Št. 286.
V Ljubljani, sreda dne 14. decembra 1910,
Leto L
: Posamezne številke po 4 vinarje. : »JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 3. url zjutraj, a ob ponedeljkih ob 5. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-nlStvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K18’—, polletno K 9 — četrtletno K 4-50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K. 28- —.
Neodvisen političen dnevnik.
; Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo In npravništvo je v Frančiškanski ulid št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-‘ranklrana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana lu zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko
Klerikalna predrznost.
Naši klerikalci hočejo biti edino pravi nasledniki Kristusovi. V zakup jemljejo vzvišeno in idealno krščanstvo, z jezikom in na papirju oznanjujejo krščansko ljubezen.
V dejanjih pa so naši klerikalci vse kaj drugega kot kristjanje. .V jezi so krvo-ločnejši in brezobzirnejši kot divja zver. Kdor ne dela po njihovih željah, kdor odkriva njihove rane in zastavlja pot njihovim zvijačnim nakanam, tega skušajo ali kupiti ali pa uničiti.
Kako delajo z ljudmi na deželi, kjer imajo absolutno moč v rokah, in kjer vaški župnik in kaplan neomejeno pašujeta, nam kažejo mnogoštevilne persekucije naprednega učiteljstva. V Ljubljani, kjer so klerikalci pod stalno kontrolo, so nekoliko ob-zirnejši, boječ se, da ne izgube v ljudstvu vseh simpatij, dasi tudi tu na zvit in premeten način uničujejo svoje politične nasprotnike, pa naj so ti že obrtniki, trgovci, uradniki, ali kdo drugi.
Sedaj so napovedali boj na nož gosp. Adolfu Ribnikarju.
V nedeljo so imeli shod, na katerem so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo „proti agitaciji mestnega uslužbenca Adolfa Ribnikarja, ki agitira za razpuščeno mestno upravo na način, ki se ne strinjaz resnico in ima celo značaj hujskanja."
Njihov namen je prozoren. Pritiskati hočejo na vladnega komisarja vlanega svetnika pl. Laschana, ki naj bi na željo in zahtevo Iv. Štefeta prepovedal g. Ribnikarju politično delovanje. Štefe sicer ve, da ni prav, ako zahteva to od vladnega komisarja; kajti sam je dejal na shodu:	„Mi
smo za svobodo in tudi mestni uslužbenec ima pravico posegati v javno življenje," vendar zahteva v isti sapi za g. Ribnikarja izjemo.
Klerikalci imajo vedno dvojno moralo. Lepo frazo v teoriji, bridko resnico v praksi.
Ne vemo sicer kaj stori vladni komisar, upamo pa, da ne bo nasedel Štefetu in ne bo zahteval od Ribnikarja nekaj, kar bi mu kratilo državljanske pravice, ki so danes tudi še uradništvu izven urada zajamčene.
Naravnost nečuvena bi bila zahteva, da bi slovenski uradniki morali biti politično mrtvi. Višek nesramnosti in predrznosti pa je klerikalna zahteva, da naj je politično brezpraven uradnik največjega avtonomnega slovenskega mesta.
Vladni svetnik Laschan ne bo sam v svojo skledo pljuval — tudi on je uradnik — in uverjeni smo, da on zna strogo ločiti delo gospoda Ribnikarja v uradu in izven urada.
Sicer pa klerikalna predrznost, ki bi rada uničila Ribnikarja stem, da pritiska z
vso silo na vladnega komisarja, ne sme ostati brez odgovora v napredni javnosti.
V	Ljubljani nismo še na deželi. Štefe še ni ljubljanski župan!
Klerikalci so na Ribnikarja divji, ker je razkril lumparijo, ki so jo hoteli klerikalci uganjati na shodih v Ljubljani. Dr. Peganov shod, po katerem se je spoznala vsa podlost, neumnost in predrznost klerikalcev, zveni klerikalcem po ušesih. Gosp. Ribnikar je na shodih govoril edinole resnico, je na shodih z vso vnemo zagovarjal interese ljubljanskega mesta in se osobito potegoval za nižje sloje. Vse to pa seveda lderikalcem ne prihaja prav pri agitaciji za volitve in vsled tega hočejo odstraniti Ribnikarja iz politike in sicer na prav lahek in poceni način. Ker mu ničesar očitati ne morejo in ker mu drugače ne morejo do živega, zato naj jim skoči na pomoč vladni komisar z represalijo. Zapomnijo pa naj si klerikalci, da imamo še zakone v Avstriji, ki čuvajo tudi magistratne uradnike, če bi se jim hotelo kratiti pravice.
Klerikalci pa naj tudi pomnijo, da napredna javnost ne bo ostala mutasta in da ne bo pustila, da bi se v Ljubljani na Štefetovo željo po krivici obglavljali njeni pristaši in najboljši delavci! Tega Ljubljana tudi pod vladnim komisarjem Laschanom ne bo trpela!
ljudsko štetje.
Češki narodni svet je izdal za bližnje ljudsko štetje, ki se vrši 31. decembra 1910. daljši razglas, ki se konča s sledečim pozivom na češki narod:
Pri ljudskem štetju naj se vsak drži sledečih pravil: 1. Vsak Čeh naj se v vseh okolnostih priglasi k češkemu občevalnemu jeziku.
2. Nihče naj ne zapiše poleg češčine tudi nemščine kot občevalni jezik, ker je nevarno, da bi se pozneje iz rubrike »občevalni jezik" češčina črtala.
3. Zastopniki družin, pripišite pri vsakem členu svoje družine posebej in z besedami 'češčino kot občevalni jezik, (torej ne le z dvema vejicama, ali podobno). Po predpisih imajo zastopniki družin tudi pravico določiti občevalni jezik otrok, ki še ne govore, gluhonemih, slaboumnih.
4. Samostojne osebe, ki žive v tuji družini v skupnem gospodarstvu, torej pomočniki, vajenci, krščence in druga družina, prenočevalci, osobenki itd. imajo pravico samostojno razsojati o svojem občevalnem jeziku in jim torej zastopnik družine, v kateri prebivajo, ni opravičen določevati občevalni jezik.
5. Vsak Čeh, ki bi se mu zaradi tega, ker je češčino prijavil kot občevalni jezik kakorkoli ali od kogarkoli grozilo, naj takoj to naznani v uradu (okr. glavarstvo, ozir. namestništvo.) s prošnjo za obrambo in če
se njegovi prošnji ne bo takoj ugodilo, naj se obrne na c. kr. ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju in sočasno na češke poslance, s posredovanjem Narodnega sveta. Isto naj stori vsak, ki bi kaj izvedel o grožnjah ali pritisku od nasprotne strani na svoje rojake. Češki poslanci vseh strank so obljubili zdatno pomoč in intervencijo v vseh takih slučajih.
6. Ako bi si komisar dovolil pri rubriki »občevalni jezik" kake neumestne opombe ali ko bi celo prigovarjal, da zapišite za občevalni jezik nemščino namesto češčine in podobno, ga v tem nedostojnem postopanju v dostojni obliki takoj zavrnite in zagrozite mu, da ga naznanite uradu; ako bi komisar takoj ne prenehal s takim postopanjem naznanite to okr. glavarstvu in obenem češkemu »Narodnemu svetu", da poslanci store primerne korake.
7. Vsak naj se trdno prepriča, s tem da si pogleda polo, ali je bila rubrika »občevalni jezik" izpolnjena tako, kakor je sam izjavil in naj takoj protestira, če se ni tako zgodilo.
8. Vsak zaveden Čeh naj agitira med svojimi neodločnimi rojaki, da naj ne izdajo svoj narod pri tem štetju, ki je tako važno za naš nadaljni razvoj in za eksistenco naših narodnih manjšin!
Vse te točke veljajo v polni meri tudi za nas. Še par tednov manjka do štetja in pri nas je vse tiho. Tudi za nas je 31. december t. 1. važen dan, ki bo imel pomen za celih deset bodočih let. Slovenci, ne pozabite, da je vaš materin jezik slovenski in pazite, da se bo rubrika »občevalni jezik" prav izpolnila pri vas in pri drugih. Ker nimamo narodnega sveta opozarjamo vse narodne kroge, da store svojo dolžnost.	____________
Splošni pregled.
Khuen o banu.
Ministrski predsednik Khuen Heder-vary je govoril v ogrskem državnem zboru, in je rekel, da sedanji hrvatski ban ne zasluži zaupanja ogrske vlade. O Reki je rekel, da vlada neče preiskavati nje državno-pravno stališče in da tudi ne bo nastopila proti rabi italijanščine. O volilni reformi je trdil Khuen, da bi jo bila morala izvršiti že prejšnja vlada, sedaj pa, da pride prej reforma armade na vrsto, nego volilna reforma. — Zanimivo je, kar je rekel Khuen
o	banu, ker je s tem mogoče presoditi, kako stališče ima ban, ki ne zasluži niti zaupanje ogrske vlade niti — hrvatskih strank.
Angleške volitve.
Pri angleških volitvah se gode razni boji, ki so razumljivi vsled razburjenja, ki vlada med prebivalstvom. — V Belfastu je celo neki deček streljal na drugega dečka, ker je bil drugačnega političnega prepri-
čanja. Kancler George je bil v svojem okraju zopet izvoljen. Redmond se je izjavil, da bo veto takoj odpravljen, ako pri sedanjih volitvah lordi propadejo, in bo komerula sprejeta. Churchill je v nekem govoru izjavil, da dobi vlada veliko večino in s tem čaka veto le odločitev trona. S sedanjimi volitvami mora pasti odločitev. — V zadnjih dneh vendar zanimanje pojema, ker stranke ne bodo dosegle velikih izprememb v številu poslancev.
Revolta v Braziliji.
Nezadovoljni mornarji so po svojih prvih vspehih poskusili iznova svojo nevarno igro in sedaj jim je izpodletelo. Proti upornim ladjam, ki so se zbrale pri otoku Cobras, so začeli streljati z vojnih ladij, katerih moštvo se ni pridružilo upor-nežem. Nastal je hud boj, pri katerem so imele uporne ladje težko stališče, ker so jih dosegle kroglje tudi iz trdnjave. Ob 3. uri popoldne so imeli na uporniških ladjah že tako velike izgube, da so mornarji prosili za premirje. V mestu je nastalo veliko razburjenje, ker bi se bile ladje upornežev obrnile takoj proti mestu samemu, ako bi prebili vrsto ladij. Po premirju se je začel nov boj, pri katerem je prišlo do splošnega bombardiranja. Šrap-neli upornih ladij so dosegli breg in kroglje so padale celo v ulice okoli senata. Več ljudij je bilo ubitih. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje za 30 dni. Na strani upornih vojakov je padlo čez 200 mož. Vse njihove utrdbe so uničene. V mestu je zopet mir in se smatra boj za končan.
Nemiri v Siriji.
V	Siriji so naenkrat izbruhnili nemiri med beduini, ki so napadli mirno prebivalstvo, pri čemer je bilo več ljudij ubitih in ranjenih. Beduini so napadli tudi turške vojaške posadke, ki, so se morale umakniti v trdnjavo Kerak. Cete beduinov so z vso silo napadle trdnjavo in je bila za njo velika nevarnost, med tem so odšle proti beduinom pomožne čete, ki so razgnale beduinske množice na vse strani. Ker se je bati nadaljnih bojev, je sklenila turška vlada vse potrebno in je odšlo 25 bataljonov v Sirijo. Nad deželo je proglašeno obsedno stanje. Boji po raznih krajih se nadaljujejo.
Novi nemiri v Albaniji.
Kakor poročajo listi iz Carigrada, je nastalo novo gibanje med Albani. V vila-jetu Kosovo so se začeli novi boji proti turškim četam, ker so v zadnjem času surovo nastopale proti Albancem in njihovim rodbinam. Splošno se sodi, da nastane nov upor. Čudno je to, da imajo Albanci mnogo orožja, kljub temu, da jih je dala turška vlada po prvi vstaji razorožiti in so turški vojaki odnesli skoraj vse orožje iz dežele. Zato se sodi, da je organizirana nova vstaja.
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[185)
Ko je bil z ogledovanjem gradu gotov, so papeža nastanili v razkošnem stanovanju, kamor je bila Lukrecija prenesla ves sijaj, s katerim se je obdajala v Rimu. To stanovanje je štelo kakih deset sob. Stari Borgia je skrbno pregledal vrata in ključanice. Šele nato se je zdel nekoliko pomirjen.
Odslovil je služabnike, ki so se gnetli okrog njega in je ostal sam z Lukrecijo, ki je postajala čimdalje bolj nemirna. Mislila je, da ji bo papež razložil, zakaj je prišel na Caprero. Toda kakor dobro je poznala svojega očeta, vendar ga še ni poznala do dna. Staremu lisjaku na videz niti ni prišlo na um, da bi razlagal in pojasnjeval, nego vprašal jo je nenadoma:
,Po kaj si prišla semkaj na Caprero, hčerka?"
»Saj veste, oče, da prihajam od časa do časa . . .“
»Torej nimaš nobenega posebnega vzroka, da bi se zatekla na Caprero?"
»Nobenega, oče," je odgovorila ona z zelo naravnim glasom.
»Ti torej ne veš, kaj se godi?"
»Ali se kaj godi?" je vzkliknila Lukrecija, resnično vznemirjena.
»Hčerka, godi se to, da je Cezar popolnoma poražen, da se Rim dviga in da se ob tej uri nemara zbira konklave da odstavi Aleksandra VI."
Lukrecija je ostrmela, vsa prestrašena.
»Potemtakem," je izpregovorila ob lahnem drgetu, »vas vodi na Caprero . . .“
»Strah, dete moje!" jo je prekinil starec z zamolklim ‘glasom.
»Strah! . . . Ah, oče, vi niste nikdar rabili te besede ... pa najsi je bil položaj še tako hud . . . Zberite svoj pogum! Ali so naše reči zares v tako obupnem stanju? ..."
Papež je prikimal z glavo. Nato je vstal ter nadaljeval počasno se izprehajaje po sobi:
»Nekega dne sem storil gesto, ki me bo pripravila še do krvavih solz . . . Kakšna blaznost mi je tisti dan zatemnila oči? . . . Kateri zli duh mi je vdahnil tisto nesrečno misel, ki je bila prvi vzrok naše pogube? . . .“
»Ne razumem vas, oče."
»Nekega dne je v mojem oratoriju v Vatikanu neki človek nesramno zavrnil ponudbo, ki sem mu jo storil . . . Cezar je planil nadenj, da ga zabode — jaz pa sem zadržal Cezarja! Prijel sem ga za roko, ki je vihtela bodalo! . . . Tisti človek je ušel ... bil je v Montefortu ... in on je tisti, ki je uničil Cezarjevo armado! ..."
»Ragastens!" je kriknila Lukrecija z zamolklim srdom.
»En sam dan je zadoščal," je nadaljeval stari Borgia. »To ljudstvo, ki se je treslo pred menoj, je dvignilo glavo, kakor hitro je izvedelo novico o katastrofi . . . Spoznal sem, da mi Rim uhaja izpod rok ... In celo v Tivoli sem zasačil okrog sebe zlovešče poglede ... In zbal sem se! Toliko brezuspešnih naporov! . . . Toliko uničene mogočnosti! Mislil sem, da gradim na skali, zdaj pa vidim, da je stala trdnjava moje slave na pesku . . . Pravim ti, bojim se! . . .
»Lukrecija, Lukrecija! Zdaj zaupam samo še tebi Ti veš, kako sem te vedno ljubil, kako sem te imel rajši od tvojih bratov, rajši celo nego Cezarja! Ti poznaš vso mojo misel, postavil sem te bil za tajno vedeževalko ki je narekovala diplomatko, kateri se klanjajo vladarji . .’ . Lukrecija, kaj ne da boš branila svojega starega očeta ?
Kaj ne, da boš varovala starega leva, ki ga vse zapušča in ki ga hočejo zdaj raztrgati volkovi in lisice? . .
»Ah, oče!" je vzkliknila Lukrecija. »Ali morete dvomiti o tem? . . . Tukaj ste varni, popolnoma brez skrbi. Ne^ bojte se ničesar več. Toda oče, dajte, da vam povem* vaš nemir je pretiran. Ako je Cezar premagan, si bo zbrai drugo armado ... En sam poraz je premalo, da bi izbrisal toliko zmag ... Kar se pa tiče tega razbojnika Ragastensa, sem že pripravila maščevanje . . . takšno maščevanje, da bo ta brezumnik umiral v mukah najstrašnejšega obupa’.. “
»Kaj praviš? ... Oh, če bi bilo resnica!"
»Ne dvomite, oče! . . . Nemudoma hočem poslati nekoga k Cezarju. On mora priti semkaj ..."
Papež se je vzravnal.
»Cezar!" je dejal z gnevom, ki se je družil z grozo. »Cezar! . . . Ah, spoznaj vso mojo misel, spoznaj vso resnico! . . . Med tolikim številom kardinalov, ki preže na tiaro ter snujejo mojo smrt, med tolikimi velikaši, ki na
tihem žele mojega padca, želi moje smrti najbolj goreče_______________
Cezar, tvoj brat in moj sin! Ne ugovarjaj mi... Proučeval sem ga . . . Zalotil sem čudne poglede v njegovih očeh, poglede v katerih se je bliskala misel očetomorstva Uganil sem, tako ti, pravim! . . . Cezar hoče biti papež' namesto mene ... Če pride Cezar semkaj, pride zato, da me umori ..."
(Dalje.)
Boj za svete krave
med Hindusi se še vedno nadaljuje. Angleška vlada je izjavila, da se ne bo vmešavala v versl<e zadeve, vendar je poslala svoje vojaštvo, da napravi mir.
Dnevne vesti.
Seja izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke je danes (14. t. m.) ob
6.	uri ^zvečer v pisarni g. dr. Tavčarja.
Čez 4 miljone kron dvignili so zadnje dni v ljubljanskem klerikalnem denarnem zavodu. Klerikalci so radi tega vsi iz sebe in se boje svojega popolnega gospodarskega poloma. Posebno vodja „Ljudske posojilnice" g. Kastelic je v velikih skrbeh. Mi nimamo nobenega povoda skrivati klerikalne grehe in bomo ravno tako brezobzirni, kot so klerikalci naprain napredjakom.
Pritožbe glede dopošiljanja „Jutra“ nam prihajajo pogosto z dežele. Neki naročnik na Gorenjskem se pritožuje, da dobiva list šele popoldne, pogosto pa šele drugi dan. »Jutro" gre na Gorenjsko z vlakom ob 7. uri zjutraj in ga morajo naročniki dobiti najmanj dopoldne, ako ni drugih ovir.
Prstan za g. Razingerja »Glasbena Matica", kakor se nam sedaj iz zelo zanesljivih virov poroča, ni kupila pri Nemcu Eberlu, ampak pri g. Vechiettu, ki je član »Glasbene Matice" in je bil svoječasno tudi član pevskega zbora.
Manilestacijskl shod, ki je bil naznanjen na prihodnjo nedeljo v „Mestnem Domu" v Ljubljani se ne vrši, ker so se zgodile med tem važne izpremembe, vsled katerih je postalo vprašanje za sedaj manj aktualno. Slov. akad. mladina pa bo povzdignila svoj glas, takoj, ko bo to zopet zahtevalo vprašanje slov. vseučilišča.
Predavanje »Akademije". Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija" priredi danes, dne 14. t. m. v veliki dvorani »Mestnega Doma" ob 8. uri zvečer javno zelo zanimivo predavanje. Predava g. dr. Mirko Pečar, odvetnik v New-Yorku o temi: Življenje v Ameriki s posebnim ozirom na priseljene Slovane. Pričakujemo, da bo cenjeno občinstvo popolnoma napolnilo dvorano. Vstop prost.
Ni prav! Poroča se nam: Trgovsko-obrtniška zbornica je podelila eno izmed jubilejnih ustanov za onemogle obrtnike in vdove neki Katarini Bernik, kovinarja vdovi, ki živi v primeroma dosti dobrih razmerah, a razun tega njen mož ni izvrševal svoje obrti na Kranjskem, nego na Dunaju, kjer hrani njegova vdova še sedaj domovinsko pravico. Trgovska zbornica bi morala podeljevati te ustanove resnično potrebnim obrtnikom oziroma njih vdovam s Kranjskega, kjer je na stotine onemoglih obrtnikov, oziroma revnih obrtniških vdov, na katere bi se v prvi vrsti morala ozirati »Trgovsko-obrtniška zbornica Kranjska".
Slovensko deželno gledališče. Peta uprizoritev „Ta n n h a u s e r j a" je po številu obiskovalcev žal zaostala za dosedanjimi. Gg. solisti so utrdili svoj v splošnem dobri renommee in ostali na oni višini, na kateri smo jih sicer navajeni videti. — Glede okiskovalcev pa si dovoljujemo sledečo opazko: V vseh resnih gledališčih je upeljana hvalevredna naredba, da se prepozni obiskovalci puščajo med aktom izključno le na stojišče, ravno pa tudi ni dovoljeno odhajati iz gledališča pred koncem akta ter motiti tako ostalih gostov. Nemuzikalni gostje, ki ne morejo pričakati konca, naj po našem mnenju sploh raje ne obiskujejo opere. —a—
Dobrodelno društvo tiskarjev priredi, kakor &mo že poročali, v nedeljo, dne
Mali listek.
Književnost, gledališče in umetnost.
MILČINSKEGA SLOVENSKE PRAVLJICE.
Že dvakrat se je naslajalo ljubljansko občinstvo, mlado in staro, z mičnimi in čudovitimi pravljicami, ki mu jih je pripovedoval gosp. Milčinski. Tega pisatelja smo poznali do zadnjih let le bolj kot humorista, včasih dobrovoljno-šegavega, drugikrat zopet zbadljivo-satiričnega. Sedaj je pa stopil pred nas in našo radovedno vanj strmečo drobno mladino kot pravljičar, in to takoj lahko pripomnimo, kot najboljši pravljičar. Ni ga bilo doslej med nami, ki bi se bil tako uglobil v otroško dušo in ki bi ji znal najti tako primerno snov za zabavo. Poklic — g. Milčinski je znan in priznan višji sodni uradnik, kateremu je izročena skrb za zanemarjeno mladino — ga je privedel v tesnejši stik z otrokom ter mu odprl svet, kamor navadno ne zre naše oko. Menimo, da sodimo prav, ako trdimo, da je tu iskati povoda za njegove pravljice. •Hrane hoče podati gosp. Milčinski zanemarjeni otroški duši, hrane, po kakršni hrepeni, ki se ji pa žalibog deli s tako skopo žlico. Vkljub vsem tehnično dovršenim igračam in uprav zaradi tega, strada duša otroka naše
18. t. m. ob 4. uri popoldne božičnico na korist sirotam in vdovam umrlih tiskarjev v sokolski telovadnici Narodnega doma. Pri božičnici sodeluje salonski orkester in bodo po končanem vsporedu vsi otroci, ki še niso prekoračili 10. leta in ki pridejo v spremstvu starišev, obdarovani s slaščicami, sadjem i. dr. Kdor bi hotel svoje otroke obdariti še z drugimi darili, naj ista prinese v nedeljo dopoldne v telovadnico Narodnega doma. Vstopnina 50 vin. za osebo, otroci prosti. Ker ima prireditev jako človekoljuben namen, je pričakovati obile udeležbe, in se darilom ne stavijo meje.
Razmere v kurilnici na južnem kolodvoru. Poročajo nam: Ko je bil načelnikom kurilnice na tukajšnjem južnem kolodvoru imenovan Slovenec g. Šega, so vsi delavci pričakovali, da bodo tudi zanje napočili enkrat boljši časi. Žalibog, da so se vsi zelo zmotili. Zlasti ubogi kurjači so še veliko na slabšem, kakor so bili poprej. Delati morajo, kakor črna živina; niti eno nedeljo, niti en praznik še niso dobili dopusta. To gotovo ni taktno. Mislimo, da so ravno kurjači najbolj potrebni počitka, saj imajo tudi najbolj naporno delo. Dobro bi bilo, če bi se gg. strojni mojstri malo ozirali tudi na strojevodje in kurjače in ne delali vse po svoji volji. Vsakega človeka enkrat mine potrpežljivost. Pričakujemo, da bo g. načelnik stvar preuredil in se pobrigal tudi za nižje sloje, ki so ravnotako potrebni nedeljskega počitka.
Sodnijski izpiti pri višjem deželnem sodišču v Gradcu se prično v letu 1911 v treh terminih in sicer dne 20. februarja, 29. maja in 29. septembra.
Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon" priredi tudi letos običajni Silvestrov večer dne 31. t. m. v veliki dvorani »Mestnega Doma" z zelo zanimivim vsporedom.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo vabi uljudno vse svoje redne in podporne člane, da se blagovolijo vdeležiti sigurno rednega občnega zbora, ki se vrši v nedeljo dne 18. t. m. točno ob polu 10. uri dopoldne v restavraciji pri »Novem svetu", Marije Terezije cesta. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Važni ukrepi in raznoterosti.
Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem naznanja, da je gosp. Fran Gombač, kletarski nadzornik, obljubil ob priliki gostilničarskega shoda dne 15. t. m, za gostilničarstvo jako važno poročilo, ki bo za vsakega gostilničarja koristno in zelo pomembno. Upamo, da so cenjeni tovariši po deželi in vseh krajih vabila porazdelili in tudi z besedo navdušili stanovske tovariše za poset tega velevažnega shoda. Čim več tovarišev bo, tem izdatnejši bodo tudi naši sklepi in zahteve po nam pripadajočih pravicah. Naj nihče ne štedi teh malih stroškov za pot v Ljubljano, trud in izdatek mu bodeta po drugi strani mnogoterno povrnjena. Geslo bodi: vsi na shod v četrtek, dne 15. decembra v Ljubljano.
Pozor! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani sestavlja svojo bilanco na solnčno leto; zato se vsi izza 31. decembra 1. 1910. prejeti zneski zaračunajo meseca januarja 1. 1911. in ne pridejo v poštev za bilanco 1. 1910. Vljudno prosimo vse podružnične blagajnike in vse oskrbnike nabiralnikov, da pošljejo po čekovih položnicah ali po poštnih nakaznicah prispevke prispevke družbi sv. Cirila in Metoda najkasneje do 25. decembra 1910. — (Naslov: družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.)
Napad in zlobne poškodbe. Kakor smo že poročali, so približno pred enim tednom trije zlikovci nekemu posestniku
dobe, kajti hrane ji ne pripravlja skrbna ljubeča m a m i ca — f a n t a -zija, ampak, tuja, akuratna in stroga odgojiteljica — tehnična veda.
Najbojši duhovi vseh narodov so začutili to puščobo, ki razdeva otroško dušo in se trudijo, da bi pričarali tudi sedanjim otrokom tisti krasni svet, v katerem so se gibali, skakljali in rajali otroci naših prednikov. Pesniki in slikarji skušajo zadovoljiti na videz tako skromno, a pravzaprav zelo izbirčno otroško fantazijo. To težko, a nadvse hvaležno nalogo — ni ga hvaležnejšega publika, nego so otroci! — so prevzeli trije slovenski umetniki: g. Milčinski kot pripovedovalec, gg. Birolla in Gaspari kot risarja, ter hočejo naši deci pripraviti nekaj takega, česar ima v zvrhani skledi pred seboj deca drugod: angleška, nemška, ruska. Pri nas pa razen »Palčkov-Poljancev" v kongenialnem prevodu Župančičevem, nimamo skoro nič, kar bi se količkaj dvigalo nad navadno mero — vsaj kar se tiče ilustrirane strani ne.
Ker je založbo knjige prevzel Schwent-ner, ki ji bo gotovo preskrbel sijajno opremo, smemo se menda upravičeno nadejati, da nam ta nedostatek vsaj deloma odpravijo ilustrovane pravljice Milčinskega, ki se nam obetajo za letošnji Božič. Mi in naši otroci jih željno pričakujemo.
na Žabjeku pobili vse šipe in potrli vrtno vrtno ograjo. Ko jih je nato posestnik zasledoval do Vodnikovega trga, ga je eden izmed fantov tako udaril pod desnim očesom, da je še danes bolan. Kakor je sedaj policija dognala, so imenovani trije zlikovci v isti noči napadli tudi neko v cerkev idočo žensko, jo oskrunili in ji zlomili dežnik. Policija je aretirala tri zlikovce, baje celo iz priznanih frakarskih krogov, ki so na sumu, da so izvršili gori navedena dejanja.
Nezvest uslužbenec. Jakob Zernec iz Blata pri Grosupljem je služil v Linhartovi ulici za hlapca. Ko je zapazil, kam njegov tovariš spravlja denar, mu ga je ukradel in skril v hlev. Toda lastnik je prišel kmalu na sled in poklical stražnika, nakar je tatinski uslužbenec priznal svoje dejanje. Prinesel je sam iz skrivališča ukradeno denarnico, v kateri je bilo 22 K denarja. Bil je na mestu aretiran in izročen sodišču.
Srdit zaljubljenec. Ko je predvčerajšnjem prišla neka gospa k nekemu trgovskemu sotrudniku na Poljanski cesti, ki je imel ljubavno razmerje z njeno hčerko in ga okregala, ga je to tako zelo razburilo, da jo je pahnil po stopnjicah in vrgel čevlje in krtače za njo. Gospa, ki je zadobila več lahkih telesnih poškodb, je zadevo naznanila policiji.
V	steklena vrata padel. Predvčerajšnjem ponoči se je v neki gostilni v Kolodvorski ulici sprlo več gostov. Prepir se je nadaljeval tudi na cesti. Pri tem se je eden izmed razgrajačev s tako silo zaletel v steklena vrata tamošnje kavarne, da je razbil eno veliko šipo. Sam pa je ostal nepoškodovan.
Opozarjamo na novo galanterijsko knjigoveznico, ki jo je otvoril v zadnji dobi g. Albert Feldstein na Radeckega cesti 12., kot narodno podjetje. Več glej v inseratu.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur“ v Ljubljani. Sprejme se: 3 kontoristi, 1 potnik, 1 poslovodja, 6 pomočnikov mešane stroke,
1	pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 4 prodajalke, 5 učencev. Službe išče: 1 knjigovodja, 2 korespondenta1 3 kontoristi, 3 potniki 2 poslovodja, 22 pomočnikov mešane stroke, 6 pomočnikov železniške stroke, 8 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 10 blagajničark, 14 prodajalk, 4 učencev 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Sodovalilca v Senožečah.
Javlja nam naš dopisnik iz Senožeč:
Deževati je ponehalo, ko izvem novico o sodovalilcih, o katerih je že »Jutro" toliko in toliko pisalo. Čas sem imel in nekoliko tudi iz radovednosti, zato se odpravim na pot, da si ogledam ta »potujoči" sod okrog sveta.
Kmalu sem bil med množico tržanov, ki so radovednih obrazov silili v ospredje, da si ogledajo ta dva čudaka. Par prav smešnih je palo na njun račun.
Zdajci pa prikrevsa počasnih korakov stara ženica, pravijo, da je precej vraževerna. In ko se prerije skozi množico in ju zagleda, se skoraj onesvesti, začne delati križe in mrmra nekaj ter zbeži.
Seveda, da smeh ni izostal osobito pri otrokih ne, ki nikakor ni hotel ponehati. Kaj se je zgodilo s to ženico pozneje ne vem, le toliko sem izvedel, da ponoči dolgo ni mogla zaspati in je šla trikrat
GASILSKI KOLEDAR ZA LETO 1911.
(Sestavil Fr. Ks. Trošt, zvezni tajnik. Cena 50 vin. Čisti dohodek je namenjen ,Ces. Fran Jožefa I. jubilejni ustanovi za v službi ponesrečene gasilce, ozir. njih vdove in sirote. IV. letnik.)
Poleg navadne koledarske vsebine ima gasilski koledar tudi seznam gasiiskih društev, ki so zastopana v »Zvezi prostovoljnih gasilnih društev na Kranjskem", poročilo o slovanski gasilski zvezi in o slovenskih društvih na Štajerskem in v Primorju. Dalje hrvatsko-slovanska vatrogasna zajedinica, dalmatinska društva, Bosna in Hercegovina.
Koledar prinaša tudi podobo in življenjepis ces. svet. Karla Vozaba, predsednika »Slovanske gasilske zveze" in Ludvika Štriclja, načelnika ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnegav društva. Primerni so tudi članki, kakor: Šola in gasilstvo, zakaj so vaje gasilcev potrebne in kako naj se vrše, dolžnosti zveznih gasilnih društev i. dr.
Vzorci na koncu koledarja bodo prav prišli članom in predsednikom gas. društev. Pripoznavamo velik dobrodelni in kulturni pomen, ki ga imajo naša gasilna društva po mestih in po deželi in tak koledar je zmožen podati smisla za organizacijo in za pravo pojmovanje gasilskih dolžnosti.
okrog hiše in je škropila in molila ... ne vedo kaj . . .
Menda bo dobro pomnila, kdaj sta bila sodovalilca v Senožečah in prav tako mi, ki smo se naslajali ob njunem prihodu in početju. Samo »enega" niso zrle moje oči, »onega", ki včasih prav rad kako smešno pove in se udari pod »komolcem".
Naposled se prerijem tudi jaz do soda in sodovalilca in sem se pomenkval ž njima nekaj časa. Za spomin na nju sem si kupil par razglednic. Marsikaj sem še zvedel od njiju, pa rajše zamolčim, »Govoriti je srebro, molčati zlato!" Prenočila sta v trgu. Drugo jutro ob 8. uri pa sta zopet nadaljevala svojo začeto pot. Bogve, kaj ju še vse doleti in če bomo še kaj slišali o njih in o sodu.	Macafura.
Razne vesti.
* 271etna stara mati. Čast, biti že v 27. letu stara mati, ima neka kmetica v Bekes-Czabi na Ogrskem. Ona sama je postala mati že s trinajstim letom. Povila je tako krepko deklico, da je ista postala že s 14. letom sposobna za zakon, se tudi omožila in ravno tako povila krepko deklico. Imenovana kmetica Je torej postala že s 27. letom stara mati. Če bo šlo še tako naprej, bo lahko že z 41. letom prastara mati.
* Morilec in požigalec. V mestu Zittau na Nemškem so našli pretekle dni vdovo Gedlich in njeno hčerko mrtvo. Da bi morilec izbrisal vsako sled, je nato zažgal še hišo. Preiskavanja so dognala, da je brezsrčnež najprej vdovo Gedlich in njeno hčerko umoril, nato pa obe polil še s petrolejem, vsled česar je bila tudi hiša kmalu v ognju. Morilec je neki delavec z imenom Dohring in se že nahaja v rokah pravice.
* Moderni gosji tatovi. V kraju Mo-sach pri Monakovu so te dni pokradli ne-broj gosi in rac. Nekemu veletržcu je izgi-uilo v eni noči nič manj kakor 62 gosi, ne da bi se moglo tatove izslediti. Vsem se je čudno zdelo, kako je bilo mogoče krasti gosi, ne da bi sosedje slišali kako vpitje ali kake sledove krvi. Sedaj pa je policija dobila na nekem dvorišču steklenico, v kateri so se še nahajali ostanki neke oma-inilne tekočine.
* Sto ljudi zmrznilo. Iz Petrograda poročajo: Okoli 20 ruskih vlakov je v Sibiriji vjela strašna nevihta, kateri so še sledili velikanski snežni zameti. Vsi vlaki so morali obstati na tiru. Par lokomotiv, ki so primrznile, je sneg popolnoma zasul. Potni-nikom primanjkuje že okolu tri dni hrane. Delavci se branijo razgrebsti sneg iz tira, ker nimajo zato potrebne obleke. Nad 200 potnikov je že zmrznilo v snegu. Vlada je odposlala vojaštvo na pomoč.
* Strašna rodbinska žaloigra. Dne
10. t. m. se je v 13. okraju na Dunaju odigrala strašna rodbinska tragedija. Soproga stotnika Karla Poppa je ustrelila oba svoja nedoletna otroka, potem pa še sebe. Vzrok je neznan. Vendar je nesrečnica svoje dejanje gotovo izvršila v trenotni blaznosti. Mož je bil v onem času odsoten in se je nahajal na službenem potovanju.
Najnovejša telefonska In brzojavna poročila.
Ministrska kriza.
Dunaj, 13. decembra. Političen položaj, ki je nastal vsled demisije Bienertho-vega kabineta, je še vedno nespremenjen. Zatrjuje se z gotovostjo, da bo novo ministrstvo imenovano najbrže po novem letu. Kakor se splošno domneva, bodo baron Bienerth, dr. Weisskirchner, grof Stiirgkh, Georgi ostali na svojih mestih. — Seja proračunskega odseka, ki je bila sklicana za danes, je bila odpovedana, da se jugoslovanski delegati posvetujejo, kako stališče naj zavzamejo nasproti italijanski vseu-čiliški zahtevi.
Državni zbor.
Dunaj, 13. decembra. Današnja seja državnega zbora je trajala samo dve uri. Ministrski predsednik je naznanil zbornici, da je celokupno ministrstvo demisijoniralo, kar je zbornica vzela na znanje. Nato je poslanec Kalina interpeliral predsednika radi zadnjega postopanja v zbornici. Predsednik je odgovoril takoj in izjavil, da se je to le pomotoma izvršilo. Nato se je oglasil k besedi kot glavni contra-govornik proti bančni predlogi poslanec Šramek, ki je izjavil, da bo glasoval proti isti. Takoj potem je bila seja zaključena.
Haerdtl — štajerski cesarski namestnik.
Dunaj, 13. decembra. Zatrjuje se, da stopi sedanji štajerski namestnik grof Clary v najkrajšem času v pokoj. Za njegovega naslednika je baje že določen sedanji minister za notranje zadeve baron Haerdtl.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 13. decembra. V današnji seji ogrske zbornice je bil sprejet proračunski provizorij.
Češko-nemška spravna pogajanja.
Praga, 13. decembra. Češko-nemška spravna pogajanja se bodo pričela v prvem tednu prihodnjega meseca, in sicer v Pragi, ne na Dunaju.
Duhovniško perilo pred sodiščem.
Zader, 13. decembra. Danes se je pričela pred tukajšnjim sodiščem senzaci-jonelna obravnava proti župniku Tomaše-viču in njegovi ljubici Ostojič, ki sta nagovorila nekega slugo, da je umoril župnikovo teto Ručigaj. Obravnava bo trajala 7 dni. Poklicanih je 118 prič.
Vseslovanska pevska zveza. — Slovanski časnikarski kongres.
Sofija, 13. decembra. Odbor zadnjega vseslovanskega kongresa v Sofiji je sklenil pričeti akcijo za ustanovitev vseslovanske zveze pevskih društev. Ustanovni shod se vrši meseca januarja 1. 1911. v Belgradu. Letošnji slovanski časnikarski kongres se vrši po Veliki noči v Belgradu.
Uvoz orožja za Srbijo.
Bel grad, 13. decembra. Turška vlada je dovolila uvoz bojnega orožja za Srbijo po progi Solun-Niš.
Reaktiviranje majorja Okanoviča.
Belgrad, 13. decembra. Veliko senzacijo po vsej Srbiji je povzročil danes kraljevski ukaz, s katerim se reaktivira bivši major Okanovič, ki je eden najhujših nasprotnikov kraljeviča Gjorgja, na katerega zahtevo je bil poprej tudi vpokojen.
Dijaške demonstracije v Zagrebu.
Zagreb, 14. decembra. Včeraj so se dijaške demonstracije v Zagrebu nadaljevale in zavzele še večje dimenzije. Dijaštvo je pred vseučiliščem manifestiralo za repro-citeto zagrebškega vseučilišča in zahtevalo takojšnjo rešitev vprašanja. Na vseučiliškem trgu je stalo nebroj stražnikov. Rektor dr. Rorauer je miril dijaštvo, kar pa ni dosti pomagalo. Dijaki so namreč zahtevali, naj se policija iz trga takoj odstrani.
Princ Hohenlohe — češki cesarski namestnik.
Dunaj, 13. decembra. Na Dunaju se razširja govorica, da je današnja prisotnost tržaškega cesarskega namestnika princa Hohenloha v državni zbornici, v zvezi z njegovim imenovanjem češkim cesarskim namestnikom.
Gosli za 145.000 dolarjev.
Praga, 13. decembra. Poroča se, da je znani slavni češki virtuoz na gosli, Jan Kubelik, kupil v južni Ameriki neke gosli za 145.000 dolarjev. Gosli so baje stare že čez 100 let.
Kriza v nemškem ministrstvu.
Berlin, 13. decembra. Dosedanji ju-stični minister Besele je zgubil cesarjevo zaupanje in bo radi tega v najkrajšem času demisijoniral.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska .Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
Izjava.
V včerajšnjem „Slovencu“ čitam, da so v nedeljo v neki dvorani S. K. S. Z., torej pri zaklenjenih vratih, zborovali klerikalci. Na tem shodu so se očividno klerikalni govorniki — sodeč po »Slovenčevem" poročilu — pečali edinole z mojo osebo. Ker čitam v tem poročilu ravzne laži in izmišljotine in berem, da je Štefe na shodu namigaval tudi v tem smislu, kakor da bi jaz na shodu pri Franceljnu se hotel dotikati osebne časti deželnega predsednika gospoda barona Schwarza, izjavljam tem potem, da tega nisem storil in da mi niti na misel ni prišlo žaliti omenjenega gospoda.
V Ljubljani, 14. decembra 1910.
Adolf Ribnikar.
Mali oglasi.
Beseda 5 Tin. — Za one, ki Iščejo službe 4 rin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in sc plačujejo v naprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Lokal, v katerem se sedaj ^nahaja mesarija, se odda v najem s 1. februarjem 1911, Stari trg št. 19, II. nadstr.	434/3—1
Dijak pete reulke iščejjinstrukcije. Naslov pove inseratni oddelek „Jutra“.	437	3—1
Izkušen kurjač in strojnik z večletnimi, dobrimi izpričevali, izurjen vsakovrstnih parnih in elekričnih strojev išče službe, gre tudi na deželo. Naslov: A. K., Novi Udmat štev. 39.	«££©5!	435/3-1
Poslano)
Ni moja navada, da bi se na vsako babje klepetanje ozirala ali sploh reagirala. Da se pa nek gospod spodtika nad menoj, in to v prilog nasprotnikov moje osebe, še celo na javnem trgu, da sta se dva dijaka višje realke, ki sta šla za menoj, izrazila sledeče: .Poglej, pa se nič ne stori iz tega".
Kaj si je neki mislil oni gospod, ki je stal pred dež. dvorcem, ki je celo stvar opazoval, tega ne vem. Zgodilo se jc pred osmo uro zjutraj. Da se nič ne storim iz tega, moram izjaviti le to, da nimam toliko izobrazbe kot dotični gospod, ker nimam toliko šol. Če bi pa imela toliko šol, kot jih ima dotični gospod, bi bila mogoče ravno tako zmožna posluževati se izobrazbe, proti katerikoli osebi na javnem prostoru. Tujim ljudem že ne morem vzeti za zlo, ker bog zna, kako se me slika proti njim. Domačinom, katerim je stvar popolnoma znana, sc pa mora nehote vsiliti vprašanje, iz kateregakoli stališča zavzemajo to podlost proti moji osebi. Iz dobičkanos-nosti ali iz zavisti ? Ne smete pa misliti, da se bode opralo umazano perilo, kot gotovi krogi žele, kakor ga je pral dne 5. nov. krog pete ure pop. v neki zdravniški ordinaciji na Dunaju nek častnik generalnega štaba. Pač veliko ponižanje tako visoke osebe Sicer nastane vprašanje: Čemu, ko ni kriv? Ne mislite' pa, kakor se je zemlja napolnila s skrivnostjo, tako se bode napolnil tudi zrak, vzlic vsem prizadevanjem in šikaniranjem z ozirom na spremembe merodajnih faktorjev.
Kar se tiče postavljanja, ni treba nobenemu misliti, da si bodem jaz krajšala pota pri mojih opravkih, ker nimam ničesar na vesti, da bi se sramovala hoditi po javnih prostorih. Sramujejo naj se oni, ki se imajo res sramovati, kakor tudi tisti, ki se spod-tikajo nad mojo osebo neopravičeno in se vesele zločinskega rekorda, katerega sem postala žrtev.
To je moje prvo in zadnje reagiranje na vsa zapostavljanja moje osebe.
Marija Sladič.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odg-vorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Hiša
v Spodnji Šiški, Planinska cesta št. 195
v kateri se nahajajo 4 stanovanja z dvema sobama, kuhinjo in drugimi pritiklinami, se pod zelo ugodnimi pogoji proda.
Hiša je davka prosta ter se zelo dobro obrestuje. Plačati je takoj 3000 K, drugo se lahko obrestuje. — Natančnejša pojasnila daje lastnik hiše ravnotam. — Ne zamudite lepe prilike.
Radi bolezni se odda v najem dobro idoča
Kje, pove inseratni oddelek „Jutra“.
NAZNANILO.
Vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvoril svojo
nanovo urejeno galanterijsko
knjigoveznico
Radeckega cesta 12
Za vsa v to stroko spadajoča dela se jamči. — Slavnemu občinstvu, kakor tudi cenj. društvom, raznim zavodom in korporacijam se vljudno priporočam za pridelovanje raznih iz pliša izdelanih okvirjev, šatulj in inap, kakor tudi solidno vezanih zapisnikov vseh vrst.
Za solidno delo in jako nizke cene jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
Albert Feldstein
knjigoveški mojster
Itjubljana, Radeckega c. 12.
Tvrdka Fr. Kham
trgovina delikates in vinarna
Miklošičeva cesta
priporoča asa praznike
priznano fine, z mlekom pitane
štajerske kapune in purane, ribe iz jadranskega morja in fogoš iz Blatnega je-= zera (Platensee) =
Prosi se za prednaročila, da se lahko reservira.
Naprodaj so tudi sodčki od španskih vin in konjaka po 16 1, 25 1, 32 1, dalje dobri vinski sodi po 300 1.
TapetnikD.Puc
Ljubljana, Marije Terezije c. 16.
se priporoča za vsa dekoracijska in tapetniška dela. Divani, otomani, mo-droci se izdelujejo po najnižji ceni.
Proda se popolnoma dober
acetilenski aparat
z 200 lit. za vsako ceno v hotelu „Dobrava“, pošta Javornik:.
Istotam se kupi tudi staro dobro
— kitaro. --------------
Vsak vprašuje
kje bi dobro in po ceni nakupil
božična in novoletna
= darila =
Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago.
Staro zlato, srebro in drage kamene kupujem ■	ali	jemljem	v	zameno	——.
Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po
izredno nizki ceni. LO. C'ER\fi:
juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodtii cenilec
Ljubljana, Wolfova ul. 3.
Kongresni trg
priporoča
božična darila"
Naj večja zaloga
ženskih ročnih del in vseh potrebščin.
Veze® n rolo. Tamtariraije. Plisiranje. Mtislarija.
A. I. 135/10/26
Oklic
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. I., naznanja, da je umrla dne 1. februarja 1910 v Ljubljani gospa Renko Marija, zasebnica iz Poljšnika pri Litiji, ne da bi zapustila kako naredbo poslednje volje.
K zapuščini so se dosedaj priglasili Helena in Polona Renko v Lokah št. 14 in Martin Renko iz Košiče št. 25. kot dediči iz naslova zakona.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim nadaljnim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vse nadaljne osebe, katere nameravajo iz kateregakoli pravnega naslova zahtevati zapuščino ali del te zapuščine za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazivši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za oskrbnika gospod Karol Franke v Ljubljani, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, do-čim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dedičaj celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okr. sodnija v Ljubljani, odd. I.,
dne 7. decembra 1910.
Božična darila!
Piertno si nnituplte božičnih linrll, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki
H. Suttner, Ljubljana,
Mestni trg ali Sv. Petra cesta
Š|>eclj»ii)!i trgovina najnovejših prccizij-skih ur (s spričevali točnosti) uvoje lastne tovarne ur v Švici z varstveno znamko „Iho“.
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljantnih nahitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebrnega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu.
Postrežba strogo solidna! Cene najnižje ! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: »H. Suttner". Cenik zastonj in poštnine prosto!
Hotel in restavracija
„Bavarski dvor“
Dunajska cesta št. 29
se priporoča posetnikom Ljubljane kot najbolj ugodno prenočišče v :: neposredni bližini kolodvora. :: Restavracija je moderno urejena.
Mir in točnost zajamčena.
Za obilen poset se priporoča
v
Stefan Bergant
lastnik.
Hiša
ob Bohinjskem jezera
obstoječa iz dveh gostilniških sob z vso gostilniško in kuhinjsko opravo, nadalje se nahaja v hiši 14 meblovanih spalnih sob, veranda, vinska klet, ledenica, hlev za prašiče ter s popolnoma novo acetilenovo razsvetljavo, se proda. Okrog hiše so divji kostanji, lep sadni vrt in njiva.
Natančnejša pojasnila daje lastnik
FRANC ŠKANTAR
p. Bohinjska Bistrica, Gorenjsko.
novi iz slavonsKega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od	56	do	65 litrov
.	100	.	120	„
„	150	,	180	„
n	200	.	250	,
»	250	„	800	„
se dobivajo po prav nizki ceni pri
M. Hosner j Ing,
v Ljubljani, poleg pivovarne BUnion“.
Edino zastopstvo in zaloga .Prve hrv. tvornlce sodov“ v Novski.
Sori P iz be,ega hrastovega lesa, trpežni, močni
cd
*C 53
JZ 1/3
o. o
agj
c ^ 55 ^ _ W
4>
T3
O
</)
Sode
od finega špirita
vinski sodi
krasni Izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit In za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni
It. A. Hartmana naslednik Avg. Tomažič,
Ljubljana, Mar. Terezije c.
Cene
nizke in solidne točna postrežba
O
fiu
<T>
< x o. g » S? p 2.
N — ta N ST O* O n
tu n ?r
Ing. JURIJ TIEJ, Dunaj XYII
Ustanovljena leta 1831.	iVajvecja.	zavarovalnica	avstro-ogrske	države	Ustanovljena leta 1831. fl|j|
S C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu Jg
S	Glavni	zastop	v	Ljubljani,	Marijin	trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.	m
ih Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih
n sestavah.   Tekom leta 1909. zavarovalo se je 17.230 oseb za kapital nad 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 milijonov kron.
'I*	Premoženje	družbe	znaša	nad	366	milijonov	kron.
Delniška glavnica: K 5,000.000.
301—46
Llubllanska kreditna banka e Mnbl|anL TS"
^tr it.ar jeva ulica. štev. .ti.
Podružnic© ¥ Spljetu, Celovcu, Trstu, Sftrajevu in Gorici.
*	..	■	«	*	H	v	i	n	II	•_	.	1	1	.	 _	...	_
 — .a.	^	~	w	^	—7	  7	^
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4VV
Telefon interurban štev. 129.
A. PERSCHE
Ljubljana, j p^poroča
Pred škofijo št. 2i. | veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik ■— „Directoire“ P. D.	■
Valjčni mlin v Domžalah
I. BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke.
Diplomirani krojač
Anton Presker
v Ljubljani, Sv. Petra c. 14
priporoča svojo krojačnico in veliko zalogo oblek. 13/52 10
Za slabokrvne
in prebolele!!
Pijte pravi pristni Maršala,	steklenica 7/io K 1‘50
Priporoča se tudi Malaga,	steklenica 7/10 K 2-50
Najfinejše vino WERMOUTH prodaja na debelo po jako nizki ceni
^ZEČ^ISr CASCIO
Llngarjeva ulica štev. 1, (za škofijo).
Lepa in koristna
božična darila
po že znano najnižjih cenah, dobite v modni trgovini PETER ŠTERK, Ljubljana, Stari trg 18.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih ~ valjčnih zastorov.	~
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sohe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki na zahtevanje brezplačno.
ZEaZrojsušIlsiI sa-lozcL za gospode
Ivana Magdiča, Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 10
priporoča v idoči sezoni moderno angleško blago.
Zimsko perilo"£‘
bluze, spodnja krila, hišne
halje, nočne čevlje itd.
vse v največji izberi in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini	3
P. Magdič, Ljubljana, '«a,ne
Število naročnikov zn
Planinšekovo praženo kavo
narašča o<3. dne cdo dme. 53^ Nad tisoče gospodinj jo kupuje.
Velecenjena gospa!
Ne opustite je tudi Vi v Vašem gospodinjstvu vpeljati!
Planinšekova pražena kava kakih priporočil,
kdor je kupi enkrat, jo zahteva vedno! — Dobi se le v pražarni: vogal Dunajske ceste In Sodnijske ulice in v špecerijski trgovini: Dunajska e. 6.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
jfcLiLra	i-----:______________ „	i.:xs
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
Pisalni stroji „ADLER
©
Nekaj izborno ohranjenih
automobilov
■vselb. -^elI!k:o3ti se ceno proda,.
Moje ime jamči za solidno ’n dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina
2SSS
Največja božična ES3
okasion prodaja
v konfekciji za dame in deklice, ter 1 izgotovljenih oblek za gospode, dečke ij ®j in otroke. Primerna koristna darila. gj
I Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, |
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Stolni trg štev. 9.
a?!