[PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI.
GESLO: ZA VERO IN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE!
GLASILO S. K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
$TEV. (No.) 161.
OKTOBRA — TUESDAY, CHICAGO. ILL., TOREK, 14. OCTOBER, 14, 1924.
LETNIK XXXIII.
POLITIČNI GLASOVI.
SPREJEM LA FOLLETTEJA V CHICAGO SIJAJEN. MNOŽICA 4000 OSEB GA JE SPREMLJALA OD POSTAJE DO HOTELA. NJEGOV GOVOR JE POSLUŠALO ZVEČER 10,000 LJUDI.
RAZNE VESTI.

KANDIDATA DEMOKRAT-SKE STRANKE.
Chicago, 111. — Senator Robert La Follette, predsedniški kandidat neodvisne stranke prišel v soboto zjutraj v
PREZIDENT OBREGON PROTI CERKYI.
}e r.	_
Chicago. Na vse zgodaj že,;	_
je velika množica čakala, ke- Preganjani tisti, ki so okrasili daj se prikaže. senator. Toč-, svoje hiše na čast kongresu no ob 9. uri je stopil iz želez- | sv. Rešnjega Telesa.
niškega voza, nakar je zaori-j	_o_
lo, množica je bila elektrizi-j Mexico City. — Največja rana, nato mu pa sledila pro-! senzacija tega mesta, kar jih ]e ti hotelu.	' zaznamuieio že nekaj let, so
verniki, ko je' prezident Obregon odredil, da! me_ se mora postavnim potom por i i stopati proti tistim, ki so za j
Rešnjega
— Washington. — Vojni tajnik Weeks je izjavil, da bo ; treba drugo leto globoko poseči v žep, ker se bo samo za nabavo zračnih letal potrebovalo 23 milijonov dolarjev. To pomeni, da bo drugo leto za 10 milijonov dolarjev več potrošenega za vojaštvo in naprave, kakor je bilo letošnje leto.
pa sledila
i . . zaznamujejo
Tako se je pričela zapadna j doživeli nasi kampanja neodvisne stranke v Chicago, ki je glavno sto srednjega zapada. Na ve- _ -čer se je pa začela prostorna : časa kongresa sv
. • . *	j .	-a	a	t I n n rv I r v« r> rn I i n* t
dvorana polniti, tako da je
m
Telesa okrasili svoje hiše Člen 33, mehikanske usta-
—	Chicago, 111. — Ob navzočnosti velike množice je neki človek skočil iz mostu na Randolph cesti v vodo, kjer
utonil. Mrtvo truplo so potegnili iz vode, našli pa niso nič v obleki nesrečneža, po čemur bi se mogla ugotoviti njegova indentiteta. Sodi so, da je bil brezposelni delavec.
—	Glens Falls, N. Y. — Tukaj so imeli Klani sejo, ka-
Iz Jugoslavije.
ZNAMENJU STABILIZACIJE. — NAMERAVAN A-TENTAT NA RADIČA. — DELAVSTVO PAPIRNICE GORIČANE—MEDVODE V MEZDNEM BOJU — DRUGE ZANIMIVE VEST!
bil vsak kotiček zaseden, ,
ko se je prikazal La Follette tve' Prepoveduje vsako versko na govorniškemu odru, je iz slavljenje na prostem, vsled
"	v tujezemskih ško-lJe gre hvala, da m prišlo do
krvoprelitja. — Iz Anglije
se pa tudi zgodi, da se jim so rešili iz leta soglašanja	! nezaželjenim drža vi j a- ljenega parnika
*	biva-
tere je pa množica napadla, in slavljenje na prostem, vsled |le takojšnemu nastopu polici-
10.000 grl zaorilo, kakor tu- te^ra bo več	iMRi
di med govorom ga je množi- :fov 111 tudl neka-l knezoškofov ca večkrat prekinila in dala; Pozvanih na odgovor. Lahko duška s ploskanjem v znak
1 nom prepove nadaljno
Med drugim je La Follette dejal: "Oligarhija finančnikov in politikarjev je z roko v roki delala na to,^da je vzela ekonomično in politično življenje v Ameriki pod svojo kontrolo." O Morganovi kompaniji je senator dejal, da so agenti Anglije, ki so največ vzrok, da je Amerika prijela za orožje, ker je Anglija morala biti zmagovalka, da so se rešili Morganovi milijoni. Temu je sledil burn a-plavz, kakor tudi ko je dejal, da so stare stranke sedaj po-tolčene in ni misliti, da bi katera zmagala — zmaga je na naši strani.
Glede na prejšne govore na katerih je napadal bankirje, so bankirji vsi ogorčeni zanikali vse njegove napade kot neopravičene.
Slamnata volitev Herald Examinera je pokazala v soboto sledeči rezultat. Coolid-ge 1.582; La Follette, 864; Davis, 663.
-o-
Tujezemci v Chicagi za državnega pravdnika Crowa.
Chicago. — Časnikarji devetnajstih različnih narodnosti so sklenili podpirati v volilni kampanji državnega pravdnika Robert E. Crowa,j da se ga ponovno izvoli v urad državnega pravdnika. V svo-j ji rezoluciji pravijo, da boljšega sodnijskega zastopnika nima noben okraj v državi, kakor ravno naš okraj Cook.
-o-
Avtomobilska nesreča zadela slov. duhovnika.
Chicago, 111. — Rev. Kazi-
nje v Mehiki.
Isto poročilo tudi pravi, da je bilo že več državnih uradnikov izpuščenih iz službe, kateri šo imeli na omenjeni dan svoje hiše okrašene.
-o-
Rojaki v Chicago, pozor pred sleparji!
Dva Slovenca hodita med našimi rojaki v sleparskem namenu, ki sta na prav pre-frigan način izvabila od nekega našega rojaka $3400. I-mela sta pa že tudi drugo žrtev odbrano, pri kateri jima je pa spodletelo.
poročajo, da 1917. potop-White Stai črte Laurentic, v vrednosti 25 milijonov dolarjev suhega zlata.
—	Parker, S. D. — F. II. Johnson, bivši predsednik Siox Falls Trust banke, katera je prenehala poslovati je spoznan krivim, da je razpolagal s bančnim denarjem v osebne koristi, kar je povzročilo polom banket
—	Tegucigalpa, Honduras. — Iz vladnega poročila posnemamo, da s tem, ko so vladne čete zavzele točko To-nampua, so prizadjali upornikom smrtni udarec. Razkropili so jih na vse strani in jim
Slika predstavlja John W. Davisa demokratskega predsedniškega kandidata in
Charles W. Bryana podpredsedniškega kandidata.
SOVRAŽNIKI DELAVSTVA V ANGLIJI NA DELU.
Liberalci
so se strnili servativci.
kon-
London. — Konservativci in liberalci so se strnili v e-no bojno črto, da bi pri splošnih volitvah, katere so določene na 29, oktobra, kar največ mogle škodovati delavski stranki.
Obe stari stranki sta močno na delu, da bi vstvarile blok proti naraščajoči moči delavske stranke. Tako so sedaj konservativci in liberalci;
je
stal zunaj, drugi je pa vstopil v stanovanje in dejal, da ima v bolnišnici ženo in da se tu-
K prvemu sta prišla z avto-i prizadjali velike izgube. Kon-mobilom, katerih eden je o-1 čni boj je trajal neprenehoma
pet dni.
— Bristow, Okla. — Dva bandita sta napadla Oilon di tam nahaja neki naš rojak, State banko, prisilila tri urad-kateri ga prosi, da bi prišel nike, da so odprli blagajno in k njemu. Naš rojak nič hude- odnesla $20.000.
Parni k dolete-
ga sluteč se odpravi z nez-J — New York.__
nancem in prisede k njima v "Prezident Polk," je
la v Brooklynu nesreča, nastal na krovu požar,
ko je ki je
avto. Ko se pa pripeljejo do nekega parka, sta sleparja spravila rojaka v hiDnotično stanje ter mu naročila, naj gre domov po hranilnično knjižico, kar je tudi storil,
kakor tudi je šel na banko in]v Rusiji nastala v vlaku kjer tam dvignil ves denar v zne- so vozili olje eksplozija. Na-sku $3400, kar je izročil sle-i enkrat ie bil ves vlak v pla-parjema.
Druga namenjena žrtev je bil rojak Math Cerar, živeč na 2504 W. Huron St. katerega sta na približno isti način hotela opehariti tudi za večjo svoto, kateri se je pa zavedel ravno v momentu, ko je hotel izročiti denar sleparjema. Mr. Cerar, jima je s svojim denarjem srečno ušel, •o
V znamenju stabilizacije.
Ko so bili radikali in samo-| stojni demokrati v tesnem objemu na vladi, ni bilo med o-bema skupinama najti bistvene razlike: "radikalno" po svoje so delili ugrabljeno oblast, ukazovala je ožja klika, v ostalem pa so se igrali med seboj "načelne" in "idejne" nasprotnike. Temu primerne so bile direktive, izdane bivšemu vladnemu tisku, da ljudstvo ne bi začelo dvomiti oi nekih (navideznih) razlikah; med vladinovci v obeh tabo-i rih. Iskreni so pa bili vele-srbski listi, ki so venomer zahtevali fuzijo obeh strank, češ, saj Pašiča in Pribičeviča itak ne loči nobena stvar. Oba hočeta, da postanejo Slovenci in Hrvati manjši kot makovo zrno," .da se odpovedo svoji narodni individualnosti in o-stanejo pokorni "jugoslovanski" podaniki. Edini so si bili v izkoriščanju oblasti, ne-edini pa v pozitivnem, ustvar-jajočim delom. Govorili so lepo in mamljivo o samoupravah, toda . narodom jih niso dali niti v obsegu kakor ga določa centralistična ustava.
Vse to je sedaj za nami in politična zgodovina jugoslovanskih narodov bo beležila
vr-
! ste mračnega spoznavanja, ! tlelo bo spoznanje, da po tej 1 poti več ne gre. Sedaj so se ' pa našli pošteni možje bivše opozicije, da izvršijo vse predpriprave za sporazum. To je formula, ki spi v globoki notranjosti slehernega poš
ne carine ne more čakati. Poleg tega se tudi dela v papirnici proti določbam o zaščiti delavcev. Pogajanja se nadaljujejo.
-o--
Potres.
Iz Rimskih toplic poroča-jp, da so dne 15. sept. ob 9. uri zvečer čutili precej močan potresni sunek.
-o-
Rop kačakov.
da
ne-
edini v podpiranju enega in
istega protidelavskega kan-; omenjeno dobo kot neke didata.
Sovražniki delavske stranke so močno na delu, imajo paj tudi veliko pomagačev, ne le; v Londonu in okolici, ampakj po vsej Angliji, kakor tudi Kanadi in Avstraliji, od koder se jih je veliko priglasilo.1 ki hočejo prostovoljno delati r tenega rodoljuba, in najsi je zoper delavsko stranko. Naj- Slovenec, Srb ali Hrvat, bolj aktivni so pa tam, kjer Vlada g. Davidoviča je so pri zadniih volitvah dobili. Jamstvo za miren razvoj. No-
,	.	.	. _	i ,, _ ,.i__i„	___; x _ i _	__ T
delavci najmanj glasov.
Konservativci vporabl ja jo, vspešno v svoj prid sedanje brezposelnost. Obljubujejo zavarovalnino onemoglim in*
va vlada politiko.
je pričela z modro
Nameravan atentat na Radi-
Iz Peči vasi poročajo, so kačaki pod vodstvom kega Arnavta-begunca napadli občinsko sodišče v selu Zlokučani, ter pri tej priliki odnesli 30,000 dinarjev državnega denarja, ki ga je občina zbrala kot davščino. Preplašila jih je blagajnikova žena s svojim klikom, a denar so vendar odnesli.
-o-
Oče ubil sina radi — dekleta.
Seljak Kvičič iz Sušnevca blizu Garčina se je skregal s svojim sinom radi nekega dekleta, v katero je bil sin zaljubljen, ter mu je branil že-nitev. Po dolgotrajnih prepirih je prišlo nekega dne do spopada. Oče je zabodel sina s koso v trebuh in ga je tako poškodoval, da je takoj izdihnil.
-o-
Gosenice v Sremu.
Kakor "poročajo iz Marovi-ča, so se v tamkajšni okolici pojavile v veliki množini gosenice. Zelje na poljih je v veliki nevarnosti.
-o-
ca.
zahteval eno žrtev in prizad-J podporo brezposelnim, da bi jal parniku $75.000 škode. J obrnili na sebe pozornost vo-
— Dunaj. — Iz Varšave poročajo, da je blizu Moskve
»ir Zakrajšek, župnik cerkve 13 d„i po poroki usmrtil svo-
sv. Štefana, je, ko se je peljal s svojim avtom po Green Bay ave., na potu proti Whiting, Ind. na misijon povozil 4-let-*ot Amelia Priča, ko se je i-£rala na cesti brez nadzorstva. Deklica je stekla proti avtoju v zadnjem hipu, tako da ni bilo mogoče preprečiti nesreče.
Father Zakrajšek hitro od-Pelje otroka v Illinois Steel toergency bolnico, kjer je dobila prvo pomoč, nato so jo Pa prepeljali v South Shore 'co, kjer je dve uri po ne--i umrla.
jo zeno.
Carlinville, 111. — Lester Kahl, 24 let star farmar, je svojo ženo s katero sta bila poročena 13 dni ustrelil in truplo zakopal na svoji farmi. Stvar je prišla na dan, tako je izpovedal, da sta se sprla radi nekega dekleta, s katerim je imel Kahl razmerje še predno se je poročil nato pa da je žena mu prinesla sama revolver in ga prosila, naj jo ustreli. To je seveda njegova izpoved. Ker pa mrtvi ne govore, bo najbrže pri tej izpovedi ostalo.
I menu, v kateremu je zgubilo 200 oseb življenje, med temi tudi večje število otrok.
—	Chicago. 111. — Mladi dečki so igrali prepovedano ikro s kockami. Neki starejši deček to videvši jih je hotel preplašiti in je skočil tja ter zavpil kot policist, da jih bo vse aretiral.. 12-letni Joseph Sandaz 3358 S. Paulina Str. se je pa tako prestrašil, da se je mrtev zgrudil na tla.
—	De KaJb. 111. — Zopet na križišču. John Neilson, -50 letni samec, je s svojim avtom se na križišču blizu« Elburn zaletel v osebni vlak, pri čemur je zadobil tako težke poškodbe, da je takoj nato izdihnil.
—	Pariz. — Komisija, ki je imela nalogo preiskati zadevo glede pripoznanja sovjetske vlade v Rusiji, je svetovala Herriotu premierju Francije, naj se ista takoj in brezpogojno pripozna.
—	Scotts Bluff, Neb. — G. 1 Dodssey je prišel ob eno oko,
Na dan pojavil
shoda HRSS. se je Zagrebu neki Ar-
lilcev farmarjev, jim oblju-j menulič, ki je dejal, da je de-
bujejo, da se bodo potegovali za to, da dobe kmetje, kateri imajo sedaj kmetije le v najemu, iste kot njih lastnino proti izplačilu v dolgih obrokih ; denar bi pa država posodila po novemu sistemu ljudskega kredita.
Zadnja tozadevna poročila pravijo, da je slamnata volitev pokazala, da bo delavska stranka iz voliln^ira boin izšla s sedmimi do deset sadežev v parlamentu več, kot jih pa ima sedaj.
-o-
Železniška postaja oropana.
Carlyle, 111. — Štirje ban-diti so vstopili na postaio Baltimore & Ohio železnice ter napadli na nočni službi se na-hajajočega Walter Hayesa ter, odnesli vrečo pošte, v kateri jej va bilo tudi $30.000, v gotovini.-teI Ravno isti roparji so pa neko-i liko preje tudi oropali postajo v Sandoval, kjer so si tudi prilastili večjo svoto.
ko je navijal uro budilko, pri tem pa poči pero, katero ga zadene v oko in mu ga izbi-je.
tektiv notranjega ministrstva Armenulič je pismeno pozval urednika "Slobodnega doma" poslanca Hercego na sestanek, na katerem je Hercegu! izjavil in dal tudi pismeno iz-J javo, da je odposlan iz Beograda od oficirja Gjorgjevi-ča z misijo, da ubije Radiča. Herceg je dal Armenuliča a-retirati.
-o-
Delavstvo papirnice v mezdnem boju.
Delavstvo združenih papirnic Vevče Goričane- Medvode, se nahajajo že nad dva neseca v resnem mezdnem boju iz katerega grozi stavka. Vršila so se pogajanja med podjetjem in delavstvom, ki so bila v marsičem zanimi-Zastopnik podjetja je ho-speljati pogajanja na stranpot zaščitne carine za papirno industrijo, popolnoma v nemar puščajoč slovensko tiskarsko industrijo, nad katero bi hotele združene papirnice dobite absoluten monopol. Jasno pa je, da delavstvo, ki ima povprečno krog 900 Din. mesečne mezde že nad eno leto, na^ešitev zašČit-
Župnije brez župnikov.
Ukinjena je bila rimskokatoliška župnija v Vrbaniji (Slavonija) ter je bila spojena v kompetenčnemu ozi-ru s župnijo Soljane. Ravno tako se bo spojila župnija Aljuraš z Daljem, ker znašajo župnikovi dohodki v natu-ri jedva 250 dinarjev na mesec, tako da je eksistenca župnika izključena.
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠIUATVE
V JUGOSLAVIJO. ITALIJO,
AVSTRITO. ITD. NaSa banka ima svoje lastne- zveze 9 pošto in zanesljivimi bankami v starem kraju in naše poglljatve so dostavljene prejemniku na dom mU na zadnjo pošto točno in brez vsake-ga odbitka.
Nase cene za pošiljke v dinarjih fe lirah so bile včeraj sled«ž: Skupno s poStnino:
...... S 7.8Š
500 1,000 2,500 5,000 10.000
100 200 500 1,000
Din Din Din Din
Din
Lir Lir Lir
$ 15.35 S 38.25 $ 76.00 $151.00
S.10
..........$
..........$
..........$ 2£Z
Lir ................$ 46.2;
9,85
Pri poliljatvah nad 10,000 Din. / nad.'2,000 Lir posebeu popust.
Ker se cena denarja čestok* menja, dostikrat docela n«y>ričak^ no. j* obsolutno nemogoče dotacft cen« vnaprej. Zato se pos&ftvt na »MSJO po cenah onega drle, ko m
■en ar.
OS$LjAifQ
PO
MI TUfil
Iti kakor
NO.
4 gešarkk AVR, HEW YORK, CITY
AMERIKANSK1 SLOVENEe' IN "EDINOST."
Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v
Ameriki. AmenkansKi Siovenec ustanovljen leta 1891. Edinost leta 1914.
The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891- Edinost 1914. Izhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. — Issued every Tuesdaj Wednesday, Thursday and Friday.
— PUBLISHED BY: —	|
Edinost Publishing Company
1849 - West 22nd Street,
Telephone: Canal 0098.
ChicMro, DL
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application.
menti: Soc. demokratsko glasilo na Nemškem "Volks-freund" je prineslo 1. avgusta 1914 v popolnoma junker-skem duhu sestavljen apel: "Mi soc. demokratje se čutimo v tej resni uri edine z vsem nemškim narodom brez razlike političnega in verskega prepričanja, da sprejmemo od ruskega barbarstva nam vsiljeni boj in zastavimo zadnjo kapljo krvi za narodno neodvisnost, za slabo in veličino Nem-
Ottawa, 111.
Iz naše naselbine je le redkokdaj čuti kaka poročila.
da bi Slovenci videli, složno se dela med tujci. Pozdravljam cenjene roja-
cije:
(Konec prihodnjič.)
i Vsak se menda le bolj na dru- ke sirom Amerike in obenem igega zanaša, češ, kaj bi jazi apeliram na vse, da sedaj, ko j pisaril, bode že drugi itd. Po- je otvorjena kampanja za'no-sledice pa so, da v javnosti iz ve naročnike za Amer. Slov. naše naselbine nobenih poro- in Edinost, da vsak agitira ko-'čil ni. Pa se dogode novice, likor more, da dosežemo z no-ki zaslužijo, da bi se jih pri- vim letom katoliški dnevnik.
občilo, da bi rojaki po dru-, ;gih naselbinah znali, da še ži-; |vimo in krepko delamo za}
napredek med seboj.
Poročevalec.
o
Chicago, III.
— Prihodnjo nedeljo ima svojo zabavno veselico Prekmursko društvo sv. Ivana Kr-stitela, štev. 13. D.S.D. Ker
KAROČNINA: Za Zed injene države za celo leto ........... ....$4.00
Za Zedinjene države aa pol leta ................$2.00
Za Chicago. Kanado in Evropo za celo leto ...$4-75
Chicago, Kanado in Evropo za pol leta ......$2-5®
SUBSCRIPTION. For United States per year ..................$4.00
For United States per half year ..............$2.00
for Chicago. Canada and Europe per year ...$4.751 For Chicago, Canada and Europe per half year $2^0} JS to dl'UStvo med Frekmur-" Entered as second class matter June 27, 1924, at the post office at' skimi Slovenci, kakor tudi na-Oiirairo ironic nnHpr the Act of March 3 1879."_| širni Slovenci jako priljublje-
w* v	1*1	•	n0» pričakovati obilne ude-
rapestvo velesila svetovnega miru.'ležbe od strani občinstvo Za-
°	'bava se bo vršila v šolski dvo-- 1
rani.
—	Gospa Štorklja je te dni
j ti • * TV 1 r^-. vt • , ,	^ . skazala prijaznost družini Mr.
od Pija IX. do Pij a XI. je doba velike renesance sv. Cer-jLeo Mladicha, našega poto-
kve, njenega poslanstva. Našedobnost je ob pomanjkanju j valnega zastopnika. Prinesla
jim je za spomin brhko hčerko. Vrli družini prisrčno čestitamo !	„
—	Rojaki podpirajte trgovce in obrtnike, ki oglašajo v Amerikanskem Slovencu in Edinosti!
-o-
Brooklyn, N. Y.
parada ali sijajen nastop. Ne dopustimo te^a, da bi iz kake druge naselbine nam odpiral vrata v lepo, našo dvorano! Za to hajdimo v boj! Sreča junaška!
Vesel bom takrat pa jaz Poročevalec. --o--
Na rimski stolici so v najsilnejših momentih sedeli j možje silnega duha, pravi sloviti zgodovinar Ranke. Dob
Ne samo po drugih naselbinah hodi gospa Štorklja — tudi pri nas se Čestokrat ustavi* samo nobeden tega v javnost ne sporoči. Te dni se je a pri dobroznani dru-j zini Šneler in jim je pustila streeta. , brhko hčerko, ki so jo krsti-
časa in smisla za bistro razsojanje prezrla velevažno dejstvo. Ko še danes tone politično življenje v korupciji in nasilju, ako je treba prevzeti oblast v državi, je prišla tem očitneje do preudarka demokratizacija Cerkve. Kolike-ra razlika, kjer vlada duhovnost in kjer odloča materi-jalnost! Na pročelju veličastne stavbe človečanstva, ki jo je gradil Pij IX. heroj-trpin, Leo XIII. učenjak, Pij X. svetnik, Benedikt XV. državnik-paeifist in ko jo je dogradil Pij XI. v doslednem izvajanju velikega programa svojih prednikov, bo na vekov vere lesketala beseda miru. Zato je stala v središču obravnavanj na letošnjem IV. mednarodnem katoliškem kongresu v Zugu (Švica), ki se je vršil od 15. do 19. avgusta razprava o temi: Papež in svetovni mir. Katoličanstvo vstaja v zavesti, da si je papeštvo j ustavil od Pija IX. sem priborilo priznanje moralne velesile. In ka-' ko ne?
Ze takrat, ko je vihar rimske vojne (1843-5G) ogroža evropski mir, j« energično zaklical toli klevetani in obču-; zastopnica Vaših listov, za ka-dovani Pij IX.: "Vojska mora izginiti z zemlje." In zakaj .tere je že marsikaj dobrega je ostala neuvaževana želja tega starčka, ki jo je pismeno i naredila, izrazil pred usodepolno nemško-francosko vojno 1870-71 ' nemškemu cesarju Viljemu I.: "Kako rad bi doživel, da bi izginilo oboroževanje in vojska ter vse strašno gorje, ki prihaja odtod." Bismarck, ki še je takrat smejal, ni vedel, da bo ravno ta vojska v svojih nujnih revanžnih posledicah prinesla nemštvu najhujše ponižanje leta 1918. Zasmehovana dalekovidnost se je nad zasmehovalci kruto obistinila.
In Leon XIII.? Že leta 1895. je razodel najbolj vroče utripe očetovskega srca dopisniku "Novoje Vremja," ofi-cijelnega glasa caristične Rusije: "Kako veličastna prikazen bi bila, če bi napočila doba resničnega miru, ko bi zavrgli kanone in puške in odločevali mednarodna vprašanja v svobodnem posvetu vladarjev in papeža". In s toliko vne-
Joliet, 111.
— Za onega, ki bi našel truplo utopljenega rojaka Joseph Korevca, ki je te dni skočil z Ruby mostu v vodo je razpisana nagrada $25.00. Truplo je morala voda odne-, sti naprej, ker iskaci so t^ili doslej v Jolietu in še naprej pridno na delu, a trupla niso našli vsaj doslej ne, ko pišem te vrstice. Kdorkoli bi trup-.
Chicago, 111.
Dne 7. oktobra je stavbin-
Prihodnjo nedeljo bo nase sko društvo "Slov. Dom" iz, mesto imelo čast sprejeti ka-! dalo 65. serijo delnic. Dasi-kih 500 delegatov, ki bodo i-j ravno se govori o slabih ča-meli konvencijo v tem mesti^ sih, se je pokazal lep vzgled
od Western Catholic Union za napredek, katerega so nam
znane ameriške katoliške or- pokazali novi delničarji, s ganizacije. Vse mesto se pri- tem, da je 39 novih delničar-pravlja, da dostojno sprejme; jev pristopilo zadnji torek, došle goste. To bo obenem tu-j tako da je bilo ven vzetih 344 di nekaka javna manifestacij delnic, razred A. ja katoliške misli na osred-j To je lep dokaz, da j£ stav-njem zapadu. Ta ameriška1 binsko društvo "Slovenski katoliška organizacija ima' Dom" varno, točno in zanes-svoje lokale po vseh srednjo-i Ijivo.
zapadnih državah. Delegati Še je čas za pristopiti v to-bodo prišli semkaj iz štirih različnih držav in jih računajo po številu nad 500.	1 Kar je zlasti za občudovan; na konvencijah ameriških or- j
rek dne 14. oktobra, ko bomo zopet izdali nove delnice. To-raj oglasite se v torek v cev-kveni dvorani, ali pa pridite k tajniku na dom, kateri je,
ganizacij je to, kako hitro de-; Vam na razpolago vsaki čas.
lajo na konvencijah. Western? Catholic Union bo imela na<
Jos. Zupančič, tajnik,
182 i W. 22 Place.
tej konvenciji 500 delegatov, in bodo z delom gotovi v treh j
!lo našel ali zapazi! naj blago-,	Pravzaprav zborovali;
voli stvar naznaniti Antonu' '»odo *amo dva dm. \ nedeljo, (t/	n . , XT s dn^ 19. oktobra bodo imen
Korevcu C-o: Anton Nema--, .	, [
| nich, pogrebni k v Jolietu. cerkvene slavnošti, nato bodo,
i razne prireditve v pocast de-
9*.
UiUa
<r-—*
% -
t J *•
* l?
H.
4* 4
MM
ičan brez katoliškega kor vojak brez pu-
1 ili zr. Jozoiino. Mrs. Šneler je
Poročevalec.
I	O--
Sv. Jurij v So. Chicago.
Cujemo večkrat pripovedovati, da je vojska človeško življenje na zemlji. To pripo-znamo tudi mi So. Chicažanu Za to smo vedno v boju za dobrobit naselbine. Sedaj je pa živahna borba, da kdo bo prvi prodal ali pa kupil celo knjižico za avtomobil. In še hujša vojska pa bo kdo bo dobil ključ ter bo slovesno v nav-
v glavo. Tega ni hotel vrjeti Da tako hitro skončaio s kon-' tudi Joseph Kočevar z Ohio; vencijami je to, ker imajo vse Zato ga je mož po-j delo dobro razdeljeno. Ima-stave ustavil ter odvedel pred • jo več posebnih odsekov, ka-moža, ki ima pravico za pre- teri se bavijo posamezno s po-
V teh dneh, ko se vrši kampanja za katoliški dnevnik med nami Slovenci v Ameriki, smo poklicani brez izje-mevsi, da agiiramo na vso
greške proti mestnim zapove-i sameznimi vprašanji. Ti od-
dim ljudem pokoro dajati, bori rešijo kar najbolje se da!moč, vsak v svojem delokro-Tam so ga toraj na praktičen taka vprašanja, ako ne mo-!gu med prijatelji ii način naučili, da se počasi tu- rejo sami najamejo veščake,
di daleč pride.
da jih jim rešijo, ko je vse to iv redu se snidejo na konven-
— Stavbinski delavci, ki so ... . delali na stavbi tukajšne High t fj^™	vprašanja posa-
School, kateri dodelu je jo nov del krasnega poslopja so za-j pustili dela ter odšli na stavko v znak protesta proti za-1 posljevanju raznih stavbin-j skih delavcev na podlagi Lan-disove razsodbe. Kdaj bo spor poravnan je za enkrat še u-ganka.
znanci
za "Amerikanski Slovenec in Edinost. Skušajmo mu pridobiti če več ne, vsaj vsak enega novega naročnika.
mezni odbori samo pojasnijo, j	* * *
povedo, da se vprašanj bolje Na Lawndale so namreč tr-ali drugače rešiti ne da. In dno prepričani, da se n. pr. stvar je gotova. Koliko se s John ne more nikdar tem prihrani enega denarja, sati z "—n."
podpi-
Pri nas Slovencih pa pride ka-j kih 100 delegatov skupaj, pa
Ako bi bila pri SNPJ. dru-
mo se je Leon XIII. lotil dela ob sklicanju haaške mirovne zočnosti cele fare odprl lepo konference. Gorel je za stvar, delal in si prizadeval tudi po-' dvor'ano- Prav gotovo tisti ali tem, ko je prvič padel na italijansko politiko madež brez-sramnega zločina, ker je Leona XIII. proti volji pravoslavne Rusije izrinila iz zbora delegacij.
Človeštvo je pred desetletjem, ko so temni oblaki za-objeli Evropo, v upapolnem pričakovanju doletelo silno razočaranje. Troje velesil mednarodne organizacije je stalo v ospredju: prostozidarska loža, socialna demokracija pa-pestvo.	y
Loža framazonstva, ki se je preobličila v izrazito predstavnico mednarodnega kartelstva in trustovstva ter raču-najocega židotfstva, je po predstavnikih vodilnih držav kot svojega orodja propagirala obojestranski obračun s krvjo Saj so bili Hohenzollernci člani lože. In tajni arhivi bodo prinesli vec jasnosti nego si moremo predstavljati. Vse lepe
besede prostozidarska so bile ob grozoti dogodkov postavljene na laž.	K
Veliko upanje so stavili v organizirane sile soc. demokracije, ki je osobito v Nemčiji bila tako čvrsta, da bi lahko preprečila s pametno taktiko vsak spopad. In kaj se je zgodilo? Zagovorniki miru, bratstva in mednarodnega sporazuma so sli v labor vojnih kričačev. — Naj govore doku-
J Na North Bluff Str. so zalotili policisti krdelp Grkov, ki so igrali hazardne igre za
sede in zborujejo po cele dva gačnejša pravila, bi bil Zv
oziru
tedna skupaj. V tem smo mi daleč odzadaj.
V nedeljo se bo služila v cerkvi sv. Frančiška slovesna! sv. maša, ki jo bo daroval be-denar. Odvedeni so bili na po- nediktinski opat iz St. Bede's' licijo, kjer so jih za izvrševa- \ kolegija. Slavnostno pridigo
pa tista, ki se bo potrudil ali pa potrudila prodati največ tiketov. To bo dan radosti!
Dve zmagi že imamo poro- nje te prepovedane obrti pri-1nadeiegatTpabTimefob^Tel cati. Prva, ki se je potrudila merno kaznovali po $5.25 priliki domači g. župnik Rev.
vsakega.	f e. Heugel. Potem bo obed ini
— Avtomobilske nesreče po obedu se odpeljejo na iz-se vedno bolj dogajajo v na-| let v Starved Rock, odtam v
James Oliver Curwood:
KAZAN, VOLČJI PES.
prodati celo knjižico, ki vsebuje 100 številk je Mrs. Gize-la Jraček, stanujoča na 10043 Ave L.
In prvi, ki je sam kupil celo knjižico je cerkveni odbornik Mr. Louis Mergole.
Sedaj pa krepko naprej za tretjo zmago! Pri zadnji zmagi, ko se bo šlo za to, komu se bo slovesno izročilo ključ in bo slovesno otvoril halo, bi bil rad tudi navihani poročevalec štev X., da ne bo vedno zadnji, ker drugače pri vsakem poročilu iz So. Chicago je zadnji podpisan. Poročevalec bi rad zmagal, ker čuje, da bo prirejena takrat lepa
on-
ko "ronal" za redahtarja, tako je omenil v svojem dopisu. Hotel je reči : Jaz bi že pokazal staremu očancu, kdo in kaj sem jaz! — To bo še storil. Kajti ježeva narava se ga že prijemlje . . .
* * is
V starem kraju so rekli, da kača piči za devet škorpijonov — gad pa za devet kač. Zvon ko pa je doslej povdar-
m!sIim' ¥\Sa,Ie.in Peru, kjer si boj jal, da njegova učenost je za
ni več kot prav, ako apeliram na stariše, da naj pazijo na svoje otroke. ' Nikdar ne pustite majhnega otroka samega na ulico. Otrok se paziti ne zna. Po ulici drvijo raz-
delegacija ogledala St. Bede's kolegij. Zvečer bo banket v dvorani Kolumbovih Vitezov.
Slavnost ima zelo velik pomen in ne bilo bi več kot prav, da bi se tudi slovenska kato-
ni neprevidni avtomobilisti inJfiška društva pokazala ob tej
nfl»A I.' VIO n 1 1 n 1	__1____A	- , - T • -1	,
otrok na ulici čestokrat po svoji lastni krivdi zaide pod avtomobil. Posledice so, da je ponesrečen za vse življenje, ali pa usmrčen. Zato bodite previdni in pazite, predno Vas nesreča zaloti.
Poročevalec.
(Kanadski roman.)
Pred njim se je razvijalo veliko kolo. Človek, ki se je približal, bi mislil, da je v norišnici. Hrum je bil naravnost peklenski. Globoki bas moških, visoki glasovi žensk in o-trok, teptanje z nogami in blazno smejanje, vse to spremljano od tulenja stotin psov . . . Kazanu je kar šumelo po ušesih. A divje ga je pekla želja, umešati se v ta demonski koncert.
Nenadoma se je kolo ustavilo in petje prenehalo. S pomočjo dolgih sulic so možje sneli pečena trupla karibu-jev in jih položili na tla. Mast se je kar cedila od njih.
V tem trenutku so se vsi veselo tiščali k pečenki, vsak s svojim nožem. Njim pa je sledila tolpa psov, ki je razburjeno bevskala in lajala. Kazan se ni mogel nič več zadrževati, tekel je v splošno zmedo.
Ravno ko je prišel so pa začeli z dolgimi biči poditi pse nazaj. Poleg Kazana je stal slučajno velik eskimovski pes in tega je zadel silen udarec z bičem. 2ival je hlastnila po biču, a zadela z zobmi Kazana. Trenutek pozneje je pes že ležal na tleh in Kazan ga je držal za goltanec.
Priskočili so možje in pr-
jeklinjaje začeli udrihati po o-beh z biči. Ker je bil Kazan zgoraj, so vsi udarci leteli nanj in ga hudo skeleli. Spomnil se je časov, ko ga je tri-nog-človek mučil. Zarenčal je in izpustil svojega nasprotnika.
Ko se je pa dvignil, je zapazil drugega moža, ki se mu je bližal s kolom. Udaril ga je z njim po hrbtu. Potem se je kol znova dvignil. A Kazan se je naglo izmaknil in udarec je priletel ob tla. Ko je možak v tretje dvignil svoj kol, je Kazan poskočil in mu raztrgal s svojimi zobmi vso laket.
"Za božjo voljo!" je zavpil možak.
In Kazan je zapazil, kako se je v temi zasvetila puškina cev. Kot blisk se je umaknil v gozd.
priliki, ker katoličani ne glede na narodnost moramo sodelovati. V slogi je moč. Naši sovražniki kot so K.K.K.
samo
se
devet Zavertnikovih učenosti, ker v posuroveli pisavi je v resnici še Zavertnika posekal za devetkrat. — Toda pri tem ne bo ostalo. V posurove-losti že lahko prednjači pred vsemi drugimi Zvonko pl Luftagent, toda v učenosti pa ne. Kajti Zajec je te dni pribil javno, da bi če bi šla on in pl. Luftagent na "štelengo"
ne pripravljajo samo proti h kakemu priznanemu žuma, nekaterim, ampak proti vsem, iistU( bi Zvonkotova učenost katoličanom splošno. Drugo, | izhlapela, kakor megla, ka-kar je se važnejše je Pa to, : dar posije solnce na njo.
Strel ie počil 7a niim Tn ... ■	tT-— ! Prmejdunaj! Ce bo šlo ta-
nekaj kot žareč o Ji i mn	h ■ ^ ozlvlJenjo. Pov- ko dalje, bo Prešernova sla-
neKaj kot zarec ogelj mu je[ sod je narava izdihavala | va in drugih naših velikih pes-
ni kov, pisateljev in učenjakov kmalo zatemnela. Govorili pa bomo samo o Zajcih ip Zvonkotih, če ravno se to sliši, kakor povest o volu in žabi !
oplazilo bok. Ko je bil daleč skrivnost ljubezni in materin-
proc na varnem, se je ustavil in si lizal pekočo brazdo, ki mu jo je bila zarezala krogla.,
Našel je volkuljo Sivko, ki ga je čakala na istem m^stu. Veselo se mu je približala. Spet ji je bil človek vrnil njenega tovariša.
XX. Kazanov sin.
Ramo ob rami sta se obe živali vrnili proti severo-zapa-du in veliki hrup je zamrl za njima. Cez več dni sta bili spet nazaj pri močvirju, kjer sta imeli brlog za časa velike lakote in kjer sta bili srečali podivjane pse.
Takrat je zemlja počivala pod snegom. Sedaj pa se je vse spremenilo: Solnce je o-grevalo zemljo s svojo pomladansko toploto, vse Je zelene-
stva.
Volkulja Sivka je znova začutila, da bo imela mlade in nič več ni hotela iti na lov.
Dospela sta do votlega drevesa, kjer je bil njih stari brlog. Kazan ga je takoj spoznal in tudi Sivka je to začutila. Toda mala reka je tekla na obeh straneh drevesa in ga popolnoma obdajala. Velika cedra je bila padla preko reke in tako tvorila most, po katerem sta Kazan in Sivka korakala preko.
zadovoljstva lizal glavo. Nato je hotel iti malo ogledat si okolico. Ko je stopil iz brloga, je našel ježevca pred njim in ga napadel. Toda bodice so se mu zadrle globoko v gobec in trajalo je par dni, da je ozdravel. Volkulja Sivka mu jih je izvlekla neka-
,tere z zobmi, ostale pa si je Predno sta duhala in ko ni- sam izpraskal. Nato mu je bil sta zapazila ničesar izredne- I gobec silno otekel in ga silno ga sta vstopila v brlog. Vol-j skelel. Od takrat naprej seje kulja Sivka se je takoj vlegla silno bal ježevcev in se je vsa-v najtemnejši kot najdenega' kemu umaknil, če ga je sre-doma in Kazan ji je v znak^aj
/
-AMERIKANSKI SLOVENEC* IN "EtanOST.'

If1
i
V NEDELJO POPOLDNE.

tedenski koledar.
19. po bink. — Prilike o kraljevi ženit. Mat. 22.
19	Nedelja — Peter Alkan-
tara. spoz.
20	Pondeljek — Ivan Ken-
ti, spoz.
21	Torek — Hilarion, op.
Uršula, muc.
22	Sreda — Marija Salo-
vi že kralj Salomon v svojih pregovorih. Vsaka reč ima svoj čas. Vse nastane, raste, cvete, razpade. Čas je najhujši sovražnik, rekel je sloveč mož, on vse razje, sčasoma vse vniči. Tudi najmoč-
nejša stvar se mu je morala vkloniti. Mogočna kraljestva je že videl svet, a kje so danes? Kje je babilonsko, kje me' ^ . . ,	Txr_„	perzijsko, kje grško, kje slav-
Cetrtek — lvan Kapi- no rimsko kraljestvo? Vse jeJf, že. Pred dolgimi leti za-
vničil čas. Dandanes ni skoraj več sledu za njimi. Samo enemu kraljestvu čas ni mogel škodovati: kraljestvu Jezusovemu. Svet ga ni zavrgel
stran, spoz.
24	Petek — Rafael, arhan-
gelj.
25	Sobota
Darij, muČ.
--o
— Krizant in
ga leta tej bolezni, dokler slednjič bolezen ni zmagala starih kosti. 1. oktobra mu je prišlo slabo in v nekoliko u-rah je bil mrtev. Toda ravno teden preje je še lepo in pobožno sprejel svete zakramente.
Zaposljen je bil v tovarni J. G. Hoffman celih 33 let, kjer so ga spoštovali kot vzor poštenega moža in delavca. Bil je tam poslovodja vsa leta. V Ameriki je bil skoraj 40 let. Ko je murl, je bil star 63 let. K zadnjemu počitku so ga položili na katoliškem pokopališču v Cumberland, kjer leži tudi njegova soproga, ki
pustila in odšla v večnost, j Kot vdovec je bil svojim1 trem hčerkam ne samo ljubeč in skrben oče, temveč tudi mati. Nobena mati bi tako le-
* M A IIMFNITNF DFI O kot zastarelo reč, kakor je za- J?? m°£la vzgajati svoje o-6. NAJIMENITNEJŠE DELO. ^ ^^ ^ Kral^^ | tročiče, kakor jih je Mr. Ko-
VUolje.J	T__________.	,	, ,	rprif'fln	nncaKni inl\n'/_
i Jezusovo je — po besedah sv.
renčan. Neko posebno ijubez-njivost je imel, ki mu je pridobila za prijatelja vsakega,
Po slavni zmagi je sedel Avguština — kakor Bog v ve-Kapoleon I. pri obedu sredi' dno stari> a vedno novi lepo-	■■■ ■■
svojih generalov. Ko se vsi ti. Njega ni ukončala ne ne- kdor ga Je P°znal- Zato m cu-drugi veselo zabavajo, sedi areča ne sreča. Tudi ko bi Je- da' d.a vse tn sv°Je hčere Napoleon tih in zamišljen. ZUSOvo kraljestvo ne imelo vz&ojil v duhu, kakoršnega je
bil sam poln — v strogo katoliškem duhu. Najstarejša hči je bila poročena z rajnkim Rusom, trgovcem v Thorn asu, ki je pa umrl nekoliko
Dolgo časa si ga ni upal nih- nobenih nasprotnikov, bi go-če motiti v njegovem premiš- tovo bilo čudežno, da se je 1 je van ju. Slednjič se ojunači ohranilo do danes. Ali ravno general Bertram, ljubljenec: kraljestvo Jezusovo je imelo Napoleonov, ter mu reče:1 0d svojega početka pa do da-"Veličanstvo, vi ste tihi in ka- nes najhujših nasprotnikov. let po P°rokl- I>i*uga hči, Ton-kor je videti zamišljeni." da, nasprotovalo se mu je kot čka> je imeIa več let kot de" "Da," odvrne Napoleon. "A- nobeni drugi stvari. Prema- kle trgovino, grocery v Tho-li bi smel vedeti, kaj je pred-' galo pa je vsa nasprotstvo, in masu- To<la verno srce Je
piet vašim mislim?" — "Ah,"j v tem je lep dokaz, da je res vzdihne Napoleon, "primer- božje delo.
jal sem ljudi, ki sledijo me- x gam Jezus je rekel: «Ni_
ni, z onimi, ki so sledili Je-' sem prišel, da bi prinesel mir, zusu, m našel sem, da meni! ampak bojV» (Mat	34 )
sledijo le iz strahu, med tem; In re najhujši boj na sve-
ko so za zastavo Jezusovo šli
tu je povzročil Jezus, boj
iz ljubezni. Ljubezen je edi- med duhom in meSom. Kakor ni povod za vse one milijone,1 v cloveku-posamezniku, tako ki so se tekom 18 stoletij okle-; se bij-e y vsem človeškem ro-
gnalo v samostan. Prodala je svojo trgovino, ki je šla izvrstno, vse razdelila med družino in uboge in šla v samostan k usmiljenim sestram, kjer sedaj streže bolnikom. Sedaj ob smrti očetovi niti na pogreb ni smela, ker redovni predpisi usmiljenih sestra te-| ga ne dovoljujejo. Tretja hči
aili Jezusa, in tako bo tudil du med meaom in duhom. Mici, je bila doma pri očetu ostalo do konca sveta!" Ber- Qba £ofieta vladati na, x„J do sedaj in mu srtegla z vso
t vam hoče ugovarjati, a ne-j vegtvom. jezUs Kristus voljno ga Napoleon zavrne:
ima
ljubeznijo. Ko sem našel v
svojo vojno, istotako hudob-"Ako niste mojega mnenja,| ni duh Armada strasti, napoteni obžaljujem, da sem vas povišal za generala."
Napoleon je pač dobro u-( bojuje zoper armado duha tel besede Gospodove: "Ko1---nAi-nripi.
Dodsonu, v nekako 15 milj
oddeljeni naselbini, celo ko-
v ...	po slovenskih otrok, živeti sre-
puha, pozeljivosta, sovrastva d; d brez
pod načelnikom satanom se sk a duk iskal sem slo.
I . .... A n A -»-k A -K.-S	««W-1 n rt	H 1 1 li n	*—	*
Gospodov povišan (od zemlje),
n
bom
bom vse nase potegnil.'
ponižnosti, čistosti, pokoršči ne, zatajevanja, ljubezni z
A
vensko ameriško dekle, ki bi se hoteli kje v kaki sosednjih! naselbin žrtvovati za te ne-, srečne zapuščenčke, priglasi-
kar je že tu .razodel, izpolnil, zmagaI ? jezUS Kristus, zakaj j fR sg P takoj Miss Kon?n,an
T	---» — -----•»	" '
. načelnikom Jezusom. Kdo je . 1111 zmagal? Jezus Kristus, zakaj
i roenanstvu na otoku	stoji Š?,m J0 noaua, m,sum, ave po-
lene To ljubezen^ najbolj X"™	vsaki
občudujem, ker sem jo več- Tk nJS t Za Z ali dvakrat' včaslh še P™"
. . , . ga ljubi in moli kot Boga, dal krat premišljeval m to mi po- gi bi ga bm nasprotniki tako polnoma dokazuje, da je bil radi vničili
Jezus Bog. Jaz sem si prido-	__Q_
bil ljudi, da so zame umrli. SMRT MQŽA POŠTENJA-Toda Bog me varuj, da bi pri-	KA
rnerjal navdušenje svojih vojakov s krščansko ljubeznijo, Ko sem hodil leto za letom ki sta si tako različni, kakor , po West Virginjskih naselbi-njiju nagib. Pri mojih voja- nah in gozdovih za svojimi kih je bilo treba moje navzoč- rojaki za velikonočno spoved, nosti, mojega pogleda, moje- našel sem v mali naselbinici v Ka glasu, česar drugemu ni- Gormania blizu Thomasa, W. sem mogel dati; nobeden mo- Va. moža, katerega sem takoj jih generalov ni tega od me- vzljubil, ko sem ga spoznal, r.e prejel ali uganil; slično Bil je to mož, kakoršnih ima-+udi ne vem skrivnosti, kako mo Slovenci malo tako tukaj bi si ovekovečil svoje ime in I v Ameriki, kakor doma v sta-Jjubezen. Sedaj sem na He- rem kraju, mož zlatega zna-Jeni; Kje so dvorniki moje čaja in plemenite duše, prist-
=;reče? Ali misli kdo na me? Kje so moji prijatelji? Še en trenutek in moje truplo se po-
ni Slovenec. Živel je v malem mestecu, bolje mali vasici sredi visokih hribov in gozdov
vrne v zemljo, da postane jed ob veliki tovarni za usnje, da-
črvov. Kolik prepad med mojo veliko revo in večnim kraljestvom Kristusovim, katere-
leč od cerkve in od ostalega sveta. Vendar bil je skozi vsa dolga leta zvest katoliški mož
krat, popolnoma brezplačno v to naselbino, kjer je zbirala otročičke in jih podučevala' za sv. zakramente. In ko je| prišel v naselbino zopet sIo-| venski duhovnik, jih je imela; celo vrsto lepo pripravljenih j za prvo sv. obhajilo.
Tako vidimo na zgledu bla-j gega pokojnega Korenčana, kolik blagoslov je dober, stari katoliški oče za svoje otro-čiče in še za druge. Kaže pa tudi jasno, da je človek pov-sodi lahko dober, ako le hoče, in da povsodi lahko katoliško živi in Bogu služi, tudi v kakih hribih in gozdovih, kakor je živel Mr. Korenčan s svojo družino toliko let.
Njegovi družini izrekam tim potom moje najiskrenej-še sožalje, blagopokojniku pa želim večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti! Prijatelji, ki smo ga poznali in čislali, mi pa zanj molimo.
Naj še dostavim, da je bil Mr. Korenčan navdušen podpornik in dobrotnik listov A-ve Maria in Edinosti, da so njegove hčere pridno agitira-le za liste v ondotni okolici, za kar mu Bog sedaj plačaj, ko je prišel k njemu v večnost.
K. Z.
M
j?«
ga oznanjujejo, ljubijo, moli- in še boljši katoliški oče. Ce-jo, kateri na vsem svetu ži-jle ure daleč se je vozil s svo-vi! Ali se to pravi umreti? To j jo družino k sv. maši. Sv. zase pravi živeti! In taka smrt j kramentov ni nikoli zanemar-je bila smrt Boga, Jezusa Kri-1 jal. Kadarkoli sem bil v Tho-stusa." (Nicolas: Studien 3,jmasu in sem le malo mogel, 2.).	j šel sem tudi v Gormania Ko-
Kraljestvo božje na svetu,; renčanovega očeta obiskat a-sv. katoliška cerkev, je naj-jli je pa sam prišel v Thomas, imenitnejše delo prijatelja j In kako sva se dobro razume-našega. To delo nam dokazu-j la. Cele ure sva pregovorila, je, da je on pravi, živi Bog. j kajti Mr. Korenčan je bil živa Človeške roke ga niso mogle i zgodovina ameriških Sloven- ROJAKI V FOREST CITY,
____i•. •	xt	-i •,	■	n __!______i, ■v /4 rt 1 rt X /V	/1 1 1	V> I	IPV^L
ki si žele nabaviti slovenski ali angleški molitvenik ali kake druge knjige, se naj vselej obrnejo do Mrs. A. Gerch-ma.n, ki ima vse te stvari v zalogi. Ima zlasti primerne male molitvenike za šolsko mladino od 10c. naprej, kakor tudi najfinejše molitvenike za odrastle.
Mrs. Gerchman je zastopnica za vse naše liste, zato jo vsem toplo priporočamo!
narediti. Naredil ga je Bog \ cev. Živel je daleč od drugih
slovenskih naselbin, vendar zanimal se je za napredek katoliških Slovencev tako, kakor malo kdo in je vedel vse in poznal vse. Tako so mi ure, katere sem preživel skupaj s tem izvanrednim možem o-stale globoko v spominu. Ka-znamenje, kateremu se' kor je lepo živel tako je tudi bo nasprotovalo." (Luk.! lepo umrl. Že dalje časa je 2, 34.)	X	bolehal na srčni hibi. Vendar
, je njegova kremenita Vrhni-Vse na svetu mine," pra-ška narava kljubovala še dol-
sam, a ravno to je za nas največjega pomena, ravno zato se moramo oklepati svojega prijatelja z vsemi svojimi
močmi!
7 NASPROTNIKI. "Glej, ta je postavljen v
Velike
DO VSAKE IZMED TEH PONUDB JE OPRAVIČEN VSAKDO, KI PRIDOBI LISTU "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST" TOLIKO NOVIH NAROČNIKOV, KOLIKOR JIH JE PREDPISANIH ZA VSAKO PONUDENO NAGRADO ROJAKI NA DELO! PRIDOBIVAJTE NOVIH NAROČNIKOV! GRE SE ZA KATOLIŠKI DNEVNIK! VSAKDO NAJ STORI V TEJ KAMPANJI SVOJO DOLŽNOST
ZA PET NOVIH CELOLETNIH ALI DESET POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE:
KRASEN ALBUM ZA SLIKE
Velikost albuma je 12 inčev dolg 9 in pol inčev širok in 3 in pol inče debcL Album je lepo vezan, lepo dekoriran z najlepšimi finimi okraski in okovi. Na sredi ima udelano lepo okroglo ogledalo in se zapira z lepo zaponko. Je pravi kras za vsako hišo, v katerem imajo družine shranjene svoje slike. Požurite se za nove naročnike in dobite to lepo nagrado v Vašo hišo!
RADIO!—RADIO! — RADIO!—RADIO !RADIO!—RADIO! — RADIO!— RADIO!
ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE:
KRASEN RADIO APARAT S SLUŠA-LIYRED
RADIO!—RADIO! —
PO
>
O
»
i
73 >
O
ki sprejema in deluje prav tako, kakor vsak velik v krogu 25. milj od razpo-šiljevalne postaje (Broadcasting station). Ta aparat bo, kakor nalašč za zimske večere. Vaš deček. Vaša hčerka bo vedno doma, ako boste ta aparat	_
imeli v Vaši hiši. Pa tudi Vi boste slišali novice, govore, koncerte in petje, t. j. v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje. Zato pojdi-^	te takoj na delo, da preskrbite dobre zabave za sebe in svoje otroke
^	za zimske večere!
RADIO!—RADIO! — RADIO »—RADIO!- RADIO!—RADIO
LEPA NAGRADA ZA ŽENE IN DEKLETA ZA ŠTIRI CELOLETNE ALI OSEM POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE:
KRASNO "SILVER MESH BAG"
(SREBRNA ROČNA DENARNICA)
Ta denarnica je narejena iz jako dobrega materijala takozvane-ga nemškega srebra. Je blizu 6 inčev dolga in 3 in pol široka. To je krasna nagrada. Žene in dekleta korajžno na delo!

štev. 1.	štev. 2.
ZA TRI CELOLETNE ALI ŠEST POL-LETNIH NOVIH NAROČNIKOV DOBITE:
KRASNO ZLATO VERIŽICO
k* iar^čena. Ko boste poslali nove naročnike zapišite štev. one verižice, katero želite- Krasna zlata vcrijhca jc velik dar za samo tri nove naročnike. Zato pojdite takoj na d«lo in dobite si to lepo nagrado!
ZA DVA CELOLETNA ALI ŠTIRI POL-LETNE NOVE NAROČNIKE DOBITE:
RMSKQ ORODJE
(BARBER OUTFIT)
Komu ne pride prav, dober strojček za rezanje las? Zlasti na farmah in po kempah jih rabite. Prav tako škarje, česalnik in drugo. Pa tudi v vsaki hiši v mestu ali na deželi se večkrat rabi tako orodje. Samo dva naročnika pridobite za "Amerikanskega Slovenca in Edinost" pa Vam bomo poslali to nagrado. Hajd na delo, da boste deležni te nagrade.
ZA ENEGA CELOLETNEGA ALI DVA POL-LETNA NOVA NAROČNIKA DOBITE ENO IZMED SLELbEČIH TREH
NAGRAD:
RADIO APARAT SAM
(brez slušala)
Praktičen radio aparat, ki ga vidite na sliki brez slušala za na gla-vvo. Aparat sprejema v krogu 25. milj od razpošiljevalne postaje. Krasen dar za enega naročnika!
ROŽNIVENEC
ki je pozlačen in je jako krasen dar, ki bc Vas spominjal na to kampanjo za katoliški list A. S. in Edinost.
DENARNICO
(Pocket Book)
narejen iz usnja in je jako pripraven za može. Je za bankovce in drobiž.
Samo enega naročnika pa ga imate!
Ko boste poslali naročnike omenite v pismu, katero izmed teh nagrad hočete.
ROJAKI KATOLIŠKI SLOVENCI!
•
Mesec oktober in november sta najbolj pripravna za agitacijo. Večeri se daljšajo in ljudje posegajo po časopisju,' da ga čitajo. Vaše delo bo odgovor na vprašanje, ali ameriški Slovenci hočejo imeti svoj lastni katoliški dnevnik ali ne. Ta kampanja je zato določena. Vas se tiče to vprašanje in Vi ga morate rešiti. Glejte, da ga rešite častno in to pa bo, ako boste pridno agitirali za katoliški list "AMERIKANSKI SLOVENEC IN EDINOST. Torej na delo, da se doseže potrebni katoliški dnevnik!
Jlmerikanski Slovenec in Edinost
1849 West 22nd Street,
Chicago, 111.
T- .i -	" ..'
MMjHMfl
"AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOSTI.'*
"Kako je še?" je vprašal zgovorni mož, "ali je res cesar ujet in Vitovec zmagal?" Gregor se je posmejal in ga poučil o poslednjih dogodkih.
"No, vidite!" je dejal oni. "Jaz sem tudi vedno tako trdil, da cesar ne more biti zmagan. A ti preklicani široko-ustneži, ti vojaki, tako lažejo, da bi jim preprost človek res utegnil vrjeti. In kake neprilike lahko potem zadenejo človeka! Ni li res, gospod Gregor? Vi ste pameten človek. Kaj se bom vlekel jaz za kneginjo! Ali imam kaj dobička od tega? In zakaj bi zabavljal na cesarja, kaj? Ali mi je storil že kaj žalega? Ali nosim jaz svojo kožo naprodaj kakor ti bahači? In če se kaj primeri, ti bodo odnesli pete. Kaj jim bo pa kdo vzel, ko nimajo nič ? Jaz pa ne morem ubežati s kletjo. Ni li res?" Gregor, ki je takoj previdel, kaj je prignalo Tomaža, je porabil priliko in ga jel strašiti, da pride cesarska vojska, ki bode vse razdejala.
"In meni popila vse vino," je dodal tiho sam pri sebi stiskani krčmar. A Gregor mu je povedal, kako si lahko nabere zaslug, da se mu ne bo zgodilo nič žalega: povedat naj gre opatu ali patru Benediktu, kje da je on, in da bi rad govoril z njim.
"Pri moji veri!" je dejal Tomaž, "to bodem tudi storil. K patru Benediktu pojdem. Opat je bolan, in s patrom Benediktom tudi laže govori navaden človek. A, gospod Gregor, jaz bodem storil še več. Jaz Vam pošljem vsak dan mesa in kupico vina, da boste vedeli. In plačati ni treba takoj ; kadar boste lažje. Jaz Vas počakam tudi cel mesec, ker ste pošten človek. In, kaj ne? če pridejo cesarski, boste Vi tako govorili, da se nima meni zgoditi nič hudega. Vedite, gospod Gregor, v srcu sem jaz popolnoma za cesarja; a kaj hočete? Saj veste, kaka druščina zahaja k meni. A naj pride res cesarska vlada, videli boste, kako bodem jaz rjul: živio cesar! in ne zmenim se za par poličev, če jih dam tudi zastonj, gospod Gregor." Ločila sta se zadovoljna oba, in Tomaž si je mel roke, ponosen na svojo politično modrost, češ, da je vse to že vedel on sam.
Gregorja pa je obiskal kmalu pater Benedikt, prestrašen, po kaj da je prišel v sovražni kraj. Gregor mu je razložil natanko povod svojega prihoda, in kako da je ravnal z njim poveljnik.
"To so žalostni nasledki naše nepremišljenosti," je tar-llal pater in zagotavljal Gregorju, da bode še danes rešen. Pravil mu je, da je prelat nevarno zbolel, kako pusto je postalo življenje, odkar gospodujejo vojaki v Gornjem gradu, in kako se boje, da se še hujša. Gregor pa mu je prigovarjal, naj izkuša pregovoriti opata, da pošlje zastopnika k cesarju.
"Prelata bi že pregovoril," je menil oni, "a on se noče več pečati s posvetnimi rečmi, in vodstvo je v rokah gospoda priorja." Gregor pa je sukal pogovor na domače stvari in vprašal, kako se godi sestri.
"In kaj pa Tajda?" je dejal na videz malomarno.
"Oh, ta je vedno dobre volje," je dejal oni, ki ga niso zanimale rodbinske razmere, ko je imel toliko drugih skrbi. Povpraševal je le po Vitovcu, po vojni, po cesarju, in zaman je čakal Gregor, da pride Tajda na vrsto. Zdelo se mu je, da oni nalašč noče govoriti o njej, in na jeziku mu je ostala vroča želja, da bi jo videl. Postal je malobeseden, in ločila sta se. .
Prior pa je bil jako nejevoljen, ko je slišal o svojevoljnem postopanju vojaškega poveljnika. Poklical ga je predse, in preplašeni so se povpraševali menihi, nad kom da tako kriči, in skriti čakali, kdo bode prišel iz njegove sobe. Priplazil se je gospod poveljnik in tiho klel in ni se oziral ne na desno, ne na devo, ko je koračil v svoje stanovanje. "O da bi vedel za ovadnika!" je stokal in stiskal pesti.
Po Gregorja pa je prišel sam prior; prosil ga je odpu-ščenja, ga pogostil in spremil do zaseke proti kranjski strani. A ko ga je vprašal Gregor, kaj da naj odgovori cesarju, je menil, da se bode o tem še posvetoval. Odjezdil je Gregor, vesel, da se je rešil, in nezadovoljen, da se je izšlo vse drugače, nego je bil pričakoval. "Stric in nečakinja, oba sta še huda name," si je dejal, "in Tajda se meni zame kakor za lanski sneg." In kdaj pride zdaj še v te kraje! In če pride še katerikrat, Bog ve, kje bode ona! Oh, zakaj vendar ni razodel stricu želje, da bi jo rad videl še enkrat in z njo govoril. Gotovo bi mu jo bil uslišal. — Seveda, ljubi Gregor! A prej bi si bil moral to reč premisliti; kesanje ti zdaj ne pomaga nič. Sploh ima pisatelj z zaljubljenimi ljudmi velik križ. Samo zavirali bi kolo časa in tok povesti. Zakaj ni vprašal Gregor, kje da so njegovi tovariši, hrabri Jernej, prostodušni Janez in ženin Miha? Pozabil, seveda. Oj, ni ga egoista nad zaljubljenca! In tako nič ne vemo, kaj počno slavni Dobljanje v Gornjem gradu, in prišla bode vprašat nevesta Lenka in tudi ne bode zvedela ničesar.
A kako zvesto je poslušala Tajda, ko ji je pripovedoval stric čudno zgodbo Gregorjevo! Ponosna je bila nanj in mu odpuščala skoraj, da se je oslavil na stroške celjskih mogotcev. Vedno je še izpraševala, kako je bilo to, kako ono, in kaj je še govoril, in čakala nepotrpežljivo, da bode stric še kaj povedal. A zaman. Kaj ! nje ni nič omenil ? nič pozdravil ?
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Težka nesreča.
Posestniku Matijo Gyeryija iz Pitomače je odtrgal mla-tilni stroj nogo pri kolenu. Nesrečnež je stopil na lestvo, ki se je pa prelomila in Gyeryi
š
i
i
i
i i
M
>:♦> <♦> m< <♦> •:♦> <♦> <♦> » <♦> .»> <«. <♦>:»> <♦> NOVAKOVE ŽELODIČNE KAPLJICE. Staro zanesljivo zdravilo za bolečine v želodcu. Proti strupenim plinom in proti krču, i. t. d.
Ena steklenica bi morala biti pri vsaki družini vedno pri roki, zoper gori navedene bolezni.
CENA 35c.
John Novak komp. 1900, So. Ashland Avenue, CHICAGO, ILL.
Vsa Novakova zdravila so v rabi že nad 40 let.
MARKO MIHELIČ, zastopnik. ^
:♦> <♦> <♦> •:♦> <♦> •:♦> :♦>:♦> <♦> <♦> :♦> ,
w
9
SLOVEČI UMETNIŠKI F0TOGRAFIST
NenrecoR
1439 W. 18th Street
1ZSSLUJK NAJBOLJŠE &Li KB I
SV o; POKLIC VRŠI 2k t »•-LETNO izkušnjo i
J. KOSMACH
1804 W. 22nd St. Chicago, 111.
Rojakom se priporočam pri nakupu raznih BARV, VARNISEV, ŽELEZ NINE, KLJUČAVNIC IN STEKLA Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zu j naj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490.
NAZNANILO IN PRIPORO CILO.
Cenjenim naročnikom, bla gim dobrotnikom in prijateljem in vsem rojakom po dr-i žavi Colorado, Wyoming in* Montani naznanjamo, da jih] bo obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, k je pooblaščen pobirati naroč nino za liste Aiperikansk Slovenec in Edinost, Ave Ma ria in St. Francis in vse dru go, ki je v zvezi z našim pod jetjem in imenovanimi listi.
Rojaki prosimo Vas, poma 1 gajte požrtvovalnemu in za. katoliški tisek vnetemu možu; Mr. Mladichu širiti dobro kat časopisje. Prigovarjajte svoj sosede in prijatelje, da s [ na liste naroče, da se tako za nese dobro časopisje v vsakoj slovensko hišo. Mr. Mladicha vsakomur najtopleje priporo čamo!
Uprava A. S in Ed. Ave Ma ria in St. Francis.
Razstava industrije in pr, duktov države Illinois.
Razstava, ki se nahaja na Lake Shore drive, na kateri je zastopano 35 mest države Illinois, med temi tudi Chicago, nudi obiskovalcem veliki užitejk. Tam se nahaja i0O bogato okrašenih stojnic, ka-je padel na stroj. Z nadčlove- terih geslo je: "Država' 111^ škim naporom se je izvlekel iz nois je najboljši prostor na stroja, medtem ko je noga o- svetu za živeti, za delati in za. stala v stroju.	! investirati Vaš denar." Deko-
-o--racija teh stojnic je veljala
Cene vinu.	$250.000. Iz tega se lahko Staro vino je v ceni zelo sklepa, da se ni štedilo z de-poskočilo. Letnik 1923 plaču- narjem, da se nudi občinstvu jejo po 10 do 15 dinarjev li- kar v največji meri se more ter. Letošnja letina bo zelo vpogled v industrijsko živijo skromna. Slovenske gorice je nje države, čez petdeset odstotkov potol-i Zanimivo je opazovati to na-kla toča. šo industrijo, katera je tukaj -o- zastopana v obratu, tako rlg.
Izpolnjena želja.	se obiskovalcu dozdeva, ka-
Obesil se je na svojem po- kor bi bil v kaki velikanski to-sestvu blizu Dolnjega Daru- varni. V steklu se nahaja ra-vara seljak Jovo Jeftinič. Od-,dio postaja v obratu. Razstav-pravil se je z ženo in vozom ljena je bombaževa rastlina, po deteljo; medtem, ko je že- za katero je veliko zanima-na poklicala soseda, naj pri- nje. Na tej razstavi se tudi de pomagat nakladat, se je vidi, da ni država Illinois ena Jovo obesil na staro bukvo. zadnjih na polju olja, ker je Kot mladenič se je trikrat po-1 tukaj umetno * razstavljeno izkusil obesiti, vendar so ga 16,000 oljnih vrelcev, katerih še vsikdar pravočasno rešili, eden deluje, kakor bi bilo v Večina njegovih prednikov je resnici. Našim rojakom v Chi-umrla nenavadne smrti in cago in okolici je dana lepa
prilika, da si ogledajo to velikansko napravo, ki ni le zanimiva, ampak tudi zelo podučljiva.
-o-
Zračna ladija ZR-3 na poletu preko Atlantika. Friderichshafen. Nemčija. Ob veliki demonstraciji se je v soboto rano dvignil ZR-3 na polet proti Ameriki. To je eden največjih tozadevnih poletov vodilnega zrakoplova v zgodovini. Ob zvoku godbe
pred 10. leti se mu je obesi la prva žena.
-o--
O letalstvu.
Na letališču Brought v grofiji York so se vršili prvi poskusi z angleškim zračnim dreadnoughtom "Cubarco." Stroj je izredno močan in meri od krilnega do krilnega konca 26 metrov in pol, od repa do spredaj pa 16 m in pol. Motor, ki ga žene, ima tisoč konjskih sil, in je stroj tako
močan, da nosi lahko 3000 in vzklikanju množice so se kg. razstrelivnih snovi. Tudi j podali na pot, upajmo, da jo stopnjice so notri, tako da se bodo srečno prestali.
bo moštvo lahko menjavalo.	-o-
Koncem julija so vpeljali v Bolje je repa na domači New Yorku zračno policijo, mizi, nego meso na tuji. šestnajst letal kroži od jutra	—o—
do večera nad mestom. Njih Imaš prijatelja, ki še ni na-naloga je, da urejajo zračni ročen na list A. S. in Edinost? promet, poročajo o nesrečah — Daj mu list na ogled ali pa na morju in se borijo proti ti- nam pošlji njegov naslov, da hotapstvu. Vsako letalo ima mu mi pošljemo list. Tako ga
boš pridobil in dobil nagrado.
Vaši posli — Naši posli.
Phone: Canal 4340
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 — W. 18th Street,	Chicago*III.
V slučaju smrti, bolezni ali veselju se najlepše izrazite napram svojim prijateljem in dragim s cvetlicami. — Pri nas izdelujemo vsakovrstne vence za pogrebe, pušelce za neveste in družice in sploh za vsak slučaj. Naročilo se sprejme po telefonu ali osebno. Naročila dovažamo na dom. Naše cene so zmerne.
(Tor.)
Kadar pošiljate denar v stari kraj, bodisi v dinarjih, lirah, avstr. kronah, ali dolarjih, skrbite, da bodo Vaši posli — naši sposli.
Kadar potujete v stari kraj, ali kateri od Vaših znancev, je najboljše, da se obrnete na nas. Vaša skrb za vse potrebne listine in za udobno potovanje bo — naša skrb. Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, poverite celo zadevo nam in Vaše de\o bo — naše delo. Kadar Vam je treba kake listine za stari kraj. ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, ne pozabite se obrniti na nas in Vaše opravilo bo — naše opravilo.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na
SLOVENSKO BANKO
SEVEDA FOREST C1TČANI
Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri graje-t
nju domov, garaž ali karšnegakoli poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu
BEN J. EICHHOLZER
Trgovec z vsakovrstno železnino — Main Street.	Forest City, Pa.
(T.)
1
i
\
: i
vodnika in policista.
-o-
Žito iz starih Egiptovskih grobov.
Za trgovino zelo nadarjeni Arabci prodajajo še vedno tu-. B - _ ristom semenaiz faraonskih; PreT*la pohutva — Pren,*t grobov,katera potem turisti doma r»ope.ieio in čudom vidijo kaliti in rasti, dasiravno je j že davno dokazano, da izgu-j bi seme zmožnost kal jen j a po i največ 20—30 letih. Nedavno j je prekosila taka zvita glava samega sebe; prodajal je s namreč svojim žrtvam koruzo, ki naj bi bila iz enega sta- j roegipčanskih grobov. Kakor;
LOM STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
— les — in vse kar spada * prevažalno obrt. Pokliči!« ga po telefonu!
Phone Roosevelt; S221
GRDINA IN SIN0YI
PRVI SLOV. POGREBNI ZAVOD
Zakrajšek & Češarek
70 — 9th Ave.,	NEW YORK, N. Y.

1053 E. 62nd St. CLEVELAND, O.
znano, je pa bila koruza vpe- Randolph 1881 ljana v Evropo in Afriko šele j _^— v srednjem veku iz Amerike po njenem odkritju.
-o-
Naprej za katoliško časo
pisje
Delavec! Sleherni dan se vprašaj
ALI REDNO PLAČUJEM	AMERIKANSKI
ALI REDNO ČITAM	SLOVENEC
ALI REDNO DOPISUJEM V	IN
ALI ZADOSTI AGITIRAM ZA	EDINOST
JOSEPH PA VLAK
PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI.
Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne.
1814 — So. Throop Street,	Chicago.
Phones: CANAL 5903 in 5666.
JAZ MARY ŠTALGER
CLEVELAND, O.
sem rabila Wahci-čevo Alpentinkturc za lase, ker so mi strašno odpadali tako, da bi bila vse zgubila, ako ne bi rabila Wahoceve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali od
SLOV. RESTAVRACIJA.
JOHN STAYER
Domača kuhinja in mehke pijače.
Za obisk se priporoča
Slovencem in Hrvatom
1900 W. 22nd St.
CHICAGO, ILL.
J0LIETČAN1 POZOR!
Naznanjam rojakom in fa-ranom fare sv. Jožefa, da i padati in dalje kra-1 mamo veliko zalogo knjig 12 sno in gosti rastli Knjigarne Edinost iz Chicage tako, da imam se- Masne knjige v slovenskem io angleškem jeziku in vsakovrstne nabožne in povestne knjige trdo in mehko vezane zelo po nizki ceni. Dobite me na mojem domu:
daj en jard in tri palce dolge lase zakar se g. Wah čiču lepo zahvalim.
Imam pa še več drugih zdravil, ka tere bi morala imeti vsaka družina pri rokah v slučaju potrebe, kakoi so moške, ženske in otročje. Za rane, opekline, kraste, grinte, bule, tu rove, srbečo kožo, prahute na glavi, zoper sive lase, revmatizem, ko stibol in trganje, kurja očesa, brado vice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj.
JAKOB WAHCIC
1434 — E. 92nd St. blizu SUPERIOR AVENUE CLEVELAND, OHIO.
MARKO BLUTH, 512 — No. Broadway St.
JOLIET, ILL.
7H0TIV1?
bander a, regalije in zlat« s* ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje
EMILBACHMA& ai»7 So. Hamlin Avenue* CHICAGO. ILL.