Št. 59 V Gorici, v sredo dne 26. julija 1905. Tečaj XXXV. ltkaja dvakrat ria.teden, m sicer v sredo in soboto ob ll-.-ip&^redBoHne ter stane z izrednimi prilogami ter s ^aLfj»Otbm'«.ob novem letu vred po poŠti pre-jefnaha,ali:v. Gorici-na dom poSiljanK: vse leto .•..'.... 13 K 20 h, ali gld. 6G0 pol leta. '..,..... 6 » 60 » » » 3-30 četrt lota'. .;,.... 3 » 40 » » » 1-70 Posamične Številke stanojo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v.Gosposki ulici štev., 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni* "A\'GaTbrš&sV«' vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljab pa od 8. do 12. ure. Na naroČila brez doposlaae naročnine se ne oziramo. 1 t Oglasi in poslanice se racunijo po petit-vrstali So ¦tiskano 1-krat S kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsa"to rsta. Večkrat- po dogodbi. — Večje črke po pTosrtfv-0-— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta, i — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-> govornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek!* Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravni§tvo se nahaja v Gosposki ulioi št. 7. v I. nadstr. na levo v. tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katero ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljaio le upravniStvo. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld.. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v KorensH ulici st. 22; — v Trsta v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Kaj ti za laško zahtevo po vseučilišču v Trstu 7 Lahi prirejajo shode, s katerih pošiljajo v svet sklepe, da zahtevajo svoje vseučilišče edinolo v Trstu. »Trieste o nulla«, v Trstu ali nikjeri — doni mogočno z njihovih shodov. Tako hočejo na zunanje dokazati solidarnost v vseučiliškem vprašanju, in tako hočejo doseči vseučilišče — v P ri m o r j u! V Primorju pravimo, in ne v Trstu, ker sedaj je jasno, da boj Lahov v tem vprašanju gre v glavnem za tem, da dobijo vseučilišče v Primorju. Seveda bi jim bilo najbolje ustreženo, ako bi vlada postavila vseučilišče v Trst, ali Lahi vedo dobro, da vlada tega ne stori, in trezuejši politiki tudi uvide-vajo, da ima s svojega stališča prav ter da ne more postaviti Lahom vseučilišča v mesto laških bomb in v ognjišče ir« redente, Zaraditega pa se bojujejo navidezno za Trst, v rosnici pa teži njihova glavna skrb po tem, da so postavi juridična fakulteta kje na primorskih tleh. To se razvidi :z polemik, ki so se porodile v listih tirolskih Lahov in ki so segle tudi do Adrije. Hud peresni boj se jo bil med listi v Tridentu in Roveredu. Rovered so napadali trident-ski žuraalisti na najgrši način, ker jim ni bil dosti odločen v vseučiliškem vprašanju, marveč bi bilo mesto najbrž© zadovoljno, če bi dobilo juridično fakulteto v svojo sredo; listi v Tridentu so slikali Rovered za špelunko in prebivalce za nevaren element, ki so sposobni storiti kaj takega, kakor so storili Nemci v Inomostu z Lahi, najbolj so jih žalili pa v narodnem čutu. Dosegli pa so, da so se sedaj oglasila razna društva, zahtevajo prenehanje žalitev; ob jednem pa so izjavila, da Rovered čuti Čisto laško, da stoji na stališču drugih mest glede vseučilišča ter da se je mesto že drage volje odreklo temu, da bi sprejelo v svojo sredo vseučilišče. Tako izjavo fo podpisala društva, kakor Cir-colo Operaio, TJnione Ginnastica, Čir-colo commerciale itd. — ali nam se zdi, da v tej izjavi še ni obsežen ves Rovered. To so takorekoč izsilili iz Ro-vereda. Bržčas se je javno mnenje precej predrugačilo od takrat, ko se je tudi mestni zastop v Roveredu postavil na stališče, da ima biti laška juridična fakulteta edinole v Trstu. V tem nas potrjujejo tudi napadi na državnega poslanca Malfattija, ki je šel v Trst ves razdvojen ter ni vedel, ali ga čaka tam zaupnica ali nezaupnica. Dali so mu zaupnico potem, ko je svečano zatrjeval, da stoji in je stal na občnem stališču, ki zahteva laško fakulteto v Trstu. Torej ni vso tako jasno med Lahi v Ti-rolih in med Lahi v »Julijski Benečiji.« Sedaj pa čujmo, kaj so pisali glede zahteve po vseučilišču v Primorju! »Alto Adige« pravi med drugim:.... »Nella domanda che 1' Universita sor-gesse a Trieste era il desiderio di veder© sanzionata dal Govorno, dal Par-lamento, dalla Gorora Tintangibile ita-lianita di Trieste e della Venezia Giulia«.... Potem: »L' Universita ita-liana che rappresenterebbe un lusso — in linea nazionale —- nel Trentino, equivarebbo ad una fortezza eretta contro le aspirazioni tedesche e slave nellAdriatico. Appunto percio slavi e tedeschi la combattono; ma appunto perci6 si dovrebbe, a qualunque costo, ottenere che essa sorga qui —- se non a Trieste — in altra citla. Slamo sin-ceri: il nome di Trieste poteva essere una bandiera, non deve essere un pun-tiglio; e salviamo quello che si pud salvare«.... Slovensko: V zahtevi, da naj se dvigne vseučilišče v Trstu, je bila želja videti sankcij oni rano od vlade* parlamenta, od krone nedotakljivo italijan-stvo Trsta in Julijske Benečije« (primorske dežele)...., Laško vseučilišče, ki bi predstavljalo luksus v narodnem oziru v Tridentu, bi bilo ob Adriji jednako trdnjavi, postavljeni proti aspiraci-j am nemškim in slovanskim. Prav radi tega pobijajo isto Slovani in Nemci; pa prav radi tega bi se moralo, naj stane, kar hoče, pridobiti, da se isto vzdigne te — če ne v Trstu — v drugem mestu. Bodimo odkritosrčni: ime Trst je moglo biti zastava, ne sme pa biti Častna točka; in rešimo to, kar se more rešiti-t, Tako govorijo. Hočejo torej, da jim vlada, parlament in krona sankci-jonira italijanstvo v Primorju, katero imenujejo »Julijska Benečija*, kakor da bi bilo kaka provincija laškega kraljestva; hočejo torej imeti trdnjavo proti aspiracijam nemškim in slovanskim ! V celem njihovem boju za vseučilišče prevladuje politični moment. Politično trdnjavo hočejo imeti v vseučilišču, pa naj stoji to v Trstu ali pa v kakem drugem mestu v Primorju. Študijo so postranska reč. Že iz tega se vidi, kak nevaren element bi se vrinil v Primorje z laškimi dijaki, ki bi brez dvoma dobro reševali svojo politično misijo — kot pijonirji irredente! — Konečno so se vendar sami izdali, kaj da pravzaprav hočejo... Med mesti izven Trsta se imenuje poleg Kopra — Gorica. Za Koper so se bili skoro že izrekli, ker je tik Trsta, na Gorico pa utegnejo začeti še misliti. Mi z nova protestujemo proti temu, da bi postavila vlada na primorska tla sploh politično trdnjavo Lahom, naperjeno naravnost proti nam, protestujemo, da bi zanetila Še večje narodno sovraštvo med primorskim prebivalstvom, protestujemo pa še kar najodločneje v imenu goriških Slovencev, da bi se morda hotelo postaviti to politično laško trdnjavo na slovenska tla v Gorici, v mestu, ki ni laško, ker je na pol slovensko, živi od Slovencev, je obdano okoli in okoli od Slovencev ter je glavno mesto slovenskega dela dežele. Protestujemo proti takim laškim aspiracijam — ob jednem pa poživljamo poslance, naj razkrijejo ponovno na merodajnih mestih resnične težnje, katere imajo Lahi z vseučiliščem, da ne bi trpeli glavne Bkode radi tega prav mi Slovenci! Kaj je z brezobrestnimi posojili? Sveto pri Komnu, dne 20. julija 1905. Visoko c. kr. namestništvo ! Veleslavui deželni odbori Kaj je z rešitvijo prošenj za brezobrestna posojila iz leta 1903. in 1904? Konec leta 1902. je vložilo več posestnikov v Svetem in drugod prošnje za brezobrestna posojila v najboljši nadi, da se jim te prošnje krneti rešijo, in morda zelo zadolženim aH vrednim prosilcem podeli potrebna posojila, v kolikor jim pritičejo. — Te prošnjo bi morale biti rešene že leta 1903., danes pa štejemo že 1905,, a o kaki rešitvi prošeuj ni duba ne sluha i Visoki deželni zbor je v zadnjem zasedanju svoj prispevek za leto 1903. in 1904. dovolil, visoka c. kr. vlada je menda tudi dovolila svoj delež, a vsejedno prošenj se ne reši! — Mi ne bodemo preiskovali, kdo je temu kriv in kje se rešitev zadržuje, temveč obračamo se tem potom na pristojne oblasti, da se vsaj enkrat stori konec temu ter da se • prošnje reŠh"o. — Posestniki so vložili prošnje v nadi, da se jim priskoči na pomoč; posestniki so svoje vinograde nasadili v smislu zakona, trte bodo kmalu rodile, ali brezobrestnih posojil še ni. Kmet se je vsled preobilega na-enkratnega dela s trtnimi nasadi zadolžil, kajti sam z družino ni mogel toliko dela izvršiti, torej je moral najemati delavce, katere se mora dandanes pa slano plačevati, in poleg tega jih je še težko dobiti. Rečeno, kmet se je radi tega celo zadolžil. Prizadeti prosilci so bili na pristojnem mesta in prosili, da se jih usmili, da se jim prošnje reši, in vedno se jim je zagotovljalo, da se to zgodi v teku par mesecev. Preteklo je Že leto in morda še več, ali ni slišati še o kaki rešitvi prošenji Grof Moiite Cristo. napisal fllocandre Dumas. (Dalje.) »Vraga," pravi, ko zavžije ta božanski konfekt, »sicer še «fc vem, če bodo posledice tako prijetne, kakor mi pravite, t0*la stvar sama se mi ne zdi tako sladka, kakor trdite." k Ker vaša usta in vaše grlo še nista dovzetna za nežnost te ambrozije, AM razumete Rimljane, ki jim je bila assa ioetida začimba fza fazane, in Kitajce, ki jedo lastavičja gnezda 'i štejte, prav tako je s hašišem. Če ga uživate osem druj po v*"8ti, se vam bode zdelo, da nobena jed na svetu ue dosega «aakosti in okusnosti one, ki se vam zdi danes morebiti neokusna in ostudna. — A zdaj pojdiva v sosedno sobo, ki je v&ša, kjer nama postreže Ali s kavo in nama da pipe." Oba vstaneta, in dočim daje gospodar neka povelja, odid« Frane v sosedno sobo. To je bila nriprostejša, toda opremljena nič mani bogato. ™'a je okrogla, in velik divan se je raztezal ob celi steni. Aoda divan, stena, strop in tla, vse je bilo prevlečeno z naj-dražjimi in najinehkejšimi kožami, ki niso bile nič slabejše ka-or Nmehkejše prepioge. Bile so to kože levov z Atlasa s s-°jimi mogočnimi grivami, kože bengalskih tigrov s svilllmi Programi, kože kapskih panterjev in končno kože sibirskih medvedov |q norveških lisic> in vse te kože so bile nametane druga na ,lru8<>> da se je zdelo človeku, da gre po najmehkejSem »«w ali leži v najfinejši postelji. Oba sedeta na divan. Najdragocenejše pipe so bile na-1 stavljene tako, da sta jih lahko dosegla z rokami. Vzameta si vsak jedno. AU jima jih užge in odide, da prinese kavo. i Molk nastopi, in Simbad se vda mislim, ki so se mu porajale že tekom celega pogovora, Franc pa onim nemim sanjam, v katere se zatopi človek vselej, kadar puši izvrsten ta-bak, ki odnese na svojih oblakih vso bedo in vzbudi v kadil-čevi duši najslajše sanje. Ali prinese kavo. „Kako jo hočete piti ?" vpraša nepoznanec. »Na francoski ali turški načhk, močno ali lahko, s sladkorjem ali brez sladkorja, filtrirano ali kuhano? Samo izvolite, kajti pripravimo vam jo lahko na vsakateri način." „Želim jo piti na turški način," odvrne Franc. „In prav imate," vsklikne gospodar. „To je dokaz, daje vaši naravi primerno orientalsko življenje. O, vzhodne dežele! Verjemite mi, da živijo tamkaj jedini !(judje, ki znajo živeti. Kar se tiče mene," pravi z neke posebne vrste smehljajem, ki ga mladenič opazi, „odidem, kadar izvršim svoja opravila v Parisu, na vzhod, da končam tam svoje življenje, in če me bodete hoteli še kdaj videti, me bodete imeli iskati v Kairi, Bagdadu ali Ispahanu." »Vraga," pravi Franc, „to mi bode čisto lahko, kajti zdi se mi, da se dvigam na orlovskih perotih in hočem obkrožiti s temi peroti v štiriindvajsetih urah celi svet." „0, o, to je vpliv hašiša! Razvejete torej svoje peroti in dvignite se v nadčloveške prostore. Ničesar se ne bojte, kajti mi čuvamo nad nami, in če stopijo vaše peroti na solncu nalik Ikarovim, smo mi tukaj, da vas vjamemo." Nato reče Aliju nekaj arabskih besedij. Ta se pokloni v znak ubogljivosti in se umakne, toda ne da bi se oddaljil. V Francu se je izvršila nenavadna izprememba. Vsi telesni napori dneva, vsa duševna razburjenost in skrbi, katere so provzročili dogodki večera, vse to je izginilo kakor v prvem trenotku počitka, ko je človek še toliko zbujen, da Čuti, kako se mu bliža spanje. Telo inu je postajalo lahko, duh mu je bil vsak hip jasnejši in jasnejši, zmožnosti njegovih čutov so se podvajale. Obzorje se mu je razširjalo, toda to ni bilo ono temno obzorje, nad katerim visi nedoločna groza, obzorje, katero je videl pred svojim snom,' ampak modro, prozorno obzorje z vsem azurom morja, vsem zlatom sobica, vsem opojnim vonjem morskega vetriča. Med' petjem pomorščakov, toda med tako čistim, jasnim petjem, da se nehote spomni angeljskih zborov, se mu prikaže nato otok Monte-Cristo, toda ne kakor skalovje, ki se dviga iz valov in preti, ampak kot oaza v puščavi. Barka prihaja bližje, pelje postaja glasnejše, skrivnostna harmonija se dviga z otoka k Bogu. Kakor da hoče vila kot Lorelev ali čarovnik kot Amfion zvabiti s seboj kako dušo ali sezidati na otoku mesto. Končno obstane barka ob bregu, toda lahko, ne da bi se stresla, kakor se dotakne ustnica ustnice, in Francu se zdi, da stopa ob neprestani godbi y jamo. Meni, da prestopi nekaj stopnic, in objame ga hladen, balzamski zrak kakor je bil pač oni, ki je vel iz Kirkine jame, ter mu zaziblje dušo v sladke sanje in razvname. njegove čute. In sanja se mu vse, kar je videl pred svojim spanjem, 6 fantastičnem in gostoljubnem Sim-badu pa o nemem slugi AHju. Nato se zUje pred njegovimi očmi vse v nejasnost ter potemni nalik poslednji senci čarobne svetilke, ki ugasne, in Franc ostane v sobi s kipi, ki jo razsvetljujejo le še one blede antične svetilke, ki sredi noči bde* nad nasladami. Bili so to kipi krasnih oblik, poetični in vabljivi, z mag-netičnimi očmi, izzivajočim smehljajem, dragocenim lišpom v . Vemo^da ..kmj^tapina se vedno m povsod zaničuje, a se da ga pa tako očitno tepe, tega bi ne bilo pričakovali .*" Kmet stori napram vladi svojo dolžnost, a on nima niti toliko usmiljenja pri vladi, da bi se mu vsaj to dalo, kar mu zakon dovoljuje in poleg tega jasno določuje, da se morajo prošnje za brezobrestna posojila hitro Znano je gospodom, ki imajo to zadevo v rokah, da naš kmet pričakuje svoje boljše bodočnosti le v trti, in radi tega dela od zore do mraka, če treba tudi žejen in lačen! Dragi čitatelj! Ee pridi v Sveto, in videl bodeš tukaj trud in delo naših Svečanov; tu Ti bode takoj jasno, da tu pribiva priden in marljiv kmet, ki je poleg ogromnih nasadov doma nasadil tndi na vipavskem obilo vinogradov, ki stanejo mnogo truda in denara. To dela naš kmet vedno le v nadi, da se mu stališče izboljša, pričakuje" dohodkov iz teh nasadov. Tudi prošnje za brezobrestna posojila je vložilo nekoliko posestnikov v gotovi nadi, da se jira takoj ali vsaj kmalu priskoči na pomoč, a žalibog varali so se, in kakor kaže, se jim prošenj niti ne reši l! Nam ni za prepire, ki vladajo morda pri teh rešitvah, nam je le za naše koristi, nam je le za to, da se nam da vsaj to, kar nam zakon določuje in jamči. — Če nismo posojil vredni, naj se nam prošnje odbije, da vemo na to, pri čem smo, da prodamo živino in drugo, da plačamo dolgove, ki smo jih morda s tako ogromnimi nasadi napravili, ker dohodkov še ni, upnik pa noče več čakati t Kam naj se obrnemo, da se nas morda vendar konečno usliši, nam ni znano, a vendar znano nam je v našo žalost, da se nas pri brezobrestnih posojilih le zaničuje in nič Visoko c, kr. namestništvo 1 Veleslavni deželni odbor! Uvažuje naj se vendar konečno naše prošnje in naj se naše vloge takoj in brez odloga ugodno ali neugodno reši, da ne bodemo vendar res uverjcni, da se to z nami namenoma dela. DomaČe in razne nouice. QdllkOfin]0. — Poštni ravnatelj v Ljubljani g. Matija Šorli je dobil povodom svojega umirovljenja vitežki križ FranJosipovega reda. PreplačniM za »Učiteljski konvikt". - Gospa Poniž Avgusta, nadučiteljeva soproga, Rihem-berg, 30 K, Pečenko Anton, vinotržec, Gorica, 5 K, Zora Anton, c. kr. višji komisar, Trst, 1 K; gospod Lasič Andrej, šol. nadzornik v Tolminu nabral 87 K, koje so darovali: Podjetništvo Redlich & Berger 25 K; po 10 K: Gg. Princig, c. k, okr. glavar, baron Ho-henbuchel, Marek. nading; po 5 K: Lasič Andrej, šol. nadz., in Biiringer, stavb mojster, dr. Quarantotto, c. kr. notar, 4 K, Perper, davč. nadzornik, 3 K. Po 2 K: Dr. Maier, zdravnik, Schrodl, stavb, blagajnik, in Jandl. Po 1 K: Kastner, lekaraičar, Pasma, ing., Ballif ing. in Velikonje. V Tolminu so nadalje darovali: Gg. Fazan, geometer, 10 K. Po 5 K: Primožič, sodni svetnik, in dr. Gruntar, odvetnik. Po 2 K: Cazzafura Ludvik, trgovec, Peternejj, učitelj, nionsig. Krage^, dekan, Vrtovec Josipina, Jug A., učiteljica, Skert, učiteljica, KaŠca, učitelj, Kenda M. nadučitetf. Po 1 K: Gg. Eržen, učiteljica, Kuntih, vrt-narica, Kramar, cestni nadziratelj, MurovecJ., Podmelec, Ukovič, kontrolor, Kavčič, davkar, Golja, Sirca, vpok. nduč., Gatej, urar, Leban, kaplan, Batič, kaplan, Poje, poštarica, Volče, N. N., Volče, Beriot, sod. ofiqjal, Zarli, sod. kane, Dietz, sod. pristav, in Martelanc, ži-vinozdravnik. Zarli, župnik, Volče 1.60 K, Barbič It, mesar, 0*40 K. NaduČftelJ na OpČilMh, g. Anton V a 1 e n t i č, je dobil ob priliki svojega umirovljenja naslov: šolski ravnatelj. ' Odpustki na zenljirlRi In hišarinl, potem znižba glavne vsote obči pridobarini in davčnemu merilu za podjetbe, zavezane javnemu dajanju računov, za leto 1905. — Na temelju člana IV. vštevši XI. zakona od 25. oktobra 1HJT drž. zak. št. 220., se določajo zgoraj navedeni davčni odpustki in znižbe za leto 1905. sledeče: 1. Odpustek na zemljarini s 15"/0 in na hišni najemnarini in hišni razredarini, izvzemši 5 odstotni davek od donosa davka prostih poslopij, z 12',% državnega davka. Ta odpusi, se pa ne razteza tudi na neerarične doklade, katere se tedaj odmerijo in poterjajo od cele državne pristojbine brez odpusta. 2. Znižba glavne vsote pridobarine od 25%, izvršena že v minulih letih, ostane tudi za tekoče leto v veljavi. 3. Davčno merilo za pedjetbe, imenovane v § 100. odstavek 1. in 5. navedenega zakona, ki so zavezane javnemu dajanja računov, se določa kakor minulega leta z 10% čistega dohodka. — To razglaša vodstvo pom. uradov c. kr. fin. ravnateljstva v Trstu. „0 TriestS 0 nillla". — V seji mestnega sveta v ponedeljek ja govoril v dolgoveznem govora dr. Venier o laškem vseučilišču. Predlagal je protest, ki je bil tudi sprejet, proti laški juri-dični fakulteti v Roveredu ter sklenil z besedami : O Trieste o nulla! Venier je bil to pot preveč navdušen. Hotel je govoriti vzneseno, ogorčeno, navduševalno, ali efekt je popolnoma izostal. Vse je bilo hladno, mestni očetje in poslušalci. Odpovedal se je časti mestnega svetnika prof. Petronio, in sicer baje radi napadov nanj v nekem tukajšnjem laškem listu. Petronio se je bil zavzel s Faiduttijem vred živo za Sale-zijance, ko so debatirali o podpori Salezijan-cem glede zavetišča mladine. Po stari navadi pa mestni svet odpovedi ni sprejel, marveč je naročil svetnikoma Cianiju in Paternolliju, naj pregovorita Petronija, da ostane še nadalje v vrsti mestnih očetov. Protesti! shod. — V nedeljo se je vršil v hotelu ,,Central" ob veliki udeležbi protestni shod, katerega so sklicali socialisti, in sicer proti pokojnini 1500 K, določeni udovi po pokojnem županu Venutiju. Na shod so prišli delavci, uradniki, posestniki, trgovci in tudi nekaj občinskih svetnikov. Predsedoval je Milost, poročal pa je Al. Zei. Rekel je, da se na goriškem magistratu trati denar z nepremišljenim nakupavanjem, s potovanjem župana in starašin, s podporami uradnikov, ki hodijo na letovišča s pretvezo, da so bolni, s komisijami ter z glasovanjem pokojnine, katera stoji naravnost v nasprotju z določbami mestnega statuta. Proti takemu razsipavanju denarja se meščanstvo sicer pritožuje doma in na ulici, ali za časa volitev dvigniti glas, za to nima nikdo poguma. Tajno so sklenili penzijo 1500 K na leto udovi Venutijv vi. Ali pa je potrebna take podporei FČV~ševpr^a~mešthe svetnike," ki so glasovali za penzijo, zakaj so to storili, nihče ne da kategoričnega odgovora, marveč zmajajo z ramami, pravijo, da so sicer nasprotni, ali da so glasovali, prisiljeni po okoliščinah. Nekateri pravi: Odvetnik Venuti si je uničil svoj advokatski posel, ker je sprejel izvolitev županor/; m ostal župan 11 let. Ali pokojni župan je vedel, kakšne so dolžnosti in časti, združene s častjo prvega meščana, torej Če mu ni kazalo sprejeti jih, jih je mogel prepustiti komu drugemu. Ker pa jo sprejel, je sprejel tudi posledice. Prejemal pa je 6000 K na leto, torej ni deloval zastonj, marveč je bil dobro plačan. Sicer pa njegova advokatska pisarna ni nikdar cvetela... Ali se je torej vo-tirala penzija vsled zaslug, katere si je pridobil pokojni župan na upravnem polju? Ali morda radi cvetočih občinskih financ, radi vode, radi cest, radi velikih del, ki so se izvršila pod upravo pokojnega? Ne odgovarjam na to, ker nočem kritikovati delovanja mrtvega, ki ne more odgovarjati in se braniti, ali občinstvo že ve samo pravi odgovor. Govori se, da je stavil novoizvoljeni župan do starešinstva zahtevo, da mora sprejeti pokojnino v korist njegove sestre, drugače ne sprejme izvolitve županom. Če je to res, je pač težka reč, in v tem slučaju vpraša dr. Maranvja, če je ta nepotizem obsežen tudi v njegovem geslu: Meno ciarl« e piu fatti. Vdova pa tudi na sploh ni potrebna pokojnine, ker ima zadosti premoženja, da lahko živi s hčerjo, ne da bi bilo treba radi tega obteže-vati občinske finance, in če bi vstal pokojni župan iz groba, bi sam zavrnil to penzijo. — Govornik je potem dokazal s paragrafi mestnega statuta, da nima pravice niti župan do pokojnine, kaj šele njega udova. Sklenili so končno protest proti sklepu mestnega sveta glede" pokojnine županovi udovi ter utok proti sklepu na deželni odbor, in Če potreba, do zadnje instance. Poročevalec je rekel, da ta protest je prvi proti početju občinskega sveta, ali ne bo zadnji, ker mera je polna. Ozmerjani V cerkvi, — V nedeljo sta Sli neka gospa in neka gospodična iz Gorice v Ogleju k pridigi. Pridigal je duhovnik J. Rusjan. Ker imajo tam navado, da stojijo ob straneh natlačeni, na sredi pa je prazno, sta Šli dami na sredo, da se ne bosta pehali med ljudmi v gnječi. Ko ju je zapazil duhovnik, jima je rekel v furlanščini, da naj se le ustavita, kaj mislita, da sta lepši, če silita tako naprej. Ker prvotno nista mislili, da bi bile te besede naperjene proti njima, sta obstali v sredi, ali tu jima je rekel razdražen, da Če ne razumeta furlanski, pa jima pove po laško, da naj takoj zapustita cerkev. Dami sta odšli iz cerkve užaljeni in rdeči sramote. Otvoritev železnice Gelovec-Jesenice bo, kakor javlja „Eisenbahnblatt", še le sredi leta 1900., morda tudi še le pozneje Da jesen. Vzoren duhovnik. — Iz dunajskih listoy posnemamo, da je imel v Solnogradu po svojem pastirskem__pis_mu__znaui knez in .nadškof Kat-schthaler prefekta, ki je pravi vzor in zrcalo katoliškega duhovnika. Ime je temu znamenitemu prefektu - duhovniku Pflsterer. Živel je v knezoškofski hiši s kuharico Cilko Mollaneder. Zalotili so ju večkrat različni ljudje in tudi gojenci knezoškofijske pevske šole, Prefekt Pfisterer je tudi z gojenci pevske šole postopal uprav po zverinsko. Neki deček je imel bolezen, da je močil posteljo ponoči. Prefekt ga je na različne načine kaznoval. A bolnemu dečku ni pomagalo. Zato mu je za kazen privezal okrog vratu ponoči zmočene rjuhe in tako ovit je moral iti deček •: -olo. Sramotna kazen ! Ko še to ni izdalo, zvezal je s špago dečka, da bi ne močil več postelje. Kake bolečine je trpel siromak-deček, si mora vsak misliti. Duhovnik in njegova kuharica pa sta se smejali svoji iznajdljivosti. Pozneje se je vse to pred sodnijo dokazalo in so bivši gojenci izpovedali vse počenjanje prefekta Pfistererja. Solnograški časopis je vse to pisal, kar smo mi napisali danes, toda nadškof Katschthaler ni takoj odstavil prefekta. Šele, ko je „ Solnograški list" pisal še yeč, ga je odstavil. Pfisterer je tožil urednika „Solnograskega lista", ki pa je vse očitano d u h o v n i k u - p r e f e k t u d ok a-zal s* pričami in je bil seveda urednik oproščen. To pa še hi vse. Duhovnik Pfisterer je solnograški deželni poslanec. Njegovi volil ci-kmetje so mu dali po dokazanih pregrehah — zaupnico. Zares kmetje so povsod enaki. Pri nas dajejo brezčastnim klerikalnim poslancem zaupnice, drugod pa ravnotako. In zakaj tako ? Ker kmetom tako ukazujejo duhbvuiki. Nadškof Katschthaler je izdal nedavno pastirsko pismo, v katerem primerja duhovnike z angelji, svetniki, preroki in celo Mater Božjo. V pastirskem pismu pravi, da je duhovnik več kakor angelji, preroki, svetniki in Mati Božja. V svoji hiši pa ima prešestriika-duhovnika in rablja otrok. AH je tudi prefekt Pfisterer več kakor angelji in vsi drugi nebeški stanovalci?! Razsodni ljudje, premišljujte in povejte to resnično žgod- (Dalje u prilogi.) laseh, bile so to Prina, Mesalina, Kleopatra, te tri velike kur-tizane. Med temi nečistimi postavami pa še pojavi kot čist solnčni žarek, kot krščanski angelj sredi Olimpa jedna onih nedolžnih postav, onih mirnih senc, onih sladkih prikaznij, ki si zakrije pred temi nesvetuni marmornatimi kipi svoje de-viŠko'čelo." Zdaj se mi zazdi, da so se vneli oni trije kipi v ljubezni za jednega samega moža, in ta mož je bil on. In dvig* nejo se ter se bližajo njegovemu ležišču, kjer je v sanjah sanjal sanje. Njihove noge se izgubljajo v dolgih, nagubanih oblačilih, njihovi prosti lasje se zlivajo okoli njih kakor valovi. Bližajo se mu s postavami, katerim kljubujejo svetniki, a podležejo bogovi, z onim nepremičnim, žarečim pogledom, s katerim začara kača ptiča; in Franc se ukloni bolestni sili teh pogledov, ki so bili zajedno opojni kakor poljubi Francu se zazdi, da zapira svoje oči ter vidi s poslednjim pogledom, s katerim se ozre okoli sebe, kako zagtre deviški kip svoj obraz popolnoma; in ko se zapro njegove oči resničnosti popolnoma, se odpro njegovi čuti vtisom najbolj ne- Zdaj vživa sladkost, ljubezen brez prestanka, kakoršnoje obljubil prerok svojim izvoljencem. Še vedno se nekoliko zaveda, in bojuje bolestnosladki boj z močjo, ki ga premaguje vedno bolj in bolj. In po boju, za katerega bi dal marsikdo svojo dušo, se uklone in uda brez odpora čaru teh neizmerno sladkih sanj. XI' Slovo od. Simbada. Ko se Franc prebudi, se mu zdi njegova okolica drugi del sanj. Meni, da je v jami, kamor le uempatja prodre solnčni žarek kot pogled usmiljenja. Iztegne roko in se dotakne kamenja; dvigne se fs. vidi, da j« ležal na mehkem, vonjajo-čem leži^u iz suhega grmičevja. Vizija se je razpršila in kipi so izginili, kakor da so bili le sence njegovih sanj, ki so vstale iz groba. Stopil je nekoliko korakov proti mestu, kjer se je svetlikala dnevna luč. Na fantastični sen je sledil mir resničnosti. Videl je, da je v jami, Šel je proti odprtini in zagledal onstran obokanega vhoda modro nebo in ažurno morje. Zrak in voda sta se lesketala v žarkih jutranjega soinca. Mornarji so sedeli na obrežju, se pogovarjali in se smejali, deset korakov od njega se je zibala na valovih vsidrana barka. Nekaj trenotkov uživa hladnost in svežost morskega ve-triča, ki je obveval njegovo čelo, in posluša šum valov, ki so se razbijali ob bregu ter metali svoje pene po skalovju, a ne da bi mislil na božansko čarobnost, ki leži v celi naravi, zlasti še, če se prebudi človek iz fantastičnih sanj. Počasi mu prikliče ta čista, priprosta mogočnost nazaj njegove sanje, in spomini v njem postajajo vedno jasnejši. Spomni se, kako je prišel na otok, kako se je predstavil glavarju tihotapcev, kako je prišel v podzemeljsko palačo, polno bleska in bogastva, kako je večerjal in poskusil hašiš. Toda zdi se mu, da je že skoro leto dnij, odkar se je zgodilo vse to. V svoji domišljiji zagleda sempa^ja med pogo-varjajočimi se mornarji in med zibajočo se barko jedno izmed senc, ki so vprle v njegovo noč svoje poglede kakor zvezde ter ga obsipale s poljubi. Sicer pa je bila njegova glava čisto lahka, njegovo telo okrepčano, možgani čisti, čuti dovzetni bolj kot kdaj prej za zrak in solnce. Približa se torej veselo mornarjem. Ko ga ti zagledajo, vstanejo, in patron mu pride naproti. „Gospod Sjhnbad," mu pravi, „nam je naročil, naj ga Ekscelenci priporočimo in vam povemo, da mu je zelo žal, da se ni mogel od vas posloviti. Vendar upa, da mu oprostite, kajti odpotovati je moral v zelo važnih zadevah. Cilj njegovega pota je Malega." „Ah, tako, moj Jjubi Gaetaoo," pravi Franc; „torej se je vse to zgodilo res ? Torej živi res mož, ki me je na otoku kraljevsko pogostil ter odpotoval, ko sem jaz spal V" „To je prav tako gotovo kakor lahko vidite, kako leti ta zagonetni mož na svoji mali jahti z razpetimi jadri pred vašimi očmi čez morsko površino. Vzemite daljnogled in skoro gotovo še spoznate svojega gostitelja sredi njegovega moštva." Pri teh besedah pokaže Gaetano z reko na majhno Iadijo, ki je plula proti najbolj južni točki Kotzike. Franc vzame svoj daljnogled in ga naravna v naznačeno smer. Gaetano se ni motil. Na zadnjem delu ladye je stal skrivnostni nepoznanec, obrnen proti njemu, ter držal v roki daljnogled kakor on. Oblečen je bil prav tako kakor sinoči in s svojim robcem mu je mahal v slovo. Franc mu vrne pozdrav na isti način. Isti trenotek se dvigne nad zadnjim delom ladije oblak dima ter stopa višje in višje, in slaboten pok pride do Fran-covih ušes. „Ali čujete?" pravi Gaetano. „Kliče vam z Bogom!" Mladenič vzame svoj karabinar ter ga sproži v zrek, toda brez upanja, da bi se čul ta strel preko razdalje, ki je ločila jahto od brega. „Kaj zapovedujete zdaj, Ekscelenca?" pravi Gaetano. „Napre<<. č* mi prižgete b^ljo. „Ah, da, razumem," odvrne patron; „najti hočete vhod v začarani grad. Želim vam mnogo zabave, Ekscelenca, a če vas stvar veseli, vam bakljo že preskrbimo. Tudi mene je navdajala misel, ki navdaja zdaj Fkscelenco, in trikrat ali Štirikrat sem storil vse mogoče, toda končno sem se odpovedal svoji radovednosti. Giovanni," pristavi, »prižgi Ekscelenci bakljo 1" Giovanni uboga. Franc vzame bakljo in odide z Gaetanom v jamo. Sicer spozna prostor, na katerem se je prebudil, toda naj sveti s svojo bakljo ob vseh stennh in po vseh kotih še z večjo Priloga „som" st. aa. 2 one zp. jttnja lauo. bo tistim ljudem, ki ne „smejo" brati naših časopisov. Naj tudi oni zvedo, kaki uzorni ljudje so med božjimi namestniki, ki se postavljajo med angelje, svetnike, preroke in Mater Božjo, zraven pa žive s svojimi kuharicami in trpinčijo njim izročene šolske otroke! Kako je ta duhovnik ravnal z gojenci-dcčki v nad-škofovi hiši, smo povedali. Tu pa se nam pokaže vrednost škofij skih k on vi k to v, katerih eden se v jeseni Adjpre y .v-Št*,,Yji& pri Ljubljani. Kateri oče in mati 1>o-" deta zaupala svoj e ga sina dukov-skim prefekt o m, kakor je bil Pfi-sterer?AkoimajoMovenskistarši kaj srca, n a j jih svari ta slu čaj in š e v e č dr u g i h (Fridolin v Gorici"!!"rlec, A. Pre-lec, Andr. Weinberger in H. Vuk. Promet S tujci V ŠvfCl. — Švica ima dandanašnji v prometu s tujci 120 milijonov kron obrata. Izdatki znašajo 70'/» milj., prebitka je torej 43'/, milij. Švica pa ima tudi poldrugi tisoč izbornih hotelov in gostiien s 100.000 posteljami in izda na leto 1 milijon K za reklamo. Švica je res lepa dežela, ali naši gorati kraji in Gorenjska ne zaostajajo prav nič za njo, ker se tiče prirodnih krasot in različnosti v naravi. — Ako se lotimo resno dela za po-vzdigo prometa s tujci, utegne prinesti to tudi naši deželi sčasoma lepe dohodke. Furlanl In Lahi med seboj. — Laški bHkii- ški klub iz Červinjana je napravil v nedeljo izlet v Tržič. Ko 80 se nekateri teh vračali po cesti Villa Vicentina-Škodovaka domov, so se ustavili malce v kraju Capodisopra, kjer so Furlani plesali. Kakor so zagledali bicikliste, so začeli vpiti nad njimi: Fuori gl' italiani 1 Via gl' italiani, fuori i porchi itd. — Prijateljstvo torej ni posebno razvito med Lahi in Furlani! V Rudi je pogorelo več hiš in gospodarskih poslopij, last Tomadonija in Malignanija iz Vidma. Škode je okoli 25.000 K. Pod »OZ je prišel posestnik Andrej Vidrič, ko je šel s konjem v Bodrež. Konj je mlad in isker ter ga je težko držal na uzdi Vidrič. Kar je zopet skočil, Vidrič, hotšga pridržati, je padel z voza, pa tako nesrečno, da so mu šla kolesa čez glavo. Ostal je na mestu mrtev. Pevski zbor, ki ne ekslstuje. - Povodom tretje skupščine „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani smo povedali, da je bil zastopan tam pevski zbor, ki ne eksistuje. Pevskega zbora „Slov. Čitalnica" v Gorici nima, pa je bil vendar zastopan, in „zastop-nik" tega neeksistujočega zbora"j6bil izvoljen celo odbornikom za Primorje. Ker je to vest posnel tudi „Slov, Nar.", mu piše sedaj odbor „ Čitalnice" tako-le: »Naš pevski zbor eksistuje tako, kakor je eksistoval doslej že nad 40 let; namreč, on ima svoje pevske vaje, kadar se pripravlja za kako čitalniško veselico. Ko je ta minula, prenehajo tudi pevske vaje. To postopanje je pač čisto naravno za pevski zbor, ki sam ne tvori društva, ampak je le del »Čitalnice", služi le tej, nastopa le pri čitalniških veselicah in v čitalniških prostorih". Glede" na to omenjamo, da ve" cela Gorica, da „Čitalnica" nima več pevskega zbora. Nekdaj je res imela pevski zbor, in treba je bilo le naznaniti pevske vaje, pa so I se sešli pevci in pevke, se vežbali ter nastopili. Današnji dan pa je to drugače. Desetkrat lahko naznanijo, da bodo pevske vaje, pa ne bo nobenega blizu, ker zbora ni. „Zbor" je treba za vsako veselico posebej skupaj zbob-nati. In tu so velike težave, „pevovodja" se mora truditi, da zbere 2 lepimi besedami nekaj pevcev skupaj in pa nekaj pevk iz „Š. doma". Poišče znanega profesorja, nekega or-ganista, kakega klerikalnega učitelja iz goriške okolice, kakega študenta, "n če ni že drugače, mora na oder kot pevec tudi čitalniški sluga. Težko jih je zbobnati skupaj, še težje izučiti, najtežje p, vojnih ladij. Kmires zenstvt i Moskil. — v soboto je bil zaključen kongres zemstva in mest. Kongres je soglasno zavrgel Ruliginov načrt ustave. Z ogromno večino je bil sprejet drugi načrt, ki ga je izdelal odsek zemstva in ki je bil dne H>. t. m. priobčen v listu nRuskija Vjedo-mosti". Ta načrt odgovarja bolj zahtevam ljudskega zastopstva v zapadnoevropskem smislu, in daje državni dumi približno take pravice kakor jih ima nemški državni zbor. Kongres je na to sklenil, da vzame v svoje roke vodstvo volitev za državno dumo ter da bo p6 možnosti vzgajal ljudstvo do politične zrelosti. S sklepom miru se kongres ni bavil. Največi plod zasedanja kongresa je pa proglas na narod, v katem podaja kongres svoje politično stališče in svoje razumevanje položaja. Ta pi o-glas bodo organi in agentje zemstva razširjali med narod, čeravno je malo verjetno, da to p vlada dopusti. Na jesen se bo baje vršil nov kongres, ki bo nadaljeval zapričeto delo. Na sedanjem kongresu je radikalneja stranka imela odločno premoč. Agitacija za glagollco t Dalmaciji. - Rimska konferenc* je zanetila z nova agitacijo za gla-^olfco v Dalmaciji. Na praznik sv# Cirila in Metoda je bila v Spljetu pomembna demonstracija za glagolico. Pri maši v starosloven-kein jeziku v frančiškanski cerkvi je bilo ogromno občinstva. Na prošnjo za dovoljenje, da se sme citati maša v staroslovenščini, ni prišel nikak odgovor, molčanje pa se je smatralo za privoljenje. Po nmši je bila v mestnem gledališču velika manifestacija za glago-lico. Župan Milic je govoril v navdušenem govoru o pravici naroda do staroslovenske litur-gije. »Predsodki in politični uplivi, tako se zdi, hočejo zatemniti pravico; ali eventuelna odloki bi se storila z napačnega stališča, da je glagolica privilegij posameznih cerkva in ne pravo celega naroda, ne preživi sedanjega namestnika Kristusovega... Hrvatski narod bo znal varovati svoje pravice, tudi če ni potrebe, (i(i pride do razkola". — Tako se čuje be-sedu Sizma, razkol, in sicer iz ust .ako res-i:,,jiu in previdnega moža, kakor je župan v ^pljetu. Pred letom Je bil dan lajikom svet, opustiti agitacijo, ker škofje že sami rešijo to prasanje. Ali odkar je znano, da rimska kon-|frreii'.a ni dala glagolici pristoječih ji pravic, paneč je ge ute^rv.; njeno veljavo, bo gibanje 'eduo močnejše. V.jet Je pnfiel. Hoja po iodl. — Dunajski listi poročajo, P je iznašel neki Dunajčan po imenu Kirch-fVer materijo, ki se ne potopi ter ki ne pušča vode. Napravil je obuvalo iz te ma-1*1% ter je ž njim celi dve uri korakal po ¦"»navii tako, da se vsi gledalci, katerih je ¦f"0 na tisoče, niso mogli prečuditi. Plesal je ¦elo po vodi valjček, kakor v kak/^m salonu, ponudilo se mu je več kapitalistov, da naj da patentirati svojo iznajdbo, drugi pa so mu priporočali, naj gre ž njo v Ameriko. (glasba. -KOlO", ^_ zbirka hrvatsko - slovenskih P0>fcn zborov. — pod tem naslovom je izšel L-V|fel)U V I)ioiiim ti*«*"* lep zbornik hr- p«n m slovenskih pesmij. Ta zbornik je b Za.I'rav nadaljevanje onega iz leta 1894. EJ, obsega dolgo vrsto moških zborov, ein • h°V-enSkirni sk,adateyi so z^topani v • flajdrih, Ipavec, Jenko, Nedved, VII-, i,- ' Fe,3'on«ift itd. Zbirka je prav lepa ||l "Poročila vredna. Cena obsežni lepi knjigi • zaročila sprejema „Knjižara Dioničke Kare v Zagrebu". Sfero RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta počenši s 1. avgustom tek. leta — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči iii tMMMjonilnili Japrau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Hnlke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo'ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A, Hiigel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči, Y Gorici, za vojašnico štev. 13. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 p oipia prve vrste najboljših tvrdk iz 'stre, Dalmacije, Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodna na drobno: K - Ot, —-72, —-SO, —-88, — -96, 1*12, 1-20, t-Bti, 1-44, I «60, 1-80, S' . ------- Na debelo cene ugodne. ------- PoSDja poStnino prosto nn dom. Posodo ao pitSfiu kupcu do popolno vporabo olja; po vpornbi so Hpet zameni b potno Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne. Ruske knjige v izvirniku. Podpisani knjigarni so je posrečil nakup večje zaloge ruskih knjig v izvirniku. Knjige so docela nove. Izvirna cena je K 2'40, podpisana pa jih prodaja le po K l'GO. Te knjige so: 1. Peterburgskije Tumani, I. del. 2. „ „ H- „ 3. „Pered Čem — to?" Roman, in »Trup" povest. 4. „\z Trjasini na Dorogu." Roman. 5. „Zvjezda" (Potepenko) - in „ŽenaM (Čehov). 0. in 7. »Bezmoljirije neba", roman. Slovanska knjigarna A, Gabršček v Gorici. ZBORI možki in mešani. ŠEST MOŠKIH ZBOROV, uglasbil Anton Nedved. 1. Pevčeva molitev. — 2. Ljubezen in pomlad. ¦— 3. Lahko noč. — 4. Planinsko dekle. — 5. Popotna pesem. — ti. Pri poroki. (G. M. 1889.) „,, Ji 1-.10, OSEM MOŠKIH ZBOROV, ugtaštil Anton Nedved, 1. Zastavenička (kantata). — 2. Po-nočni pozdrav. — 3. Ne žabi me. -- 4. Podokniea. — 5. Ko gledam ti v oči. — 6. Dekletu. — 7. Nagrobna pesem. — 8. Avsti-ija moja. (G. M. 1891.) K 1-10 SEDEM MOŠKIH GLASOV, uglasbil P. Hugolin Sattner. 1. Zjasni zvezde mu temne! — ?. Kakor nekdaj (eveterospev). -~ 3. Pogled v nedolžno oko. — 4. Za dom med bojni grom. — 5. Zdravijca. — 6. Veseli zbor. — 7. Na planine (Partitura s štirimi glasovi. (G. M. 1894.) K 2-50 NA VRELU BOSNE. Velik možki zbor. -Uglasbil P. S. Vilkar. (G. M. 1900.) K 1-60 NAPEVI ZA ČVETERO IN PETERO MEŠANIH GLASOV, zložil P. Hugolin Sattner. 1. Nazaj v planinski raj. — 2. Po zimi iz šole. — 3. Studenčku. - 4. Majniku v pozdrav. — 5. Detetu. — (i. Opomin k petju. (G. M. 1888.) K 0-70 NAPEVI ZA 4 IN 5 GLASOV, zložil Anton Nedvčd. 1. Oblakom. — 2. Na goro. — 3. Nnzaj v planinski raj! (G. M. 1887.) K 0'7() NAPEVI ZA 4 IN 5 MEŠANIH GLASOV, zložil Anton Foerster. 1. Ah, ni li žemljica krasna? — 2. Domovina. — 3. Našo gore. (G. M. 1887.) K 0-70 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Anton NedvSd. 1. Naša zvezda. — 1. Veseli pastir. — 3. Vijolem vonj. (G. M. 1891, XXII.) K 110 TRIJE MEŠANI ZBORI, uglasbil Stanko P i rn a t. 1. Naša zvezda. ~ 2. Bog je moj ščit. — 3. Oblaku (0-glasen mešan zbor). (G. M. 1898, XXVIII.) K P30 DVA MOŠKA IN DVA MEŠANA ZBORA. 1. Občutki, moški zbor s samospevom za bariton, zložil Jakob Aljaž. — 2. Pomlad in jesen, možki čvetorospev, zložil Stanko P ima t. — 3. Kitica, mešan rčveterospev, zložil Anton Foerster. — 4. Žalost, osmeroglasen mešan zbor, zložil Stanko Pirnat. (G. M. 1895, Partitura s 0 glasovi.) K 8-10 DVA MEŠANA ZBORA, uglasbil P. Hugolin Sattner. - 1. Vrbica. — 2. Naša posem. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1898, XXIX.) K 1-30 VZPOMLADNA PESEM, velik i. šan zbor, uglasbil Stanko Pi rna t. Partitura in glasovi (G. M. 1898, XXVII.) K 2-10 LJUBICA. .Mešan zbor, zložil Anton Foerster. (Partitura in glasovi.) (G. M. 1894, XXV.) K P70 VENEC VODNIKOVIH IN NA NJEGA ZLOŽENIH PESMIJ, za možki, mešani zbor, samospeve, r s klavirjem. Druga izdaja. Uglasbil Anton Foerster. (G. M. 1894.) K 210 MAT. HUBAD. a) Slovenske duh ovne pesmi iz 16. in 17. stoletja, (Mešani zbori.) — — b) Slovenske narodne pesmi, — J. Rožmarin. - 2. Sem slovenska deklica. — 3. Srečno, srečno ljubca moja. — 4. Čukova ženitev. — 5. Bom šel na planine. — 6. Potrkan ples. (Mešani zbori. Partitura in zbori.) (G. M. 1900, XXXI.) K 3-20 SLOV. NARODNE PESMI, harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad. 1. Stoji, stoji tam Beligrad. — 1. Ko b' sodov ne b'lo. — 3. Z mira j vesel. — 4. Lovska. — 5. Je pa davi slanica padla. — 0. Prišla je miška. —. 7. Luna sije. — 8. Bratci veseli vsi. ^ 9. Ljubca -povej, povej! — TO. Škrjanček poje, žvrgoli. (G. M. 1894.) K 2.50 SLOVENSKE NARODNE PESMI, za koncert priredil Stanko Pirnat, besede uredil prof. Ant. Štritof. 1. MiliSino slovo. — 2. Delaj, delaj dekle pušeljc. - 3. Bom šel na planince. — 4. Na Gorenjskem je fletno. — 5. Po noč' budin. — 6. Kak luštno je po let'. — 7. Bog je stvaril žemljico. — 8. Kadar boš na rajžo šel. — 9. Zvedel sem nekaj novega. — 10, Kukavica, — 11, Glej, glej, kak' mimo gre. — 12, Jaz pa poj dem na Gorenjsko. — Večinoma bo mešani zbori, K a (Sch.) K 240 33 MEŠANIH IN MOŽICIH ZBOROV, uredil Matej Hubad. — To je velik zbornik dovršenih večjih ali manjših skladb, primernih za vse možne prilike. (G. M. 1908.) K 8*20 JADRANSKI GLASOVI. Zbirka moških zborov in čveterospevov, zložil Anton Hajdrih. J. Slava Slovencem, — 2. Mladini. — 3. Cerkvica. — 4. Pod oknom. -- 5. Lahko noč. —¦ 6. Slovo od lastovke. — 7. Jadransko morje. - 8, Nisem Nemec, dekle lepo. — 9. V tihi noči. — 10. Pri • oknu sva molče slonela. — 11. Zagorski zvonovi. — 12. Mornarjeva tožba. (G. M.) K 3-10 GORSKI ODMEVI. Zbirka možkih zborov in čveterospevov, uglasbil Janez L a h ar n ar. 1. Mi vstajamo. — 2. Moja domovina. — 3. Bratje, v kolo se vstopimo. — 4. Napitnica. — S. Slovan na dan. — Lovčevo slovo. — 7. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 8. Vinski hram, — 9. Dijaška. — 10. Naša zvezda. — 11. Lahko noč. SLOV. NARODNE PESMI (mala oblika) 1. Zbirka Maleošok-Gcrbic, 17 pesnij (G. M.) K 0-24 2. « Martin Bajuk, 85 pesnij. (G. M.) K 1-- 3. « Janko Žirovnik, a) I. zvezek, 50 pesnij, vezano K 120 b) II. zvezek, 30 posnij K !•— Slovanska knjigarna fl. GflBRSČCK u Gorici m m Išče se učenca za knjigarno in trgovino z muzikalijami in umetninami. ' Ponudbe na: Goriška Tiskarna fl. Gabršček. »nerodni kolek" koleke, poštne znamke in vse poštne vrednostnice prodaja knjigarna fl. GflBRŠČCK. Naznanilo in zahvala. Vsled ošpic tri tedne pred smrtjo, katero je vzročila neusmiljena meningitis, nama ni bilo dovoljeno, da bi prepeljali zemske ostanke najine srčno ljubljene DANICE v rodbinsko grobnico v Solkanu. Zato so shranili najinega ljubljenčka v mestni grobnici, dokler ne bodo odstranjene sedanje ovire. — V bridkih dneh med boleznijo in ob smrti najinega srčka so nama bili v tolažbo dokazi sočutja častitih. prijateljev in znancev. Zahvaljujeva zatorej tem potom vse čč. gospode in dome, ki so oddali svoje sožalne posetke ali nama poslali pismene izraze svojega ročatja na prebridki izgubi, ki je tako strašno posegla po najini, rodbinski sreči. Zahvaljujeva g. dr. Breclja, ki je z občudovanja vredno vnemo in skrbnostjo sledil razvoju boleani ter storil gotovo vse, kar je bilo v človeških močeh mogoče storiti, in ki je bil med boleznijo in po smrti najin tolažnik in pomočnik. V GORICI, 25. julija 1905. Andrej in Ivanka Gabršček. j\nton 3vanoY pečenko - Gorica TEKALI&ČE JOSIPA VERDIJA it. 26. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin U lastnih in drugih prignanih vinogradov. Dostavlja na dom in razroiiija po železnici na vse kraje avsiro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zihtevo pošilja tudi uzorce. i Zaloga piva tovarne 6» jfuerjevih dedičev v Ljubljani in pUenjskega piva rr.razdroj* iz sloveče češke „2Nešeans'i pivovarne". Zaloga ledu, karerega se oudaja h na debelo od 100 kg naprej. Cm« zmerna. Postraiba poštena In točna Odlikouana pekartja in sladčičarna. pekovski mojster in sladčrear v Gorici na Kornu v (lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno-gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako* zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. Gorica # Gorica Hčtel ji zlatei jelenu' v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. - Izborna kuhinja. DomaČa inptuja vina. Izvirno pilzensko »prazdroj»-pivo. Andrej Fajt pekovski mojster; v Gorici Corso Franc. Gius. št. I filijAtkA v1 isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. Za ?ellko noS priporoča goriške pinee, potice itd. A. Gigoj & Nemec, veletržca z vini v* Gorici, Magistralna ulica štev. 1, toplo priporočata svojo zalogo pristnih belih vipavskih in briških ter črnih istrskih vin. Cene zmerne,- postrežba točna. Papir za smotčice (ciLaretcv ^a drobDO in na debelo so vedno na razpolago te vrste: flbadie (riz in laflu) - flida - flristo-cran'que - Club - ua f leur - Uob - Riual - Regal. Zaloga higijeniških „RossUskih giljz" iz Odese, pa tudi drugih vrst, za izdelovanje smotdic. — Medena cevka za izdelovanje smoteic. f)pel{tipcem izdaten popust. WSM Knjigarna in papirnica /\. Gabršček v Gorici. TrLov*5ko - obrtna re^ijtroVa^a zadruga z neomejenim Jamstvom v Gorici. V svojem »Trgovskem Domu." TELEFON ŠT. 80. Hraallaa vlog« obrestuje po il,%%, — večje, stalno naložene najmanj na jedno leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez Iz gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, — proti vknjižbi varSčine tudi na iCMetno odplačevanje Zadružalal vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znela vrednoBt deleža 300 kron. Stanje 81. decembra 1804: Dalail: a) podpleait ....... K 1,058.400 — b) vplačani....... . > 319.684 — Dana paaajlia ...........» 190'.302*— VI««*......... , . . . ...» 1 991340"— Hočete dolgo živeti u se radovatl svojega zdravja! Da p« to dosežcie, morate skrbeti za zdrav želodce In za urejeno prebavo Vsakemu, kdor si je pokvaril ali pa prehladi! Ž&lodec z neprebavljivimi, prevroč mi ali premrzlimi jedili pomaga gotovo Germanova življenska esenca, katera se da vspeSno uporabljali pri: pomanjkanju toka, oslabelem želodcu, napenjanja kolvanju, zgagi, slabostih, glavobolu, omotici, k-čili, zaprtosti In zapeCenostl, Iioinorojidali (zlata ži'a.) Po preobilili obedih, posebno po mastnih in težko prebav jivih jedilih, odstrani omenjena esenca pritisk in b.lečino, pospešuje tek, v.?Ied česar pripomore v veliki meri k vzdrževanju in hranitvi telesa. S tem da, izloča vse pokvarjeno sokove iz telesa, čisti tudi naSo kri in ima med vsemi enakimi sredstvi prednott radi svoje absolutne aeškodljivosli tudi po dolgoletni uporabi, ker je pripravljena iz najfinejših in n jboljsih rastlinskih sokov, ker ima prijeten grenkoaromatičen okus tako, da jo rade zauživajo celo občutljive osebe ženske in otroci. dermavova življenska esenca naj bi ne manjkala kot pravo ljudsko in domače sredstvo v nobeni hiši, ker nas obva uje večkrat re-nih boleznij tam,' kjer nimamo koj pri rokah zdravniške pomoči. Pri kupovanju zahtevaj vedno „Germanovo življeusko esenco" iz lekarno »Vri črnem orlu', v Belovaru, ker je še polno .vredstev z enfkim imenom toda ukakor ne z isto \redaostjo. Kot znamenje pristnosti Dosi vsaka steklenic? zavita v zelenem kartona polno ime firmo: lekarna ,,PrI črnem orlu** K. German T Belovaru (Hrvaško), kamor naj se poSUjajo tadi vsa poUna naroČila. Gena steklenici je K 1*4-', po pošti se poSiljajo najmanj tri steklenice. Za-itek slane 40 vinarjev pri poštnem povzetju, pa tudi če se naprej posije dotično svoto. Naslovi bodijo to Soo pisani. Poja nila na vprašanja, p-ospekti in navodila k uporabi zastonj. Germanovo živflensko esenco priporočam kar najtopiejc trpečemu človeštvu ker sem se prepričal na sebi in tudi na mnogih mojih faranov, kaienm sem iste priporofil, o najboljšem njenem uspehu Edmund Medeottl, župnik v Troj tvu ^Hrvaško). Poročam Vam, da sem poakušaval z različnimi sredstvi, toda nobeno ni Imelo istegavpli -a name kol Germanova. življenska esenca. Andreas Žižek, Sv. Ana. Prosim zopet za osem steklenic živinsko esence, katero hočem priporočati vsem onim, ki tolehajo želodcu. Čutim, kako se mi vrača vedno bolj zdravje. Polonica Haber v Semriachu pri Peggavaut Največja zaloga slik u modernih in anliknihfokvirjih, — umetniške urednosti. — Slike proih slouanskih slikarje«. — nabožne slike slouečih |slikarjeu. — francoske, angleške in amerikaiiske gravure uelike umetniške »rednosti u okoirjih po želji Razstaoa slik o I. nadstropju, u prostorih tiskarne. Knjigarna in trgovina z umetninami A, Gabršček V Gorici. Ako hočete zares kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domačo tvrdke ! J. ZORNIK - Gorica I sedaj Gosposka ulica štv. 10. ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke j perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, pred- | pašnikov, pasov itd. i —¦ Zaloga vseh potrebščin za g. šivilje in krojače, —-• i