiume Veneto je že povedel z 11:8, naše igralke pa so značajno reagirale, spreobrnile rezultat v lastno korist in na koncu se veselile težke, toda tudi zaslužene zmage. Za pomeben uspeh je treba pohvaliti prav vso ekipo. Farra - Imsa BCC Sovodnje 1:3 (14:16, 6:15, 5:13, 7:15) FARRA: Tomšič 2+0, Michela Tomasin 6+10, Barbara Uršič 10+6, Monica Tomasin 12+12, Paola Uršič 3+1, Ambrosi 2+9, Zuccarino 0+0, Humar 0+0, Danie-lis 1+0, Visintin. Servis (t/n) 14:20, Blok: 5+1. Kljub temu, da niso igrale najboljše (precej je verjetno nanje vplivala hladna telovadnica), so se Goriclanke vrnile iz Fare z novo zmago. O zrazpletu na tekmi je bržkone odločal že prvi set. Farra je vodila z 9:3, Jerončičeve igralke so jo ujele pri 13. točki, set zmagale, nato brez težav osvojile drugega, v tretjem pa so že vodile z 10:5 in 12:7. Obetal se je lahek konec, vendar so valovke popustile in bile tako prisiljene odigrati še četrtio set, v katerem pa so bile bolj odločne in so dokaj zlahka prišle do zmage. »Naredili smo preveč na- pak,« je bil komentar trenerja Jerončiča. To, da ekipa zmaguje tudi, ko ne igra dobro, pa je navsezadnje dober znak. ZENSKA D LIGA Gonars - Bor Friulexport 3:1 (15:7,8:15,15:6,15:5) BOR FRIULEKPORT: Faimann 4+5, Flego 7+6, Macho 6+8, Sad-lovvski 1+0, Boz 2+0, Jana Miličevič 0+0, Stemad 9+3, Zadnik, Rogelja, Bezenšek 1+0, Bogateč, Zroka Miličevič. Servis (t/n): Gonars 8/10, Bor 14/7. Napake: Gonars 3, Bor 27. Gonars je z dobro in požrtvovalno igro zasluženo premagal neborbene borovke. Domača ekipa sploh ni bila nepremagljiva, a njena odlika je bila v tem, da je delala zelo malo napak, česar ni mogoče trditi za borovke. Plave je mogoče lepa uvodna zmaga uspavala. Nasprotno, zavedati se morajo, da je zanje pot do obstanka težka in morajo zato absolutno igrati bolj borbeno. Tecnoinox - Sava 3:1 (14:16, 15:11,15:3,15:12) SAVA: Furlan, Kobal, Kosmina, Obad, Spacal, Starc, Tensi. Tudi Slogin četrtoligaš Sava je doživel spremembe zaradi verižne reakcije, ki je nastala, ko je Franko Drasič sprejel mesto trenerja prve ženske ekipe. Savo bo odslej vodil Martin Maver, najmlajši od Slogi-nih profesorjev telesne vzgoje, ki se je s svojimi novimi varovankami že včeraj podal na gostovanje v Pordenon. Pravzaprav bi morali napisati z delom svojih varovank, saj je bilo Savinih igralk vCeraj le sedem. Naloga naših deklet je bila tako res težka, saj so zaradi odsotnosti podajaCice Katerine Sossi morale povsem spemeniti sistem igre. Kljub temu jim je po ogorčenem boju uspelo osvojiti prvi niz, dlje pa žal ni šlo, čeprav so se igralke Save, razen v tretjem setu povsem enakovredno kosale z domačinkami. (INKA) nasprotniki, štab nasprotne ekipe in publika pa so nas stalno provocirali in so bili protislovensko nastrojeni. K sreči se sodnika nista pustila zmesti, Mauro Maraž pa je stopil na igrišče namesto Sfiligoja in odigral resnično življenjsko tekmo,« je še povedal trener. 01ympia je v prvih dveh setih povedla, nato je naredila nekaj napak in Tržicanom dovolila, da so se ji približali, vendar so Goričani stalno nadzorovali potek igre. Za hip so vajeti izpustili v tretjem setu pri vodstvu s 14:12. Nepazljivost so drago plačali (set je bil sicer izenačen) in Finvolley jih je prisilil, da so igrali četrti set, v katerem pa Goričani z borbeno igro niso dovolili novega presenečenja in se tako z doslej najtežjega gostovanja vračajo z dragoceno zmago, ki jih zaradi obnašanja nasprotnikovega tabora obdaja še z večjim ponosom. Soča Unitecno - Pre-venire 3:0 (15:7, 15:8, 15:12) SOČA: Andrej Brisco 5+3, Gregor Brisco, Devetak, Feri 7+22, Lutman, Makuc, Mučič 4 + 3, Klede 5 + 12, Pete jan 3+9, Tomšič 4+3. Sočani so lepo presenetili, saj je Prevenire na lestvici delil drugo mesto z desetimi točkami. Soča je vodila v vseh treh setih, težke minute pa je v bistvu preživela samo v končnici zadnjega seta. Pri vodstvu Soče s 14:8 je Prevenire reagiral in začel postopoma zmanjševati zaostanek, sočanov pa se je vse bolj polaščala živčnost. Po dvanajstih menjavah servisa in štirih nasprotnikovih točkah pa je vendarle prišla tudo odrešujoča petnajsta Sočina točka. Poleg Mitje Ferija, ki vedno igra v velikem slogu, si tokrat posebno pohvalo zasluži center David Mučič. Rigutti - Bor 3:0 (15:2, 15:6,15:8) BOR: Coloni 2 + 1, Dejan Furlanič 0+4, Iztok Furlanič 4+3, Ruttar 4+1, Cuk 1+4, Ritossa 0+2, Šušteršič, Strolego 0+1, Bianchi, Pavlica. Servis (t/n): 5/14, Blok: 4. Namesto prve zmage je Bor v derbiju dočakal polom. Plavi so naleteli na črn dan. Čeprav je bil nasprotnik na papirju premagljiv, je bil potek tekme povsem enosmerna, Seppijevih fantov pa ni bilo prepoznati. MOŠKA D LIGA Acli Ronchi - Naš prapor 0:3 (10:15, 7:15, 3:15) NAS PRAPOR: Braio-ne 3+5, Cevdek 9+8, Devetak 0+Om Mučič 4+4, Boškin 6+4, Sfiligoj 4+3, Paulion 0+0, Paoletti, Juretič, Poletot, Uršič. Naš prapor je prišel do prve zmage na račun nasprotnika, ki ni pokazal veliko. Tekma je bila dokaj trdno v rokah gostov, ki so nekaj več težav imeli samo v prvem setu, v katerem je zelo dobro igral Mitja Cevdek. V ostalih dvhe setih so gostje prevladali brez težav. Pohvalo si za igro v bloku zasluži tudi Daniele Boškin. domači šport Danes Nedelja, 7. decembra 1997 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Standrežu: Juventina - San Luigi; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - Trivignano; 14.30 na Proseku: Primorje - Capriva 14.30 v Križu: Vesna - Pro Romans 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini: Breg - zaule; 14.30 v Trebčah: Primorec - Mladost 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Trstu, Ul. Felluga: CGS - Zarja Gaja; 14.30 v Trstu, sv. Sergij: Union - Kras; 14.30 na Opčinah, Carsia: Servola - Breg B NARAŠČAJNIKI 10.30 v Starancanu: Staranzano - Sovodnje; 10.30 v Žavljah: Zaule Rabuiese - Primorje NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, Drevored Sanzio: Esperia - Zarja Gaja ZAČETNIKI 10.30 v Standrežu: Juventina - Como; 11.30 pri Domju: Domio B - Breg KOŠARKA MOŠKA C2 LIGA 17.30 v pordenonski Športni palači: Amici del Basket - Dom Rob Roy Agorest DRŽAVNI KADETI 11.30 v Fiumicello: Fiumicello - Kontovel La Nuova edile NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Dom Kmečka banka; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friu-lexport - SGT DEČKI 11.00 v Trstu, Ul. Calvola: Sgt A - Kontovel ODBOJKA 2. ZENSKA DIVIZIJA 10.30 v Gorici: Azzurra - Miiltiservice MLADINKE 11.00 v Dolini: Breg - Bor DEKLICE 11.00 v Trstu, Sola Petrarca: Nuova Pallavolo -Bor Jutri Ponedeljek, 8. decembra NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje -POKRAJINSKI MLADINCI 14.30 na Proskeu: Primorje -Padricah: Zarja - Gaja - Mossa PROMOCIJSKA LIGA Edile Vesna; 14.30 na Vesna in Sovodnje na Sportelu Ponedeljkov večer na koprski televiziji je od 22.30 dalje rezerviran za Sportel, oddajo o zamejskem športu. Pogovor v studiu se bo vrtel okoli uspešnih nastopov nogometašev Vesne in Sovodenj v prvi amaterski ligi. Obiskali so odbojkarje BI lige Val La Goriziana, derbi v 2. nogometni amaterski ligi med Primorcem in Mladostjo ter se na kratko zaustavih tudi na domači tekmi odbojkaric openskega Koimpexa. V Športu pod Triglavom bodo predstavili KK Koper mladi, ki je zrasel na pogorišču nekoč močnega košarkarskega središča. Splača se sodelovati tudi v nagradni igri Skrtoc, ki iz tedna v teden ponuja veC nagrad. Ugoden rezultat bi pri vseh zacelil marsikatero rano Točke potrebujejo vse ekipe Juventina - San Luigi Do konca prvega dela prvenstva manjkajo le štiri kola. Položaj Stan-dreskega moštva na lestvici pa postaja že dokaj kritičen. Juventina je namreč na predzadnjem mestu lestvice. Tudi danes proti drugouvrščenemu San Luigiju, ki je eden izmed glavnih kandidatov za napredovanje v višjo ligo, bodo Stan-drežci nastopili v zelo okrnjeni postavi. Odsotni bodo trije pomembni igralci, kot Marassi, Brai-da in GomiSCek. V štandreškem taboru pa menijo, da ni več Časa za tarnanje. Treba je stisniti zobe, do konca prvega dela je treba nabrati CimveC točk in upati, da bo v drugem delu prvenstva šlo bolje. Juventina ima, vsaj tako pravijo vsi izvedenci v tej ligi, ekipo, ki si predzadnejga mesta na lestvici nikakor ne zasluži. Primorja - Capriva Ekipo iz Koprivnega, ki je lani končala prvenstvo na odličnem drugem mestu s 55 točkami so letos nekoliko obnovili, na trenersko klop pa poklicali Zuppichinija, lanskoletnega«misterja« Juventine. Capriva igra tudi letos solidno, saj je doslej doživela en sam poraz proti prvouvršCe-nemu Monfalconeju, s katerim imajo današnji gostje Primorja najsolid-nejšo obrambo skupine, z vratarjem Dreossijem (lani pri Manzaneseju v elitni ligi) na Gelu. Kot vidimo torej dokaj nevaren nasprotnik za ProseCane, ki na lestvici precej zaostajajo, kljub temu, da so doživeli le tri poraze. Primorje je letos izbojevalo dve zmagi (Juventina, Maranese), kar šestkrat pa se moralo zadovoljiti s točko. Kar se igralskega kadra tiCe ima trener Bidussi kopico problemov: Štolfa in Mislej sta izključena, poškodovani pa so Digo-vich, Kuk, Pescatori in vratar Babich. Slednjega bo, kot pred nedavnim, zamenjal izkušeni Sava-rin, dejstvo pa je, da so zaradi dokaj okrnjene postave proseški navijači precej zaskrbljeni. Zarja Gaja - Trivignano Gostje, ki so lani z 39 točkami delili šesto mesto prav z Zarjo, so imeli pred začetkom prvenstva velike finančne težave. Kazalo je, da jih sploh ne bo na Startu, v zadnjem trenutku pa so deloma premostili krizo in se vpisali v ligo. Zaradi te zmede je ekipo zapustilo precej dobrih nogometašev. Vodstvo jih je sicer zamenjalo, vendar ni bila izbira najbolj posrečena. To dokazujejo tudi dosedanji rezultati, saj je Trivignano zbral le 10 točk, od katerih pet v gosteh. Prav ta podatek povzroča kraški ekipi največ skrbi, upoštevajoč tudi nepredvideni nedeljski spodrsljaj s Flumigna-nom. Trener Tul ima nekaj težav s sestavo ekipe: gotovo bo odsoten Varglien, v dvomu pa sta Jurincich in Dussoni. V letošnjem prvenstvu so modro-rumeni na domačih tleh premagali le Juventino, zato so bazov-ski »aficionadosi« prepričani v zmago svojih varovancev. 1. AMATERSKA LIGA / OBOJI DOMA Križani računajo na zmago Sovodenjci se bodo z Edile Adriatico pomerili jutri V ekipo se bo vrnilo kar pet standardnih igralcev V Križ prihaja zelo razpoloženi Pro Romans Vesna - Pro Romans Nasprotnik Križanov je novinec v ligi, saj je lani v 2. AL osvojil drugo mesto in si z dodatnimi tekmami prislužil napredovanje. Voditelji kluba so se v glavnem držali pravila, da se zmagovite ekipe ne spreminja ter potrdili skoraj vse igralce, s trenerjem Simonettijem vred. Sodec po rezultatih se jim je to kajpak obrestovalo. Po porazu v uvodnem kolu je Pro Romans zbral štiri zmage in šest neodločenih rezultatov kar pomeni, da prihaja v Križ s serijo desetih pozitivnih nastopov. Po nedeljskem delnem spodrsljaju je za Vesno imperativ zmaga, tudi zato, ker ima neposredni tekmec za vrh lestvice Isonzo precej lahko nalogo proti Fincantieriju. Trener Nonis bo na igrišče poslal popolno postavo, z izjemo izključenega Verse. Sovodnje - Edile Adriatica To tekmo bodo na prošnjo tržaškega moštva igrah jutri. Sovodenjci bodo v ju- trišnjem srečanju igrah v popolni postavi. V ekipo se bo vrnilo vseh pet igralcev, ki v prejšnjem kolu iz raznih razlogov (izključitve in poškodbe) niso mogli nastopih. Igral je celo »veteran« Sambo (veC kot 40 let), ki se je zelo dobro odrezal. Jutri bodo torej prah ekipi Edile Adriatico lahko igrah: Fajt, Cecoth, Cescuth, Bashani in Devetak. V sovodenjskem taboru so resno namenjeni, da osvojijo nove točke, čeprav se zavedajo, da jih Čaka težka preizkušnja. Edile Adriatica je sicer pri spodnjem delu lestvice. Ekipe se ne sme absolutno podcenjevah. Nasprotno, potrebno bo igrah od prve do zadnje minute s polno paro. Sovodenjci nogometaši tudi pričakujejo veliko število navijačev in tudi drugih nogometnih privržencev, saj je jutri praznik in od naših članskih ekip igra le Sovodnje. Na sliki: vratar Sovodenj Sandi Gergolet 2. AMATERSKA LIGA / SPET DERBI Mladost bo igrala v Trebčah Brežane čaka proti Zaulam dokaj težka naloga Primorec - Mladost Po skoraj osmih letih bo doberdobska Mladost spet igrala v Trebčah in to prvič v okviru 2. A.L. Osem dosedanjih derbijev med Tre-benci in Doberdobci so namreč igrali v 3. A.L., izkupiček le-teh pa je povsem izenačen: trikrat sta ekipi zmagali, dvakrat pa sta se razšli pri neodločenem rezultatu. Kot zanimivost bi omenih, da se je le en derbi končal brez gola in sicer v Doberdobu (1.3.87), kljub temu, da so Trebenci končali tekmo v devetih. Skupno je na derbijih padlo 23 golov, Primorec jih je dal 13, Mladost pa 10. Naj- Obvestila ZSŠDI prireja v četrtek, 11. t m., ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani na ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu, predavanje Sandra Del Pupa iz Pordenona o novem načinu smučanja »carving«. Predvajali bodo tudi video »Carving Odissey«. ZUTS zamejstvo obvešča učitelje, naj se za nalepke za leto 1998 javijo pri ZSSDI najkasneje do petka, 12. tm. SK BRDINA sporoča, da vpisovanje za zimovanje v Maribora je podaljšano do 15. decembra. Informacije na tel. SL 212859. SK DEVIN prireja smučarski beli teden od 17. do 24. januarja 1998 v krasni Val di Fassa. Pričakuje nas čez 100 km snežnih smučin, da ne bi govorili o »Super Dolimih ski-ju«. Nastanitev je predvidena v udobnem hotelu v kraju Vigo di Fassa, po izredno ugodni ceni. Informacije nudi tajništvo v večernih urah na tel. 2916004. SK DEVIN obvešča, da je še nekaj prostih mest, v okviru novoletnega zimovanja od 1. do 6. januarja ’98, v smučarskem središču Falcade. Informacije nudi tajništvo, vsak veCer na tel. 2916004. NOGOMET / MLADINSKO PRVENSTVO Trije neodločeni rezultati in en poraz Zarja/Gaja, Primorje in Vesna so izenačili, izgubila pa je štandreška Juventina POKRJAJINSKO PRVENSTVO Zarja/Gaja - Opidna 1:1 (1:1) STRELEC ZA ZARJO/GAJO: Damjan Gregori. ZARJA GAJA: BabuderjN^riz-mancic, Jan Gregori, AltŽhaz, Sulcic, Ban, Karis, Cocevari, Milkovič, Manzin, Damjan Gregori (Mar-tinuzzi), 12 D. Gregori, 13 lozza, 14 Bavazzano, 15 Sosič. Rdeči karton: SulčiC Na padriškem pravokotniku je bilo včeraj dokaj razburljivo. Močna burja je zelo ovirala potek igre, tko da so bili »rameno-modri« vCa-sih v škripcih. Na začetku so si naši hitro zapravili nekaj zlatih priložnosti za gol, tako da je Opicina potem nepričakovano povedla v pro-hnapadu. Nato so naši vzeli igro v roke in stalno napadali, dokler ni Damjan Gregori spretno izkoristil napako v obrami in zadel v polno. V drugem delu so se morali naši boroh še z novim nasprotnikom, to je z burjo, ki je močno pihala in ovirala domačo ekipo. Kljub temu so naši obdržali rezultat in odšli z igrišCa z zlato vredno točko. Naj dodamo, da je bila igra precej groba in sodnik je dosodil kar tri rdeCe in celo vrsto rumenih kartonov. (Jan Gr.) Primoije - Costalunga 0:0 PRIMORJE: Tevisan, Slocovich, Benvenuh (Bemobi), Bukavec, Franco, Ambrosi, Ostrouška, Lovrečič, Emili, De Simon, Palascou. Po ne preveč lepi tekmi sta se obe ekipi razšli brez gola in osvojena točka je za obe moštvi tudi pravično plačilo, Čeprav bi lahko gostitelji tudi zmagali. Sodnik jim je namreč, iz nerazumljivih razlogov, razveljavil zadetek. V drugem polčasu pa jim ni dosodil veC kot očitne enajstme-hovke, saj je eden izmed igralcev Co-stalunge prestregel žogo z roko. Montebello Don Bosco - Vesna 1:1 (0:0) VESNIN STRELEC: Germani iz 11-m. VESNA: Gruden, M. Pussini, Beno, Blasina, Erbi, Germani, Martinci-ch (Martellozzo), Bovo, Moratto, Šušteršič, D. Pussini. Križani so izgubili lepo priložnost, da bi osvojili zmago. Stalno so bili v premoči, Čeprav je bil zaradi dveh opominov izključen Šušteršič že v 35. minuh igre. Vesna je namreč zadela kar štiri vratnice in zgrešila še vrsto drugih priložnosti za gol. Gostje so končno v 32. minuh drugega polčasa kronali svojo premoč z zasluženim vodstvom. Zadetek je dose- gel Germani iz enajstmetrovke. Pri tej akciji je sodnik izključil kar dva domaCa igralca. 2e tri minute kasneje pa so domačini izenačili po grobi napaki kriške obrambe. Od posameznikov kriške ekipe bi tokrat pohvalili Aleksa Blazino. Jutri Primorje - Vesna in Zarja/Gaja - Mossa Jutri bosta dve zaostali tekmi, ki se bosta zaceli ob 14.30. Na Proseku bo derbi med Primorjem in Vesno, na PadriCah pa se bosta spoprijela Zarja/Gaja in Mossa, ki je henutno drugo na lestvici. DEŽELNO PRVENSTVO Juvenrina - Sevegliano 0:4 (0:3) JUVENTINA: Peressutti, Crainich, Livon, Florenin, Della Mora, Venturini, Spigarolo, Scacco, Costa, Ferle-hc, Federici. Standrežci nadaljujejo vrsto porazov. Tudi vCeraj sicer niso igrali slabo. Preden so gostje povedli, so celo zamudili dve ugodni priložnosh za zadetek. Ko pa so prejeli prvi gol, so, kot običajno, popustili, tako da Sevegliano ni imel težav, da je že po prvem polčasu vodil s 3:0. S tem je bilo praktično tekme konec. Gostje so namreč v drugem polčasu dali še en zadetek. Pohvalo zasluži Gabriele Costa. veC golov (šest) smo videli v Četrtem derbiju v Trebčah (3.3.85), ko je Primorec zanesljivo zmagal s 4:2. Prvič sta se ekipi srečah 11.12.83 v Doberdobu in se razšli pri izidu 2:2. Trebenci so prišli v vodstvo ob izteku polčasa z Markom Kraljem, takoj nato pa je izenačil Uhan. V nadaljevanju je Lavrenčič povedel Mladost v vodstvo in ko je zgledalo, da bosta točki ostah v Doberdobu, je nekaj sekund pred koncem Mauro Kralj izenačil. Dimitrij Ferluga (Primorec): »Zaradi poškodbe že tri tedne ne igram in mislim, da se bo moja odsotnost še nadaljevala. Ekipi seveda sledim in upam v zmago, s katero bi Dober-dobce prehiteh na lestvici, zavedam pa se, da bo Mladost trd oreh, saj se je v prvem delu prvenstva odlično izkazala. Glede postave mislim, da ne bo imel trener Leone večjih težav, saj bo lahko računal tudi na Perlitza, ki je presedel izključitev«. Andrej Gergolet, podpredsednik SD Mladost: »Primorec je vsega spoštovanja vreden, saj je treben-ska ekipa zelo moCna. Vemo tudi, da bo naša naloga zelo težka, toda Ce želimo uresnicih cilj, da Cimprej dosežemo miren obstanek v ligi, moramo osvajati točke na vseh igriščih. Zato bomo skušali osvojih vsaj točko tudi v Trebčah. Upajmo tudi, da bi se ne zgodilo to, kar se je zgodilo na derbiju v Dolini, ko smo dobro igrali, zadeli tudi dve prečki, nato pa smo tesno izgubili. Problemov s postavo nimamo. Ekipa je v dobri formi, zadnje Čase dosega zadovoljive rezultate in upajmo, da bomo nadaljevali po tej poti« Breg-Zaule Po izpadu iz 1. A.L. so gostje korenito spremenili postavo in zaceli letošnje prvenstvo s ciljem, da se takoj vrnejo v višjo hgo. Po devetih kolih pa jim ne gre ravno najbolje, saj zaostajajo za vodilnim Roiane-sejem že za pet točk. Prav zato prihajajo v Dolino s ciljem, da odnesejo celoten izkupiček. To precej skrbi Bregovega henerja Trona, ki bo moral dobro preštudirati taktično razporeditev svojih varovancev v upanju, da preseneti nasprotnika. Ker ni v vrstah plavih nobene izključitve so navijači še kar optimisti glede končnega izida, saj po navadi Brežani dobro igrajo prah močnejšim nasprotnikom. 3.AMATERSKA LIGA CGS - Zarja/Gaja B Po nedeljskem porazu prah Krasu so Tržačani, ki so lani izpadli iz višje hge, verjetno opushli vse namere po napredovanju, Čeprav so jih mnogi prištevah med favorite. Prav to dejstvo daje naši ekipi nekaj upanja v pozitiven rezultat. Union-Kras Krašovci imajo lepo priliko, da ostanejo na zgornjem delu lestvice, Čeprav igrajo v gosteh. Ekipa Uniona je namreč z eno samo osvojeno točko prava pepelka prvenstva in je v devetih tekmah dala le dva, prejela pa kar 26 golov. Po teh podatkih je razumljivo, da Krasu hi točke ne morajo uiti. Servola - Breg B Pred začetkom prvenstva so krožile govorice o skorajšnjem razpustu ške-denjskega društva, vendar je predsednik Bena prebrodil vse ovire ter v zadnjem trenutku sestavil še kar kompetitivno ekipo. Na trenersko klop je poslal kar predstavnico nežnega spola (!) in sicer gospodično Danielo DAgnolo. Pod njenim vodstvom je Servola doslej zbrala deset točk, prav toliko kot Brežani kar pomeni, da se obeta doka] izenačen boj brez izrazitega favorita. (Bruno Rupel) V Celovcu znanstveni simpozij ob 60-lelnici Rajona Upuša CELOVEC - V Musilovi hiši v Celovcu bo od 11. do 13. decembra znanstveni simpozij z mednarodno udeležbo, ki ga ob 60-letnici pisatelja Florjana Lipuša skupaj z oddelkom za kulturo koroške deželne vlade, zvezno pospeševalno službo za izobraževanje odraslih za Koroško, oddelkom za literaturo koroškega deželnega studia ORF in založbo VVieser pripravlja Literarno raziskovalni inštitut Robert Musil celovške univerze. Udeleženci simpozija bodo govorili o Florjanu Lipušu, njegovem opusu ter o pomenu revije Mladje in prevodov pisateljevih del. Razmišljali pa bodo tudi o posebnem položaju avtorja na stičišču različnih kultur in jezikovnih sistemov: slovenske literature na Koroškem oziroma v Sloveniji ali pa slovenske in nemške literature v Avstriji. Književnik in publicist Florjan Lipuš, soustanovitelj in od leta 1960 do leta 1981 izdajatelj in glavni urednik literarne revije Mladje, je avtor številnih literarnih del, esejev, kritik in scenskih besedil. Resna analiza stilskih in pripovednih posebnosti Lipuševega pisanja se je zaCela s predstavitvijo nemškega prevoda Zmot dijaka Tjaža Petra Handkeja in Helge Mra-čnikar. S poznejšimi prevodi, od Jalovega pelina, Odstranitve moje vasi pa do Stesnitve, pa je Lipušev opus postal del sodobne literature v Avstriji. Simpozij se bo končal z avtorjevim branjem in javnim branjem pisateljevih del v obeh deželnih jezikih in ob spremljavi glasbene skupine T.R.I.O. PLUS. Zadnji večer prireditve bo potekal pod naslovom Noč literature, noč literaturi - za Florjana Lipuša. (STA) Avstrijsko odličje znanemu dirigentu Zubinu Mehti DUNAJ - Sloviti dirigent Zubin Mehta je na Dunaju iz rok avstrijskega predsednika Thomasa Klestila v petek prejel veliki srebrni Častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo. Predsednik Klestil se je na slovesnosti zahvalil 61-letnemu dirigentu za njegove vec desetletij trajajoče odlične prispevke h kulturnemu življenju Avstrije in umetnikovo »srCno povezanost« z Dunajem. Spomnil je tudi na osebna srečanja z Mehto - po rodu Indijcem, šolanim pa na Dunaju -, s katerim se je, tedaj kot dirigentom losangeleskega filharmoničnega orkestra, seznanil konec 60. let na odprtju avstrijskega konzulata v Los Angelesu. Zubin Mehta je po Klestilovih besedah v štiridesetih letih svoje svetovne kariere dosegel vse vrhunce, kar jih lahko ponudi svet glasbe. Mehta bo prihodnji teden v dunajski državni operi dirigiral na premieri VVagnerjevega dela Rienzi, 1. januarja pa novoletni koncert dunajskih filharmonikov. Mehta v svetovnem merilu velja za enega najpomembnejših in najbolj iskanih gostujočih dirigentov. Od leta 1977 je sicer doživljenjski umetniški vodja Izraelskega filharmoničnega orkestra, s prihodnjo sezono (1998/99) pa bo postal tudi generalni umetniški vodja Bavarske državne opere v Muenchnu. (STA/APA) GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA FURLANIJAvlUUJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče - Kulturni dom Jutri, 8. t. m., ob 16. uri (red I) Francis Veber »Večerja bedakov. Režija Vladimir Jurc. Ponovitvi: v sredo, 10. t. m., ob 16. uri (red G), v petek, 12. t. m., ob 20.30 (red F) in v nedeljo, 14. t. m., ob 16. uri (red C). V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri otroška matineja: gostuje Lutkovno gledališče iz Ljubljane s predstavo Marjana Pungartnika »Prihaja cirkus!«. Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 7. t. m., ob 16. uri (red D/G) gostovanje gledališke skupine Compagnia I Fratellini s predstavo »Le sedie« E. Ionesca. Režija Egisto Marcucci, nastopata Marcello Bartoli in Dario Cantarelli. Predstava v abonmaju: odrezek 5 rumen. Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic in predprodaja vstopnic za predstavo »Medea«, ki bo na sporedu od 12. do 14. t. m. (v abonmaju: odrezek 17 bel - na izbiro) in za »Lorenzaccio«, ki bo na sporedu od 16. do 21. t. m. (v abonmaju - odrezek 13 moder) - (urnik: 8.30-13, 16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1997/98 Pri blagajni gledališča je v teku predprodaja vstopnic za opero »Don Pasquale«, ki bo na sporedu 13. t. m. (umik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih). Dvorana Tripcovich Danes, 7. t. m., ob 16.00 (red G/G) balet »Romeo in Julija« v izvedbi španskega gledališča Luisillo. V glavnih vlogah nastopajo Maria Vivo, Mariano Cm-ceta in Daniel Femandez. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 7. t. m., ob 16.30 gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna s predstavo G. Fexdeaus »Sarto per si-gnora«. Režija Marco Bernardi. Danes, 7. t. m., ob 11. uri Povem ti pravljico: »Grdi raček«. Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613. Gledališče Miela Danes, 7. t. m., in jutri, 8. t. m„ ob 21.00 »Novecen-to« A. Baricca v izvedbi gledališča Settimo. Režija Gabriele Vacis, nastopa Eugenio Allegri. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 15. t. m. (red A) in v torek, 16. t. m. (red B), ob 20.30 gostovanje SSG s predstavo F. Ve-berja »Večerja bedakov«. Režija Vladimir Jurc. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V ponedeljek, 15. t. m., in v torek, 16. t. m., ob 20.30 se bo predstavila gledališka skupina »Teatro de gli Incamminati« z delom »Medea«. Režija Luca Ronco-ni. Nastopajo: Franco Branciaroli in Alfonso Venero-so. Danes, 7. t.m., in jutri, 8. t.m., ob 20.30 filmska predstava: »Ipotesi di complotto«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine V Četrtek, 18. t. m., ob 20.45 gledališka predstava »Medea« v izvedbi Teatro de gli Incamminati. Režija Luca Ronconi. Teatro Contatto - Auditorium Zanon Od 13. do 22. decembra ob 20.30 se bo predstavila skupina »Compagnia del Centro Servizi e Spettacoli di Udine« z delom »Tutto per amore« Fabiana Fanti-nija in Rite Maffei. _______________SLOVENIJA__________________ PORTOROŽ Avditorij V Četrtek, 18. t. m., ob 20.30 se bo predstavilo Slovensko narodno gledališče - Drama Ljubljana z delom Edvvarda Albeeja »Kdo se boji Virginije VVoolf«. Nastopajo: Rafko Polic, Irena Zupančič, Nataša Raljan. Danes, 7. t.m., ob 18.00 in 20.30 filmska predstava: »L. A. Zaupno« (L. A. Confidential) C. Hansona, v glavnih vlogah nastopata Kevin Spacey in Kirn Ba-singer. SEŽANA Kulturni Center Srečka Kosovela V Četrtek, 11. t. m., ob 12. uri predpremiera in v petek, 12. t. m., ob 20. uri premiera - H. Pinter »Zabava za rojstni dan«. Režija Galin Stoev. NOVA GORICA Primorsko dramsko gledališče Danes, 7. t. m., ob 16. uri - Amaterski mladinski oder »Marsovcki na obisku«, gostovanje v Trstu. Jutri, 8. t.m., ob 11. uri gostovanje v Braniku. Jutri, 8. t. m., ob 11. uri predstava za šole - E. Ionesco »Plešasta pevka«. Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. ure). LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 7. t. m., ob 19.30 veCer sanšonov z Iztokom Mlakarjem. SNG - Drama Jutri, 8. t. m., ob 19.30 J. Osborne »Ozri se v gnevu«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure. V torek, 16. t. m., ob 20.30 v Goethe Institutu, koncert Davorja BušiCa (flavta) in Nine Kovačič (klavir). Na programu Mozart, Genin, Gabrijelčič, Franck. Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta. Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 Jutri, 8. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil Mischa Maisky (violončelo). Gledališče Miela V sredo, 10. t. m., ob 20.30 dobrodelni koncert, na katerem se bo predstavil Trio »Albatros Ensemble«. Na programu Goossens, Martinu, EnesCo, VVleniavv-ski, Rota. Izkupiček večera bodo namenili A.I.L. (As-sociazione italiana leucemie). TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V sredo, 17. t. m., bo ob 20.30 nastopil Trio Lortie-Lysy-Berick. Na programu Schubert, Mendelssohn-Bartholdy, Brahms. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA SCGV E. Komel - Koncertna sezona 1997/98 V Četrtek, 11. t. m., ob 19.30 v Komorni dvorani KG L. Bratuž: Fortepiano v Času Napoleona in ob zatonu Beneške republike - Ilario Gregoretto, Elena Modena. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V sredo, 17. t. m., ob 20.45 nastop filharmoničnega orkestra iz Vidma, dirigent Georg Schmoehe, solist Francois Joel Thiollier. Na programu Rahmaninov in Čajkovski. ______________SLOVENIJA__________________ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 8. t. m., ob 20.15 (glasbeni abonma) klavirski recital pianista Jeana Francoisa Antoniolija. V sredo, 17. t. m., ob 20.15 koncert »Praznični veCer z orkestrom slovenske policije in solisti«. Dirigent mag. Milivoj Surbek. Izvajali bodo dela E. Satija. M. Nicola, D. Šostakoviča, M. Jarra, E. Morriconeja in J. Privška. PORTOROŽ Avditorij V soboto, 20. t. m., ob 20.30 božični koncert s komorno skupino Ave iz Ljubljane. V soboto, 27. t. m., ob 21. uri novoletni koncert s Simfoniki RTV Slovenija in komornim zborom RTV Slovenija. Dirigent Anton Nanut. KOPER Dvorana PalaCe Gravisi - Barbabianca - Glasbena Sola Koper V Četrtek, 11. t .m., ob 18. uri klavirski recital Pe-tarja Milica. Na sporedu Škerjanc, Skrjabin in Chopin. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 7. t. m., ob 19. uri v Dvorani Slovenske filharmonije koncert »Carmina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec.C V Četrtek, 11. t. m., v petek, 12. t. m. , in v soboto, 13. t. m., ob 20. uri v Gallusovi dvorani Andrevv Lloyd VVeber Gala Mušicah Na sporedu bodo najlepše melodije A. L. VVebbra: Jesus Christ Superstar, The Phantom of the Opera, Sunset Boulevard, Cats, E vi ta.. SNG Opera in balet V torek, 9. t. m., ob 19.30 (abonma torek, izven in konto) opera »Lizistrata 75« D. Božica. Dirigent A. Spasič. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JUUJSKA KRAJINA TRST TK Galerija - Tržaška knjigarna: do 9. t. m. je na ogled razstava Deziderija Švare. Kulturni dom: v sklopu proslavljanja 250-letnice rojstva Žige Zoisa bo do 10. t. m. na ogled razstava slikarja Roberta Kozmana. Umik: vsak dan od 10. do 13 ure in v veCemih urah, ko so v gledališču predstave. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miram ar - Konjušnica: zaradi izrednega zanimanja je velika razstava o DaCanih podaljšana do 6, januarja 1998. ObiSCete jo lahko od 9. do 17. ure. Galerija Torbandena: do 31. t. m. razstavlja Edo Murtič. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13,16-20. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Chersicla. DalPinformale alle muse energetiche«; danes, 7. t. m., ob 11. uri vodi obisk rastave dr. Luca Geroni«. Občinska razstavna dvorana na Trgu Unita: do 25. januarja je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 10-13, 17-20. Tergesteo: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Urnik: 8-21. Poštna palača na Trgu V. Veneto: do 20. t. m. je na ogled razstava o škedenjski železarni. Na ogled od 8. do 20. ure, ob praznikih od 8.30 do 19.00. Sedež turistične ustanove (Ul. S. Nicolo 20): do 10. t. m. razstavlja Patrizia Delbello. Kavarna S. Marco: na ogled je razstava filmskih plakatov Isodora Brizzija. Galerija Grandangolo: do 10. t. m. je na ogled razstava Ennia Tedeschija »Onkraj obzorja«. Galerija Nadia Bassanese: do 24. t. m. razstavlja Angela Fasoli. Palača Costanzi: do 25. februarja 1998 je na ogled razstava »Ljudje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do 19. ure. Krožek Fincantieri (Galleria Fenice 2-1. nadstropje): na ogled je razstava tržaške slikarke Adriane Bavaresco »Jadran: morje in zemlja«. Gledališče Miela - Kdo so drugi...: na ogled je foto- grafska razstava S. Salgada »Podobe, tragedije in upanja«. Gregorčičeva dvorana (Ul. Sv. Frančiška 20): fotografska razstava fotokrožka Trst 80. Umik od ponedeljka do petka od 9. do 16. ure. SESUAN Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli. BOUUNEC Sprejemni center pri gledališču F. Prešeren: na ogled je razstava Marjana Mušica. GORICA Kulturni dom: na ogled je razstava Bogdana Butko- vica. Umetnostna galerija Miro Persolja: na skupinski razstavi sodelujejo slikarji C. Raza, S. Kovic in S. Persolja ter kipar M. Persolja. Katoliška knjigama - Ars Galerija: v petek, 12. t. m., ob 18. uri odprtje razstave slikarja Pavla Medveščka. Umetnika bo predstavila umetnostna kritičarka Maja Jerman-Bratec. VIDEM Stamperia d’arte Albicocco: na ogled so dela Tonina Crangnolinija. PASSARIANO Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovinska razstava »1797 - Napoleon v Campoformidu«. ______________SLOVENIJA_________________ SEŽANA Mala galerija: likovna delavnica - umetnost postavlja vprašanja. Umik: od ponedeljka do petka od 15. do 17. me. LJUBLJANA Cankarjev dom: do 18. t. m. je na ogled 3. Slovenski bienale ilustracije. Mala galerija: od 12. t. m., do 14. januarja 1998 bo na ogled fotografska razstava Blaža Zupančiča - Pas-separtout. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) I Kotiček 'iHkiil TV dnevnik Športna tribuna TV Mozaik BORIS S. RAI 2 §8 RETE 4 ITAUA 1 Jr Slovenija 1 Jr Slovenija 2 popravila TV - VCR antene - SAT________ Ul. degli Alpini 91 OPČINE Telefon: (040)214871 © RAI 1 Aktualno: Euronevvs Dokumenti: Komodo, otok zmajev Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Nan.: Otok Rimba. 8.25 risanke Pimpa Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke Princesa Sissi jutranji dnevnik Variete: Jutro v družini (vodita T. Timperi in S. Martone), vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski Disney, vmes risanke in nan. Blossom Variete: V družini (vodita Tiberio Timperi in Simo-netta Martone) Dnevnik, 13.20 Tg2 Mo-tori Aktualno: Telecamere Nan.: Mambo (dram., It. ’54, i. S. Mangano) Nan.: J.G. Avvocati in di-visa (i. T. Needham) Tg2 Dosje Domenica sprint, vmes IP v košarki Risanke: Tom in Jerry Dnevnik Tg2 Variete: Pippo Chennedy Memories (vodita Serena Dandini in C. Guzzanti) Dnevnik, vreme Rubrika o židovski kulturi: Sorgente dio vita Film: La Bohbme (glas., It. ’89, r. L. Comencini, i. Barbara Hendricks) Glasb, oddaja: Replay Dokumenti RAI 3 Aktualno: Linea verde, 10.30 A sua immagine Maša Variete: Fuori orario Angelus in papežev bla- Dober dan, glasba! goslov Film: 11 re delle isole Aktualno: Linea verde (pust, ZDA '70, i. C. he- Zelena Črta (vodi Sandro ston, G. Chaplin) Vannucci) Dok.: Geo & Geo (vodi Dnevnik Licia Colo) Variete: Domenica in... Šport: Quelli che aspet- (vodijo Fabrizio Frizzi, tano... Antonella Clerici, Gian Deželni dnevnik, vreme, Piero Galeazzi), vmes 14.15 dnevnik športni oddaji (15.20) Šport: Quelli che il cal- Cambio di campo, cio... (vodi Fabio Fazio) (16.20) Solo per i finali Stadio sprint Dnevnik Aktualno: Motor Show Športna oddaja: 90. mi- Glasba: Ron nuta (vodi Gian Piero Ga- Vreme, dnevnik, deželne leazzi) vesti, športne vesti Vremenska napoved Aktualno: On the Road Dnevnik Variete: Blob Športne vesti Oddaja o zdravju: Elisir - Film: Botte di Natale (pu- (vodi Michele Mirabella) st. Nem. '94, r.-i. Terence Šport: Športna nedelja Hill, Bud Spencer) Dnevnik, deželne vesti Dnevnik Dnevnik, vremenska na- Aktualno: TV 7 poved Effetto cinema Variete: Fuori orario Nočni dnevnik, zapisnik. Aktualno: Mestieri di vi- horoskop, vreme vere Film: Toto le Heros Nan.: VVings, 6.30 VR Otroški variete, vmes Vremenska panorama Troopers, 7.00 Z odprtim nan. in risanke ter varie- Včeraj, danes, jutri srcem, 8.00 Pregled tiska teja Bim Bum Bam Ozare (ponovitev) Bral Aktualno: Naturalmente Variete: Magazine Otroški pr.: Čebelica su Rete 4 SP v smučarskem teku: Maja, 8.45 Ziv žav, 9.30 nri Nedeljski koncert štafeta 4X5 km, ženske. Nanizanka: Pobeg iz Ju- Maša prosti slog, 10.30 štafeta pitra (2. del) Aktualno: La domenica 4X10 moški Nedeljska maša del villaggio, vmes Odprti studio Poljudnoznanstvena se- (11.30) dnevnik Šport: Vodic nogometne- rija: Dogodivščine z Dok.: L’ altro azzurro ga prvenstva (vodi Alber- divjega zahoda (ZDA, 2.) Dnevnik Tg4 to Brandi), 13.30 Zadnje im Obzorja duha Film: Eva proti Evi novice z nogometnih Dlan v dlani (dram., ZDA '50, i. Bette igrišč 4X4 (pon.) Davis, Anne Baxter) Variete: Volevo salutare Poročila Dokumentarec (vodita Albertino in Linus) Ljudje in zemlja Nan.. Chicago Hospital Nan.: Codice di emergen- Agencija (i. Hector Helizondo) za Film: Tatic (Nizozemska) Dnevnik, vreme Košarka NBA Action um Obzornik Variete: Campioni di bal- Nan.: Tarzan (i. VVolf Lar- rafij Nan.: Zmenki (ZDA, 14.) lo (vodi Amadeus) sen), 19.00 Mr. Cooper (i. Po domače Film: Getaway (krim.. Mark Curry) Po dolgem in poCez: ZDA '72, i. S. McQueen, Odprti studio, vremenska Šempeter in ... Ali MacGravv) napoved Včeraj, danes, jutri Ciak News Nan.: Piccoli brividi Risanka, 19.15 Loto Pregled tiska Variete: Mai dire gol TV Dnevnik, vreme, šport Euronews Tedenski izbor: V vrtincu Lahkih nog naokrog Zlata šestdeseta: Nostalgija z beatniki - Epilog Nanizanka: Prvaki (ZDA, i. Timothy Busfield, Ash-ley Crow, Ed Marinaro) Opera: Rusalka (A. Dvorak (SNG Maribor) Košarka NBA Action SP v smučarskih tekih Nanizanka: Prvaki (ZDA, 6. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nadaljevanka: Čevljarjev sin (Francija, r. Herve Basic, i. Denise Chalem, Roland Blanche, Robinson Stevenin, 1. del) Alpe Jadran Dok: Veliki mitit in skrivnosti 20. stoletja (VB) Šport v nedeljo S. Krilov igra... Tok NoC Tok CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le fron-tiere dello spirito Aktualno: Anteprima (vodi Fiorella Pierobon) Dokumenti: Diario di viag-gio - Katmandu (oddaja o potovanjih in naravi) Zanimivosti o filmu «Fatima* Nan.: Paph Noe (i. Daniel Hugh Kelly), 12.00 Časa Vianello Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: lo e la mamma (i. Delia Scala, Gerry Scotti) Variete: Buona domenica Dnevnik TG 5 in vreme Film: Fatima (dram., It.-Portugalska ’97, r. F. Costa, i. Omero Antonutti, Randy Ingeremann) Aktualne oddaje: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda (vodi Alef Jni-fen), 0.05 Cattivi maestri (vodi Paolo Liguori) Film: Lo spaventapasseri (dram., ZDA ’73, i. Al Padni, Gene Hackman) Dokumenti: Adriano spe-cialmente Celentano (vodi Simona Ventura) Športna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport, šport Film: La settimana bian-ca (kom., It. '80, i. G. D’ Angelo, A.M. Rizzoli) STElE 4 Osebnosti in mnenja Kotiček zdravja La sfera di cristallo Nan.: FBI Aktualna kronika Komedija: El capocomico Tromboni Le fontane di Roma Glasba: Musichiamo Večerni gost Včeraj, danes, jutri Poročila, vreme Film: Golo kosilo (Kan.), 0.15 Videostrani TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Adventni Cas - Običaji Spoznajmo jih (dr. Vilijem ŠCuka) Film: Zapravljivca Napovednik, videospot dneva Pr. za otroke: Stopinje do znanja - Petarde, gozdar Narodnozabavna glasba: Brez skrbi Film: Nočno obleganje 6Š Koper SP v smučarskem teku: štafeta 4X5 km, ženske, štafeta 4X10 km, moški Film: La scogliera del peccato (dram.. It. ’50) Program v slov. jeziku: TV Poper TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia (2. epizoda) Vesolje je, 20.30 Istra in... Istrska nan.: Kljuni, zrahe in «rebekini» Nan.: Joe Forrester TV Dnevnik, vreme Športni dnevnik SP v rokometu:Slovenija-Kitajska (2), Dnevnik MONTECARLO 19.30, 22.35, 0.55 dnevnik, 12.10,18.15 Šport Papežev blagoslov Aktualno:... E’ moda Film: Disonorata (dram., ZDA '31,r. J. von Stern-berg, i. M. Dietrich) Variete: 1. tekmovanje v italijanskem jeziku Šport: Goleada Športna oddaja: Crono Nogomet: Brazilija - Južna Afrika Radio Trst A 8.00. 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Angelski telefon (L. Susič, r. M. Maver); 10.30 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (L Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Pasijon po Lojzetu Bratužu (J, Povše, 1. del); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti (1. del); 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.05 Iz krajevnih stvarnosti (2. del), nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja ali Jutranji val; 14.00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 -100,3 - 100,6 -104,3-107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik; 8.50 Zvočna reklama; 9.30, 10.00, 11,00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 13.30 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Humoristična odd.: Du jes?; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večer večnozelenih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single; 11.00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Bellis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert; 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19,00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 17.35 Minute za; 18.05 Detektivka; 18.35 MPZ Edinost; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve; 9.35 Popevki tedna; 10.00 --ori, doli; 10.35 Gost; 11.35 Obvestila; 13.00 Športno popoldne, Gost izbira glasbo, zimzelene melodije, nogomet; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.25 SPOT-480; 22.30 Drugi val. Slovenija 3 8.00, lom 11.00,13.00,14.00,18.00 PoročF la; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.00 Solisti in orkestri; 13.05 AKZ F. Prešereni; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma potopisi; 19.00 Opera: Macbeth (G. Verdi,prenos iz Scale, dir: Riccardo Muti); 22.05 Sodobni literarni portreti; 22.30 Vokalno-instrumentalna glasba, 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (S. Šteharnik); 18.00-18.30 Glasbena oddaja. M. M OVEN 21.3.- 20.4.: Končno se spet dobro poCt> ^ tile, zdi se vam, da bi lahko premikali gore. Primanjkuje vam reda. K večji zbranosti bi precej pripomogla redna rekreacija. BIK 21. 4. - 20. 5.1 Prevec resno vzamete vsako besedo in zato ste pogosto prizadeti. Čustveno ste prenapeti. Čeprav vam delo ne bo dišalo, se boste slabo počuti. Co ga boste zanemarjali. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zeljni pozornosti boste v vsaki družbi najbolj glasni. Toga vam nihče ne bo zameril, saj vam ne bo manjkalo duhovitosti, s katero boste znali ljudi razveseljevati. RAK 22. 6. - 22. 7.: Čaka vas veliko dela. Čeprav ne bo slo vse po načrtih, se bo na koncu dobro končalo. Le pri vlaganju večjih količin denarja bodite zelo previdni. V ljubezni naredite vi prvi korak. LEV 23. 7. - 23. 8.: V vas se že dalj Časa kopici energija, ki jo boste zdaj končno lahko udejanili. Sledite svojim interesom in bodite pri delu Cim bolj ustvarjalni. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Občutek imate, da vsi ljudje od vas nekaj zahtevajo, vam kradejo energijo, sami pa nimate vec Časa niti zase. Bodite sam svoj gospodar. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Vaše delo ne more napredovati brez dobrega in tesnega sodelovanja z drugimi ljudmi. Zato je pomembno, da zgradite odnose polne zaupanja - izogibajte se slepomišenju. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Nekoliko bolj umirjeno obdobje vam bo prišlo prav, da se spočijete in si naberete novih moči. To ne pomeni, da morate postati dolgočasni, brezvoljni in nezainteresirani. STRELEC 23.11.-21.12.: V vasem ozvezdju so planeti, ki vam bodo prinesli veliko energije. Zadovoljni boste, ker dnevi ne bodo vec neopazno drveli- KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Spoznali boste veliko ljudi, ki vam bodo pripravljeni pomagati in vam svetovati, toda raje se ravnajte po svoji vesti in se otresite odvisnosti od njih. Prisluhnite željam srca. VODNAR 21. 1. - 19. 2.: Nikar ne bodite osorni do ljudi, vi vam veliko pomenijo. Priznajte si svoja Custa in jih ne skrivajte. Tisto, kar si želite, boste dobili le z odkritostjo in pogumom. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Obveznostim ne bo ne konca ne kraja. Odpovedati se boste morali svojim užitkom in vpreči vse svoje mori v delu. Vec ko boste naredili zdaj, bolje se boste počutili v prihodnje. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Gustav TV DNEVNIK Športna tribuna Opera v dveh dejanjih: KaCji pastir (Pavle Merku) ® RAI 1 6.30 6.45 9.35 10.30 10.55 12.00 12.25 12.35 13.30 14.05 14.25 15.15 15.45 18.00 18.10 18.45 19.30 20.00 20.40 20.50 22.50 23.00 0.15 0.45 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Aktualno: Koncerti v spomin matere Tereze (Uto Ughi) Aktualno: A sua immagi-ne Maša Angelus in papežev blagoslov Vreme in kratke vesti ^ Nan.: Gospa v rumenem -Žrtveni kozel (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Variete: Fantastico piu (vodi Milly Carlucci) Nanizanka: Una famiglia come tante Aktualno: Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan, Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna odd.: II fatto Film: Iron VVill - Volja do zmage (pust,, ZDA ’93, i. Mackenzie Astin, Kevin Spacey) Dnevnik Aktualno: Porta a porta NoCni dnevnik Dok.: L’ amico Američane, 1.10 Filozofija, Potihoma i RAI 2 Nad.: Zelene jagode Jutranji Go cart: risanke, 9.05 nan.: Lassie Protestantizem Nad.: Quando si ama, 10.20 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Dnevnik in vreme Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in 16.15 16.30 18,10 18.40 19.05 20.30 20.50 23.00 23.30 0.25 0.50 TV 17.15 Poročila Aktualna odd.: Cronaca in diretta - Kronika v živo Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Rex, 19.55 Di-sokkupati (i. P. F. Loche, P. Ferrari, F. Reggiani) Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Dok.: Poklon H. Herreri Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport Telecamere - Zdravje Film: Scontro finale (th-riller, ZDA ’89) Jk RAI 3 6.00 8.30 8.55 10.30 12.00 12.20 14.00 14.50 15.30 17.00 18.30 19.00 20.00 20.40 22.30 22.55 23.55 0.40 Jutranji dnevnik Aktualno: On the Road Film: Febbre bionda (kom., VB ’55) Dok.: Italija 50. let, 11.00 Vprašanja ob koncu tisočletja Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Znanstveni dnevnik, 15.00 Bellitalia Športno popoldne: nogomet B in C lige, 16.20 Motor Show, ciklokros Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure, 20.15 Blob Dan v preturi Dnevnik, deželne vesti Aquer6 - Kronika skrivnostnega pojava Šport: Sportfolio Dnevnik, pregled tiska §2 RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 Slovenija 2 Nad.: Un amore di nonno TV Film: Nord e Sud - Sever in Jug (dram., ’86) Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte papa, 11.30 dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreCe Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: II cielo puo atten-dere (fant., ZDA ’43) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Tv film: Una madre co-raggiosa (dram., ’96, i. F. Dunaway, N. Sheridan) Aktualno: Dosje Film: La famiglia (dram., It. ’87, r. Ettore Scola, i. Vittorio Gassman) Pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Nan.: Komisar Scali (i. Michael Chiklis) Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.) Rubrika: Ciao Mara (vodi Mara Venier) Dnevnik TG 5 Otroški variete, vmes nanizanke in risanke Nan.: Lepotica in zver, 10.20 Družina Brock, 11.25 Dva policaja v Chicagu (i. David Marciano) Šport studio, 12.25 Odprti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira - Izsiljevanje Variete: Ciao ciao parade Risanke: Simpsonovi Variete: Colpo di fulmine Aktualno: Fuego! (vodi Alessia Marcuzzi) Nan.: Melrose Plače Variete za najmlajše, risanke, 17.25 Investigatori invisibili Nan.: Herculs Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Melrose Plače Glasb, odd.: Sarabanda Film: Black Rain (krim., ZDA ’89, r. R. Scott, i. M. Douglas, Andy Garcia) Variete: Scatafascio (vodi Paolo Rossi) Šport: Goals, veliki angleški nogomet, 0.50 Predstavitev pokala prvakov, 1.30 Šport studio S TELE 4 Sgarbi quotidiani 16.45, 23.00, 1.30 Do- Nad.: Beautiful godki in odmevi Aktualne teme: Uomini e Nan.: Katts and Dog donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Film: Chen, pugno che uccide Aktualna kronika: Verissimo Miklavž z nebes Košarka TV film:. Gospa - Skrivnost Medjugorja (dram., Film: The Final Cut Nan.: FBI ZDA ’94, i. Martin Sheen, Michael York) Aktualne teme iz dnevne kronike: Verissimo Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodita Ezio Greggio in En-zo lacchetti) TV film: Ace Ventura - L’ acchiappanimali (kom., ZDA ’94, i. Jim Carrey, Courtney Cox) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Nočni dnevnik Striscia la notizia Nan.: Hitchcock (5) MONTECARLO Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Videoring Tedenski izbor. Nan.: Zmenki (ZDA, 14. ep.) Film: Maja počni, kar ti srce poželi (Fr.) Tedenski izbor: Utrip Zrcalo tedna Poročila TV igrica: Hugo (pon.) Videostrani Tedesnki izbor. Ljudje in zemlja, 15.10 VeCemi gost Dober dan, Koroška TV prodaja Videostrani Obzornik Otroški program: Radovedni TaCek: Vreteno Dok. serija: Očividec (VB, 2. del) Po Sloveniji TV igrica: Lingo Včeraj, danes, jutri Risanka, 19.15 Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport TV konferenca Oddaja o turizmu: Homo turisticus Osmi dan Včeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Nanizanka: Kdo je glav-ni(ZDA, 2. epizoda) I Film: Josepha (Fr. 1981, I r. Christopher Frank, i. Miou-Miou, Claude Bras-seur, Bruno Cremer, j Catherine Allegret) Osmi dan Videoring Videostrani 19.25, 22.35, 1.15 Dnevnik TMC Šport Film: A ciascuno il suo destino (dram., ZDA ’46) Variete: Tappeto volante Variete: Zap Zap Aktualno: Quinto potere? Šport: Biscardijev proces Aktualno: Dott. Spot Film: Ua calibro 20 per lo specialista (kirm., ZDA 74, i. Clint Eastvvood) TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Pr. za otroke: Stopinje do znanja - Petarde, gozdar Oddaja o narodnozabavni glasbi: Brez skrbi Film: Nočno obleganje Napovednik, videospot Dnevnik TV Primorka Športni ponedeljek 10 let ženskega pevskega zbora Upokojenka Dnevnik TV Primorka, ponovitev Otroški program: Na potep - Po spominu... (oddaje iz arhiva otroškega in maldinskega progr.) Tedenski izbor. Zoom UjJljj Okolje in mi Šport v nedeljo Naša pesem: MePZ Štefan Kovač (Murska Sobota) SP v smučarskih skokih Tedenski izbor. Dokumentarna serija: National Geographic - Raziskovalec (1. del) Obzorja duha Sergej Krilo v igra... Ko-nert za violino in orkester (P. Glass) Dok. nan.: Hollywood Nad.: Čevljarjev sin (Fr., i. Denise Chalem, Roland Blanche, 1. del) Nan.: Prvaki (ZDA, i. Tira othy Busfield, Ashley Crow, EdMarinaro, 6. ep.) Nanizanka: Lovejoy (VB, i. I. McShane, zadnja ep.) Recept za zdravo življenje Nan.: Prvaki (7. epizoda) Včeraj, danes, jutri Nad.a: Zasebni zločini (It. , r. Sergio Martino, i. Edvrige Fenech, J. Perrin, Ray Lovelock, 3. del) gjjjjj Dok. serija: Sloves (5. del) Vcertaj, danes, jutri I Pomp y Brane RonCel izza odra Recept za zdravo ” življenje (ponovitev) IH Koper Euronevvs TeCaj italijanskega jezika Nan.: Joe Forrester Istra in..., 17.45 Nan.: Kljuni, zdrahe in rebekini Program v slovenskem jeziku: Studio 2 šport Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška oddaja: Ecchecci-manca Alpe Jadran Evroopski kulturni magazin: Aliča Nan.: Izgudljeni sin.(It., i. L. Troisi, F. Nuti, 4. del) Vsedanes - TV dnevnik, vreme, 22.15 Euronevvs Športel (oddaja o zamejskem športu in spotnikih) r "\ Radio Trst A 8.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Beseda za današnji dan; 8.40 Sof mušic; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10.00 Mladinski oder: Zlata lilija (B. Pertot, r. L. Lombar); 10.20 Koncert simfonične glasbe; 11.15 Proslava ob 250-letnici rojstva Žige Zoisa; 12.40 Cecilijanka '97, nato Orkestri; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Pravlica: Žabji kral (dram. in r. Boža Hrvatič, izvaja MS SKD Primorec)j; 14.45 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Mi in glasba: Komorni orkester Camerata Labacensis; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Nezakonska mati v slovenski književnosti; 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.;11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Matineja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un palco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 8.00, 8.3L, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro jutro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.17 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; \KL45 Pesem tedna; 11.00 V podaljšku; 12,30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.00 Nogometno prvenstvo; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.00 Iz parlamenta; 17.30 Dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Jin-gle Modri val; 20.00 S primorskih koncertnih prizorišč; 22.00 Zrcalo; do 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti serivo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli temmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Varnostna kultura; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.25 Kultura; 18.30 Minute za...;19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Et-noglasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Poslovne zanimivosti; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost izbira glasbo, drobtinice; 15.30 DIO, vmes šport, vreme; 17.00 Evro-pop; 17.35 Obvestila; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Zborovska glasba; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 16.05 Divertimento; 16.45 Ekonomska politika; 17.00 Nove glasb, generacije; 18.05 Kulturni globus; 18.15 Slov. glasb, ustvarjalnost; 19.30 Operni koncert; 20,00 Dvignjena zavesa; 20.30 Intermezzo; 20.30 Koncert Evroradia; 22.30 Komorni studio; 23.50 Napoved; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten - Duhovna misel (mag. H. Ro-ppf); 18.10-18.30 Praznična (P. Zundeč/ senzor Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni ti. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA 6 66 666 XX C A VREMENSKA SLIKA Nad srednjo in jugozahono Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V višinah doteka nad nase kraje od zhoda nekoliko toplejši zrak. 980 1000 1000 1010 HELSINKI -17/-8 (HOLM * '7/"5 / 6 I k I ' •gv / V K0BENHAVN m -s7d - MOSKVA ■7I-4 ° »SBI 1010 ^ONDONo^'STER5AM M BERL|N -1/3 VARŠAVA -2/-1 »KIJEV r----— oBRUSEU oPARIZ -2/3 A 2/2 /V DU0NAJ 2/5 M A ŽENEVA -2/2 ^LJUBLJANA -2/5 A ° MluNO_ BE0GBAD V7 / *^N. GORICA-1/9 1/9 C^> ° =^2” POSTOJNA S^kocevje 3/10 Portorož ° 3/10 UMAG 1020 UZBONA 7/16 .o MADRID 2/6 o A/ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. ^N4/13 -